St. 10,
V Gorici, 8. marca 1889.
*' ..SniV tehaja vsak potok in veljft pp pQsJti snvjemana ali v fiorici un <lom
Vs<   Vm.....}'. 4.4(
Pol ..-rii.......-i 2(
Ceivrt leta     ....,, 1 1C Pri ojiiifujilih in tako tudi jm-'i ..;;<•-• itinicah" se }>lacnje za navanlno tristop-no rrKto:
8 kr. fie fit* tiska 1 krat       ' 7   „   „   ,.     „    a    ,, <*.  „   „   »     i,   3   „ 7,n »«ftp ftiljp  po [>ro8torti
XIX
SOČA
Poishmeiri!© Stevilkc ac doWtajo po 8 kr. v tohliksirmicftli nhi Starom trgn in v Ntfnslri ulicl in v prodajaliiici G. Lika»j>» v SetneniSkih-alicrih'li. St. TO.
Dojiisi naj so ppSiljajo urodjuitvu Via Mercato 12, narocuina pa; oprav-v niStTu „Sote", Via fieminario si. 10
Rokopi&f tic »e rratajo; tlopisi uaj so blagovoljno frankiij/ajb.'— Del. t cm in drugiin iifprpmoSiiim s<> uaioCuina stuiia, ako so f»«)«s«« pn opraruifrtvn.
Ljudske posojilnice v drLavnem zboru.
Visoka 0. k. vlada predioz-ila je nacrt postave, po kotori bi so imele cloloditi oziromi omi'jiti neka-tere olajSave ljudskim piaojilnicam. ^idom ao camre6 posojilnico na pot? in se prizadevajo, da bi se omejilo, nzirnma otezilo njih delovanje. Ob tej priliki govoril je tudi blovenski diiavni poslanec M i li a Voinjak dvakrat. Til podajamo po „Slov.u njegov drugi go-vor> iz katerega se tudi razvidi, kako delujejo posojilnice pri izpoaojevanji denara. Svoj govor je zacVl z odgovarjanjem na kiivo tolmacenje njegovega pr-vega govora, rekoS:
„Piiceti moram svoj govor s Btvarnim poprav-kom. Obraca se ta zoper opazko enega iztnod go-spodov prrdgovornikov, ki je menil, da se potpsam za blagajnice po nacelu Schul/e-Delitzach zaradi toga tak6, ker aim ravnatelj take blagajnice. Ivonstf.tujem, da niscm ravnatolj nikake blagajnice po oafelu tichul-ZP-Delitzaeh, pad pa Clan predstojnifitva aoke blagajnice,
Dalje ae je 0 mrni trdilo, da aem naceloma nasprotnik Raiflfeisenovih blagajnic, Izjavljam, da temu ni tuk6, da govor moj sploh ni imel teg.i sini-Ha. V dokaz tmm navnjam dej noko okoliScino, da seio to leta 1882. sestavii normalen Statot po llaiffei seuovem nacelu, torej z majhniini delczi — uvedcl aem delete po 1 gld. — da Hem dai ta Statu! 11a-tisnit, in aicer v slovenskcm je?iku, in da so jo po tern uormainem statutu ustauovilo n^kaj takih bla-gojnie. Navajam sumo dve iznicd njih: cna je v Uo-garcu, druga v I'isecali* Naprav]j«no 8>> str-'go po tern nagelu, 7, delezi po I gl 1. ia 7, JieomRJono zavezo.
Toda picprical sera ae, du nofiojo uifi kaj na-predovati te blagejtiico.
Di'lokrog toll bl.-igajnic je ravuo prcmajhen, vsled tega iraajo premalo glivnice na razpol«ganjo.; posledica temu pa jo doatikrat, da wottijo take majlini' blagajaico podpir.-iti vecje posojilnico. Da s«m naco-loma zoper blng«ji:ice, ki so dolo^eue le za majbne okraje, je re*. Toda ne zaradi trga, kur iruajo ime „UaiffeisenB, marveu ker vcm, k.iko te2avuo so raz-inere posebno v juznih   proviucjah — DoglaSal  eem
LISTEK.
VIPA VA.
(Izknjtgp;   wPostojin8ko   okrajno glavaratvo.*' V PoBtojini.   1889.)
(Koncc.)
2ev lotih 1578—1585 je Lovrenc Lanthi-eri v nekaki zvezi z Vipavsko graj§6ino. 19. avgusta 1632 je bil povzd gnjeo Friderik Lant'iieri, cesaraki avfetpik, komornik in dczelui glavar GoriSki v grofov-ski stan z naslovom: grofLanthiori a Para-tieo, baron ˇ Sch6ohau3u, gospod v Vipavi in v Paum-Kirehthurmu. Grofovaka 6aatse jc 27. januvarija I. 1643 podelila tudi trfin strijcom Fridirikovim: Bernardu, Lovrencu in GaSpprju. L. 1652 bi! j« imo uoran grof Lanthieri d*'«e!nim glavartem  Gori'skim.
L. 1655 proBi Marija grofiuja L-nth-eri vojaskc pftmoci, da ukrott svojo nnpokorno piMllu2ni>te.
Od 1. 1688- 1689 j* Ferdinand gruf Lanthieri rRitmeiater" (I. 1679 BObristw-achtoioistei-4 v polku Metemiohovem, 1. 1682—1687 v kirasirskem polku Kacbsen-Lflueaburg).
L. 1566 imenuje ao Anton grof Lanthieri kot KemljiSjfni gospodar Vipavski. On prosi viSjo oblast, da bi izrcdila njogovoipu sin.u sto'nijo Fordirmnda grofo L*ntbi€n-jfl. L. 1715 umije. U1672 je bil 2ga
to so posebno ter so pri tern nikakor ne nauseam ca nizjeavstrijske odno2njp. Razmere ao take, da ae ne more pricakovaii od kmctskega prebivalstva, naj U8tnnav1ja in vodi blagajnice, ako tega ne store ip-telig''iitnejSe mofii.
Kot glavoi dokaz pa zagovorniki RaiffeiRenovega poaojilnicuega sistema vedno navajajo: Ta sistem jam& za to, da se more drnStveuo vodstvo vedno dobro pou&iti o matorija'nera fctonji prosilca za po-sojilo. in da more dru&tvo vsled tega razaojevati, da je zadruznik v resnici pornbil poaojilo v oni namen, kateri je prrj navedei, oz.romu, da jo bil ta namen goepodatstveno potrrben.
Gospdda raoja I Rt>5i moram, da mi nikakor ne impnnuje ta dokaz. Posojilnica celjska je ena naj-vcfijih v jugni Avsfriji, dane^ ima 1800 clanov tcr. se raztoza Lez Stiri sodnje okraje.
Piedstujnistvo te blagajnice pa je ravno tak6 dobro pcu^eno o Clanih, kakor Le bi bivali v eni seint iopnijt. Kako doso^emo toP
Uvodli smo tako/,vane vpr»Savne pdle. Te obso-gajo eel opivS dotidnega prosilca za poaojilo in po* rokov, kateie jo uavedel. Daljno vpraianjo jo, v katoii namen potrebuje zadtu2uik poaojilo, dalje, v katerih obrokih pop!;'6a poaojilo? Ta vprasavna pdla ae odpoalje zaupnemu mo2u v dotidni zupniji. Kdo je zaupni moz, v6 aamo drustveno vodstvo. Zaradi tega zaupoi nioz nataako ra/j.isui g<>spj>darski polozuj do-tiCuikov, sanjo poiokov, kaLor tudi okoliSLiuo, ali prosilec v rosnici potrebujo det;ar v navedeni namen ali ne. Nuva'lno morejo to zaupni mozjo tudi vedeti, kor v diittiSni zupniji obeujojo a protilcem. Pripetili so sc alucaji pri celjski posojilnici, kjer eem tudi jaz vpekrat nav/.oc pri opravkih, da so zadru^niki zabte-vali posojilo ua pr. za nakup njive, zivino, itd., zaupni mo2 pa jo na vprasavui poli cdgovoril: „To ni res, moz ni kupil njive ter sploh ne ueinerava tega storlti; on no potrebuje ziviue, ker tiiuia v« 6 prost«ira v hl.evu, itd."
Hottd sem a torn roci, da iz toga vzroka nikakor ni tcclm omojovuti poaojiinicnih dvlokrogov.
. Gospod poslancc Wrabelz je rckel, da ae ne. sme tako nad^orovati kmotski stan. Gospoda moja! Kmetski stan, koiikor ga j*z poznam, jo.treba nekako iwdzorovati v gospodarakem oziru, VBaj v juinih pro-vincijab.
Ljudevit grof Lanthiori za^tavonosec grof Waldensteino* ve 8t<)tnij*' (srof Portejevega polka). Njegov naslednrk HiO'Ocim Friderik grofLanthiori jo bil od 1.1684-1694 profit. Novomeaki.
L. 1696 jo bi! Henrik grof Lanthieri pove'jnik kirasirskega po>ka „de Pace."
Viljem Ernest grof Lanth'eri sluiil jo najprej v Lapaczkejevem p*>lku, potem pa je bil stotnik v pefipolku Joiger Follotovem v Viliingon-u ter je pal v bitvi a T'irki dn6 1. oktobra 1716 pri obleganji TemeSvara.
Rajmund grof Ltnthieri, kanonik OlomuSki, bil je od 1. 1696—1714 proat N<»vom<*SkT. — Prav tako je bil Livino grof Lnnthieir Jeta 1714 duhovskega stanii. — Franjo Anton grof Lanthieri pa jo bii I. 1721 de^elni glavar GorBki ter je umrl 1. 1729.
NajznamenitnrjSi nied vsemi ja Friderik grof Lanthieri, sin prejinjega. Ta sc ju posvet'i vojagkemu stanu. Postal je I. 1699 nadporodnik kirasirskega polka wde Pace," 12. marca 1708 pa poveljnik polka „Marclie90 de Cusuii," a I. 1714 tudi polkov „J0r-'ger-Follot" in jjC-vpni." Bojcval so jo pogosto s Turk! I<t je zapi.'veih.val kot pravi geupralni major 5. tivgnsla 17 Ki v bf ki poleg I>torva!adina, 16. uv gUBta-1717 pa po!eL IJol««a" grada. Leta 1717 je odpotoval na Erdoljsko, 1718 v lialijo, 1719 pa V Sioilijo. 11. decenibxa 1720 bil je vlastito'j kirasirskega polka wCro!x." V t*«m p>lku ao is'ocaano sluiili njegovi sorodniki Ferdinand,'Fridorik in M^oliijLm thieri. 23. oktobra 1723 do?pel je Friderik grof Lftotbioti dp ntP|»|njo iMmw-9ti\*yn*ixto} a 1.  \T&
Doiivel aem sludaje, da so prifili ljudje ter pro-sdi za poaojilo 100 gl.; dovolilo se jim je le 50 gl. Poznejo pa se je izvedelo, da ao si tudi s tem nianj-Sim znepkora pomagali iz zacasne gospodacske za-drege. Ako bi ae jim bilo ve6 dovolilo, ne bi bili tako vargno ravnali z denarjem, na hrbtu bi bill iraeli yecji dolg vapeh bi ne bil tako ugoden, kakor z manjgim poaojilom.
nDa se z iruzijo nekateri gospodje" in ustanov6 posojilnico z namenom, ker hocejo pospoSevati osebuo auiotre. to se pac redkokedaj zgodi. Sploh bi pa moral &an te vi8oke 7bomice drugega toliko spoito-vati, da bi mu ne predbacival takih 8iaofcrov»
GIed6 v razpravi stojefega prodlQga gospoda poslanoa Verganija, da so dovoli kredit 300.000 gl. ter poBtavi v prorata v podporo Riiiffeisenovih po-sojilnic za popladilo oaebnega kredita, izjavljam, da ne bi imel ni6e.ia zoper njega, ako ne bi se nauafial izkljufoo na Rhiffeisenove blagajnice. Kajti pojasniti moram, kakor v prvem Bvojera govoru, tak6 tudi aedaj, svoje etaliSiSo, da uiso same Raiffeiacnove blagajnice koristne. Mi na primer v ju2nih deielab stno pri svojih pcsojilnicah dontikrat zloLno oba sistema uporabljali.
Mi imamo deloina Raiffeisenove poaojilnioe, v tem amislu num»ec\ da imamo pri eni in isti poso-jilnioi deleze po goldinarji poleg delezev po 100 gl. Prosilec za posojilo mora bit.i poproj ud; ako je pa rovea, ne. more pladati visokega delo2a.
Kar se tiCp zaveze, imamo v juSnih provinci-joh, n. pr. na Stajcrakem vsdinoma posojilnico z ne-omejeuo zavezo. Jaz poznam na juznem Stajerakem le eno posojilnico z omejeno zavezo, to je ona v Mariboru.
Jaz bi tedaj ne imel nicesa zoper potrditev Yerganijevega predloga ter upam, da aklene odsek, ako ae mu izroch, da ae v podporo ne bodo priporo-<!ale same Raiifeisenove pcsojilnice, marveft, da se vsprejmo v postavo sploh kmo.^ke posojilnico, kot do-lezne, kakor hitro bo namenjene majhnemu obrtnemu stanu. Kar so tide pa tego, katorcma odseku naj se izroci ta nasvet, stavini if rmalni predlog:
I. Prvi del naj so izroci hranilnidnemu,
It. dtugi del pa proracuuakema odseku. (Dobro!)
po8tal je general konjice. Umrl je 1. 1744, ko je 65 let neprestano alu2il cesarju.
Pasavaki fikof Rajmund Rabata bil je atrijo grofa Lanthioii-ja. 30. marca 1518.1, potrdil je cesar Maksimi-lijan 1. grofu Antouu Lanthieri-ju staro plemstvo ter mu podelil pravioo lastnega grbe. — Lavrencij grof Lanthieri postane pod nadvojvodo Avstrijskim ). 1570 dedni tooaj grofije Gotiske, a 10. oktobra 1572. 1. imenuje isti nadvojvoda Lovrenca baronom Sohonhauaenskim. — 27» januvarja 1642 pa povzdigae cesar Ferdinand III. Friderika, Bernarda, Lovrquqa in Gafiperja Lanthieri ja de Paratioo v dr2avui grofovski stan.
Leta 1459 dn6 2% avgusta podel6 .sfeajarski dczeiai atanovi d«zavniin grofom Antonu, Fridoiiku, Ferdiuandu in Jo.-ipu Lunthieri-ju pmvioe fitajarakih de^elanov.
15. sep/.nibra 1710 pridd cesar Leopold L dr^av-oemu grofu Anc.mu Lanthieri-ju naslov 9Caatni" (Lhren-wart) in prelikut HVisnko- in B!agorodj.e.,, 30. oktobra 1717 podeli cesar Karol IIL vicedom.u kranjske-mu, dednemu to6^ja grofije Goriike, tajaemu svetniku itd. Antonu grofa Laothieri-ju s'uiibo viajegii a.»kolovi-ca (Obriaterbfalkenarnt) kranjsko in slovenske Krajine.
30. avgusta 1656 prod&Ljndey}t Edlitig Vip.ivski nStari g?adtt Lwrenciji grbfinji Lanthieri-jevi.
18. apriia 1576 imenuje Karol, nadvojvQda av-sti ijbki, Lovrenca barona Lanthieri-ja Bvojim ayetnikoui.
30. oktobra 1591 povabi nadvejvoda Ernest Gasporj \ Lwifjiflri-ja pa zenitevanje poijsfcega kralja.
30. aep^embra 1624 imenuje cesar Ferdinand III, Friderika barina Liothi ri> d^elnimglavarjem
Dopisi.
Y<l3briei, 7. niarca. — Veliki plea goriske fiital-nicena pngtno nedeljo je bila zares krasna narod na zabava; poudarjam wnarodua*, ker jebilataka,dasi se cutil doma med svojimi Slovenkanr in Slovenci. Kolik tazlocek v tem oziru med prvimi kolikor sijajnimi toli-ko dragocenimi plesi prve citalnicoe dobe in zadnjim plesom I V prvih letih je iraelo druStvo narodno im<\ zbiralo je v svojih prostorih sebi prijazae elemente, a le redki so bili oni clani, koji so, zlaati pri ptcaih, zinili alovehsko beBedo; zdelo se je, kakor bi ne bi'a §e uglajena zadosta za gladke salonske parkete. Pola-goma so se boljiale razmere, nasprolni political ve-trovi so popihali tuje artstokraticoe in omshljive bu-rokraticne elemente iz drnStvene zveze in cim bolje je drustvo postajalo narodno slovensko, tem bolj so odcepale tndi tiste meScanske druzine, katere so mr-zile novo zdrave razmere. Zdaj je drustvo prerojeno ia tie tndi ne taku krepko po amozini svojih clanov. kakor bi lahko bilo, a vaekakot krepko po lepoj sloznosti vladajoCej v njem, po zbranih uiocVh, ki se tponasajo pri besedah, in po zdr&vem narodncm dnhu. ki je presinja. Pretekio nedeljo razodeval se je ta duh izredno zivahno in pokazalo se je nase druStvo k't pravo aredlSce narodnega vcse-ja na GoriSkem. Pred-prostori plesue dvorane so bili jako okusno okraseni e6 zelenjem, dvorana pa te je lisketala in bliaCela n<? tcliko po svojej opravi, tndi ne po izredno lepi raz-svecavi, temvec po krasnem veneu lepotic zarefiih obrazov, po mnogobrojoih elegantnih kostumih in maskah, po okusnih toaletab, po ubrano veselem du-bu, ki je odseval od vseh obrazov zenske in moske mladine, pa tndi vseh onih, pod kojih varstvom se je mladina aukala.
Krasno je bilo gledati in poslusati veselo mr-golenje in kramljanje po droiani, kder Be je vse gnetio nkoli posamicmh maSkar, ki so druga za drugo prisfcakljale, prisopihale, prizibale se ali po* nosuo prikoratile med plesalce, kakor je vsakej pri-stojalo po njenem znadaju. — Bogioja .For-tuna1* opravljena kot makov cvet je s6 zgovorno, vczano in nevczano besedo delila s*oj© darove, odli-kovaje se po svojej dnhovitosti; stara babnra v t a b i n u (svileni zenitvanjski oblcki) je znala iz-vrstno draziti in drezati, ter se je v svoji klasicni situosti lotila celo" plesovodje pri ,Kolas. Kako pi-sano jo je pogledova! po strani, ko se je nenadoma pri ki ad la sredi venca ter je ta opoaaaije plesalce vzbujala burno veselost! — JunaSka polakinja se je v polnej prijaznosti sprebajala z oSabao turSko damo, prodajaje i njo srecke z velikim nspehom. Edo bi mogel pa5 odrecl takim priliznjeno — nadleznim prodajalkam P — Najveco pozornost je obraila na se orijentalka v krasao-bogatem koslumu, katera je pod pazdnho z jako elegantno opravljeno poiakinjo u2e precej pozno vstopih v dvorano. To ti je bila <Sa-robna prikazen iz „100l nofii", n* katerej jp bilo vse cudoviio lepo od zlate cepice do niinjaturne no-iice v zlato vezenem SolniCku.
Jako okosne in elegantne so bile nekatere na-rodne noSe, zajcek, mr z 1 a zima, koja je uteg-nila pa marsikoga ogreti, poreden har.okindek, ciganka ltd. itd. Da bi hotel vae naSteti in popisati, kam pridem? Omenjam na} samo Se, da so bili tudi nekateri mladi gospodje prav  primerno  in  dostojno
GoriSkim. Njega naaleduje v Mem dostojanstva dne" 30. janija 1643 Franjo grof Lanthieri.
11. septembra 1666 imenuje Oglejski patrijarh Ivau Delpbinos Hiero^ima grofa Lanthierija Vipavskim inpnikom.
Meseca janija 1638 postal je Hieronim dvorni goypod (Kammerherr).
5. sept, 1701 je Anton grof Lanthieri vicedom kranjski. 20. oktob. 1705 postane tajni sv&nik; 16, fibravaija 1707 pa izredni deieini komiaar, in 19. novembia 1721 dezelni glavar GoriSke grofije.
17. novembra 1765 imenoyan je Friderik grof Lantbieri dvornim gospodom.
26. sept. 1539 dovoli kralj Ferdinand grofa GaSperja Lanthieri-ja t Ribnici cerkveni shod.
16, jnlija 1785 podeli cesar JoLef II. obLini Vipanski pravico dveh sejmov.
13. avgusta 1716 prizna cesar Karol IV. grofn Friderifeu Xianthieri-jn jnnattvo, pri bitki poleg Petro-7aradina, 20. sept. 1717 istot&ko junaStvo poleg Be-lega grada,
Grofi Lathieri-ji bill so toraj pravi junaki, vrli duhovniki, a tudi dobrotniki Slovefitva. Sedanji lastnik grof Karol Lanthieri koristil je ne ie Vipavi, aoopak celi Kranjski, ksjti odstopil je svoje posestvo na Slapn brezplajino deieli, da se je leta 1873 ustano-vila tamkaj deielna sadjareka in vinarska iola. — Leta 1886 preselila se je Sola na Grm poleg Novega siesta.
Med mnogimi odli^nimi Vipavci zasluzl fiastno mcsto   Stefan KoeijanCi^ semeoiiki vodja
oSemljeni in da so zlasti  trije norjavi „clowent>a iz-vratno in v sploSno veselje zvrSevali srojo nalogo.
Prvo Setvorko je plesalo 48 paroT pod spret-nim vodstvom g. B rM kateremu smo bili prav hva-lezni, da ga je s r c e iz daljnega Pulja privabilo na naso veaelico. — O napovedani uri (11.) so se pari cafteli zbirati za BKolo". To je bil pomenljiv tr-nu-tek, ker se je ta prcfapi narodni-plea prvikrat ple3al v naSe} citalnioi in prvikrat cel& v Gorici. Vse se je radovftdno pos<*dalo ob.alenah in gnotlo pri vho-dih — kar \i) bilo izbranih za pies. Oni psw ki niso bili aaui * pokliconi, anf.pak tudi zbrani, uvrstili so so v predsobi — in ko je izborni vojoSki orkestrr uda-ril v ktruno, pri>kakljalt so v dvovano in zaSolo, vr-silo in koniSiilu se je ?Kolo« toino in dMno —- v 6ast plrsovodji, v veselje plosaloem in v buvno izra-4«»no navduSonje zbrane gospode. Potem se je nKolott §¦} dvakrat ponavljalo, vaakrat z enakim uspehom — in od ih lob so mend a ne zgubi ve5 z n a Sega ples-nega mla.
O i«>!iioci je b 1«» med pofrtkom srofikanje Sei-rih dob;tkov-in potem jo nadaljevalo veselo rajanje. — do petrliujega klioa — vse v najlepsom redu, pri «;loSn<\j Jidanej v.>lji, v tako ubranem, nokaljo-nem veselji, kakor je to )o nif>go5e med svojimi, nasvojomdomu.
Slednji5 naj Se povem, da smo bili prav veseli cdli^oih tiiaskih gostov in n»Sih p-ijateljt'V iz Ln-kavca, Knnala, Podgoro. Mima, Renfi in dingih ; po-sebno hvnle&iost pa oh anitno g. plesovodji, kater; se je iz Trsta potrudil k vnjam in plesu, ter tudi pri nas ud>ma6il slovansko nKolo". Mah spominLek, ki so mu ga iz lastne inicijattve poklonile nase vrle plesalke, naj mc bode porok za to, da si je s „Ko lorn" postavil sam vreden spomtnek v Gori§ki &\-talnioi.                          _^___                              K.
Iz Bru', 4. maroija. — Trideseti dan po smrti Nj. Visokosti cesarjevifia Rudolfa prazivoval je „Slovenski jez* dne 28. febiuarja. Po skiepu odbora v seji dne 20. m. m. bila jo dne 28. rib 9. uri zju-traj peta mala z oficijem v Biljanski farnt cerkvi; pel jo je visokocastiti gospod 2upnik Alojz Fabian i v navzocnosti obiinega ljudstva za vse ranjke iz ce-sarjeve rodbiue, a tndi da bi izprosil od Boga to-lazbo, kreposti, ?.dravlje in dotgo iivljenje naSemu modremu vladarju Franeu Jo2efu, ljubcznivi cesarici Elizabeti in potrti vdovi Stufaniji. Tukaj je fjndstvo kazalo svoje sodutje s ce^arsko dru^ino ter gofece molitve v nebesa poSiljalo za njo. Bog nas usIiSi!
Z nami je ."alovalo tudi neb6 ter bole cvcti^e poSiljalo na tfemni biiski svet. Letosnji februar bil je sploh nekak ialujoi mescc, snezdo je mnogokrat.
Popoldne 28. febiuarja imela je ffBriska p o-d r n & n i c a s ˇ. C i r i 1 a in Mi-toda" svoj I. redni obcni zbor. Po primcruem govoru g. zadasnega na-6elnika izvi&la se j« volitev. Jezov predscdnik je nasvetoval potrditi prejsnje nafielniatvo; in tako se e zafiasno sprememlo v stalno. I«volj«ni so toraj p. n. gg.: Lovro J »i v a n L i 6, 2upnik v $!ovrencu, na-6elnikom; AndrejSirok, uditelj v Smartuem, tajnikom ; Hrabroslav Vo!ari5, ufiitelj v Kozaoi, blagajnikom. Stalno na5eIni5tvo zadelo je svoje delovanje s pobi-ranjem ustanovnine, letnine, podpornine. Bog daj sreco! Uljudno so vabljeni vsi bthki rodoljubi, da se upisejo v naSo podruznico sv. Cidla   in   Metoda;
in slovenski pisatelj v Gorici. G.jvoril in pisal je 24 jezikov in bil v vsem svojem pocetji tako tofien in vesten, da so Goridani, vgl davSigana ulici, sklepali, koliko je ura. Biografijo njegovo pedal nam je v nKresuK dr. Anton Mahnid, a v „Ljub. Zvonu" Simon Kutar.
Ljudska sola Vipavskaje jedna najstarej-sih slovenskth. Ze slovem' Vipavski rojak Ziga pi. Herberstein se je t i»jpj slovenSfiine ucU TurSki in Benefianski boji so sicer Solo vnifiili, a slavoa cesariea Marija Tsrezije jo je zopet o^ivila. L"ta 1822 postala je ze dvorazrednica, in v njej je pougeval Janez Slavec, rodom Ceb, s svojim pomodnikoni. L^ta 1835 je po uSeval „SehuIgehilfeH Leopold; kateri je imd 29 uLon-cev in 18 u^enk, skopaj«47 otrok. he le z dohodom dekana Jurija Gabtijana — tega izrednega sjlskega prijatelja mladine in pospifsevaloa sol v Vipavi, prid-ne se vestneji pouk. dtevilo ucencer narastlo je 1. 1841 na 196. Pouceval je jeden katehet, jeden ufiitelj in jeden pomnozm »Litelj. Dekan Grabrijan, i.n -uovau zaradi svojih zaslug distrktnim solakim nadzornikom in pozoeje odlikovan z zlatim krizcem za zasl.uge, prestroji solo polagoma iz dvorazredniee v trirazred-nieo in pnzneje v Sveterorazrednico. Vendar Sola ni fie imela lastnega poslopja, ampak umei^ena je bila r sedanji prodajnlnici R. Knificevi in ? hii at. 89, tikoma eerkve.
kajti mnogo je Blovenskih ot:6k, ki hodijo v laske Sole ter se uSe" zanifievati svoj materni jezik. Ce-sarjeviS R u d o 1 f je rekol primo<skim Slovencem, ko so ga pozdravljali v laikem jezjku: n AI i niste Slovenci? — Toraj govorite slovens|ct lM ' V ten* duhu blagcga ranjnega delujmo, da se na§a mladina ue bode sramovala slovenSfime!  .
Po obdnem zboru imeli smo zabavni voder Bp»"i Lojzu". Vdeleiba je bila kijub grdim costam zadost-na; dosli so tudi pevci in pevke, ki so nam pod vodstvom 8kladatclja H. Volarida mnogo lepih peaen, starih in novih zapeli. Postreiba je bila prav dobra. Med dona§anjom jedi so bile napitnice in govori. .Predsednik BSI. jeza" napil_je_.novi._ wBi'iskf_podrui-.:.. nici" ; njen na5elnik jc napil nSlov. jozu" kot odetu wpodruiaiceu. Govoril je predsednik „Slov. jeza" o ranjkem cesarjevicu R u d o I f u; o ujogovi uadarje° nost', ki je vzbujala naj boljse upe v narodih; o njegovi naklonjenosti do Slovanov, ki nam je obetalft, srelno bodocnost; o njegovi prezgodnji srarti, ki je povzro5iIa sUai;io zgubo in britko ialost; o krasnem pismu preavitlega cesarja, s katerim se Nj. Yelidan-stvo zabvaljuje narodom za izkazano so$utjc Po go-voru zapoj6 vsi atoje" cesarsko pesen navduSeno.
Sbdile so So drugo primorne pesni. Pride na vrsto „Saljiv govor" o sreu; zloiil in govoril ga je g. Hrabroslav Volarid prav izvratno. SmejaSo se nam jo oblicje in s^-co; nio se aiarn) navoliiali dolgega govora. Ta poduSna Saia povzdigiiila je iivaliaoat na vrhunec. — B>j<mo se, da nam to izvrstno mofi pre-sfavijo na vazuejae mesto. Zabavi koneo naredila je tombola. Veseli in zdravi smo se razSli na vse straui.
Isti dan zjutraj naili so na cesti iz Slovreaca v Gradoo Llove!<a mrtvega; balehuost in zima mu nisti napnj pustile. Zuto ni mogel Gradenski vikarij k peti magi v Biljano. Neprijeten sludaj 1
\Z Poddavna, 5. marca. — V nedeljo 3. t. m. bili smo v AjdovSdini, kaj nas je tje vloklo? Glas o veselici rokodelskoga drustva in vzlasti govorica o namerovani pn-dstavi ncke glediSke igro. Te ni bilo. Kaj je temn uzrokv ne znam, ali to vem, da glediSko igre so za narod „kalamit<i.* Nol Zabavljali stno se vsojodno. Ure bile so nam prckratke in kar najeden-krat nam je uupo6ii za odhod o llodeni fas, Podvizali smo; bali smo se mraza; §c (lanes je tako mrzlo, da drevje poka in vodit kipi. Mraz na pust ima tudi svoj „kor30.u OJrinili smo pa, prod no so gospoda podporui udje in razni odliSnjaki druStvo s6 svojo navzofinostjo pocastili ter v iiavdu§enih napitnicah veselju dajali oddn§Ka. DruStvo napreduje, kakor si nam, draga S061, ne dolgo tcniu poroSala. Nnpreduje, akoravno je mnogo dru^tvenikov po rojstvu poseatritne v Lokavci odstopilo. Res, da so nekateri drugi iz §turij in iz U4ij priatopili; ali k probitku min^lega leta pripomoglo je mnogo to, da so g. tajnik, bla-gajnik in nabiralec tednine biezplaCno sluibeoprat* ljali in jih Se opravljajo. To je lepo I To je pobvalno 1 Le tako in ne drugaCi okrepi se diuStvo. V „Opalih* (v Pally-h) ustavili so delo. To tudi nas oddaljeoe boli.                              ________
Politidni razgled.
Dr2avni zbor je nadaljeval v petek in v soboto splosno razpravo o drzavnem prora5unu. Izmed slovenskih poslancev sta govoriia Poklu-kar in Suklje ter Vitezid. Poklukar je ssavra-5al nem§kega poslanca Stcinwenderja, potem je govoril o hiSncm davku in o tem, kako bi se niogle odpraviti trdobe v tem oziru. Dalje je govoril o gospodarskih zadevah dezele kranjske ter je omenil tudi protiavstrijske demonstrari-je v Trstu o priliki eesarjeve tiavzofinosti. Pro-fesor §uklje govoril je o posameznih Steviikah v drzavnem proraLunu ter o slovenskih ljudskih solah na Koroskem in Stajcrskem in o neka-terih prepotrebnih paralelkah nasrednjih sol all. V ve5erni seji istega dne govoriia sta mladoceh VaSaty in isterski zastopnik Vitezid; a ta seja je bila kmtko, ker podpredsednik Cliluraecky je bil prestrigel Vitezicu besedo vsled osobne-ga prepira, ki ga je bil izzval najmlajSi in naj-manjSi drSavni poslanec dr. Vergotini iz Istre, ki" je svojemu rojaku, osivelemn parlamentarcu, na surov naCin ugovarjai, postavljajo6 se pre-denj kakor preSiren pctelinfiek. V syboto se je sklenila splosna obravnava proraduna; nadrobna razprava zaCne te dni.
V ogerskera drzavnem zboru kaLejo Madja-ri svoje korenjastvo. Manjsina je poskusila sre-Co s poultfnimi demonstracijami, ki so se-ji kolikor tcliko posreiile. Zdaj si je odbrala pa
zbornico za pozoriSde' sYbjrm fannSkim dinom. K §§. 24 in 25. nove vojaSke postave oglasilo se je tuliko govornikov in-vriejo tako dolge Strene, da se no vot kedaj pridejo do konca,-ker pri svobodnih Madjarih ne velja kakor pri nas, da bi se mogel sklcniti konec razpravi, ampak vsak poslanec, ki se je oglasil za bese-do, ima pravieo govoriti, de tudi o polunodi, in treba je potrpezJjivo dakati, da vsi izkidajo svojo modrost, predno je mo2no' o stvari glaso-vati. Tako bode manjSina novo postavo cc ne onemogoditi, vsaj zavledi, in ze je zginilo upa-nje, da bi postava obveljala pred konceni tega meseca. Zato so odlozeni vojaski nabori za letos v vsi Avstriji na pozneji das, ko stopi nova vo-ja§ka postava v veljavo.
Nas* prejasni zaveznik in prijatelj kralj Milan v Belem gradu se je navelidal vladanja. Kraljeva krona mu je pretezka, zato jo je po-lozil na glavo svojega sina Aleksandra I., ki Steje zdaj 12 let. Na pepeltiico due 6. marca o poludne zbral je vite^ki Milan svoje ministre, dvornike ter civilne in voja§ke dostojanstvenike okolo sebe ter prebral jira objavo, v kateri se slovesno odpoveduje kraljevskemu prestolu srb-skemu v korist svojemu si mi Alcksandru Obre-novidu. Za dasa je imenoval vladarstvo (regent-stvo), sestavljeno iz Ristida, Belimarkovida in Protic*a, ki bo vladalo v itnenu kraljevidevem dokler ta ne doseze 18. leta. Po tej objavi je bivSi kralj pokleknil pred svojega sina ter prisegel mil kot svojemu novemu kralju. Za njim so prisegli vsi navzodi dostojanstvcniki, pod nod pa vojaStvo in uradi.
Utrujeni kralj zapusti Srbijo in pojde, kakor piSejo najprej v Budimpe§t, potem pa vOpatijo ter namerava prezlveti pod imenom grofa Takov-skega konec svojega mladega iivljenja, napolne-nega z mnogoterimi obilnimi uzitki in raznimi prevararai zunaj Srbije. Predno se je Milan odlodil za ta vazen korak v svojera zMvljenji in y zgodovini srbski, dogovoril in sporaztimel se je z vludama na Dunaji in v Berolinu. Zato je bil tudi Bismark prvi, ki je po svojib „Fress-fcusarjih" pripravil svet na to, kar je jmelo priti. Ristic" je baje obljubil, da bo vodil zuna-njo politiko mladega kraljestva po svetlih stopah ndstopiviega kralja in da torej ostanejo nepre-menjerie prijazne razmere med srbskim kralje-styom ter naSim cesarstvom.
Nasi zvesti prijatelji in zavezniki Italijani imajo precej sitnostij doma, katere bo tezko poravnati. Povod temu so finance, ki zahtevajo za voja§tvo mnogo denara, katerega ni kje vzeti. Vsled tega je Crispi-jevo ministerstvo odstopilo in Je zdaj ni gotovo, ali imajo Italijani novo ministerstvo, ali ne, ker Crispi je zadel pri sestavi novega kabineta na velike telave. To je gotovo, da Italija ne ostane brez ministerstva; ali dobi pa z novimi ministri tudi potrebni denar, in kako ga dobi, ni §e dolodeno. Zdaj sc pokale italijanska politidna modrost, kajti vladati pri polnih   loncih   denara pad ni telko.
Na Francoskem vreje vedno bolj Siroko in glasno in nemogode ui, da prekucnijo ljudovlado v spomin prekucijo, ki je bila nastala leta 1789. Vlada je zadela postopati s policijsko silo in s sqdnijskimi preiskavami proti svojim nasprotni-Jteom boulangistom in druStvom, ki tezijo po vojski z Nem ijo. Tako posiopanje pane vkroti nasprotnih sil, temved jih §e razdrazi in pospesi njih korake.
Angleska vlada je dobila hudo zauSnico vsled pravde, katero je bil napel irski poslanec Parnel proti vladnemu listu „Timesf Parnell je itadelnik irskih politikov, ki zahtevajo za Iree dloveske pravice. Vlada ga je hotela s tern uni-eiti, da je podpirala „Time3a v razgla§anji pisem, ki bi dokazala, da Parnell je v zvezi z zarotniki in zlodinci. Preiskava je pokazala, da pisma so bila ponarejena. Parnell in sumisljemki so si osvetili lice, „Timestf in vlada so sramotno propadli, kar ne bo brez nasledkov pri prikod-iijih vojityab*           ______
Domafie in razne vesti,
Drobne novice. V prvostolni ccrkvi goriSki una leto&nji post italijanske cerkvcnc govoro 5. o. K a r o I iz Subiaco-a (Sabjaka) na Itnlijanskeni. — V dvfikem aemeiiigdi goriSkem iincli so gojenci pretekJo nedeljo pu.^tiiO zabavo, ob.stojeCo iz iger, peija iti 8?iranja na gl.i*<»vi»* vprido picv/viienega go-spoda kiiezonadSkofa in drogih gostov. — Dru2ba sv. Vinceucija bo imeia prihodnjo uedeljo 10 t. m. ob 7. uii /ajutra skupao obhajilo v cerkvici Marij* brez mad<za spo^cte v GUdiSkth ulicab, drugo nedeljo 17. f. in. o 5. mi ijvedeipa obdni zbor v pritlidni dvirani grofice Coroninove v ItabatiSdi. — Na Telo-vadtiem tigii v Gorki razkazujejo se uze nekaj dasa neki tujci, ki bodijo, tekajo, skadejo in pleSejo po vrvib. Pod vivjo imijo razpete mre2e z.\ aludaj ne-srede, da nesroduik ne telebi na tla; a ooi dan niti one2e niso pomagale, temved akrobat (tako imenuje-jo te ljudi) padel je med stolice, po katerib so se-dcli gledalci, ter se inodao poskodoval. Vsega krva-yega nesli so v iukojSnjo bolaifinico usmiljonih bratov in moz jefievedaov nevarnosti. — TukajSoji prijor usmiljenih bratov {. o. S o b o 1 praznoval je prcteklo nedeljo prav slovesuo petdesetletmco avojega zivljfnja; podastili so ga bratje iz drugib pokrajia in razui dostojanstveniki. — JetoiSnidnf mu viSjemu duvaju v Gorici p. Waliasu ukradli so v torek popoludne drzni t a t o-v i perila, obloke in denara v skupui viednosti 200 gl. Uzinovidev n imajo se v pes ten.
Karol Bitter pi. Zahony, gorifiki stareSina, predsednik (ukajSnje poddruzoiee nemSkega Sulferajna tajuik prolestantake versko (.borne v Gorici, premozea in razumen moi v deuarnih zadevab, urarl je pre-teklo soboto po daljSem bolehanji za mrtudora, ki ga je dvakrat zadel. V pouedeljok ime! je okolo polu-dneva sloveseu pogreb na gorifikem uokopoliSfii v dru-iinsk'x rakvi, ki se vzdiguje nad znnljo v tako zva-nem paiku ali gaji. Spr^vod je bil lep in dostojen, kajti udelezili so se ga vzviieni gospod eesarski names ttiik v Tislu baron Pretis, obrtnijska zbornica, niestuo starefiinstvo, italijaoako podporno drufitvo j,Mutuo socoorso" 8 predsednikom dr. vitezem Pajer-jein na 6oiu, in mnogo obCiostva raznih stanov. Italijanska atranka v mestu zgubila je na njem velikega podpornika, de tudi bo ni vjeinal z njcnimi skrajnimi zivlji. Pri in! i a skein podjetji v Stradicah imel je svoj delei in je bd piokurist. V mrtogoStevilui Ritterjevi dru^ini in pri raznih aorodnikih vlada po pravici vskd njegovc smrti velika ialost in poparjenost, ker je bil moi, ki je dobro izpolnoval svoje mesto.
Goridko iapanstvo je razglasilo, da vsled §. 37. mestnega gtatuta bodo razlo^eci skozi Stiri o ted-ne od 7. t. m. uaprcj v obdinski pisarni i ra e n i k i volilcev za bodoCe dopoloilne volitve v mestno stareSinstvo. Kdor meni, da y po kriviei izpu§dea iz iroenika ali da ni vpisan v pravi razred, ali kdor meni, da je vpisan med volilee kdo, ki nimi k temu prav.ee, naj vloft svojo pritozbo na mestno stareSiu-stvo do 11. aprila t. 1. S tern razglaaom preide vo-lilna borba na viSjo etopnjo od dosedanje, Italijanska atranka je jako ziva.
General Hoevel, ki nziva v na§em mestu svojo trdo zaslu^eno pokojnino, bil je lansko leto naproxen, da bi si ogledal nase nesredno novo po-kopali§de in naj bi skusal izumiti, kako bi se mogla odpraviti iz njega voda da in vlaga, katere je mnogo dez potrebo v onem zemljiidi. Ra-zen generala bavih so se z istim vpraSanjem inze-nirski vajenec Comelli, stavbar Pagoni, nadelnik mestnemu stavbenemu uradu Tomasi in drugi. Sta-ra§int Nigris in Battistig imela sta nalogo prere-setati vse doile nadrte v tem pogledu ter porofiati v stareiinstveni seji o tej zadevi. Tezavno nalogo prevzel je Nigris, kateri je v eni zadnjih sej po-rodal o raznih nadrtih. Rekelje, da nekateri svetu-jejo drena^o, drugi vodnjake, tretji jarke in drugi drugo, a nekdo (in sicer general Hoevel) da svetuje, naj se odpelje voda od pokopalisca v mestni vodo-tok, po katerem dobivamo pitno vodo iz Strane ali Kronberga. „Corr.a, ki pripoveduje te redi, pravi, da na tem mestu Nigrisovega porodila so staresine mrmrali, a obcinstvo da S3 je smijalo, ter dost-avlja, da porodevalec je na nekem mestu rekel, da mnenje Hoevelnovo stori lasem stati po konci. Potem omenja, da po javni seji je bila tajna, v kateri je stareiinstvo dovolilo generalu Hoeveinu 300 gld. kot nagrado za njegove Studije o goriskem pokopali§W. To „Gorr." (oziroma Nigrisovo) po-rodilo je uzrodilo, da so se sliSale po na§ih kavar-nab jako pikre opombe, Zadnji »EcoK je pa prinesel vest, da general Hoevel odlodno taji, da bi bil on, kaj takega nasvetoval obdini, kar mu „Corr." poilada na jezik ali v pero. Zdaj se vprasa: Koliko je re-snice na vestih o Hoevelnovib nasvetih objavyenih v „Corrieru" in kak naravni udinek morajo imeti na ditatelja, ki jih dita, ali na mesCana, ki jih sliSi ? Ali je morda to prazna §ala ali pustna bur-| |c» ? — Postovek, Tudi ,Cpit,* j0 bil jpripesel Ho*
velnovo trditev, da hi nasvetoval kaj takega; a v detrtek Nigrisovo pojasnilo, ki opraviduje njegove izraze v tej zadevi.
NaSe pokopalidda jo tako, da Dog potnagaj. Vie s prvega podetka izrckli so se bili nekateri zdrav-niki in razumni roeSdani proti temu kraju, na katerem imamo seiUj ivoje mokro pokopaliSde, ter ko poslali pritozbo na mestno stareginstvo in na veloslavno c. k, nameatngtvo v Trstu; pa vse zaatonj. NaSi krmarji so hoteli, da naj pride pokopaliSde po vaaki ceni na onu mesto, na katerem je, ter so bili radodarni a ogroranimi .vtroski, katere jo po^il kronbeiski modvir, imenovan goriSko pokopaliSde. Nad 150 tisod goldi-nj'rjov zabili enio v ono ilovico in zdaj je pokopalisee tako dobro, kakor je bilo prvi dan. V zadnjem zaae-danji de^elnega zbora izprosilo si je na$e staresinstvo dovoljenje, da vzame ved tisodakov na poeodo z na-menom, da bo 2 njimi suSilo ilovico na pokopaliSdi in zidalo kapolo, po katori verni Goridani fie vedno povpraSujejo brez pravega vspeha. V eni zadnjih sej sklenili so nasi mestni odetje, da naredijo samo tri jarke nad pokopaliSdom za ptskufinjo, ali bodo mogli braniri vodi v pokopaliSde, ter ao odlodili v ta naraen 300 gl. Pravijo, da dokler se ne pokaze, kak vspoh bodo imeli ti prihodnji jarki, se ne bodo jihli z drugi mi deli na pokopaliSdi. Vsi navzodi stare&ine, ki so govorili o tej stvari, so se izrazili proti eodanjemu pokopalifidu in tnnogi so rekli, da so nikakor ne da popraviti. Starefiiua Franc Martini je nasvetoval, naj se opusti sedanjo pokopaliide, kjer vdasih trupla v vodo pokopujejo, ter naj se kupi prostor za drugo pod St. Rokom. Po naiem mnenji je ta najpametneji nasvet v tej zadevi.
Zastavni listek tukajsnje zastavljavnice, usta-novljene po grofu Thurnu (Monte di pieta), na neko blago precej§uje viednosti, ki pride u2e ta mesec na dra2bo, se je zgubil in se nabaja zdaj pri vodstvu omenjene zastavljavnice. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi o pravem dasu pti vodstvu, da labko fie refii svojo zastavo, drugade se zastava proda in gospodar. ki je listek zgubil, dobi le oni del skupila, ki bo pre-sogal vsoto, posojeno na ono zastavo. Komur pridejo te vrste pred odi, naj opomni tudi zuance in tovarfie o tej stvari.
C. b kmetiJBko druStvo gorifiko imelo je vderaj 7. t. in. svoj letni obdni zbor. Dofilo je s predsednikom 20 drufitvenikov, ki se zanimajo za dtuStveno dolovanje, Odborovo porodilo o delu Ian-skega leta odobiilo se je brez ugovora. Potrdil se je radun za leto 1888 in proradun za 1889. Slednjid se je iz7olil zopot soglasno za predsednika drufitvu vzvifieni gospod Franc grof Coronini, >iafi deielui gla-var, ki je bil pustne dni doma, a zdaj je zopet odfiel na Dunaj kot drvzavai poslanec.
Nekaj o slovenSdini v Trstu. Splosno znano je, da zalijo priatafie nekaterih krogov v Trstu rude <5ica nsvete* jvze, kader dujo le bescdico v slo-venskem jeziku. Kaj pa fie-le, ako se drzne posten trgovec Btaviti sloveuski nadpia nad svojo prodajal-nico! Nedavno je, kakor saio svojedasno omeuili, obnovil gosp. Podkai nadp's nad svojo prodajalnico zgaaja v uiici Gboga ter stavil namesto prejSojega italijansk^ga in slovensk^ga nap<sa le s'ovendki. Ru-dedkarji, njim na delu „Impcrtinentea zagnali so strasanski krik in dolali z vai>mi, tudi najbrezobraz* ncjsemi sredstvi v to, da g. Podkaja ostrafiijo ter tablo od pravijo. Tudi slaviii mestni magistrat nasel je dlako v jiijcu in konedno dekretiial, da ima last-oik prodajalnico plttdati globo zaradi prestopka §. 33 car. nar, in v 24 .urah protizakouito tablo odstraniti. Vsled utoka kaznovanega na vis. c. kr. vlado pa je mestni magistrat g'.obo zbrisal. Naj si zatorej ncfi: narodoi nasprotoiki zapomuijo, da je Sloveneo v Ttstu prav tako dober dr&ivljan in Avstrijaneo, za katerega voljajo iati aikoni, kakor za druge narod-nosti.                                                  „Edioo3tu.
Koro§ko in Primorsko sta si slidoa v rano-gib ozirih, kakor smo uie zadnjtd omenili, govored o celovaken? vMiruw. Nov dokaz nasi t:*ditvi imamo v nasledojein nMuov>ma dopisu: ffIz St. Pavla na Zili. — (Nafi zupnik in neraskutarji). Nafi obde pri-Ijubljeni in spoS'ovani zupnik gosp. Fr. Kacnik, ki oskrbujejo tudi St. Pavel, so nafiim neuiskutarjom hud trn v peti. Zato jih v znanem liberalnein das-mku BFreie Stimmen" obirajo in grdijo skor v vsaki Sievilki po veckrat in na razlidaih raestih. Oditajo jim, da „uuV kali .i" in piepir delajo. Mi pa vemo io labko dokaSemo, da je vse gola laL. Gaspod so piijazni z vsakim dlovekom in ljubijo mir in odinost. Vsi jib radi imam), in sreLna je fara, ki ima taoega dusuoga pastirja. N.mir delajo le liberalci in neui-fikutarji, ki vsacega preganjajo in obirajo, kdor node v njih rog trobiti. To je resnioal* -^ Deni namesto St. Pavel n. pr. Lodaik, namesto „Fi. St.tt kak nam blizji list, namesto Katnika drugo nam znano ime, in imaS resnidno eliko iz nafiib krajev! Liberalei brez Nb^raluosti, ki to najvtdjt nestrpoezi in usiljeaoi,
SO P9V«0d 60»fc|r
PreSastni gospod JoSef Golja atarejsi, 2up-nik vk VolCali pr| ToU»inu, umrl jo vccra po veSkratneni previdanji se sv. sakramenti in pn daljStm bo?chaoji za notranjo boleznijo (alednjic vodenico.) Kaujki Magi in povsod priljublj"ni gospod, kjer koli ao ga pozuali, sc je rodil v Tolminu Si. febniarja 1829. ter je bil v duhovnika posvefi-n 21. s-pt. 1853. Sluiboval je v Devino kot kaplan, potem kot Sup njj>ki oskrbnik v CcrniCah, na to v Lomu kot vikar in alednjiS kot 2upnik Y VoiSah. Kamor jc pi i§o!, pridobil aj je area tovarSev in Ijudstva ; zato j« pa tudi zalost po njein sploSna ia on maoiih kmjih g \ boda te2ko pngieSali. Njegnvo obiluo in p!<ul->n »s»o delovaoje v telesno iu duScvno kon-t izr«.eonih mi oviSic naj ma douese uadzetnsko slavo pri oLe'u, kt ititi koaaroa mnclc vode ne puati brez primernvg pla SUa, Pogreb bode v soboto ob 10. prodp.
Vabilo k redopmu obCuemu ?hon\ patriot d-ilega podporurga d:n§tva go^pa za g'tri&o grad:8ko dezolo v pondejjek due U. t. m. ob4'/, uri popoldie v G«rici v sobani, katero je pvenljudnodovnliin go j»» baronica pi. Roclibacb (na Travmku Stv. 26). Obivv-naval se bode naslednji dnevni r^il: I. Porrciln o diugtvenrm delovanji leta 1888. II. Rafiui *a leto 1888. III. Morebitni pndlogi gosph d.uaivoiii'-. Y Go-rici 4. marcija 1889. DtuStveno pr«dsedniat\o.
Na Slapu pri Vipavi umrl je v anbito zju-traj kurot c\ g. M a 11« j K o d e r, rqjen due 13 sept. 1320 v Idriji,,posvecen v masnika 1. 1845. Slu&bovai je Jiajpiej v St. Yidu pri Vipavi poleg trdanjrga pi-satelja siovenskoga Maiije Vrtovca Na Slap jo bil premescea okoii I. 1850. Za vec let ui bil trdnega zdravja, po oBeniilnevni bolezni ga je pobr.«!» pljuc-nica. Pogreb je bil 4. t. in. zjutraj ob 10. uri, csmiiiu bode due 11. mana na Slapu. Pokojnik je bil vzgleden duhovmk in vrl narodnjpk. Naj viriiu pociva i „Slov.a
Ljubljana je imela po „Obr(niku" zafetkom lota 1888 vseh rokodelskih obrtnij 367 in aicer: kljucarjev 12, pekov 30, svecarja 2, rtkovicaij-' 3. brivcer 7, racaarjev in klavccv 43, klobu&uje 4, je-menarje 3, knjigovezov 9, barva.je 3, iSevljarjov 62, m:zarjev 23, ptcBkarjcv 5, tesaijev 6. slad&caijev 7, krovca 1, ura»jev 12, fcteklarja 2, krojacev 41, kot-larja 2, zlatarje 3, kamnoseke 3, puSkorja 2, dimni-karjev 5, oigiarja 1, strojarje 3, krznarja 1, suknaija 2, izdclovake g.'asovirjev 3, ziatobita 1, d znikarja 2. kleparje 4, tspetuikov 5, vrvarjn 2, pasaija 2, kova-env 5, aedlarjtv 6, pozJat&rje 3, vrtnarjev 10, sli-kurjev 7, atolarje 3, podobarja 1, nuzarja 2, pilarju 1. pbzamentirarja 1, sedarje 3, sccturja 1, koiarjo 4, tttogarja 2, pletarji 1.
Kako se obcinstvo goljufa. Inihen na Tirolskcm Jaz aim vec let tako na putiki trpel, da sim zmeraj v po-stcl]i bil; zdraraiaka pomoS mi ni ni& pomagala. Nato se za-teCem k lekarja Hich. Brandtovim Svicaiskim krogljicam, in moram reCi, da so me te krogljice popolnonia ozdravile, in mi moje iivljenje reaile. Omeniti mnram, • da sim prej ko sim ta praTe Imcerske krogljice dobil, ponarejene rabi!, kntore pa niso uobenegi ufinka storile. Gieda naj toraj vaaki na-tanino pri kupovanji a icarskih krogljic, da ga ne oslcparijo. Udani Aiojzij Letter, yoznik. (Podpis potrjen.) Xnj bo vsak previden, ttiili pri prarih gvicarskih krogijicah od lekarja Rich. Braudta, da ne dobi ponarejene strari.
I
Yeaknvrstne tiskovine ?a slavne slovea-ske obSinske nrade,   kakor   tndi raznovrsten
1
ra paplr in vse diuga piano potreb§cino prodaja A iPU po zniSanih ceo ah                                              A
M           J0SIP PALLICH,          p,
1!            trgovee s knjigami in s papirjem            fj|!
j                        *« tiskar v Gorici,                       >¦{
na Travnikn, h. St. 6.                   II'
Visokorajititi duhovSSini
priporocam se vljudno podpisani t napravo Cert-venih posod in orodja iz i-istega srebia, kinei-kega srebrain iz medenine najnorejie oblike, kot
ltd. ltd. po nainizji ceni. Zadoroljim gotoro vaakega narocnika, bodiai <tit se delo prcpasti rnojema ukueu bodisi da se mi je predlozil nftci-t
8«are reLivpopraTim, ter jih v Ognji pozlatfm in posrebrim. Cft. gg. narocuiki naj mi blagovole poflati iste nefranjkova&e.
'Ceodor Slabauja.
Brebraj v Gcrici, tdifa MoreOi stev. 17.
ilja BaiojjM bisga dobra spmljena ia postains proatol
ustre?, m mnrgoHtranski 2elji avojih gospodov odjemalccv in da bom posnomal i?gled '(rjjlj ^ecth sklatlistS y g'avnih imstih.' skleail sem, di se bom dtial gledo izdclkov in bhiga v evoji "— Suicuni nxo od 1. marca tekotega leta naprej naiJela
STALNIH GEN,
u» •••¦,, pti kJ
rrib-.-ini pn-dii«Ifu mnogo 6»s»i in daj«»   kupovalcu poicfitvo,   da dolofiona tena jo zadnja, ¦»i more pr-d«'alre mliluti sv^j^ b]ag>>. 1'nfera li»» ^f»>n doluctl unjirzjn cone,   ilovolim   kupovalitn,   da razsirim ku|'«5ijo so svojira b:.n»fti!i.   iwl'Jrti'k 2 0/0    ako kupl za 50 f. blaga, i.i odbifek 3 %.   ako   kupi za 100 gl. blaga iu ako pliic*  httrn v gUDvini. \^SV               V ediiiJHiih I -¦ t * la   v katerib mi je bila prrjotna c\ist aluzili   slavio   obftiosfvo,   iakal sem
v^i&i^fc^^-*       vedno v toir v?o «voi» bvaln,   da scm se ak^za!   vrerlnoga njegovo       ^?p||' podpm ', in b»)o mi je to glavna skib, da aom uvudel v ayoje hkla-    "- •*»L=1 d;§««^ ciia zb.<;.tjsanji (nfoime),   ki nnu'ejo sluziti  v alozaost in do-   ..   - _ bi6 k goepi dnni-kupoviilcetn, in zilaj jo unja najvpcja 2elja, da bi si   lljj]} z.irtluzi! vf-dno   >eLj»>   nakl< njenost   tukajSnjesa alavnpga nstva.                      Nwjn.lanrjSi IGNAC STEIXER.
'ti»
WCZZ3C2KZDCZDto%i
Mi ssiiini! ta.
Jiblanc, visoke, 9 nnjb&!jaih vrs*.
ena po 30 — 35 kr. Hrusko, visoke in srednje .    W<r,
eiiu po 40 — 50 kr. Breskve, matelicc in nngl6, cna po 20 — 35 kr. Kolfii razn:h vifet, ato po               -------35kr.
Josip Stiegler.
w
H
>«C
Oskrbnik grajsin<»kih poses!ev
Kj. cksoolcnce grofa Cnron'ni-ja
v St. Petru pri Qorici.
¦ iA.i.ihiiA         Mu     i i     i       i^T^
Samo sredi Rastelja §t. 7.
V GORICI.
Zaloga uoriiiilK rsk<ga drobnega
razprodaja na debelo in na drobno.
9S^%. iPO^CiSiacarjE!
razne detelje, olepsevalne in zarastiluc tru-ve, krmno rcpo in razna zelenadna semena.
Samo sredi RaSteTja st. 7.
Varstvena znutnka.
2elod(ne bolezni
in spodnjib telesnih deloT, jeter in, yranice, zlata iiln, zapitje, Yodenica ia kronicna drislca zdra-ti se najvspeSneje s Piccolijevo „Gsenco ?,a zetodec", koja je tudi izrrstno scedbtvo proti glt-stam. Po§ilja jo izdelovatelj le-karnar .,Piccoli" v Ljubljawi (na DunajftkL ccRti) proti poStnemu povzetjur —V Btcklesticah po 15 ir. nahaja so v tsoIi lekarnnh v Oorici, Tolminu. Ccrvignanu, Griwlu, Gradifiui, Tiiui, v Trstu, na Staje.skom, Koroskem, Kranj-skem, HrvnSkem, v Dnlmaeiji, Istri in na Tirolskem.
IsOftWtVtj.fQ ^dovojni urediiik: M. KUuSii? — Kilanjanska Tjskarna v (
ffrt^Stm&WW^^
FRAN   WANEK-OVA
izdelovalnica sodine vode
v. OORICI via Morelli Stev. 12
a poddiuzip'co v YoI6ih, (ktcra fo nahaja v gost.il-nici.udovc (Kofolovo) imajooo avoj lastni aparat, in kder ae iz tamoSnjegi viri, po avojih i/.vrattiih last-nostih   daleko  znau:i voda zajemljo,
priporoea
Hvoje Oglenokisle VOde; kt so pripravljajo po od-li5nih aparatih a parno mocjo in po najno-vej^i sistemi.
Lastnik se ni uatroSil ni truda ni atroskoy, da uafanfvi s <cui obrtnijo pritm'rno vaera zahtevam novejei»a c»8.«.
Kor inn veija kot najviSe vodilo najskrajniSa previduost in snagno$t, akrbi in pazi atrogs da je zmes snovij po polnem 5ista, da so 6iste sklenice in orodje, Vselej, predao se sklenice na novo napolnijo, odistijo ge s po-sebno pripravo. Zelo dista je ruda za sue cielu prtreboega oro'ja, isto !ako oista je rtlda Skle-nicnih okovov, ki so S« posobej 2aniklovani.
Jzdclovoltiid izdolujo polcg obicajnih proixvodov tudi znane in „kracherlnu imen *vane v vseh bazah, (or ao v to upotreboyani sadni sokovi odlic-nega dnha in preprijetnega okusa.
^^A^^^^
¦8 Zelodcnc bolezni S59
hitro in gotovo ozdravi
jeriizalemsM balzam
edino in nepreaegljivo 4elodcno zdrarilo.
Izbroli t raznih 2olodiinih boleznih zdrarilo, katero bi t resnici odgorarjalo uatnenu, ni lahka strar dandanes, ko ie prodajajo rstikovrstna taka zdrarila.
Veiji del onili kapljic. idi{koY itd itd., ki se ozn«uj»jo in priporocajo obcinstvu % visoko leteclwi besedaoii, ni druzega ko prerarx, pogosto Se ikodljira.
Samo jerttzalemiiki balzam, uzo darno znan po sroji pr'prosti scstari in po oiifljajooi uroji moci na LolodLne iitce, si je pridobil prednost pred vsomi dru-gimi do zdaj znauimi poinocki, kor potrjuje njsgora razprodaja. ki redno raste.
Ta bnlzam, hogat krepcajode moci kineskega ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po ATojem pre* barnem aspehu, daj<? gotoro sredstro proii SelodCnim slabostirn, izvirajceim i* nerednega prebarljanja. Zato •o priporocn, ko josti ne diSi, proti neprijotni iapi, gnjusu, rigunju, zabasanju, homorojdalnim teiftYnm; pomnga ludi proti zlatenici, glistam in bolcznim v drobu.
bteklenica s podukom 30 kr. jGHavna s-ilogi v leki^ai G. B. Pontoni v Gorici. V TR3TU pri G. B. Rovis, y KOllMIKU pri A. Pratt* oni, y TOL"lNU pri €. Palisca.
wrwfc