&t. 126. V Gorici, dne 29. oktobra 1900. Tečaj XXX. Uhaja trikrat na teden t Ustih izdanjlli, in aioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Jadrajo opoldne, večerno lzdanje pa ob 3. uri po« poldne, in stane z urodniSkimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto -.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 :polIeta . .> . .-. /"V o". 60 T%~¦% *3-30* • četrt leta.......3,40. ; . 1-70 "osuniSne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravni§tv(j v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v cGoriSki Tiskarni» A. Gabržčck vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do If. ure. Na * uročila brez doposlane naročnin* sp ne oziramo. , .^,.w „PRIMOREC" izhaja neodvisno* od «8o8e» VH»k petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schurars v Šolski i-jici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakumi LavrenCič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Fonto della Fabbra. SOČA [Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Sfc 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici it. 9. »opisi naj se poSiljnJo le uredništvu. ¦ NaroSmna, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uprnvniStvu. J Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanico se raCunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat T- kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi___ VsSje črke po prostora. Naročnino iu oglase Je pluSatf lečo Oorlea. „«wlška TIskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soce» in »Primorca* Se »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 8 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se racunijo po 80 Lr. petit-vrstioa, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor, Tiskarna* A. Gabriček (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zal. »Pameten in plemenit mož" tkv-R. Gregorčič. h. V prvem delu Članka smo vpralali lako-le: »Ali če tudi čita samo »Gorico", vprašamo: »Kako more njegova vest tako mirovati, da mole? k vsem lumparijam, ki prihajajo po njej v svet ? Odgovorimo v drugem delu tega članka'. Dr. Gregorčič je tor#j pod prisego priznal, da čita vse, kar se tiska v »Gorici*. To je samo po sebi umevno, saj je »Gorica* njegovo glasilo in sploh glasilo stranke, kateri stoji na čelu. Že v prvi številki »Gorice*, v onem glasovitem oklicu, v katerem so utemeljevali opravičenost in potrebo novega lista, so izjavili dr. Gregorčič in njegovi tovariši, da morajo imeti ta novi list zategadelj, ker »Soča* ni vedno pisala po volji in želji »narodnega vodstva". Mi pri »Soči* moremo pa najbolje vedeti in z vso odločnostjo potrditi nasproti vsej slovenski javnosti, da tu »narodno vodstvo" je smatral dr. Gregorčič vedno in izključno samega sebe ter nt koga drugega. Akojekdo v vseh prejšnjih letih poleg dr. Gregorčiča se kaj vodil in to celo več, kakor dr. Gregorčič, je bil ravno A. Gabriček, katerega so videli vsi naši rojaki po celi deželi, da je bil povsod poleg, kjerkoli se je kaj delovalo, bodi si na političnem ali gospodarskem polju, da je bil on tisti, kateri je dejanski vodil vse volitve ter izpostavljal v nevarnost celo svojo kožo, dočim je bil dr. Gregorčič vedno lepo skrit iu je le Gabr. pošiljal v boj. Dr. Gregorčič je bil tudi tisti, ki je »Gorico* ustanovil po določbah zakona, on tisti, kateri je kuptl tiskarno ter sploh orpanizoval odbor za izdajanje lista, to pa le v toliko, ker je potreboval različne žepe onih brumnih dušic in pa strastno zagrizenih politikastrov, da so mu dati svojo denarre m razpolago, katerih ne bo lo n:kdar več videli. Ko je dr. Gregorčič bip>j vse tako lepo osnoval in si u-dauovil list, ki naj bi vihtel listo veliko kadilnico, kalere .Soča" ni marala, bi se pa rad skril za hrbet ubogega črkoslavta, kateri je bil poprej pri .Soči* meteur en pages. V uredništvu ima Se ponižne služabnike Janka Hočevarja, nekega dobroznanega taj- nika kmetijske družbe za tržaško okolico in — Mažgona, Kdo naj bo verjel, in če tudi to zatrjujejo posvečena usta dr. Gregorčiča, ako hoče dajati razumeti, da je morda poleg teh uredniških strojev še kaka druga višja moč, katera bi dr. Gregorčiču odrekala upliv na to, je-li sme nekaj v list priti ali ne, kar bi on želel ali ukazal ? I In vendar je on, ustanovitelj in lahko rečemo pravi gospodar »Gorice", izpovedal in trdil pod svetostjo prisege na javni kazenski obravnavi, da bi bili pravi uredniki (reete plačani uredniški stroji) pregledali, iti če bi se jim zdelo pravo, bi sprejeli, če ne, pa ne. Mi tu javno izpovemo, da kratko ni malo ne verujemo takemu za voditelja stranke žalostnemu razmerju do lista, katerega je on ustanovil, in ki je njegovo glasilo in naravnost njegov list. Dr, Gregorčič je torej izpovedal pod prisego, da nima na »Gorico* niti toliko vpliva, da bi mu tisti plačan"' stroji sprejeli njegov popravek, izjavo itd., ako se poprej niso prepričali, jo-li vso resnično ali ne. Čudno bi bile take razmero ; ali mi rečemo: čudno, prečudno je bilo tako govorjenje dr. Gregorčiča pod svetostjo prisege. Ali denimo, da je tudi resnično to, kar je hotel dati razumeti dr. Gregorčič, in recimo, da bi bil dr. Gregorčič podul izjavo, o kateri bi se tisli plačani stroji še le hoteli prepričati, je-li povsem odgovarja resnici, alt ne, kaj za to, saj bi se bili tudi o resničnosti popolnoma prepričali in dokazalo bi se bilo, da je poštena izjava v zahtevanem smislu popolnoma resnična, opravičena, in da so jo celo dolžni dati, ako imajo v uredništvu »Gorice" lese najprimitivnejše pojme o dolžnostih človeka, da ne rečemo, o dolžnostih katoliškega krisiijana, o dolžnostih duhovnika, ki mora najbolje vedeti, kako neprimerno velik greli je — obrekovanje. Toda veliki »ljubljenec naroda* in ta vele vzorni katoliški svečenik dr. A. Gregorčič, profesor bogoslovja itd. 5,d., se je hotel izogniti taki dolžnosti, skrivši svojo posvečeno kožo za črkostavca iu za tiste revne plačane uredniške stroje. Svojo katoliško vest pa je kaj lahko potolažil s sofistiškim izgovarjanjem : »Saj nisem jaz odgovoren zato, kar »Gorica" piše*. Tu se je hotel izgovarjati po Gabr. receptu, ki se je zagovarjal v kazenski preiskavi malega Klavžarja proti uredništvu „Soče* zaradi izdajanja uradne tajnosti (vso druge lepe obdolžiive pa je hrabro vtaknil v žep), da je pred zakonom odgovoren za pisavo njen urednik in ne on, ki je hstnik tiskarne in lista. To je vse tudi resnično, in predsednik sodnega dvora je sam opomnil dr. Gregorčiča, da tudi njega nikdo ne dela odgovornega (zlasti ne pred zakonom) za oni zlobni napad na Gabr. poštenje, saj je Gabr, le apeloval na dr. Gregorčičevo vest in njegovo duhovsko čast, da stori — svojo dolžnost in da popraviti veliko krivico, katero mu je storil njegov list. Tu pa je vsak izgovor in zagovor naravnost izključen. Dr. Gregorčič naj le išče soOzme, kolikor hoče, da bi potolažil svojo znamenito vest, toda vsakdo, komur strankarska strast še ni zamorila sleherne iskre poštenja in vesti, mora priznati, da je bil dr. Gregorčič v resnici dolžan popraviti krivico, katero mu je storil s svojim listom, pa naj se je to zgodilo z njegovo vednostjo, ali no. On jo moral biti prepričan, da so je s tistim člankom v »Gorici* na najpodlejši način skriinila osebna čast političnega nasprotnika in bi moral vedeti, da je tako orožje najostudnojšo, ki je sploh mogoče v javnem glasilu. On in edini on, ki stoji »Gorici* in stranki na čelu, je bil poklican, da obrekovanje popravi, in to toliko bolj, ker je bil v to naprošen, in ker je najbolje poznal Gabr. poštenje in njegovo nesebično delovanje tudi v posojilnici. Ali mož je skušal nasilno po-tolaf'! yvojo vest s solističnim razlaganjem infamnega napada v svojem listu, češ, da se Gabr. pravzaprav ii«č ne očita, ampak, da se hoče samo konštatovali, da so bili v posojilnici nekateri neredi, in to slučajno takrat, ko je bil Gabr. denarničar. Tako tolmačenje je s predrznim čelom naglašal tudi na kazenski obravnavi, kar sta pa po vrednosti zavrnila zagovornik dr. Triller in cel6 državni pravdnik, ki je v svoji obtožnici kakor tudi v svojem obtožnem govoru izjavil jasno in glasno, da napada v »Gorici* nikakor ni tako umeti, kakor nam je hotel dati razumeti naš slavni razkladalec dr, A. Gregorčič. In pod prisego je tudi izjavil, da se mu je takoj po prečitanju poslanega Gabr. pisma rodil v srcu sklep, da on se ni čutil dolžnega dali ali izposlovati v »Gorici* kak popravek, in da tega tudi kratko ni malo ne stori. Tako plemenito je postopal »ljubljenec naroda*, za katerega se je Gabr. pehal in vse žrtvoval skoro 10 let. Pač pa je storil jako plemenit korak in se tako pokazal silno plemenitega moža, da je poslal državnemu prav-dništvu ono pismo ter mu slikal svoj strašanski strah pred tem silovitim človekom Gabr., zahtevaje, naj ga kartakojda zapreti v luknjo, da mu ne bo mogel dalje delati zgago na političnem polju ter manjšati njegovo veliko slavo. Svoje eitateije opozarjamo na brošuro o tej pravdi in posebno na njegovi dve ovadbi, iz katerih dobe jasno sliko o njegovi veliki pameti in pleme« nitosti. Na tem mestu naj podamo le še en slučaj o tej njegovi veliki plemenitosti, ki ga je vodila v boju proti Gabršeku. Nalim fii-tateljem je znan neki g. Bral do tt i, oni isti mož, ki je »cnposestiere* v ulici Vettu-rini in ki je imel že veliko prav drznih nastopov proti slovenski narodnosti. To je oni isti mož, ki je delal toliko zgage zaradi slovenskega petja v cerkvi sv. Antona, kar je svoj čas goriške Slovence silno razburilo in je dobilo tudi odmev v sodni dvorani. To je oni isti mož, ki je vzročil vse one Žalostne prizore s slovensko trobojnico na »Šolskem domu«, in kar je temu sledilo. To je oni isti mož, s katerim je imela »Soča" zaradi njegovih strastnih nastopov proti slovenskemu prebivalstvu v Gorici Že veliko jako rezkih sporov. In čltateljem našim jo znano, da je ta mož nekoč napadel Gabr. v ulici Vetturini ter mu z dežnikom grozil, da ga pretepe. Gabršček se je njegovih groženj opravičeno bal, ker ni videl v bližini nikake pomoči, pač pa še nekatere strastne nasprotnike, in segel je z roko v nedri, kakor da bi imel tam skrito kako orožje, s katerim bi se branil, dasi tam ničesa ni imel, kar je pa Braidoltiju vidno imponovalo, da je postal s svojim dežnikom bolj previden. Ta dogodek je Gabr,, ki je šel ravno k dr. Gregorčiču, takrat tudi takoj povedal. Zdaj pa čujte tega pametnega in plemenitega moža, kako je na tej kazenski obravnavi tudi ta slučaj izkoristil proti Gabrščku v tem smislu, kakor da je Braidottiju grozil z revolverjem ter spravil »ubogega" Braidottija v opravičen strah. »Ljubljencu slovenskega naroda* dr. Gregorčiču se je torej nakrat zasmilil ta »ubogi* Braidotti, ki je goriškim Slovencem vzročil že mnogo grenkih ur, ter hotel izkoristiti tudi Rcman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. M«.) »Ozka v bedrih«, ponavlja Nero ter zapre oči. Na Petrom j evih ustih se prikaže komaj vidljiv smeh, in Tulij Senecij, ki se je doslej razgovarjal z Vestinora, ali bolje, ki se je posmehoval sanjam, v katere je verjel Vestinij,, se obrne k Petroniju in dasi" ravno ni imel niti pojma, za kaj se gre, je dejal: »Motiš se, Petronij! Jaz držim s cesarjem.« t Dobro !«„ odvrne Petronij. »Ravnokar sem dokazoval, da imaš trohico razuma, cesar pa trdi, da si pravcati osel.« »Habet«, reče Nero, smejaje se ter obrnivši srednji prst navzdol, kakor je bil navajen delati v cirku v znamenje, da je dobil gladijator (horilee) rano ter da mora biti ubit. Vestinij pa, misleč si, da se še pomenkujejo o sanjah, zakliče: t »Jaz vsekako le verujem v sanje; tudi Seneka mi je dejal, da va-nje veruje.« »Minulo noč se mi je sanjalo, da sem bila vestalka«, je rekla Kalvija Krispiniia, sklonivši se čez mizo. Na te besede jame Nero ploskati z rokami in tudi ostali so posnemali njegov vzgled tako, da je dlje časa trajalo to ploskanje, kajti Krispiniia, žena že ne- kolikokrat ločena od svojih mož, je bila znana po svoji razbrzdanosti po vsem Rimu. Krispinile to ni spravilo v zadrego, kajti rekla je: »Eh, kaj ! Saj so vse že stare in grde. Jedina Rubrija je §e podobna ljudem in tako bi bili čedni vsaj dve, dasiravno Rubrija dobi po leti pege.« »Dovoli, prečista Kalvija«, reče Petronij, »vestalka moreš ti biti samo v snu.* »A ko bi cesar zapovedal ?« »Verjamem, da se izpolne časih tudi najčudnejše sanje.« »Ker se zares izpolni«, reče Vestinij, »razumem one ljudi, kateri ne verujejo v bogove, toda kako je mogoče ne verjeti v sanje!« »A vedeževanja?« vpraša Nero. *Bilo mi je prerokovano, da napoči konec Rima in da bom vladal nad vsem vshodom.« »Vedeževanja in sanje se večkrat strinjajo«, reče Vestinij. »Nekoč je poslal neki prokonzul, kaj nevero-jeten človek, v Mopsov tempef sužnja z zapečatenim pismom, katero mu je prepovedal odpreti, da bi se prepričal, ali malik zna odgovoriti na vprašanje, zapisano v zapečatenem pismu. Suženj je prespal vso noč v svetišču radi tega, da je imel sanje, na kar se je vrnil ter rekel gospodarju: »Sanjalo se mi je o mladeniču, jasnem kakor solnce, ki mi je rekel samo jedno besedo: .črnega1. Prokonzul, zaslišavši to, je [Drebledel in, obrnivši se k svojim, enako malovernim gostom, rekel: »Ali pa veste, kaj je stalo v pismu?« Po teh besedah je Vestinij umolknil ter, dvignivši časo, napil se vina. »Kaj je bilo v pismu?« vpraša Senecij. »V pismu je bilo vprašanje: Kakega bika naj darujem, belega ali črnega?« Toda pozornost, vzbujeno s pripovedovanjem, .pretrga Vitelij, kateri prišedši že na pol pijan na gostijo, se spusti nakrat brez vzroka v razbrzdan smeh. »Čemu se ta sodček loja smeji?« vpraša Nero. »S smehom se ljudje razlikujejo od živalij« reče Petronij; »on nima drugega vzroka, smejati se, nego ta, da ga veseli, da ni praše.« Vitelij se hipoma neha smejati. Mlaskaje z ustnicami, na katerih je bilo Še videti sled šoka In masti, se jame ozirati po navzočih s tako čudnim pogledom, kakor bi jih še poprej ne bil videl. Na to dvigne roko, podobno vajšnici, ter reče s hripavim glasom: »Padel mi je z roke očetov vitežki prstan.« »Kateri je bil čevljar«, doda Nero. Vitelij se zopet spusti v smeh ter jame iskati prstan v peplu Kal vi je Krispinile. Na to jame Vatinij posnemati krič prestrašene žene. Nigida, Kalvijina prijateljica, mlada vdova z otročjim licem ter s poželjivimi očmi, reče glasno: »On išče, česar ni izgubil.« »A kar je za nič, ako bi tudi našel«, doda pesnik Lukan. Gostija je postajala čimdalje veselojša. Tolpe sužnjev so donašale neprestano nova jedila; iz velikih vaz, napolnenih s snegom ter prepletenih z bršljanom, so vlačili na dan posodo z različnim vinom, s katerim so se kar zalivali. Na mizo in na goste so neprestano padale rože. Petronij je jel prositi Nerona, naj poprej, nego se gostje napijejo, počasti gostijo s svojim petjem. Navzoči gostje so podpirali njegovo prošnjo, toda Nero se je vpiral. Tu se ne gre samo za pogum, dasiravno mu ga vsikdar ne nedostaja. Bogovi ved<5, koliko ga stanejo vsakovrstno poskušnje... zares., ne ogiblje se njegovo osebo v svoje plemenite in pametne namene, da bi spravil Gabr. za nekoliko mesecev v luknjo, kjer ne bi mogel delovati za svojo stranko ter ravno zdaj o volilnem boju delati njegovi pameti in plemenitosti toliko težkih ur in bridkih skrbij za ljubljeni državnozborski mandatek, ki ga reši neprijetnega službovanja v semenišču, za katero sprejema brez slehernega truda lepo profesorsko plačo. Citatelji naj sodijo to veliko dr. Gregorčičevo pL*net in plemenitost. Kdor je ne more razumeti, plača 100 K za »Šolski dom«. Slini m Vdihi Ofavi pri Šeapasu. Narodno-napredna stranka je bila tako »predrzna«, da je sklicala shod na Veliki Otavi pri Sempasu, torej tam, kjer so imeli klerikalci pred 14 dnevi svoj shod, in v žu-paniji, v kateri nosijo veliki zvonec župnik Grča, lepi Salezijanec K na v s, spokcrjeni grešnik Faganel in kaplan Štefca Koderinac, ,p'jan'c v vseh treh časih*. Lep dan je privabil mnoga ljudstva, nekaj tudi iz soseščine. Na cesti za mitnico je sprejela godba odposlance narodno-napredne stranke. — Na Veliki Otavi je vse vrelo ljudstva. Možje so nam takoj povedali, da je dvorana, namenjena za shod, že nekaj časa zasedena. Župnik Grča je pripeljal tje kakih 35 svojih podrepnikov, ki so se široko posedli za mizami in peli. Vina je bilo obilo, da so popravili krčmarju škodo prejšnjega shoda.... Dr. Turna je stopil h Grči in apeloval na lojalnost, da se umakne, ker dvorana je bila določena za shod.... Grča se ni upal, pogledati dr. Turni v oči in je nekaj mencal, iz česar se je razvidelo, da hočejo varovati svoje posestvo ali »posedeno* stanje v »obsedenem stanju". Na to se je izdal glas: pojdimo v sosednjo gostilno! In šli smo. Kmalu so bili napolneni vsi notranji prostori, katerih je pet, a veliko ljudstva je ostalo še na obeh dvoriščih. Dr. Turna in Gabrščeksta govorila nad dve uri. Ni nam nameu, da bi tu ponavljali, kar sta govurila; omenimo le, da sta se dotikala vseh perečih vprašanj, posebno razmerja med našo in klerikalno stranko — ter še posebno tistega divjega sovraštva, katero sejejo po naši deželi — farji. Razložil se je pomen med — duhovščino in fars t v o m. Tu naj bi slišal kardinal Missia, kako je v ljudstvu kipelo veselje nad tako jasno besedo in nad odločno zavrnitvijo one škandalozne zlorabe naših cerkva v ostudne strankarske svrhe. Ljudstvo je neštetokrat viharno, z dolgotrajnimi „živio"-k!ici, pritrjevalo govornikom. Vspeh, vtis med poslušalci je bil naravnost nepopisen. In s tem vspehom smo zadovoljni! — V županiji šempaski vse vre; ako bi tudi zmagal Grča s svojimi voljnimi možmi, nas to ne moti, kajti ni je kmalu občine, kjer bi bil tudi odpor tako močan. K besedi se je oglasil tudi mladenič Brajnik iz Št. Andreža ter govoril o volitvah — volilnih mož. Prvič smo ga slišali ob tej priliki 1 In kako je govoril! Beseda mu je tekla gladko in vzneseno ter odušev-Ijeno je priporočal tapredek po načelih napredne stranke. — Le tako naprej, vrli mla- denič! Vi boste pravi ljudski govornik — iz ljudstva! Napredujmo tudi na to stran! Gosp.Fr. Bavčar je ob sklepu predlagal zaupnico dr. Turni in Gabrščeku, kar se je zgodilo s soglasnim trikratnim aživio"-klicom. Ko sta se dr. Turna in Gabršček še zahvalila za izkazano zaupanje, je bil shod zaključen ob 6. V« zvečer. Tako je bilo notri na shodu. Zvunaj pa so se tačas vršile reči, izmed katerih mnoge poslavljajo Grčeve junake v tisto čudno luč, v kateri jih vedno vidimo. Gori že je bilo povedano, da Grča je zasedel dvorano, namenjeno za shod, gotovo z dovoljenjem krčmarja (!) s svojimi »koštruni, katere je prignal na pašo na otavo", kakor so se cule te besede iz ust tam navzočega Šem-pasca. Tam gori so prepevali in pili; pravijo, da Grča je bil baje obljubil 100 kronic fantom, ako bodo le delali kraval. Shod se je vršil povsem dostojno, vse je bilo mirno in tiho, le sem ter tje je za-svirala prvaška godba na dvorišču. Nad vhodom ob obeh straneh sta vihrali slovenski zastavi, kateri je bil hitro razobesil neki fant. Vse je bilo mirno in dostojno, kar se je pokazala .organizacija* župnika-župana Grče! Svojo popoludansko službo božjo je opravljal ta vzorni duhovnik s tem, da je spravil ljudi na Veliko Otavo očividno z namenom, delati zgago in škandale na shodu narodno-napredne stranke. (Tudi k seji občinskega starašinslva ni šel, da je mogel voditi škandale na Veliki Otavi!) Ko je čutil, da je navdihnil fante s pomočjo močne rebule toliko, da so bili docela sposobni za razgrajanje po cesti, je zapustil ž njimi Veliko Otavo ter prišel, fantje naprej, on pa zadej v zavetju dveh mladih mlefcozobnih gospodičev in neizogibnega klerikalnega učitelja Rustije proti gostijni, kjer se je vršil shod. Postavili so se Grčevci ob cesti ter prepevali, kakor naučeni: živio Gregorčič, živio stranka prava! Vmes je bilo čuti tudi izraze, ki prav označujejo klerikalno bando, kakor: Kr...j dr. Turna itd! Grča je imeniten »učitelj!" Slišati pa je bilo tudi zmedenih vsklikov, kakor: Da bi kr...l, ki nam nosi krst! Živio Gregorčič 1 Zares, Gregorčič in Grča smeta biti ponosna na take svoje privržence! Neizogibni večni pravdar Leban iz Crnič seveda je moral tudi biti na shodu. Ta »Rojčeva tromba" se je bil usilil na dvorišče, kjer je po svoji stari navadi zabavljal. Za isto je dobil svoje plačilo, ker nekdo mu je bil nekoliko »zravnal* ušesa. Kdor išče, najde! Videli so se tudi drugi prizori, ko so se ljudje podili drug drugega po" cesti, si pretili, pot pod mizo je bi! tudi ubral marsikateri, in bili so momenti, ko je bila osebna varnost prav na šibkih nogah. Dva orožnika sta skrbela za red in občinska policija. Blagoslovljeni obraz vzornega župnika-župana Grče se je nabfal v radostne gube vselej, kadar je videl kak prizor na cesti, ki je kazal na skrajno surovost in podivjanost njegovih privržencev. Ali padale so pa tudi besede iz ust veljavnih mož iz šempaske občine, ki so obsojali z ostrimi besedami farško komando v Sempasu, katera goni soseda proti sosedu, katera tira ljudi v sovraštvo, jezo, v škodo in pogubo. »Petdeset let sem star, pa kaj takega še nisem videl. Sramota za Šempas,.sramota za Grčo!" Tako je vsklikal neki mož na cesti. Ena gruča pa se je bila razvnela ter ni hotela več klicati .živio Gregorčič!", marveč je začela sklicati: živio kmet! Culi so se še razni drugi klici, kakor: dr.., m.... itd., vse prave pravcate klerikalne cvetke, prav vredne župnika Grče I Za take reči pa je res ta mož izboren aranžer! Vrhunec poulične razdivjanosti pa je bil pokazal skrivnostnosladko ginjeni šempaski ka-pelan Štefca Kodrmac. Govoril je in obnašal se je tako, da mu moramo posvetiti poseben »kapiteljc*. Ko je bil ta škandal pri kraju ter so se prepehali po cesti sem ter tje in so se navpili, jih je peljal Grča nazaj na Veliko Otavo, odkoder pa so se potem zvečer v noči s krikom in vikom vrnili v Šempas. Miru seveda še ni bilo. in neki Grčevec ni mogel drugače nego da je skočil nekemu našemu pristašu v obraz ter ga znatno ranil, radi česar bo dajal odgovor pred sodnijo. H koncu moramo reči, da naši pristaši, ki so verno sledili shodu, niso dajali ntka-kega povoda k zdražbam, pač pa so izzivali Grčevci neprestano, kakor so bili nahujskani. — S shodom moramo biti prav zadovoljni, ker isti je pokazal, da tudi v šempaski občini, kjer je klerikalizem najbolj utrjen in je občina prva trdnjava klerikalcev v deželi, klerikalna drevesa ne bodo rasla v nebo! Jasni se, jasni, župnik Blaž! DOPISI. Iz RlhemberK«. (Vprašanja županu Pavlica.) — I. Vlada je dala nad 6000 gld. podpore za uravnavo hudournikov. Ta dela ste vodili Vi, Vaša žena je bila denarničarka, Vaš sin je delavce izplačeval, Vaš brat je bil nadzornik delavcev. — Radi bi vedeli: 1. Ali ste štirje Pavlice prejemali za tu opravila plačo oziroma nagrado in koliko? — 2. Kaj vse se je za teh 6000 gld. naredilo, ker mi, ki imamo tudi oči v glavi, ubogo malo vidimo. Zakaj Brejci niso prav nič dobili? Najbolj nam pada v oči le oni veliki zid, ki brani pred hudournikom Vaša poslopja. — 3. Ali so o teh delih kaki računi, kje so in ali jih smemo tudi mi videti ? H. Vlada jfi dovolila 1000 gld. podpore poškodovanim posestnikom po povodnji. Vprašamo t 1. Ali so o tej razdelitvi kje kaki računi in ali jih smemo videti ? — 2. Zakaj so dobili podporo le nekateri Vaši pristaši, potrebni nasprotniki pa nič, posebno naši Brejci ne? HI. Dograjeni so mostovi na Braniški cesti. Nadzorovali ste seveda Vi. Radi bi vedeli: Koliko ste pri tem zaslužili ? IV. Pri gradnji ceste proti Komnu ste bili tudi V i voditelj dela in so vozili izključno le Vaši voli. Vprašamo: 1. Zakaj niste prav nič od tega zaslužka privoščili ubogim kmetom, ki so bolj pm.rebni koščka kruha nego Vi? — 2. Koliko ste pri tej gradnji zaslužili? V. Koliko približno zaslužite na leto za prošnje in prošnjice v zadevi oproščevanja od vojaščine in vojaških vaj?! VI. Mi nismo prav nič poučeni o taksah Vašega sodnijskega poverjeništva. Ali bi bili tako dobri in nam tudi to pojasnili? Vil. Ali izdelujete strankam za lepe de-narce na c. kr. urade tudi take spise, ki spadajo pod kazenske paragrafe — zakotnega pisaštva? Koliko po priliki na leto — zaslužite?! Iz točnih odgovorov, katere resno zahtevamo, bomo mogli presoditi, katere zasluge so večje: ali za blagor občine ali za Vaš žep! Odgovarjati Vam ne bo težko, saj imate v Gorici dva sina dohtarja, ki znata tako hrabro preganjati po »Prim. Listu* in »Gorici« — turško gospodarstvo. 1% Kobarida. — »Streholazec" je nazval Kobaridce — pijance. Tudi v ,Prismojeni List" je pisal »v imenu mnogih (I) Koba-ridcev*. — Vprašamo ga: Ali se Streholazec spominja, koga so morali pijanega peljati domov, ker sam ni mogel, in kdo je celo pijan obležal čez noč v gostilni?! Prosimo odgovora, da bo svet vedel, karo je prav tikata ona psovka!» DomaČe h razne novice. Osebna vest. — Deželnosodni svetnik in voditelj okrajne sodnije v Komnu Ernest Cristofoletti je premeščen k okrajni sod-niji v Gorici, Oospod slikar Anton Gralz je bil odlikovan ob prihodu cesarja v Gbrico za svoji kompoziciji »Kras* in »Furlanija" z zlato svetinjo, ter ga je cesar, kateremu je bil predstavljen po ekscelenci Francu grofu Coroniniju, jako pohvalil. Gosp. Gvaiz je zastopan zarav lepo tudi na umetniški razstavi v Ljubljani. Gosp, Gvaiz je, kakor znano, učitelj risanja na tukajšnjem ženskem učiteljišču. ,Primorski List" in Kobarldcl. -»Prim. List* je šel v svoji nesramnosti v opisih shoda dr. Gregorčiča v Kobaridu tako daleč, da imenuje Kobaridce izdajalce slovenskega naroda. Glede na to smo dobili v objavo ta-It* poziv: »Št. 719. Poziv. Občinska seja v Kobaridu dne 27. okt. 1900. vpraša slavno uredništvo »Primorskega Lista", kako da si je upalo v svojem listu It. 43. dne 18. oktobru t. 1., ne glede na polemiko cenjenega dopisa, obsojati Kobaridce »izdajalcem slovenskega naroda*?! Proti temu celo starašinstvo v seji odločno in enoglasno protestuje. Nikakor naj ne mislijo častiti citatelji, tem manj slavno uredništvo, da kdor ni njih pristaš, da je po njihovem mnenju že »izdajalec domovine". Ko-baridci so bili, so in ostanejo zvesti sinovi slovenskega naroda. (Pečat.) Starašinstvo. Kardinal dr. Missia In njegovi sorodniki. S Štajerskega pišejo »Edinosti" : »Kakor znano, je Njeg. eminenca kardinal Missia Štajerec po rodu. Porodil se je v Moti pri Ljutomeru. Njegova eminenca je torej slovenske matere sin. Na Moti in v okolici živi mnogo sorodnikov Njeg. eminence. Kakor on tako so tudi ti slovenske matere sinovi. Njeg. eniine.nc.i podpira te sorodnike svoje. To je gotovo le v čast Njegovi eminenci. Ti sorodniki si z njegovimi podporami zidajo hiše in kupujejo vinograde. Kdo bi mogel kaj prigovarjati temu ?! Kupujejo tudi poljedelske stroje na par, s katerimi hodijo okolo kmetov mlatit pSenico. Tudi io jim ni v nečast. Ali na nekaj drugega moramo opozoriti Njegovo eminenco, čemur moramo prigovarjati in kar ni v čast tem sorodnikom Njegove eminence. Ti sorodniki njegovi sov taboru, sovražnem narodu slovenskemu: v nemškutarskem —liberalnem taboru. Mi vemo sicer, da ireba vsakomur jih, ker ve, da je treba storiti kaj za umetnost, sicer pa, ako ga je Apollo obdaril z lepim glasom, tega božjega daru ne sm8 zametovati... Razume se seveda, da je to njegova dolžnost glede občinstva, toda nocoj je v resnici hripav. Po noči si je položil svinčene vteži na prsi, toda nič mu ni pomagalo -.. Namenjen pa je iti v Ancij, da se ondi nasrka mor--' l zraka...« Toda Lukan ga jame rotiti v imenu umetnosti in človeštva. Vsem je že znano, da je zložil božanstveni pevec novo pesem na čast Veneri, v primeri s katero je lu-krecijevska pesem le cvilenje enoletnega volka. Naj bo torej gostija prava gostija. Tako dober vladar, kakor je Nero, ne sme napravljati take muke svojim podložnim: »Ne bodi okrutnež, cesar!« »Ne bodi okrutnež 1«, ponove* vsi bliže sedeči. Nero sklene roke na prsih v znamenje, da mora od j en jati. Sedaj se pojavi hvaležnost na licih vseh in oči vseh se obrnejo k njemu. Toda poprej je še naročil, naj Be Poppeji naznanijo, da bo pel ter naznanil navzočim, da ni prišla na gostijo, ker se ne počuti dobro; da jej pa nobeno zdravilo tako ne pomaga kakor njegovo petje; radi tega bi mu bilo žal, ako bi ne cula tega petja. Poppeja je prišla takoj. Dasiravno je nadvladala Nerona kot podložnika, je vendar vedela, da bi bilo nevarno, dražiti ga, zlasti kadar se je hotel s petjem ali z ježo odlikovati. Prišla je krasna kakor boginja, opravljena isto tako kakor Nero v obleki ametistove barve. Okrog vratu je imela ovratnik iz velikih biserjev. Bila je zlatolasa, sladka in dasiravno je bila že ločena od dveh mož, je bila videti še vendar kakor kako dekle. Občinstvo jo je pozdravljalo glasno: Cul si klie: božanstvena Augusta. Ligija še nikdar ni videla nič tako divnega ter niti ni hotela verjeti svojim očem, kajti znano jej je bilo, da Poppeja Sabina je bila jedna izmed najne-Cimernejših žensk na svetu. Vedela je od Pomponije, da je ona pregovorila cesarja, daje dal umoriti mater; in ženo; poznala jo je iz pripovedovanja Aulovih mostov in služabnikov; cula je, da so njene kipe po gledu na proslavljeno Poppejo, katero so spozno-* alci Kristusovi smatrali za pravo poosobljenje zlobe in zločinov, se jej je zdelo, da bi taki mogli biti samo angeH ali drugi nebeščanje. Ni mogla niti očes odtegniti od nje in nehote" se jej je izvilo iz ust vprašanje: »Oh, Marko, ali je to mogoče ?* On, že nekoliko vinjen in nestrpljiv radi tega, da je toliko rečij mikalo njeno pozornost ter jo ločilo od njega in njegovih besed, jej reče : »Da, ona je krasna, toda ti si stokrat krasnejša. Ti ne poznaš sama sebe, sicer bi ?.r zaljubila v&-se kakor Narcis. Ona se koplje v mleku oslic, tebe pa je Venera okopala gotovo v lastnem mleku. Ti ne poznaš sama sebe, ocelle mi!... Ne ogleduj je. Obrni oči k meni, ocelle mi!... Dotakni se s svojimi ustnicami te čase z vinom in potem se je tudi jaz na tem mestu dotaknem...« Na to se jej je Čimdalje bolj bližal, ona pa se je umikala k Akti. V tem hipu je zavladala tišina, kajti cesar je vstal. Pevec Diodor mu je podal pljunko z imenom delta, drugi Terpnos, ki je imel spremljati igro, se mu je približal s strojem, imenovanim nablium. Nero je oprl delto ob mizo, dvignil oči kvišku in čez trenotek je v triklinii zavladala tišina, katero je drainil samo šum padajočih rož. Na to je jel peti, ali bolje prednašati spremljan z glasovi dveh pljunk svojo pesem o Veneri. Hiti glas, nekoliko zamolkel, niti stihi niso bili baš slabi, tako da je Ligija čutila očitanje vesti; kajti pesem, dasiravno je proslavljala nečisto, pagansko Venero,- se jej je zdela vendar lepa in sam cesar z la-vorjef iin vencem na čelu ter s kvišku dvignenimi očmi se jej je zdel sedaj lepši in dokaj manj strašen, manj oduren, nego pri začetku gostije. Gostje so jeli glasno ploskati. Klic: »O glasovi nebeški U se je razlegal naokrog. Nekatere ženske, dvignivši roke kvišku, so tako obstale, v znamenje, da so prevzete, celo potem, ko je bilo petje že končano, druge so si otirale solzne oči; v vsej dvorani pa je vrelo kakor v čebeljnaku. Poppeja, sklonivši svojo zla-tolaso glavo, je dvignila k ustom Neronovo roko ter jo molče dolgo tako držala, a mladi Pithagoras, Grk, prezale rasti, s katerim se je poznej že na pol znoreli Nero dal poročiti, je pokleknil sedaj pred njegovo noge. Toda Nero je zrl pozorno na Petronija, čegar pohvala mu je bila čez vse draga. Petronij pa je dejal: Kar se godbe tiče, mora biti Orfej v tem hipu ves žolt od nevoščljivosti, kakor je tukaj navzoči Lukan; kar se pa tiče stihov, obžalujem, da niso slabši, kajti v tem hipu bi nemara našel primernih besed v pohvalo.« (Da^e pride) puščati na slobodo, da je tega ali onega prepričanja in da ni smeti nikomur usiljevati, svojega prepričanja. Ne moremo zahtevat' torej, da bi njegova eminenca pritiskal na reCene sorodnike, naj bodo drugačnega prepričanja. Ali na* nekaj — kakor že popred reCeno — moramo opozoriti Njegovo emi-neneo, kar nas peče, kar nas boli, na to namreč, da ti sorodniki s podporami prvega sedanjTlt tfiovenir*iii*y.U4Uk. Sirijo naj ne moralne ji list, namenjen, da zastruplja naš narod, list, ki so ga pod imenom »Štajerec* začeli izdajati štajerski — liberalci!! To nas beli in zato smo si usodili opozoriti na to Njeg. eminenco.*.,. _ Priprave za volitve. — Imeniki so že razpoloženi. Občine, katere vladajo klerikalci, 3c obnašajo posebno skrivnostno. Pozor! Nas; zaupniki in somišljeniki naj pregledajo vsak volilni imenik ter reklamujejo izpuščene volilce. Na delo! V* peti kuriji je volilec vsak polnoleten moški, ki je najmanj 6 mesecev stalno v občini. Za kmeCke občine pa le davkoplačevalci od 4 gld. naprej. Pozor 1 Župnik Grča je na shodu v Crničah nesramno Čvekal o postopanju v „Gor. ljud. pos." — Ker nas ni volja dalje mirno prenašati zlobo zbesnelih dervišev, prosimo poslušalce, ki so si dobro zapomnili, kar je ta Človek blebetal, da bi nam povedali in pri sod-niji o tem pričali. Somišljeniki — pozor na te Črne hujskače! Ustrelil se le včeraj popoludne ob jedni uri v vojašnici na Travniku v navzočnosti drugih vojakov infanterist Alozij Zižko iz Smolincev pri Mariboru. Star je bil 22 let ter služil prt vojakih drugo leto. Zadel se je z ostro patrono naravnat v srce ter bil v dveh sekundah mrtev. Kroglja je šla skozi srce, na hrbtu ven ter s* je zakopala v zid. Pravijo, da je bil Žižko iahkomišljen vojak ter že večkrat kaznovan. Truplo so prenesli v vojaško bolnišnico; pogreb bo jutri. Sem paski kaplan Štefca Kodrumc. — Pomagat, delali kraval na cesti tik hiše, kjer se je vršil v nedeljo shod narodno-na-predne stranke, je bil prišel tudi šempaski kaplan štefea Kodnnac. Kakor po navadi, skrivnosliiosladko ginjen jo je primahal ta „božji namestnik" po poti iz Šempasa ter se uitavil na cesti. Oči je imel nekam izbuljene, usta na široko odprta, čez obraz žar, katerega videvamo pri ljudeh, kadar so se na-srkali pošteno vinske kapljice. Ker je začel kričati, se je zbralo hitro nekaj ljudij okoli njega, da je mogel imeli Stefca »javen shod*! Skvasil jim je nekaj, česar sam ni razumel, poglavitno v njegovem govoru je bilo to, da je držat v roki kos papirja, kateri je vihtel po zraku, češ, da ima tam nekaj proti dr. Turni, in vmes je dostavljal imenitno izpoved : »pijan sem bil, pijan sem in pijan bom*. Ljudje, ki so stali kraj njega, so bili ž njim vred toliko ginjent, da so posebno pri tem stavku kar tulili. Ko je bi! Štefea zadosti hripav, je predrl vrsto obkrožujočih ga ljudij ter mahaje z rokama po zraku, kakor videvamo to pri b 1 a z n i h ljudeh, drl po cesti proti Veliki Otavi. Na eni strani Grča s svojo zvitostjo in podpihovalnostjo, na drugi Štefea, pijanec vseh treh časov, po tem pač se ni Čuditi, da je v šemparki občini tako, kakor je! Ljudstvo je po večini zaslepljeno in fanatizovaho, ali kakor drugodi, tako tudi tukaj mora priti odpor, ki požene iz šempasa Grčo in Štefco, veljakom pa odpre oči, da sprevidijo, kam jadrajo. Tak odpor je v polnem Um.... „Mandelcl\ — Zadnja »Gorica" imenuje člane ravnateljstva »Gor. ljud. pos." — »mandelce". Mandele dr. Tuma, mandele Kopač, naši trije mandelci (to je: dr. Kos, dr. Franko in Ferfila), torej 5 mandeleov. Vsi ti gg. so dobro znani našemu občinstvu, zato vemo že naprej, da je isto presodilo samo, kateri izmed teh peUh zaslužijo res ime »mandelci* v pravem pomenu bdsede! I Videli smo jih in označevali so se ti »mandelci* zlasti na kazenskih razpravah 1 Iz Banjaluke nam poročajo, da dne 19. t. m. se je ponesrečil v Prijedoru pri Banjaluki zidar Fran Ožbod, rojen na Peči na Goriškem. Padel je pri delu 10 metrov globoko ter ostal na mestu mrtev. Bodi mu lahka zemlja hrvatska! Škrlattca se je pojavila v Kojskem v Brdihj vsled tega so morali zapreti za dlje časa šolo. Samomor. — V Farri v Furlaniji se je ustrelil te dni neki Gazin, ki je služil dlje časa kot zidar pri južni železnici. K*>r je bolehal, se je nastanil doma v Farri. Bolezen je napredovala tako, da bi bilo treba odrejati mu jedno nogo. Tega pa ni hotel, in zategadel je še! k Soči ter se ustrelil z revolverjem. Preozki čevlji. — 16-letni mladenič Andrej Gotič izpod Turna je nosil jako ozke Čevlje. Vsled tega so ga seveda začele noge poleti, in sicer tako, da ni mogel več hodili in je moral v bolnišnico. Bati se je, da se je lotila nog že pokostnica. Pretep med otroki. — V tukajšnjo bolnišnico so morali prinesli 13-Ieinega Blaž t Bandlja, ker je v pretepu z drugimi otroki svoje starosti bil ranjen na glavi in na pfsili. Otrok pod vozoin. — V Raštclu je prišel po nerodnosti v petek 8 let stari otrok Ivan Petrinšič pod voz, ki k sreči ni bil težek. Voz mu je šel čez trebuh, ne da bi mu pri- | zadjal kako poškodbo. Vpil pa je, da je bilo i I joj, vsled Cesar mu je pritekel na pomoč re- 1 j dar. Ali predno je prišel do njega, se je spustil otrok v beg, kakor da bi se ne bilo I nič dogodilo. j I Lepak voznih redov železnic, par- nlkov in poštnih zvez, veljaven od i. okt. j t. L, izdamo koncem tega meseca. Opozarjamo trgovce in obrtnike, da je še prav malo pro- j-stora-več -»»^lase. Izide v jednaki obliki kakor lani. Ta' lepak dobe vsi naročniki »Soče" 2astonj; poleg tega bo tiskan še na moCnem papirju za javne lokale, postaje itd. Razpošiljamo ga zastonj. — Ker visi ta lepak na vseh javnih krajih ter ga ljudje vedno rabijo, "je za inserente najboljša re- k 1 a m a. Lepak se vidi povsod tudi izven Goriške na premnogih krajih, — Kdor hoče oglasiti svojo obrt na ta lepak, naj se oglasi čim prej. Naročila sprejema »GoriškaTiskarna" A. Gabršček. I 00.000 kron znaSa glavni dobitek invalidne j loterijo, kateri se izplača z 20% odbitkom v go- I t o v i n i. Opozarjamo na§e M. čitatelje, da bo srečkanjc I dn6 10. novembra 1900. j Razgled po svetu. Deželni zbori. — Z Dunaja brzojavljajo, da je razposlal ministerski predsednik deželnim glavarjem vseh kronovin odloke, nanašajoče se na sklicanje deželnih zborov. Volilno gibanje v Istri. — Laško politično društvo za Istro je postavilo kandidatom za peto kurijo dr. Felice Bennatija, za skupino zahodnih kmetških občin pa dr. Ludovika Rizzija. Laški listi pišejo skoro soglasno proti kandidaturi Et. Kristana v peti kuriji, povdarjaje, da kandidat socijalnih demokratov mora biti Lahi »Mednarodnosti* nočejo poznati. Na Kranjskem kandiduje klerikalna stranka v peti kuriji dr. Iv. ŠušteršiCa, svojega voditelja. Dr. Krek ne kandiduje več. Kandidat narodno-napredne stranke za peto kurijo je učitelj Luka Jelene, Češki deželni zbor. — V seji češkega deželnega odbora dne 24. t. m. je naznanil predsednik, da misli vlada sklicali češki deželni zbor meseca decembra na kratko zasedanje, da bo mogel pred vsem rešili vladno predlogo o dokladi na državno žganjarino, m sicer tako, da se more isto uvesti že z novim letom 1901, Peter Končnik — deželni šolski nadzornik na Kranjukom. Korberjeva vlada je storila zopet nekaj, kar jo osvetljuje in označuje v pravi luči. Kranjska dežela je vendar skozi in skozi tako slovenska, da tista peščica Nemcev bi sploh v poštev ne smela prihajati. Ali vendar prihaja v slu-[ čajih skoro več nege Slovenci. Na sploh se sme reči, da vlada gleda z vso strogostjo, da ima nemški duh na Kranjskem vedno toliko zaslombe, kolikor je ona Želi. To se godi posebno pri imenovanjih v vseh važnejših državnih službah, kjer ima Nemec vedno prednost pred Slovencem in tisti Slo-j venec, ki se je sicer rodil kot tak ali mu je I državna služba pogasila narodnostni čut, da I je le orodje države, ima vselej prednost pred j onim, ki bi se čutil tudi na kakem višjem j rastu pravega Slovenca. Ali vse to še ni I tako hudo, dokler vemo, tla tak uradnik se I ne meša v javnosti v politiko ter še očito j ne kaže neprijatelja, da ne rečemo, sovraž-I nika slovenskemu narodu! Peter Končnik se j je rodil v lepi koroški deželi pod slovensko I streho, umevno torej, da je vešč slovenščine I do cela, saj je spisal celo slovensko slovnico, I ki se rabi po šolah, ali ta P^ter Končnik se j je prelevil počasi v Germana, in v Celju je J stal ta mož odločno na strani tistih zagri-I zenih Nemcev, ki bi Slovence tamkaj naj-J rajši kar pobili in v Savinjo pometali. Slo-I venski dijaki pod njimi so trpeli mnogo, ker j Peter Končnik ni imel nikder volje, potezati r se zarije, ako se jim je godila krivica, s j kratka: bivšega gimnazijalskega ravnatelja J Končnika je bilo prištevati za časa njego-I vega bivanja v Celju v vrste tistih Nemcev, j ki delujejo povsodi proti Slovencem. In ta-I kega moža pošilja sedaj vlada na Kranjsko! I S svojim uplivom, kateri ima kot deželni j šolski nadzornik, lahko veliko upliva, da se I šolstvo razvija na pravi narodni podlagi, pa j tudi lahko veliko škodi, da se to ne zgodi. j Na kateri izmed teh dveh slučajev je računati pri Končniku, tega ni težko uganiti! J Vlada je dala s tem imenovanjem sloven-j skemu narodu njvo pljusko v obraz in znova j se je pokazalo, koliko so vredne sladke be-I sede Korberjeve o ravuopravnosti itd. v dejanju ! Končnik pride na Kranjsko, »Wiener j Zeitung" je že priobčila njegovo imenovanje, I zato ne ostane nic drugega nego slediti mu I točno korak za korakom pri vsem delovanju, vladi pa treba tudi povedali v brk, kaj je J storila s tem imenovanjem. Toda tu prihaja J nova ovira na dan. Narodno-napredna stranka se je uprla odločno imenovanju Končnika j deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem, ili ne tako klerikalci. V »Slovencu" je bilo j Citati le nekaj malega o tem nameravanem I imenovanju, iz česar se smo sklepati, da I klerikalna stranka bo lovila zase Končnika, I in ker je že tako na pol vladna, ga tudi J hhko pridobil Kakošno bo tako delovanje dež. šol. nadzornika na nemški in katoliški J podlagi, razsodi.lahko vsakdo sami Razprava proti Rihardu Camborju j je skončala v soboto tako, da je bil obsojen na Ari mesece ječe. Izpustili so ga na svo- i bodo. Camberjev branitelj je bil dr. Slavik, ki je govoril tako izborno, da ga celo laški listi ne morejo prehvaliti. Camber je vložil | i proti razsodbi pritožbo ničnosti. Pred poroto v Piseku je začela 25. | t. m. druga obravnava proti zidu Hilsnerju, ki je obdolžsn; da je lani v septembru pomagal umoriti 19-letno Ano Hružo in da je poprej um6rit"M3frijo--Klima. O prvi obravnavi je bilo večkrat govora v listu, zato bo našim p. n. čitateljem še znano, da je bil j Hilsner pri prvi obravnavi obsojen na smrt, pa je pozneje dolžil dva druga zida, da sta zagrešila umor. Radi tega stoji zdaj z nova [ pred poroto. Duhovni gospodje — tatovi. — V mestu Perugia v južni Italiji se vrši te dni obravnava proti 7 tatovom, med katerimi sta tudi jeden duhovnik, don Pavel Bartolomei I in jeden bogoslovec. Kradli so po raznih cerkvah najdragocenejši stvari, kakor tapete, zlatnino in srebrnino itd. Posluževali so se pri tem poslu jako kurijoznih sredstev. Da je zamogel don Bartolomei vršiti tatvino v popolnem miru, je zadrževal nadobudni bogoslovec župnika, v katerega cerkvi so kradli, v spovednici s tem, da se mu je spovedal vseh mogočih in nemogočih grehov. Pri drugi priliki sta vloge menjala; bogoslovec je kradel, don Bartolomei pa je na vso moč orgljal, da so ni slišni ropot, ki ga je povzro-čeval oni pri svojem opravilu. Takih slučajev je bilo mnogo in vzbujajo pri občinstvu, ki prisostvuje obravnavi, obilo smeha. Obravnava bo trajala več dnij. Rodbinsko 6ndo. — V New-Yorku se je nedavno ubil zasebnik Herman ter je kot vzrok svojega samomora navel v oporoki sledeCe: Oženil sem se z udovo, ki je imela odraslo hčer. V to deklico se je zaljubil moj oCe in jo je poročil. Oče mi je torej post«! I zet, pastorka pa mačeha. Žena mi je rodila sina, ki je postal mojemu očetu svak, meni pa ujec, ker je bil bral moje mačehe. Radi tega mi je bila moja lastna soproga ob jednem stara mati, ker je mati moje matere, Ob jednem sem bil mož svoje žene in nje unuk, pa ker jo mož stare matere človeku ded, sem bil jaz sam sebi ded! Da ne znorim radi toga groznega čudesa, se odrekam sam življenju. Mestni svet tržaški je imel v petek sejo, v kateri je bilo podeljeno kakim 400 osebam meščanstvo. Volitve m bližajo in ker ni zadosti zanesljivih volilcev na vse strani, jih treba narediti l Takih lopovščin se poslužuje nasproti Slovencem tržaški magistrat. Kje se hočeš pritožili v Avstriji proti taki krivici, da jo odpravijo?! Nikjer, nikjer...... Nesreče na železnici. — Poštni vlak I kavkazijske železniške proge, ki je bil namenjen iz Baturna v Tiflis, je trčil med postajama Trakali in Kaski v tovorni vlak. i Osem oseb je ubitih in SO ranjenih. Nesreča j se je zgodila vsled nepazljivosti železniškega J osobja. — Druga železniška nesreča se je J zgodila blizu Petrograda, kjer sta trčila vkupe | 2 poštna vlaka. 3 osebe so težko, 5 je lahko I ranjenih. Uprava v Mri po občinah, kjer go-I spodarijo Lahi, je ponajveC gnila tako, da je groza. Te dni je stal pred poroto v Rovinju blagajnik občine Motovun Al. Corazza, ki je počasi ponevcril občini 15.605 K; ponever-I janje je trajalo leta in leta. Gnilav je splch j že tako velika, da celo laški listi opozarjajo > nanjo ter rote svoje pristaše, da jo odpravijo, j — Upravitelj mestne občine v Pulju je zbežal, ker je zmanjkalo 2600 K ali pa še kaj več! Lepa čast za »italijansko* Istro 1 I Voj na na Kitajskem. — Li-Hung-Čang je poslal vrhovni poveljnik vojske v pokrajini J Wu-wci; vojaki so vsi dobro oboroženi in J izurjeni. — Kitajski cesar je izdal 21. tega meseca oklic, v katerem so opravičuje pred vlastimi; pravi, da je zapustil Peking, ker so boksarji povzročili vhod tujcev v Peking; I on hoče mir in se tudi povrne v svojo slo • I lico, ako so mu velevlasti poroki za neodvisnost Kitajske. — V Taj-Yen-Fu je poklical kitajski cesar najuglednejše zdravnike, da zdravijo cesarico-vdovo, ki je opasno zbolela. J V Tienčinu so obesili 6 boksarjer. — Vse ruske čete v Mukdenu so nastanjene zunaj mesta, v vojašnicah in državnih poslopjih. V j mestu so našli Rusi ogromnega streliva; v bližini Mukdena je tudi velikansko skladišče I smodnika, koje so z velikim trudom razrušili. Ker se bliža zima, so preiskali Rusi vsa poslopja, katera naj bi jim služila v prezi-novanje; v vseh so našli mine. Nekatere so bile električno zvezane in zadelane z ogromno množino smodnika; le nepričakovano zavzetje mesta od strani Rusov je odvrnilo nepregledno katastrofo; vojaki so takoj razrušili mine in odstranili smodnik. Rusi so dosedaj našli v mestu 50 modernih Kruppovih topov, 8000 projektilov, 7000 pušk malega kalibra in okolu 20 milijonov patron; skoraj vsaki dan najdejo Rusi na podlagi ovadb od strani j prebivalcev, nove zaloge smodnika. Narodno gospodarstvo. Pozor! — V številkah 94., 95., 107., 108., 113. in 121. našega lista smo priobčili iz knjige »O trgovskem in obrtnem zakono-dajstvu", katero je češki napisal Jan Koioušek, odstavek ,0 bankah", iu sicer poglavji: »Kreditna opravila in njihovarmdelitW* telf »Banke in njih trgovski posli*. Kdor je marljivo sledil tej razpravi, se je brez dvptna podučil natančno o temeljih kreditnih opravil in pa zlasti o temeljih bančnih poslov. Da je pa to vedeti prav zelo potreba vsakemu človeku, ki ima le količkaj opraviti s trgovino in obrtjo, nam povedd vsakdanje skušnje. Zato smo tudi začeli prinašati take stvari, Četudi vemo, da so malo težke. Komur je seveda kaj za stvar, ta bo že nad takimi, bolj težkimi stvarmi dalje časa obstal ter jih malo drugače prečital kot pa prečita druge, efemerno važne notice in vesti. Ena najlepših slovenskih čednostij je ukaželjnost. In zato, zanašajoči se na to krasno lastnost našega milega nam naroda, hoCemo v podobnih stvareh nadaljevati. Opozarjamo zategadelj cenjene naše čitatelje, da naj take članke prav celo natančno in vestno bero ter o njih razmišljajo. — Takoj že od prvega početka, odkar smo začeli imeti v našem listu stalni oddelek za narodno gospodarske stvari, nam je na umu le to, kako bi najboljše in naj-vspešnejše podučili naše čitatelje o raznih, prav zelo potrebnih rečeh. Izvestni nasprot-niški krogi so nam očitali] da »mečemo pesek v oči*. Na taka žaljonja navadno nismo odgovarjali — saj jim je odgovorilo in jim bo še dovolj naše delo. Gospodarsko delo pa ni lahko, zato se ga tudi vse nekako ogiblje. Ni bučno, ni glasno, tudi ne prinese naslovov a la: »ljubljenec naroda" itd. Gospodarsko delo je pravo drobno delo, ki zahteva mnogo potrpljenja, mnogo truda in pa jeklene vstraj-nosli. Na nas odpada pri tem gospodarskem delu le on del, namreč: buditi neprestano, j kazati poti, podučevati, kritikovati in podobno. To smo si tudi zapisali v svoj program, to tudi izvršujemo. Ostalo je pa naloga drugih Činiteljev, ki naj nas zvesto spremljajo ter nam pomagajo.,. Svesti si naj bodo, da jim i bomo tudi mi vedno na pomoč. Slovanska vzajemnost na gospodar-skem polju se vedno bolj utrjuje. Uredništvo poljskega obrtno-trgovskega „D?,wlg-nija" v Lvovu je uvedlo v prospeh poljsko-čeških trgovskih zvez posebno Ustnico za dopise in oznanila slovanskih trgovcev, Industrijalcev in obrlnikov, v njihovem jeziku in v poljski prestavi, kar bo gotovo jako pospeševalo trgovske zveze češ ko-poljske. Omenjeni list izda o Božiču tudi adreeno knjigo poljskih tvrdk s posebnim oddelkom za čelko-poljski uvoz in izvoz, Dalje se poroča, da je obiskal Čeh g. St. Forman zastopnika bolgarskega paviljona na parižki razstavi, Vasila Atanasova, sekcijskega šefa v trgov, ministerstvu v Sredeu, in zastopnika srb- I skega paviljona, Milana Kapetanovieo, prof. I tehniške soie v Belemgradu, in ju prosil, da bi nekatere na Parizu razstavljene predmete iztožili v češkem trgovinskem muzeju v Pragi in da bi s predavanji v Pragi razložila izvoz in dovoz svojih domovin. Oba sta obljubila, prositi svoji vladi dovoljenja v to, da se razstavijo predmeti v Pragi. Tako si naši severni bratje Iščejo novih dežel za izvoz in razširjajo svojo, že itak cvetočo industrijo. In Slovenci? .... Tudi Cehom je šlo spočetka težko, zlasti, ker jim ni šel noben slovanski narod na roko, in vendar so prišli že tako daleč. Zimsko gospodarske Šole. — Po Češkem so jako razširjene gospodarske Šole, -ki so odprte samo v zimskih mesecih. Njih smoter je, pripraviti kmetske sinove, ki so dovršili narodno šolo, k rednemu in časovnim razmeram primernemu obdelovanju zemlje v najkrajši dobi, kar je glavno, da imajo očetje kolikor mogoče najmanj stroškov. Ker se poučuje le v 6 zimskih mesecih, ko delo na polju več ali manj počiva, in je ta doba zel6 kratka, je mogoče dajati tudi nepremožnim poljedelcem svoje sinove v to šolo, kjer se teoretiško pripravljajo, da potem v poletju uporabijo nauke, katere so si pridobili v šoli. Te šole imajo tudi to prednost, da so učitelji v poletnih mesecih prosti in morejo potovati po deželi in poučevati odrasle ljudi in tudi bivše učence praktično izvežbati. Mladenič si pridobi v dveh zimah primerno strokovno naobrazbo, katero si še lahko po-polnjuje, kajti znano je, da človek, ki se je že nečesa učil, se rad v tem predmetu po-polnjuje, tako tudi poljedelec. Take šole so najbrže tudi ceneje, saj že sedaj država vzdržuje potovalne učitelje, ki se morejo v teh šolah upotrebiti, Vspehi so, kakor kažejo poskusi, jako povoljni. Vabilo bi v te šole tudi to, da dovoljuje vojni minister na j podlagi posebne odredbe onim vojakom, ki J so obiskovali tako gospodarsko šolo, po dve-I letni prezenčni službi popolen dopust. Ali bi I se ne moglo uvesti kaj takega tudi pri nas, I ki smo pouka mnogo bolj potrebni nego Cehi? Književnost. Slovanska knjižnica. — Te dni je zšel 94. snopič »Slovanske knjižnice" s pri-četkom slovečega romana »Vstajenje* grofa Leva N. Tolstega. O tem piše »Slov. Narod": »Za slovensko slovstvo prezaslužna »Goriška Tiskarna" je začela z izdajanjem velikega, svetovnoslavnaga romana, ki je izšel v prevodih vseh kulturnih jezikov ter zbudil med literarno izobraženim in čitajočim občinstvom sploh največjo pozornost ter jednoglasno pri-znanje. Pravo vrzel bi občutili v svojem slovstvu brez tega romana, in »Goriška TIskarna" je samo izpolnila splošno žeLjo, ko je zafiela z objavljenjem tega gigantskega dela, ki je' pisano z mladeniškim ognjem, z umetniško plastiko in globokim duhom. Ta slovenski prevod je popoln ter prirejen po prvotnem izvirniku, ki je izšel v Londonu. Ruska cenzura je črtala mnogo najlepših, najzanimivejših mesU slovenski prevod pa prinese tudi ta, »Vstajenje* bo izhajalo v snopičih vsak mesec. .Slovanska knjižnica* velja na leto 3 krone 60 vin., to je 30 vin. vsak snopič. V knjigarnah pa snopič po 40 vin. Dolžnost je torej za slovstvo zanimajo« Cega se občinstva, da se na to knjižnico naroči .ter podpira prezaslužno A. GabršCkovo podjetje s prav obilimi naroČili." Štev. 69. Razglas. Dne 17. novembra 1900 od 10. do 12. ure opoldne se oddS v Šmartnem na javni dražbi v zakup zgradbo kosa nove okrajne ceste pod Šmartnem. Načrt in proračun je razpoložen v uradu cestnega odbora v Podgori vsak dan od 8. do 12. ure opoldne. StroSki so proruSnnjeni 19.856 K. Vsakdo, ki se hoče udeležiti dražbe, mora pred zadetkom dražbe položiti \0% varščino 1980 K. Pismene ponudbe, previdene z ko-lokom 1 K z varščino vred, se sprejemajo do dneva dražbe. Cestni odfcor za goriško okolico. VPodgori, 29. oktobra 1900. Načelnik Klondič s. r. Zahvala. Podpisani srSno zahvaljujemo vse gospode prijatelje in znance, ki so nam prišli v poraoc in tolažbo o prebritki izgubi ljubljenega soproga, očeta, brata in tasta, Antona Fon-a. Zahvaljujemo častito duhovščino, gosp. pevce, mnogobrojno spremstvo iz Gorice ter darovalce krasnih vencev; enako zahvaljujemo tudi prijatelje od blizu in daleč, ki so prišli spremit ranj-kega na domače pokopališče. Trnovo, 29. oktobra 1900. Žalujoča rodbina Fcn-Kavs. 51 Naznanilo* Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel s 1. oktobrom staroznano gostilno Al bon Furlan" y nlfci sv. Ivana št. 8 kjer toči pristna briška, vipavska in istrska bela in črna vina ter vedno sveže pivo. Izboraa kuhinja postreže gostom o vsakem dnevnem Času z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani Peter Vouk, gostilničar. Odlikovana cvetličarska obrt Anton Štolfa v Vrtni ulici šl. 17 priporoča bogato izbiro nagrobnih vencev iz svežih ali 3uhih cvetlic, od 2 do 100 kron. ~*M| Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajainieo jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril* Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgov ra v Hemenlčki ultel Rt. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« l^arol praščiK, pekovski mojster in slaščičar v Gorici na Koran št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Cfosposka ulica Ster. 2S. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijah] po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste »Luka*. Razpošilja naročeno Mago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubnje točno in hitro postrežbo. !! Važno za vsakega I! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2gld.95kr. 1 jubilejna žepna ura SMro-Hemoriloir \z oillja s krasno vdelanim pokrivalom in s podobo cesarja Franca Josipa I. ali Svetega Očeta. Ima točno regulirano se-kundarico. Ura se jamči tri leta. (Ni nazidna ura, kakor žal pošiljajo mnogi bazarji mesto pozlačenih.) 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja aH nosrebrnjena). 1 krasna igla za zavrat-nike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih, gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce m ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ževalno zrcalo. (Novos?!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročila za samih. gld. 2*96. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remoutoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku S dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in ztatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franka. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. Anton Krušič, krojaški mojster in trgovee, Vrtna uiiea št. lO. Izdeluje vsakovrstne moške obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Trna tudi bogato zalogo domačega in angleškega sukna vseh vrst za vsak letni čas. NaroČila z mesta in dežele sprejema in izvršuje' hitro in točno. — Daje se tudi na tedenske ali mesečne obroke. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bala in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogersfce monarhije v sodih od 5fi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. zmožen nemščine, francoščine, poljščine, ruščine ter malo italijanščine poučuje vspešno v vseh strokah, tudi gimnazijskih od 5. do 7. ure podoldne v ulici Morelll št. 27,'I. Visokošolec, Visokošolec? prevzame v pred-poldnevnemčasu mesto korespon-denta za nemščino, francoščino, poljščino in ruščino. Ponudbe na naslov: L. de Stanskl, ulica Morelll št. 27, I. Anton Obidičt čevljar v Semeniški uliei štev. 4 (MP** v Gorici, **&& priporoča se za raznovrstna narasla p mi za gospe in gospo-le. Naročila sa izvriufa hitro. JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka i M 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slavnemu občinstva sirojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno Priporoča slav. občinstvu ludi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalttče nlmberikeja in drobnega blag« ter tkanin, preje in nitij. POTREBSČISE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojaše in ševljarje. Svi'tlnjlee. — ttožni venci, — Mnfcite knjižice. fiisna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sojinih in trgih ter na deželi. i 85 M Vojaških invalidov velika | Predzadnji teden zlata in srebrna loterija. Glavni dobitek 60.000 kron v gotovini z 20",0 odbiffcom. Ivalidnc srefko po 1 krono priporočijo: O. Oontilf, V. A. Jona, Mlcholstldfor * Comp., A. Plncharl«. Ivan Schindler Dunaj, III. Erdbergorstr. it. 12. razpošilja Kratiš in franko kataloga v slo-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Gene nižje kakor drugod Ugodni pogroji plačevanja. Za reealno postrežbo se garantira. SoMdne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. Erdbergoret. šl. !*>. Novoporočenci pozor! Štejem si v east naznanjali slavnemu občinstvu, da sem razširit trgovino pohištva v nlici Vetturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14» blizu lekarne Gironeoltfeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za v^aki stan. I olii?tw> jo jo najm<>deine;ih slogih, po«ebny spalne jedilne in postne sobe ho po nemikem sdogu. YVe pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naroČila in izdeluje po izberi obris;« najceneje in v najkrajšem Času. Ruga'a zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji, lieljrijska bruSena ogledala vsake velikosti. Kaziiino pohištvo, kakor: laoletne miziee, razliCna obešala, preproge za ok u i- t. d. HazbCuo stolice \z tr«ja in celulojd? po.-ebno za jedilne sobe. lilazine iz strune, afriške Uave. z J.lmami in platnom na izbere ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v i.alogi. [»reskr-bijo se po izberi cenikov v najkrajžem Času. I);«je se tudi na obroke, bodisi leden.-ke ali meseCne. Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parnbrodih. 'eoeeeeese^rae^ees^eee«