Vse akcije za utrditev gospodarstva V Liubljani /e bila v sredo, 21. marca, 10. redha seja občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Center. Na se/i so obravnavali poro-čilo o delu občinskega sveta ZS od marca 1983 do marca 1984 in sprejeli program za /eto 1984. Uvodno besedo /e poda/ predsedn/k sveta ZS Vinko Eršte. .. »Zaostreni pogoji gospodarjenja na domačem trgu in v ekonomskih odno-sih s tujino ter obveznosti vračanja naje-tih posojil v tujini sože v začetku leta 1983 nakazali skromnejše možnosti za gospodarsko rast, življenjski standard in investicijska vlaganja' ter zahtevali nujnost povečanja izvoza in nadaljnjega najpptrebnejšega uvoza. Zato smo se v sindikalni organizaciji zavzemali za čimbolj usklajene oblike porabeV skla-du z razpoložliivimi sredstvi, da si de? lovne organizacije prizadevajo za pove-čanje deviznega dotoka, da se povečuje proizvodnja na domači surovinski pod-lagi in da se ob tem racionalho uporab-ljajo devizna sredstva za uvoz reproduk-cijskega materiala in siirovin,« je na za-četku pouaril Vihko Eršte. Ko je govoril o pripravah na obravna-' vo zakliučnih račvmov, je dejal, da je bila ta akcija zelo široko zastavljena^ in da so se s predsedniki izvršilnih odbo-rov dogovorili za načjii priprave občnih zborov, hkrati pa tudi za čim tesnejše sodelovanje članov občinskega sveta in njegovih organov pri uresničevanju ne-posrednih nalog ZS v osnovni organiza-ciji. Predsedniki IO so zahtevali od poslo-vodnih organov, da naj bo inf ormacija o zaključnem računu taka, da se bodo de-lavci na razTamljiv, konkreten iri jasen način seznanili s položajem svoje delov-ne organizacije, s problematiko poslo-vanja, z uresničevanjem določil dogovo-ra o družbeni usmeritvi razporejanja do-hodka in resolucijo za leto 1983, z izpol-njevanjem planskih nalog, itd. Občinski sindikalni svet j^ ugotovil, da so bile te informacije večinoma pripravljene ta-ko, kot je bilo dogovorjeno ter da so se osnovne organizacije držale dogovoije-nih rokov. * . . . Na zborih pa so delavci opozorili na vrsto konkretnih problemov in vpra-šanj, ki prikazujejo položaj v njihovih, delovnih okoljih iri hkrati pomenijo na-. potilo za konkretno akcijo sindikalne organižacije. To so bila zlasti vprašanja nizMh osebnih ddhodkov, vprašanje, kaj prinašajo v letu 1984 dogovor o ure-sničevanju družbene usmeritve razpo-rejanja dohodka in samoupravni spora-zurrd dejavnosti, problerni fluktuacije v trgovini, ki vplivajo na slabšo kvaliteto dela in problem marž v trgovinah. De-lavke v. tekstilni panogi pa so govorile o nizkih pokojninah, ki so posledica niz-kih osebnih dohodkov tekstilcev zad-njih nekaj let, pa čeprav delajo te delav-ke in delavci v težkih delovnih razme-.. rah. ••«... V proizvodnih organizacijah so delav-ci opozarjali zlasti na probleme s surovi-nami in reprodukcijskim materialorh, ki onemogočajo nemoteno proizvodnjo. Tudi nenačrtovana rast cen, ki je bila skoraj dvakrat večja od dogov^rjene, je razvrednotila finančne dosežke. SindikaLna organizacija se bo ob seda-njih napovedanih ukrepih zavzemala za »mirno« odmrznitev cen in pripravo ukrepov tudi na drugih področjih, zlasti pri združevanju dela in sredstev in še posebno za ustavitev nadaljnjega poda-janja realnega osebnega dohodka. Za tovomo odločanje pri upravljanju dražbene reprodukcije je delavcem po-trebno zagotoviti pravočasno, sprotno, obiektivno in razumljivo infonnacijo. Zveza sindikatov si bo priaadevalatudi pravočasno odkriti nezadovoljstvo med delavci, da bi lahko ob'pravem času sprožili političho akcijo znotraj organi-zacije iir organov Zveze sindikatov, ki naj bi analizirala vzroke nezadovoljstva jn preprečila neželene posledice, je na koncu uvodne razprave dejal Vinko Eršte-