Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ «etrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2„20„ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 „ - „ 4etrt » . •cesec „ 1 ,70, Zm pošiljanje na dom 20 h na inesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 134. Naročnino in inserats sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma ne vsprejem ajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v sredo 13. junija 1900. Katoliška ideja na jugu. Čimbolj se na jugu naše države mej Slovenci in Hrvati kažejo znamenja proti-krščanskega gibanja v javnem, političnem in splošno v kulturnem življenju, tem značil-nejše se kaže tudi odpor od strani katoličanov proti njim in njih borba za katoliške ideje. Odkar se je zagrizel v Slovencih iz tujine zanešeni liberalizem, ki obhaja dan za dnem svoje divje orgije po »Slov. Narodu« in sorodnih mu listih, od tedaj se v javnosti morajo vedno bolj povdarjati katoliške ideje. V borbah se je krščanstvo vsikdar poživ-ljalo, je vsikdar napredovalo. To opazujemo tudi v našem narodu, jednako kakor v hrvatskem. — Krščansko življenje se že davno ni kazalo mej nami tako živahno kakor v sedanjih borbah in ne samo priprosto ljudstvo, tudi izobraženci se krepko oprijemljejo krščanskih načel. Kresovi katoliške ideje pa so katoliški shodi. Pomenljiv je bil prvi tak shod v Slovencih. Letos se pripravlja za čas okoli 8. septembra drugi tak shod, za kateri je odbor že dovršil skoro vse priprave ter kmalu stopi z oklicem pred katoliške Slovence za udeležbo Danes pa nam je v veliko radost, da moremo objaviti tak oklic hrvatskega pripravljalnega odbora za prvi hrvatski katoliški shod. Ta oklic se odlikuje po svoji tehtnosti in po odličnih hrvatskih rodoljubih, ki so ga podpisali kot člani pripravljalnega odbora. Oklic se glasi: Hrvati katoliki! Skozi več stoletij moral se je boriti hrvatski narod i za svoj obstanek i za krščansko prosveto. Ohranil je jedno in drugo, ker je črpal trdnost svoje volje in svojo moč iz ne-vsahljivega vira Kristusovega nauka in blagoslova ter pomoči naslednika sv. Petra. A v nejednaki borbi z mnogimi i jačjimi ne-prijatelji zaostali so Hrvati kulturno in ma terijelno za drugimi narodi, kojih sedanja duševna in gospodarstvena premoč more postati nova pogibelj za nas Hrvate. Da se ju rešimo, moramo težiti za tem , da jih dosežemo. dvigniti se do kar najbolj sigurnih uvetov lastnega narodnega duševnega in gospodarskega življenja, da moremo ž njimi vsporedno in bratski' delati za obči napredek ljudskega roda. Božja previdnost označila je za to delo v svoji objavi jedini sigurni pot, no ljudska volja, upotrebljajoča svojo svobodo v lastno škodo, krenila jo opetovano s tega pota, ter zasnovala napredek brez Boga in v nasprotju z njegovim razodenjem. A tem potom ni rešeno niti jedno živ-ljensko vprašanje človeštva, ni odstranjena niti jedna od glavnih njegovih rev, pač pa so se povečale, ker materijelna potreba in duševna obupanost širila se je vedno bolj. Žalosten nasledek za napredkom brez božanske luči vračal je in vrača vedno bolj ljudsko svobodno voljo zopet k prvobitnemu izvoru in končnomu namenu človeštva : k Bogu in njegovemu razodenju. Ta važni pojav prikazuje nam druga polovica XIX. veka v lepi luči, in to z nemalo zaslugo tudi takih umstvenikov, ki niso pripoznavali preje potrebe vere v Boga za ljudski napredek, a katere je težeče vedno bolj zatem napredkom, privelo njih notrajno temeljito duševno delo, dovedlo do trdnega uverjenja, da ni pravega napredka na brez-verskem temelju, dovedlo jih do povratka h Kristusovim naukom in čvrstemu prepričanju, da se vera in znanost uprav po božji odredbi podpirati in spopolnujeti, da tako zajamčite pravo krščansko svobodo, jednakost in bratstvo ljudi. In tako se zopet vrača versko prepričanje, ono zopet posvečuje pojedine dele duševnega, društvenega in gospodarskega življenja, ono dviga zopet samozavest in samostojnost zatiranih, katere more uspešno braniti proti sili in krivici le na Kristusovi veri osnovan zakon, Ta povratek k pravemu potu do napredka doseza se najbolj gotovo s složnim in organizovanim delom vseh slojev ljudstva, a pri naših sovernih doprinesli so in dopri- našajo k temu najbolj njihovi sestanki, kongresi, osnovani na temelju, ki omogo-čuje pristop vsem slojevom in razpravljanje vseh važnih vprašanj. Sijajne so uprav posledice, ki so jih dosegli s takimi kongresi francoski in nemški katoliki, pa tudi Čehi in Slovenci. Hrvati katoliki! Sledimo i mi njihovemu vzgledu, uredimo i mi ves naš napredek v soglasju z božjim razodenjem, delajmo tudi mi pod zastavo križa bratski za to, da nam narod ne okuži ono brezverstvo, od katerega se napredneji in srečnejši narodi od nas vedno uspešneje odvračajo. Davna je že želja mnogih hrvatskih katolikov, da se i mi sestanemo, zborujemo in si uredimo uspešno delo, kateremu je plemenit namen, da mi katoliki spravimo naše zasebno in javno delo v sklad z našo sveto vero, da na tem jedino pravem temelju stoječ tudi za bodoče čase osiguramo i bistvo i napredek hrvatskega katoliškega naroda. Da se ta želja kar najpreje uresniči, sestavil se je z nadpastirskim dovoljenjem podpisani odbor, pa danes javljamo vsem katoliškim Hrvatom, da se je naši prošnji za delotvorno sodelovanje na kongresu katoliških Hrvatov odzval lep broj svečenikov in lajikov iz vseh hrvatskih zernelj, kateri so pripravljeni n a I. hrvatskem katoliškem shodu, ki bode dne 3. septembra in naslednje dni, razpravljati na kongresu o vseh važnih vprašanjih hrvatskega naroda, katera so danes v skupnosti z vero njegovo. Hrvati katoliki! Sodelujte v kar največjem številu na tem prvem našem shodu, sodelujte i v izvrševanju njegovih zaključkov, da tako zagotovi vsak izmej nas po svojih silah kar najkoristnejše delo, posvečeno pravemu, zdravemu hrvatskemu življenju in napredku in dostojni hrvatski zvezi z ostalimi prosvitljenimi narodi za obči napredek človeštva. Centralni odbor: P a v a o G u g 1 e r, naslovni biskup in prior vranski, predsednik. Dr. Ivan K r a-pac, naslovni biskup in kanonik, I. pod- L 0 železnicah, i. (Oj ti Nemci! Številkar so jezi. Uvod. Gorske železnice. Vlak leta 189t5. Vrhniški, kam niški, dolenjski in gorenjski vlak. Kako opazuješ hitrost vlaka? Napredek v hitrosti. Južna železnica in sanje.) Škoda, da nisem pesnik ali slikar ali še kaj druzega, da bi ti, dragi bralec, dovolj spretno popisal in narisal ali še zapiskal, kar me teži. Le poslušaj in boš verjel! Oj ti Nemci! som večkrat dejal, ker povsod velja le »tajč« in zopet »tajč« in šo enkrat »tajč«! V šoli je taka in drugod menda tudi. Morajo imeti neki že prav, saj je rekel nek profesor materi, ki ga je vprašala za svojega sina, kako da napreduje, rekoč : »Naj se le brzo nauči „tajč", ker s slovenščino se pride le od Ljubljane do Trsta.« Kaj torej hočemo? Slovenci smo že taki, da vsako budalost verjamemo, ali vsaj trpimo in sc ponižamo, kakor kmet pred visokim gospodom. Če mu ta tudi nekaj neverjetnega dopoveduje, bo le z glavo zmajal in rekel: »Oni boljo vedo, ko jaz ker so se učili; menda je že res tako, čudno je pa vso eno.« Toda, če le komu, velja po-____.t; i_,■ r Letnik XXVIII. predsednik. Dr. Šandor pl. Bresztyen-sky, narodni zastopnik, II. podpredsednik. Dr. Gustav Baron, kanonik. Dr. An te Bauer, kr. vseučiliški profesor in narodni zastopnik. Dr. A n d r i j a J a g a t i č, prelat in superior milosrdnic. Stjepan K o r e n i č, urednik »Kat. Lista« in odborov tajnik. Stjepan I< u č a k, c. kr. gimn. profesor. Dr. Krešimir Kvaternik, erarski odvetnik. Cvjetko R u b e t i č, kanonik. Dr. I v a n R u ž i č, odvetnik. T a d e S m i č i k 1 a s, kr. vseuč. profesor in narodni zastopnik. Dr. F r a n V r b a n i č, kr. vseuč. prof. in narodni zastopnik. Tem lepim besedam nimamo drugega dostaviti kakor željo, naj bi te besede našle soglasen, prijazen odmev pri vseh dobrotni-slečih Hrvatih in Slovencih. Revolucija na Kitajskem. Najnovejša poročila o dogodkih v »solnč-nem nebeškem cesarstvu« vznemirjajo malone ves omikani svet, ker je skoro ni večje države, ki bi ne bila interesovana na Kitajskem in ne imela tam večjega ali manjšega števila svojih podanikov. V največji nevarnosti je življenje in imetje evropskih priseljencev in ako se velesilam kmalu ne posreči pričela skupna akcija, bodo premnogi postali žrtve fanatizma kitajske rovaške dru-bali, v Evropi sedaj znane pod imenom »Bokserji«. 'Bokserji« so verska, strogo nacijonalna stranka. Sprva so bili Bokserji samo navadni banditi ali roparji, ki so bili nevarni pred vsem imetju ne samo tujcev, marveč tudi bogatih domačinov. Bali so se jih torej vsi kitajski krogi, a vlada menda ni imela dovolj poguma, da bi bila v kali zatrla ti nevarni pojav. Zgodilo pa se je kmalu ravno nasprotno. Ko jo postajala nevarnost za dinastijo vedno večja in vlada nikjer ni mogla upati na potrebno oporo, obrnila se je cesarica do Bokserjev, dobro vedoč, da imajo mnogo pristašev posebno v severnem delu Kitaja, kjer uživa dinastija še največ zaupa- se pa navadno zove »deutsche GtOndlich-keit«) izrek: »Kaj imaš, kar bi ne bil prejel?« Ej res, sama baharija jih je; pa s čim ? s trebuhom. Le čakaj in dokažem ti kmalo, da so Nemci res lačni in tudi nenasitljivi. Ze Bauchinger pravi, da imajo nemški dijaki vedno dobre, pa lačno želodce. Tudi drugi, ki popisujejo narodne značaje in navade, pravijo o Nemcih, da so veliki sladkosnetleži. In zakaj so Ncmci vedno lačni? Povem naravnost, da teh vzrokov nisem nikjer prepisal, so torej zares originalni, kar je dandanes že težko dobiti. 1. Ker so bolj proti severu, morajo tudi več jesti, to je čisto naravno po zemlje-pisju. 2. Na Laškem vedno vlada lakota, ki je baje nalezljiva; ker pa so Nemci navadno v zvezi z Lahi, če so že oziramo na zgodovino ali na sedanji čas, se kaj lahko dogodi, da se pri tem nalezejo laške lakote. 3. Sami tako pravijo; baj so imenuje pruski zadnji kraj proti ruski meji »Nimmer-satt«; (lahko pogledaš v zemljevid, če ne verjameš drugače!) Dovolj značilno, ali ne? Zato vedno stičejo po ruskem bogastvu, pa kakor znano, tudi onega drugih dežel ne zametujejo. 4. Ker skušnja uči sosedne narode, da je res tako. deča prilika p. Vieire: »Ko je hudič padel iz neba, se je razbil in njegovi udje so pali v različne dežele. ^ Glava je priletela na Špansko, zato so Španci prevzetni in mogočni ; prsa na Laško, zato so Lahi zviti in prekanjeni; trebuh na Nemško, zato Nemci radi jedo in pijejo; noge na Francosko, zato so Francozi nemirni in radi plešejo; roke v Alžir in obmorske dežele, zato so tam morski roparji. In jezik? Tega je pa iz same jeze razgrizel na toliko delov, kolikor je dežela na svetu, zato ni nikjer resnice na svetu.« Ergo : mundus vult decipi! Iz tega vidimo, da so Nemci dobili v delež trebuh, zato so baje eni »tujci — zemljo lačni.« Dobro jim je vsled tega zasolil nek be-rolinski časopis, ki piše, kaj da je vse nemško. Beri in prepričal se boš, da so Nemci res pavi, ki vse skupaj zneso, da se našemijo in potem reko, češ: tudi to je vse naše. Omenjeni časopis pravi: »Najlepša nemška drama je francoska, najlepša nemška opera je laška, najboljši nemški sir holandski, najboljše nemško toplice ruske, najboljše nemške žvcplenke švedske, najboljši tobak turški, najboljši nemški stroji ameriški, najboljše salame poljske, najboljše nemško vino špansko, najboljšo podobo francoske, najboljši nemški likerji angleški, najboljša nemška kubini'i ie . „i...-.■.,..„ nemški rodoljubi so židovski.« Kaj je torej še nemško? Ah hočeš boljših dokazov o njih lakoti in nenasitljivosti? Vendar v eni stvari so pa le pred nami, imajo namreč čut vzajemnosti, to je drže skupno kakor smola in dreta, ali kakor srake po narodni pesmi. Naj le kak Slovan kaj reče »in koj se oglasi jih sto — le ta nam županil ne bo«. Pogosto sem že občudoval besede: Savel pokliče skupaj može in zbero se kakor en mož. Glej, sem si mislil, kako veljavo je imel tedaj še kralj! In dandanes? Vsakdo bi za-so imel rad veljavo; podvreči se ne mara nikomur, drugim spodkopuje veljavo in zato je nobeden nič nima. V dobi, ko »misel svobodna« svoje orgije po svetu obhaja, je vsaka avtoriteta izginila. Ali je potem čudno, če se številkarju bolj dopadejo Indij anci (katere bo kmalo zatrla ravno kultura?), kakor oblizana kultura, pri katerej pogosto še navidezne prijaznosti ne najdeš ? Malce ponižnosti (pri Slovencih je te šo preveč, ali vsaj bojazljivosti), pa še marsikaj druzega treba, kar se no da popolno povedati s številkami. — Oh, kam smo prišli? Pa tudi številkar je daleč zavozil od svojega namena, zato »mit vollcm Dampf« nazaj! Samo še eno stvar poprej omenjam. nja. Bokserji so postali tedaj nekaka »državo ohranjujoča« stranka, njih program pa seje premenil v toliko, da se je njih »delovanje« omejilo samo na tujce. Dne 8. maja letos pa je cesarica izdala ukaz, ki prepoveduje vse tajne družbe v cesarstvu; izvzete so le one, ki se urijo v »telesnih vajah in so nekake pripravljalne šole za vojaško službo«. Vsi domačini in tu;ci so bili prepričani, da velja ta izjema samo Bo-kserjem. Ti »telovadci« so torej sedaj državno priznani in šteje sekta že blizu 11 milijonov članov. Cesarstvo hoče očistiti vseh tujcev in tujega vpliva, železnic, tovarn in sploh vsega, kar jemlje zaslužek starokopit-nemu domačinu in »onečašča« kitajsko sveto zemljo. Cesarica jim je vedno bolj naklonjena in vojaštvo je dobilo strog ukor, ker je streljalo na sovražnike tujcev. V zadnjem času se je sicer poročalo, da je cesarica sama zbežala pred Bokserji iz svoje rezidence ter pribegla k ruskemu poslaniku, a ta vest se sedaj ne potrjuje, pač pa je ravno poslednje dni podala več novih dokazov naklonjenosti do Bokserjev. Odpustila je vse liberalne, po tujstvu več ali manj »okužene« državnike in popolnila njih mesta s samimi starokopitnimi Kitajci. Stvar je torej taka, da bi se res izpolnila na vsi črti želja teh krogov in bi bili v kratkem pomorjeni ali pregnani vsi tujci s kitajske zemlje, ako bi ne posegle v to zadevo zunanje velesile, ki so pri tem količkaj interesovane. Svoje zastopnike imajo sedaj v Pekingu poleg naše monarhije: Nemčija, Anglija, Rusija, Francija, Italija, Japan in severo ameriške zvezne države. Vse te države so že poslale v kitajske vode svoje vojne ladije in primerno število vojaštva, največ seveda Rusija in Anglija. Vojaštvo ima sedaj namen, varovati življenje in imetje evropskih in ameriških podanikov, pred vsem pa poslaništva in misijonske postaje, ki so v največji nevarnosti. Toda ni samo varstvo evropskih interesov. ki je napotilo velesile do tega odločnega koraka marveč v prvi vrsti je skrb za nadmoč na Kitajskem. Angleži, Japonci in Rusi tekmujejo mej seboj za prvenstvo. Prva dva, posebno pa Angleži so v velikih skrbeh, ker vedo, kake ugodnosti so v tem oziru na razpolago bližnjim Rusom. Angleži se zavedajo, da jim nadmoč na morju v tem slučaju ne bo mnogo koristila. Vsled tega z vidnim zadoščenjem poročajo njih listi, da imajo sedaj na kitajskih tleh 900 mož, torej več nego vse ostale velesile. Vest, da so Rusi odposlali na mesto 6000 vojakov, jih je neprijetno iznenadila, toda nadjajo se, da bodo kmalu lahko odpoklicali svojo armado iz Južne Afrike in v zvezi z Japonci premagali rusko nadmoč. S temi nazori se pa dandanes ne strinja noben resen politik. Rusija je že zdavna spoznala svojo nalogo v Kitaju in je že za- v želodcu?« »Ker mu hrana, kuhana za Nemce, ne prija«, najkrajše povedano. Takoj ti stvar pojasnim. Glej, žtevilkar je dobil skoro vse številke od Nemcev, pa ti so ga prav pošteno »nalarbali«, odtod taka jeza in zamera. Rekel sem že v začetku, da, kar ni »tajč«, nič ne velja. Če le kak vlak na Nemškem malo časa dobro vozi, precej ima »durchgehends« dosti večjo hitrost nego po drugih deželah, kakor da bi res nikjer drugje ne znali voziti. Ali opaziš zdaj »die deutsche Grundlichkeit«, ki se zove baharija? Čudno, da še vendar Angležem puste prednost! Le Krupp nima »rešpekta« pred angleškimi ' oklepi. Trdijo dalje, da v Italiji vozijo zelo počasi, dosti bolj ko pri nas ali na Nemškem, vendar je znano vsakomur, kdor se je količkaj vozil po Laškem, da tam vozijo jako hitro. Glede Rusije imajo pa menda prav, ker ondi se bolj brigajo za lagodnost, kakor pa hitrost, kar kaže nova sibirska železnica. Slišali smo, koliko truda in časa je stala ta prekoristna iznajdba, predno se je splošno vpeljala. Zdaj pa železnice hitro napredujejo; črez 5 let jih bo gotovo že toliko, da bi lahko položili dvojni tir do meseca. Že zdaj jih je toliko po vsi zemlji, če bi vse tvorile skupno le eno progo, da bi vlak rabil 300 dnij, ako tudi vsako uro prevozi 100 časno, posebno s pridobitvijo Port-Arturja, uredila vse potrebno za napominani slučaj. Sicer je res, da bi na morju ne zmogla lahko angleškega in japonskega brodovja, a tem večjo moč ima na suhem. Angleži se grozno motijo, ako že za ta slučaj računajo na dohod svojih čet iz Alrike. Tam je armada ravno sedaj najbolj potrebna, ker se pojav-Ijajo na vseh koncih in krajih novi upori. Upanje kramarskih Angležev se toraj ne spolni še tako naglo. Mej tem se pa na kitajskih tleh dalje posreduje. Največ opravila bodo imele bržkone velesile, ki bodo po izvedeni delitvi Ki-taja odšle s praznimi rokami, in mej temi gotovo ne bo najzadnja naša monarhija. Politični pregled, V Ljubljani, 13. junija. Zakljnčenje parlamenta — vspeh mladočeških poslancev. V zadnji številki oiicijelnega mladočeškega lista se dokazuje, da se je z zaključenjem državnozborakega zasedanja ustreglo naravnost želji Mladočehov. Zahtevali so namreč, da se seja zaključi na ta ali oni način, ker bi bili morda težko odbijali pritisk »delavne« večine, ako bi se bila nadaljevala seja morda do nedelje in bi bili mogoče levičarji s Poljaki vred iztaknili še kako drugo sredstvo proti ob-strukciji. Poslanci Kramar, Herold, Placek in Brzorad so torej prevzeli nalogo, da iz-poslujejo pri vladi ako ne zaključenje zase danja, pa vsaj petkove seje. »Podrobnosti te akcije sicer ne moremo objaviti, pišejo »Nar. Listv«, a dejstvo je, da se je ob 11. uri sošel ministerski svet še jedenkrat k posvetu posredovanjem mladočeških voditeljev, h kateremu pa niso bili povabljeni vodje »delavne« večine. Sklenilo se je zaključiti zasedanje in pripomoči naši zahtevi do veljave«. — Da je temu res tako, potrjujejo tudi drugi parlamentarci. Mladočehi so toraj z vspehom lahko zadovoljni. Izjava poljskega kluba. Minulo nedeljo popoldne jo imel klub poljskih poslancev jako burno sejo, ki je trajala celih šest ur, akoravno se je samo nadaljevala razprava dolgotrajne seje prejšnje sobote. Debato je otvoril poslanec Ivozlovvski. kije izredno ostro prijemal klubovnega načelnika in njegovo najnovejšo politiko. Kajpada javnost ne bo izvedela vsega, kar se je govorilo v tej seji. Pravijo, da je konečno vendarle zmagal Ja-\vorski ter prepričal klubove člane, da je pravilno postopal. Da o soglasnosti v tem klubu pri takih razpravah ni govora, se ume samo po sebi. Večina je konečno pritrdila sledeči resoluciji: Vedno zvest znanim avto-nomističnim in parlamentarnim načelom in pomneč svojih dolžnosti napram državi in deželi, hoče si poljski klub i nadalje ohraniti prosto roko pri izberi sredstev v dosego svojih namenov. Vendar je poljski klub pre- Sedaj pa že enkrat k stvari sami, kako da taka stvar, ki se ji pravi lokomotiva (Rib-ničan bi rekel zmene) dirja po planjavi. Najkrajše rečeno: 1 do 45 m na sekundo ali 3-6 do 160 km na uro. Toda oglejmo si polagoma vse po vrsti. Kadar stroj stoji, tedaj seveda nima nobene hitrosti; vsa hitrost je jednaka ničli (zamiži, pa jo boš videl). Vendar železnična uprava računi 0 55 m (ali 2 km na uro) hitrosti, kadar je treba »Dampf halten«, če treba pa »Verschieben«, 2'7 m (ali 10 km); to pa le zaradi lažjega računa ob koncu leta, ko se gre za to, koliko km se je prevozilo celo leto. Gorske železnice vozijo naravno najbolj počasi, samo 1—2 m; pri njih velja tisto: »naprej ne vem (= morem), nazaj ne smem«. K najbolj drznim takim napravam spada ona na vrh Pilata v Švici (ob Stirikantonskem jezeru). Svojedobno je bila najbolj strma proga in še zdaj jo glede tega rnalokatera dosega. Največja strmina znaša 48%, t. j. na 100 m daljave se dvigne za 48 m. Vsa daljava znaša 4618 m (in za to pot rabi ravno toliko sekund, ker prevozi samo 1 m v sek.), razloček višine pa 1629 m, torej se povprek na 3 m daljave vzdigne za 1 m. Podlaga (Unterbau) je vsa trdno zidana in pokrita z granitnimi ploščami. Zgornji del pričan, da bi bile brezvspešne razprave v poslanski zbornici, ako se primerno ne pre-osnuje poslovni red. — S silo torej treba zatreti obstrukcijo onih poslancev, ki zahtevajo samo to, čemur se razun Stiirgkha ne protivijo niti Nemci. Domača politika v parlamentu vselej ni na mestu. — Nekaj članov je koncem seje Ja\vorskemu izrazilo »hvaležno priznanje« za njegove trudapolne korake. Mladočeška obstrukcija — ka-znjivo dejan je! Mladočeški »Nar. Listy« poročajo, da so se podali mladočeški državni poslanci takoj po oni hrupni seji k arhivarju poslanske zbornice Kupka, ter izjavili, da bodo vso provzročeno škodo povrnili sami. Dunajska Židinja pripominja k tem besedam : Ali se hočejo morda gospodje zavarovati pred očitanjem, da so izvršili javno nasilstvo s tem, da so provzročili škodo na tujem imetju? Kako je pač vse drugače sodil ta list o nemški obstrukciji. Ali tedaj ni bilo javno nasilstvo in zlobno poškodovanje tujega imetja, ko so nemški kričači premetavali ministerske stole, vihteli nože, metali tintnike proti predsedstvu ter razbili pulte na drobne kose ? Res viteški in prav čifutski je, grajati na nasprotniku to, kar se je hvalilo in poveličevalo na prijatelju. Koerberjev apel in ,Fr. Stimmen'. Z apelom na poslansko zbornico v predzadnji seji je ministerski predsednik nepopisno razdražil živce nemškim radikalcem. Odgovarjajo mu mej drugimi tudi celovške »Frei Stimmen« pišoč: »Narodu zvestih Nemcev ne bo razvnel Koerberjev apel. Državi so donesti že dovolj ali — bolje rečeno — preveč žrtev, in jim niti na um ne pride, da bi trpeli stroške gnjilega miru, kakor-šnega želi vlada. Grožnja z absolutizmom nas ne oplaši. Vlada naj pokaže barvo. Kdor ni z nami, je proti nam. Za polovičarstvo pravi Nemci niso na prodaj«. Nemški radi-kalci in sploh levičarji so torej donesli državi že preveč žrtev in vendar z navedenimi stavki sami priznavajo, da merijo Koerberjeve besede tudi nanje. Vlada bi se vendar morala spomniti te neizmerne nemške požrtvovalnosti in naperiti svoj apel samo proti »predrznim« Slovanom. Ker so pa trezni politiki spoznali, da vlada res apeluje pred vsem na slovanske stranke in se vkljub temu oglašajo levičarska glasila, je to pač dokaz, kako izredne morajo biti zasluge Nemcev za državo in narodnostni mir, ker se branijo v trenutku, ko jih ni nihče napadel. Angležem v Južni Afriki se po mnenju ruskih listov ne bo izpolnila njih vroča želja. »Nič ni sicer lažjega — pišejo »Novosti«, kot proglašenje aneksije kake dežele, a težavno je ta sklep izvesti. Pred vsem moramo pomisliti, da večine prebivalstva v Južni Afriki ne tvorijo Angleži marveč Holandci. Tekom vojske ti sicer niso resno pomagali Burom, a vedno so jim izražali svoje simpatije. Te dni se je izjavila zveza Afrikandov v Kapstadtu proti aneksiji obeh republik. Ta resolucija je važna za nadaljni razvoj dogodkov v Južni Afriki. Angleška vlada mora ali Burom dovoliti njih avtonomijo, ali pa jih oropati te pravice. V prvem slučaju bi se še bolj utrdila holandska večina, v drugem bi pa zavzela njih nezadovoljnost zelo nevarne meje. Z zmago toraj Angleži ne bodo zboljšali lastnega položaja. Razmere na južno-afriškem bojišču se z osvojitvijo obeh burskih glavnih mest niso kdove kako zboljšale za junaka Robertsa in njegovo armado. Mej tem ko se on z delom armade v Pretoriji raduje sijajnih uspehov, organizujejo se za njegovim hrbtom nove sovražne čete in zbirajo razkropljeni burski oddelki. To se je posebno jasno pokazalo v bitki pri Roodevalu 7. t. m., o kateri je pa Roberts še le sedaj poslal resnično poročilo. Najprej je mož trobil, da je 3000 Burov s šestimi topovi pretrgalo brzojavno zvezo, torej delo, ki je konečno lahko izvede jeden sam vojak. Ko je uvidel, da mu tega nihče ne veruje, je sporočil, da so ti Buri razdrli železnico. Potem je nekaj časa molčal in še le sedaj jo sporočil, da mu je usodni dan izginil tudi celi četrti ba taljon ondotnega polka. Vojaki so bili deloma ubiti in ranjeni, oBtali ujeti. Te nezgode nista mogla preprečiti niti Kelly-Kenny, niti Methuen. Poslednji je sicer takoj na- brona, a o izidu te bitke mož trdovratno molči. Ko bi bil zmagoslavno izšel iz tega boja, bi gotovo ne bil odlašal s poročilom o sijajni zmagi. Burski oddelek je torej tu prav uspešno pretrgal zvezo mej Robertsom in njegovim zadnjim delom, in z jugom sploh. Živahno se gibljejo Buri tudi v vzhodnem delu Oranje in Transvala in tudi Buller se precej moti, ako trdi, da so sedaj odstranjene vse ovire za prehod čez severno natalsko mejo. Prosta je bila dosedaj samo direktna zveza mej Bloemfonteinom in Pre-torijo, sedaj je pa še ta pot v resni nevarnosti. Vrhu vsega se vedno znova prikazujejo močne čete kaplandskih vstašev, in torej ni čudno, da je demisijoniral kaplandski minister Schreiner, ki ne more biti kos ogromnim zahtevam angleške vlade. Slovenska Matica. 121 odborova seja v sredo dne 6. rožnika 1900. leta. Navzoč ni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, P. Grasselli, A. Koblar, A. Kržič, dr. J. Lesar, L Pintar, M. PleterSnik, dr. L. Požar, A. Senekovič, dr J. Stare. I. Šubic, A. Tavčar, I. Vavru, Fr.Wiesthaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 17. Ko proglasi predsednik sklepčnost in pozdravi navzočne, se preide na dnevni red in se sprejme ponujena knjižna zveza s »Srbsko književno zadrugo« v Be-lemgradu in z društvom »Sevčenko« v Levovu. Društvo je prejelo od srbske omladine v St. Peterburgu, ki je priredila dne 7. sušca t. 1. ondi častni večer Prešernu, lično Prešernovo diplomo, delo domačega umetnika slikarja Smitka. Darovalcem se je izrekla pismena zahvala. Pred kratkim je pa društvu dosel naročeni doprsni kip istega pesnika, delo kiparja Repiča na Dunaju. Diploma in kip se hranita v društveni pisarni- Prošnji »Slovenske šolske Matice«, da bi Matica za slučaj njenega razhoda prevzela oskrbo njenega premoženja, se sklene ugoditi. V zadevi »Zemljevida slovenskih pokrajin« treba novih poizvedeb in eventuvalno tudi še novega pooblastila od občnega zbora, ker utegne stati precej več, nego se je prvotno domnevalo. Zapisnik o CXX. odborovi seji z dne 28. sušca — pregledala in potrdila sta ga odbornika ravnatelj dr. Požar in skriptor Pintar — se odobri brez ugovora. Današnji zapisnik bosta overovila: profesorja Kržič in V. Zupančič. Na ogled so tudi še zapisniki: gospodarskega odseka z dne 21. maja 1.1., ter geografskega odseka z dne IS. aprila in 2. maja t. 1. Računi za XXXV. upravno dobo se po nekaterih kratkih pojasnilih zapisnikar-jevih vzemo brez ugovora na znanje. Nasveti gospodarskega odseka, tičoči se izvršitve sklepa lanskega izrednega občnega zbora o nameravani prodaji društvene hiše se odobre po daljšem razgovoru neiz-premenjeni, in se o tej priliki reši tudi še neka interna hišna zadeva. Sklene se, da bodi letos občni zbor v sredo dne 27. junija ob petih popoldne v mestni dvorani, in se predsedništvo pooblasti, da preskrbi vse za ta zbor potrebne priprave. Na znanje se vzame poročilo o p o -verjeništvih. Nove poverjenike so dobili : Sv. Anton v Slovenskih goricah, Brežice in Ločnik. Samostojna poverjeništva so se osnovala v Podnartu: za Podnart, Olše in Podbrezje; v Polhovem gradcu: za Polhov gradeč in Črni vrh; na Razdrtem: za Razdrto in Ilrenovice, v Dornbergu in Raj-henburgu. Za lansko leto je plačalo 2865 letnikov, za letos 484. Od zadnje seje je pristopilo društvu 5 ustanovnikov in 23 letnikov in prirastlo 156 knjig, zvezkov in časopisov: 16 podarjenih in 140 zamenjanih. Ko se reši še neka prošnja za prodajo založnih knjig po znižani ceni, in ko odgovori predsednik na neko nanj stavljeno vprašanje glede izdavanja društvenih knjig, se zaključi seja ob polsedmih zvečer. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 13. junija. —J^flUfliiinin iinin_it, Kilo r\va\t clnVtn nliia. hišo pri zadnji dop. volitvi zopet izvoljeni obč. svetnik g. inženir Pavlin. V pismu pravi odstopivši odbornik, da je mej vzroki njegovega odstopa tudi ta, ker bi moral biti odgovoren za sklepe v tehničnih stvareh, in ta odgovornost bi bila prevelika .. . Značilna za pomanjkanje narodnonaprednih kandidatov je tudi izjava g. Pavlina, da je že pred volitvami odločno odklonil vsako kandidaturo, no, kandidovalo se ga jo kljub tej izjavi. Na mesto g. Pavlina so izvolili obč. očetje v stavbinski odsek g. nadinženirja K o m o v c a, ki je prevzel tudi odsekovo podnačelništvo. Kdor gre pogledat novo »ljudsko« kopelj v Kolodvorske ulice, spoznal bode, da ima g. Pavlin popolnoma prav, da za tako ponesrečene drage stavbe no moro sprejeti odgovornosti. Poleg g. Pavlina ni bilo k seji tudi bolehnega g. Dejaka. Obč' svetnik Žužek je na to nujno poročal, da si je družba za električne železnice zbrala za administracijsko poslopje in za prostor voz trikotno parcelo na severni strani Zaloške ceste in zahodne strani »Stare poti« v Vodmatu. Ker regulacija določa za širino Zaloške ceste 14. m. in za »Staro pot« 12. m, bi se cesta ob izbrani parceli lomila, zato naj se električni družbi priporoča, naj si izbere poleg ležečo parcelo, ali pa si izbere prostor kje drugje. Poročilo o načrtu začasnega dogovora z delniško družbo za plinovo razsvitljavo je izostalo z dnevnega reda, ker dr. Tavčarja ni bilo k seji. O računskem zaključku in o bilanciji mestnega zaklada za I. 1899 je poročal obč. svetnik S v e t e k. Župan se je izgovarjal, da je — »tiskarna kriva«, da pride to poročilo na vrsto še-lo meseca junija. Dohodkov je imel zaklad 1,020.517 K. 66 v. Stroškov 993.180 K 19 v. Čula se je v obč. svetu tožba, da se prepočasi izterjujejo davščine, in obljuba, da bodo v tekočem letu zaostalih 66.000 kron gotovo iztirjali. Te tožbe so postale nekaterim občinskim svetnikom skoro tako dolgočasne, da so največji misleci obč. sveta, Škrjanec, Turk, Kozak, Malli, Prosenc, zapustili obč. svet ter šli hladit težke glave na hodnik. Za njimi so potegnili tudi drugi obč. svetniki. Obč. svet je postal nesklepčen. Zancekje šel iskat mestne očete, a ni dosti pomagalo. Žup an je moral stopiti s predsedniškega svojega mesta in oddati predsedstvo dr. Blehveisu ter je šel pozivat odbornike v dvorano. Dobil jib je pri pijači. Poročilo o računskem zaključku in bi lanciji mestnega loterijskega posojila za 1. 1899 je seve moralo priti tudi pozneje pred dež. zbor nego pred občinski svet. O tej točki smo že poročali v poročilu iz dežel zbora. o potovanjem mestnih uradnikov v Pariz na mestne stroške Be je včeraj tudi pečal obč. svet na predlog župana Hribarja, ki bi rad poslal na svetovno razstavo načelnika Btavbnega urada gosp. Duffeja, dalje g. Kocka in od elektrike g. Ciuha, pa mestnega fizika dr. Koprivo. Vsak naj bi dobil iz mestne blagajne 600 kron. Župan je mnenja, da bi se vzel del potrebnega denarja že na račun prihodnjega leta. Finančni odsek je predlagal, naj se da samo dr. Kopfivi prispevek 300 kron. Obč svetnik Žužek je bil mnenja, da morajo imenovani gospodje kaj novega videti, zato naj se ne da gg. DufTeju, Ciuhi in Kopfivi po 600 kron, ampak po 800 kron. Obč. svetnik Šu-bic je bil za nespremenjen županov predlog, ker je potreba ogledati si posebno električni oddelek. Ker vlada ne skopari pri pošiljanju svojih uradnikov, naj tudi obč. svet ne, ker potrebni denar imamo. Občinski svetnik Kozak je bil tudi za županov predlog, ker se po časopisih toliko bere o pariški razstavi. (Obč. svetnik Turk: »Še ti pojdi 1«) Ob tej debati ni preostalo poročevalcu fin. odseka dr. Požaru druzega, nego da je izjavil, da nima nič proti temu, ako občinski svet tudi ves magistrat pošlje v Pariz. Pri glasovanju je bil vsprejet pred log fin. odseka, da se d& samo dr. Kopfivi 300 kron. Ker ima pa župan Hribar povišano župansko plačo, (14 od tega poviška vsako leto _ fino orld it kili__ r^n i" ..x«m>»i dopust in dal 600 kron od razpoložljivega dela svoje plače. Mestni vrtnar Ilejnic bi so tudi rad peljal v Pariz na mestne stroške. Slenilo se ga je v podporo priporočiti dež. komisiji za potovanje v Pariz, ker je, kakor pravi poročilo, »prvi vrtnar v celi deželi«. Na poročilo obč. svetnika Trdine se sklene, nakupiti 100 izvodov Bonačevega »Voditelja po Ljubljani« ter ga razdeliti mej mestne šole in magistratne sluge. Pri mestni posredovalnici za delo in službe se napravi telelon. Mestni magistrat je poslal dopis o zadevi dovolitve dopolnilnega kredita za leta 1897. izvršeno popravo Stepanskega mostu. Poprava je bila proračunjena na 810 gld., a treba je bilo dati še 600 gld. Sedaj je obč. svet zopet »naknadno« dovolil 830 K 24 h. Vodstvo elektrarno je predložilo predlog, da se ob Slomšekovih in Prečnih ulicah pri elektrarni postavi železna ograja na kame-niti podstavi, ob Tonniesovem posestvu pa zid. Zato bi bilo potrebno 3350 K. S tem se porabi čisti dobiček elektrarne, a treba bo še dobiti pokritja iz druzega fonda. Sprejeto. Dela za parno kurjavo in pršno kopelj v novem šolskem poslopju dekliške osem-razrednice pri sv. Jakobu se oddajo tvrdki Briickner za 16.341 K 5 h. Sklene se pri meBtni policiji upeljati antropometrično merjenje in se odobri, da je v ta namen poslal župan detektiva Top-liharja na Dunaj, ter se za uredbo antropo-metričnega urada po Bertillonovem sistemu pri mestni policiji da 248 K. Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko je za dobo od 1. maja 1899. do 30. aprila 1900. predložilo računsko poročilo, o katerem smo že poročali po društvenem občnem zboru. Proti prekupovanju živil ob tržnih dneh in pred tržnimi dnevi so jo oglasila s prošnjo za premembo tržnega reda zadruga gostilničarjev, ki želi, da se prekupovanje pred tržnimi dnevi prepove, ob tržnih dneh pa do 11. ure. Magistrat je na to poslal obč. svetu dolgo pismo, v katerem očitanje, da se prekupovanje vrši pred nosom mestnih organov, zanika in pravi, da prekupovanje ni tako silno, ker je bilo le 10 takih kazenskih slučajev. Obč. svetnik B 1 e i w e i s je bil mnenja, da tudi gospodinje lahko nakupujejo pred tržnimi dnevi. Obč. svetnik T o s t i je prošnjo priporočal, a zaman. Prošnja je bila odklonjena in določeno le, da se smatra, ako je sobota ali sreda praznik, dan prej za tržni dan. Izrekla se je želja, da naj pusti magistrat trg a tudi ceste in mitnice strožje nadzorovati po stražnikih, katerih žene niso branjevke, a trdnega sklepa, ki bi koristil kmetu, ki prodaja, in onemu, ki potrebuje živila, se ni hotelo storiti. Obč. svetnik S u b i c je predlagal, naj gre deputacija obč. svetnikov z županom na na Dunaj še osebno prosit olajšav pri vračanju potresnih posojil. Ta predlog je bil sprejet. Na dnevni red ni prišla točka o novem mesarskem mostu, ker odsek še ni izvršil posvetovanja. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. junija. Presvetli knezoškof dr Anton B. Jeglič obhaja danes na birmovanji v Železnikih svoj god. — Stolni kapitelj mu je brzojavno čestital. — Presvetlemu vladiki: Na mnoga, mnoga leta! Pogreb f dekana Ant. Mežnarca je bil danes zelo veličasten. Pokojnika je spremilo na zadnji poti 68 duhovnih sobra-tov, uradniki glavarstva, sodišča, gimnazijski profesorji s šolsko mladino, občinski odbor, požarna bramba, mestna godba, razni drugi odličnjaki in neštevilno vernega ljudstva. — Pogreb je vodil mil. gospod stolni prost dr. L. Klofutar, ki je tudi govoril v cerkvi pokojniku lep govor v slovo. Slovesno črno sveto mašo je opravil za rajnega brozniški sorojak kanonik g. T. Kajdiž. — Svetila rajnemu večna luč 1 Promocija. O. Jos. Kržišnik, du-U—;i- lflKfldalta iltafiifl tkafifi fid vseučilišču promoviran za doktorja filozofije. Blagemu možu, ki je dozdaj v duhovnem pastirstvu, slovstvu in javnem politiškem in socijalnem delovanju jasno pokazal, kako resno umeva duhovniške naloge našega časa, čestitamo z iskreno željo, naj novi doktor še dolgo rabi svoje moči v borbi za naše svete vzore. Trnovska procesija vršila se bode jutri ob polu petih zjutraj. Blagoslovi se bodo letos markirali s streli z ljubljanskega gradu in se občinstvo na to opozarja, da ne bode nepotrebnega strahu. Isto tako se bode tudi s topovi streljalo dne 24. t. m. ko obhaja trnovska fara svoj patrocinij. Musica sacra V četrtek 14. junija pontifikalna maša v stolni cerkvi ob 8. uri: inštrumentalno mašo v C-dur zl. Rrnst Bruer, graduale in sekvenco A. Foerster, offerto-rium V. A. Mozart; po procesiji »Tantum ergo« I. Groiss. »Žurnalistični kravar'\ Nedavno je v našem listu objavil župnik iz Istre, odličen rodoljub, ki je za Slovanstvo v Istri trpol več nego vsa gospoda okoli »Naroda«, članek, v katerem obsoja pisavo liberalnih listov glede razmer v Istri. To seveda »Narodu« ni všeč. In ker »Narod« nima stvarnih razlog, proti njemu, zato obsuje našega dopis, z najgršimi psovkami. Naš članek je »neumen«, iz njega »se zrcali samo gospodska ošabnost in brezobraznost, impertinenca ister-skega župnika«, kateremu »Narod« nadevljo naslove »tista reva, ki se je pod Slovenčev članek podpisala, naj žo prebiva v Istri ali v ljubljanskem semenišču« , »praznoglavi isterski župnik« in »žurnalistični kravar«. — Druzega ne najdemo v »Narodovem« od govoru. To pa popolno zadostuje, da tudi isterski rodoljubi spoznajo, kako piše list, ki se tako rad imenuje glasilo slovenske inteligence v Ljubljani. Občinske volitve na Bledu Pri včerajšnjih obč. volitvah na Bledu so zmagali »Narodovci«, ker se, kolikor nam znano, naši somišljeniki niso vdeležili volitev. — S tem izidom sta dosegla svoj namen Schvve-gel in dr. Tavčar, ki sta v deželnem zboru določila blejski občini meje tako, da so sedaj morali zmagati slovenski liberalci in da bodo kmalu mogli zmagati — Nemci! Imenovan je g. Ferd. Tscheh, poštni oficijal na Zidanem mostu, poštnim oskrbnikom istotam. Dvojna mera štajarskega deželnega odbora. Štajarski deželni odbor je založil zanimivo knjigo »Škodljivci sadje-in vinoreje« v nemškem jeziku ter poslal nemškim mestom in trgom na Slov. Štajarskem v tolikem številu, da so bilo nekatere občine v zadregi, komu naj knjigo dajo. Nek slovenski trg vprašal je tudi za knjigo, pa je dobil odgovor, da stane iztis 2 K. Knjiga se je založila tudi za slovenske groše in vender Slovenec mora knjigo plačati, Nemec jo pa zastonj dobi. Daleč smo priili! Iz Vipave se nam piše: sinoči okoli 11. ure so zlobneži odbili glavo kameniti podobi hrabrega junaka pri cerkvi Matere Božje v Logu, ki se je v vojski s Francozi sam junaško ustavljal celemu oddelku sovragov, potem pa sam zadet od več krogolj dal življenje za Avstrijo Glave ne morejo nikjer dobiti. Pes jo sicer lajal in zbudil cerkovnika, le ta je streljal na zlobneže, ki so pa ušli. Cesar v Gorici. Goriški deputaciji, katera se je cesarju poklonila v ponedeljek, je cesar obljubil, da z veseljem pride v Gorico, kakor hitro mu čas dopusti. O delovanju goriškega dež. zbora se je cesar pohvalno izrazil. Goriške novice. Na ulici je v Gorici porodila Ana Klede. — Pelagra divja po furlanski nižini. Glavni vzrok bolezni je slaba in pičla hrana. — V Zagradu bode v nedeljo občni zbor novega laškega političnega društva »Societa Popolare Friulana«. — Pri-pravljalnico za moško izobraževališče otvori c. kr. vlada v Podgori s prihodnjim šolskim letom. — Cesar je potrdil dr. Karola Ve-nuttija goriškim županom. — Goriškim županstvom je deželni odbor poslal okrožnico glede otroškega varstva, za kar jo treba, da politična in policijska oblastva pod ■ifivr^jUvip r.ivtfb^rjPiii da se zlorabna dejanja v izvrševanju očetovske oblasti, slučaji prestrogega kaznovanja, potem slučaji zanemarjenja oskrbe in vzgoje otrok in sploh vse to, kar zapazijo v tem oziru in kar bi utegnilo sodnijam v izvrševanju varstvenih in skrbstvenih poslov hasniti, nemudoma naznanijo sodniji. Podpirajo naj društva, ki skrbe za vzgojo in varstvo otrok. ljubljanske novice Prodajalno Kolarjevo na Mestnem trgu štev. 9. je njen lastnik včeraj prostovoljno zaprl, ker je imel pri odvetniku važnega posla in se ni izvršila proti njemu še nobena eksekucija. Prodajalno je danes zopet odprl. Cujemo, da so sedaj vse njegovo zadeve v redu. — Trčila sta včeraj prevozniški hlapec Ivan Gril in Filip Supančičev kočijaž Franc Rad-kovič na vogalu sv. Petra ceste pri Mayer-jevi apoteki. Ivan Gril je vsled sunka padel raz kozla, ne da bi se poškodoval, pač pa se je njegov konj poškodoval na nogi. Kočija Supančičeva je znatno razbita. — Š peli pa meso je danes kradla tatica Marija Kokelj. Aretoval jo je civ. straž. M. Sitar. Imela je ravno ukradeno blago pri sebi. Blago jo pokradla po prodajalnicah. — Ubegel kaznjenec Doutschmann je žo prestal 8 let zapora in bi moral prestati še dvo leti. Njegova kaznjcnBka obleka se je dobila pri ju-stični palači skrita za nekim tramom. Dobil je pomoč od zunaj. — Zgubila je danes dopoludno Josipina Počivavnik srebrno zapestnico vredno 16 K. Natakarica Ivana Klančer je zgubila včeraj popoludne srebrno uro z verižico vredno 34 kron. Mesar J. Selan jo zgubil srebrno uro z verižico. Ruski kružok napravi jutri popoludne, kakor smo že javili, izlet na Vrhniko. Odhod ob 1. uri 55 min. pop , prihod zvečer ob osmih - ali pa pozneje z vozovi. — Vabljeni so vsi udje in prijatelji kružka, kateri ima prelep namen, kulturno izobraziti rojake. Mariborsko porotno sodišče jo 11. t. m. obravnavalo proti 271etni, neomo-ženi posestnikovi hčeri Mariji Danko iz Vu-kovskega dola. Obtožena jo umorila svojega otroka in ga zakopala. Pred porotniki je trdila, da je otrok prišel mrtev na svet. Porotniki so potrdili vprašanje o detomoru in Marija Danko je bila obsojena na 4 leta težke ječo, poostrono vsak mesec z jednim postom. Njena mati je v preiskavi podala napačno izjavo ter bodo sodišče tudi proti njej postopalo. Novi mestni poveljnik v Trstu je postal polkovnik Adolf Kunig 45. pcšpolka. Za učitelje. Na tukajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih šolah je razpisana služba učitelja za jezikovne in merkantilne predmete s pri-jemki X. činovnega razreda (1100 gold. temeljne plače, 200 gold. aktivitetne doklade, 2 trijenijama po 100 gold. in 3 trijenijami po 150 gold. S 1 u ž b e n a d o b a 30 1 e t.) Zahteva se izpit za jedno ali drugo skupino meščanskih šol s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Prošnje je vložiti službenim potom najkasneje do Zadnjega junija pri deželni vladi v Ljubljani, a nasloviti jih je na naučno ministerstvo. Požar je nastal 12. t. m. po noči v knez Rosenbergovi tovarni barv v Št. Petru pri Celovcu. GaBilni društvi iz St. Petra in Celovca sta po dveurnem gašenju pogasili ogenj. Streha je popolnoma pogorela in se je podstrešje udrlo. Tudi vodovodne naprave so poškodovane. je danes zjutraj tukajšnji tovarnSFHlF AtfGTf Tonnies. Našli so ga mrtvega v njegovi sobi. Po noči jo prišel jako pozno domov. Dekla ga je dobila danes ob '/,5. uri zjutraj sedečega na postelji s po-vešeno glavo globoko zamišljenega. Voščila mu je »Dobro jutro!«, na kar je dobila še odgovor »Bog daj !« Ko jo pozneje prišla z obleko nazaj, ga ni nič pogledala. Ker ga zjutraj dolgo časa ni bilo iz spalnice, šli so domači ob '/,11. uri pogledat v spalnico ter ga dobili mrtvega na postelji s prestreljeno glavo. Po mestu sc jo o samomoru zvedelo ob 1. uri. Ljudje pripovedujejo, da so videli g. Ad. Tunniesa zadnje dni jako razburjo* nega, in sodijo, da so mu je zmešalo. Moj delavci je bil radi skromnosti in prijaznega ** i__. .. samomora ni znan. Pri mrtvecu niso našli nobenih zapiskov. Streljanje proti toči pomaga. Iz Adlešič 7. junija. Od 25. maja sem preti pri nas skoraj vsak dan huda ura. V največjem strahu pa smo bili včeraj, v torek. Mislili smo, da bo obletnica lanske toče na binkoštni ponedeljek 22. maja. Okoli 4. ure se je nebo stemnilo. Nevihta je prihajala od hrvaške strani, od Karlovca sem, toraj od jugovzhoda, kar pri nas ni navadno, ko nas je do zdaj pohajala večinoma od severa, to je od Gorjancev sem. Nebo je bilo nenavadno temno, črno, in pod njim so se vlekli sivi oblaki in megle, kar nas je navdajalo z grozo. Ljudje so se nekateri strahu kar jokali, posebno še tisti, katerih otroci so bili na paši s živino. Ničesar druzega nismo pričakovali, kakor strašne toče, katera nas zad nja leta tako pogostokrat obiskuje. Ljudje so bili kar obupani, ko so videli, kaj se nam bliža. Toda hvala Bogu, naš strah se ni uresničil. Ko so začeli na naših strelnih postajah streljati, se je prav kmalo vse raz-gubilo. Posebno očitno se je to opazilo pri strelni postaji v Gorenjcih. Ko je začela ta delovati, so se oblaki naenkrat razdelili in mesto toče dobili smo le nekoliko dežja. Vsi smo se prepričali posebno ta dan, kakor tudi že poprej nekaterikrat, da streljanje proti nevihti in toči v resnici pomaga. O tem danes pri nas nikdo več ne dvomi, ker nas skušnja uči. Letos smo si omislili v naši občini štiri strelne postaje, in sicer v Fučkovcih, Dolenjcih, Gorenjcih in na Pre-lažniku. Prve tri omislila si je občina, zadnjo pa gospod baron Apfaltrern na svojem posestvu. Na prvi imamo Greinitzev aparat, na drugih treh pa Ungerjeve. Streljati so začeli na Prelažniku 5. maja in so imeli do včeraj ravno 400 strelov, v občinskih streliščih pa v istem času 647 strelov, skupaj torej 1047 strelov. Samo včeraj ustrelili so na Prelažniku 72krat, v Dolenjcih pa 60krat. Postrelili so pa do včeraj že skoraj ves smodnik, dasi ga je imelo vsako strelišče po 25 klg. Ako nam bo hudo vreme še kaj časa tako pretilo, kakor zadnji mesec in prve dni tega meseca, porabili bomo prav veliko smodnika, s čimur bo naša že tako revna občina, katero je obiskala v zadnjih treh letih dvakrat huda toča in lani še suša, prav občutno obremenjena. Obračamo se toraj do naših gospodov državnih poslancev, da naj blagovolijo v državnem zboru povzdigniti svoj glas, da zniza država še bolj ceno smodnika, ki se rabi pri streljanju zoper nevihto in točo, da ne bodo imele uboge občine s smodnikom tako obilo troškov. Iz Reke. Tudi pri nas morala se je slaviti obletnica kraljevega kronanja. Vedno veče in šireče se pomažarevanje šol pomaga pa, da se je začelo tudi po naših cerkvah pri šolskih mašah širiti mažarsko pevanje. Da je pa mnogim več na mažarski kakor cerkveni ideji, svedoči sledeči slučaj. Po zgledu nekaterih mažarskih škofij zabranil je domači župnik pevanje mažarske narodne pesmi v cerkvi, a ne navadne cesarske pesmi, kar tudi verski mažarski listi odobrujejo. Se ve, da se pa ne vjemajo ž njimi liberalni listi. Zavoljo tega nastala je vika v Izraelu na poštenega in izglednega in nepristranskega župnika. Žalostno in sramotno je pa, da sta se tudi dva tukajšnja mažarska veroučitelja zložila z liberalnimi šovinisti in odredila proti župnikovi prepovedi, da pri njih mašah pevajo otroci navedeno pesem. Ta dva gospoda zdi se, da sta prej Mažara in še le po tem katol. duhovna. — Liberalne novine žugajo, da se bo zavoljo tega pritožil učiteljski zbor na ministra, a kate-heta pa na primasa, kakor da bi bil ta njih ordinarij. — Pač vredno bi bilo, da se takim ljudem posveti tje, od koder so prišli. — Mažari pošiljajo sem svoje ljudi so vse drugim, kakor krščanskim namenom — in dajejo jim za to mastne službe, a domačim veroučiteljem dajejo male plače, pa še celo brez mirovine. Baš nepotrebni so gospodje z Mažarskega, ker se lahko dobijo tudi domači duhovni, ki bi jih mogli nadomestiti, ali se ve da — niso Mažari. — Te dni je zopet priplul nek angleški parobrod — za mažarske konje — ali mislijo vse to četiri-nogato blago spraviti iz Mažarske v Afriko ? Kar neprestano je prevažajo._ kardinal dr. Gruscha, pomožni škof dr. Schneider, dvorni župnik škof dr. Mayer, vojaški škof dr. Belopotocky in jeden dan škof Rossler. Vročina na Dunaju. Te dni so imeli na Dunaju 28 stopinj Reaumurja v senci. To je pač toplota za najgorkejše poletne dneve! Plavajoče gledališče. Angleži so dobili »imenitno« idejo, katero so povzeli od Amerikanov. London bode v nekaterih tednih dobil plavajoče gledališče. To gledališče bode imelo 338 sedežev. Po predstavi se bode prostor za gledalce lahko spremenil v restavracijo. Posestnik tega plavajočega gledališča bode potoval po raznih pomorskih mestih ter jih osrečeval z različnimi igrami in operetami. Kako človek dolgo iivi? Zdravnik dr. Pearsons, ki je dosegel že starost 80 let v Chikagi, priporoča naslednji recept za dolgo življenje: Ne jej tort in sličnih sladkarij, da ne dobiš zobobola. Nobena stvar naj te ne prestraši in ne razburjaj se. Z vsakim trenotkom jeze zgubiš nekaj svojega življenja. Ne pij ne čaja, ne kave, ker preveč uplivajo na srce. Jej zelenjavo in sadje, ker s tem ohranjuješ mladost. Vživanje sadja in zelenjave je boljše, nego vse medicinične kopeli. Kaj bo dr. Pearsons še - le povedal' ko doseže starost 100 let! Društva. (Vabilo na XXXVI. redni občni zbor »Slovenske Matice«) v sredo dne 27. rožnika ob petih popol. v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Presednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo o dobi od 16. velikega travna lani do 31. veiikega travna letos. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto 1899. 4. Volitev treh računskih presojevavcev (§ 9a dr. pra vil). 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za leto 1900. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg : Bartel Anton, dr. Gla-ser Karol, dr. Janežič Ivan, f dr. Jarc Ant., Kržič Anton, Majciger Ivan, Pleteršnik Maks, dr. Sket Jakob, Vilhar Ivan in Zupančič Vi libald. Vrhu tega bo po odborniku Simonu Gregorčiču, ki lani odborništva ni sprejel, izvoliti nadomestnika za dobo treh let. — V odboru pa še ostanejo gg.: dr. Detela Frančišek, dr. Dolenec Hinko, Grasselli Peter, dr Gregorčič Anton, Hubad Frančišek, Koblar Anton, dr. Lampe Frančišek, dr. Lesar Jož, Leveč Frančišek, dr. Murko Matija, Orožen Frančišek, Perušek Rajko, Pintar Luka, dr. Požar Lovro, Rutar Simon, Senekovič Andrej, dr. Sernec Jožel, dr. Stare Jož., Steg-nar Feliks, Sušnik Ivan, Svetec Luka, Subic Ivan, Šuklje Frančišek, Tavčar Alojzij, dr. Tavčar Ivan, Vavru Ivan, Wiesthaler Frančišek, Zupančič Anton in Žumer Andrej. — Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani; izstopivši smejo biti zopet voljeni. — Pri volitvi treh računskih presojevavcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočnih društvenikov. — 7. Odborovo poročilo o iz vršitvi sklepa izrednega občnega zbora z dne 21. rožnika lani glede nameravane prodaje društvene hiše na Kongresnem trgu št. 7 (poročevalec ravnatelj Ivan Subic). 8. Posamezni nasveti in predlogi. — V Ljub ljani, dne 8. rožnika 1900. — Predsednik: Fr. Leveč. — Tajnik : E. Lah. — Blagajnik: Dr. Jožef Stare. (Slavnostna akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu) bode v četrtek dne 21. junija 1. 1900. točno ob '/> uri popoludne. Slavnost se vrši v spomin stoletnice rojstva knezoškola A. M. Slomšeka Spored: 1. A. Nedvčd: »Domovina.« Besede A. Praprotnikove, poje moški zbor. 2. V pozdrav. Govori č. g. Janko Maier-hofer. 3. J. Runjanin: »Lepa naša domovina.« Vdarjajo tamburaši. 4. Slavnostni govor: »Ljudska šola po Slomšekovih nazorih." Govori g. France Cukala. 5. Dr. B. Ipa-vec: »Oblaku.« Besede A. Aškerčeve, poje kvartet. 6. »Šopek BlovenBkih ndrodnih pes-nij.« Vdarjajo tamburaši k goslim. 7. Iv. pl. Zaje: »Solnčni izhod." Basede Riickertove, pojeta čč. gospoda Iv. Arnuš in V. Poljanec. 8. Fr. Kuhač: »Melodija bosanskega goslarja-berača « Adagio molto, igra g. Mergl, spremljata bugarija in berde. 9. S. Gregorčič: „BIa-govestnikom.« Deklamuje g. Iv. Ilornbock. 10, Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi." Besede dr. Iv. Zaharjeve, poje moški zbor. 11. Sklepne besede. Govori č. g. J. Maierhofer. 12. „Lo-čitev." Ndrodna pesen, poje kvartet. 13. „Ko-račnice " Vdarjajo tamburaši. K obilni udeležbi vabi Odbor „Slovenske Akademije." (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico) priredi v nedeljo dne 24. rožnika (na Kres) t. 1. ob 4. uri popoludne letni občni zborv menu pod streho. Vspored občnega zbora: I. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev zastopnikov k veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. 5. Volitev odbornikov za 1. 1901. 6. Volitev dveh pregledovalcev računov. 7. Pobiranje doneskov in vpisovanje novih udov. 8. Poučni govor. 9. Slučajni govori. Temu sledi: Prosta zabava (petje, deklama-cije, smešna lioitacija v korist družbe). Na mnogoštevilno udeležitev občnega zbora vabi uljudno vse ude in vse rojake _odbor. Vspored procesije sv. Rešnjega Telesa dan v stolnici. 0b 8. uri slovesna pontifikalna sv. maša — Okolu '/j9. ure se prične procesija, ki se pomika po Glavnem trgu, skozi Špitalske ulice pred frančiškansko cerkev (1. blago slov), skozi Wolfove in Gospodske ulice pred križevniško cerkev (2. blagoslov), skozi Kri-ževniške ulice, po Bregu, čez sv. Jakoba most pred šentjakobsko cerkev (3. blagoslov), po Glavnem trgu, pred mestno hišo (4. blagoslov). Hed pri procesiji: 1. Farne procesije z banderi: a) trnovska; b) frančiškanska; c) šentjakobska. 2. Dijaki: a) nemška deška šola; b) I. mestna ljudska šola; c) strokovna šola; d) pripravnica; e) realka; f) gimnazija (nižja, višja). 3. Društva: a) slovenska krščansko - socialna zveza z zastavo; b) katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo; c) bandero tesarjev; d) pekovsko bandero. 4. Stolna župnija s svojim banderom. Za njim: Kupčijska učilnica. 5. Tretjeredniki z banderom. 6. Bandero „Naše ljube Gospe". Za njim: Ženski udje bratovščine sv. R. Telesa s prižganimi svečami. 7. Bandero s sliko sv. R. Telesa. Za njim: moški častivci sv. R. Telesa. 8. Katoliška družba z zastavo: a) dečki z neprižganimi svečami; b) deklice z neprižganimi svečami. 9. C. in kr. vojaštva prvi oddelek. 10. Vojaška godba. II. Mestni magistrat. 12. Deželni odbor. 13. 0o. frančiškani s križem. 14. Gg. bogoslovci. 15. Duhovščina s sv. R. Telesom. 16. P. n. gg. uradniki c. kr. dež. vlade in drugi dostojanstveniki. 17. C. in kr. vojaštva drugi oddelek. Opomba: Udje bratovščine sv. Rešnjega Telesa naj prižg6 sveče zunaj cerkve. Prične se procesija pomikati takoj po vsakokratnem danem blagoslovu. Prišedši nazaj v stolnico se postavijo moški s svečami ob klopčh na vsako stran, da delajo .špalir; otroci gred6 k oltarju svetega R. Telesa, ženske k oltarju sv. Dizma. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: G. Kržišnik, kaplan v Črnem vrhu 2 K 90 h. — Prijatelj iz Bohinja »ad avertendam per-niciem imminentem« 20 K. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 13. junija. Danes dopoldne so se ministri skupno posvetovali. .,Fremdenblatt" piše z ozirom na sporočila nemško-liberalnih in poljskih časnikov, da je vlada v dogovoru s Cehi zaključila zasedanje državnega zbora, da se vlada ni dogovarjala glede tega z nobeno stranko ter da je ministerski svet samo enkrat sklepal o tej stvari. Praga, 18. junija. Mladočeški klub bode izdal manifest na češki narod. Manifest bode kritikoval zadnji govor ministerskega predsednika in jezikovne predloge. Budlmpeita, 18. junija. Poslanska zbornica v kratkem prekine zasedanje. Budlmpeita, 13. junija. Poslanec Kossuth je stavil danes interpelacijo, ali je vladi znano, da se tudi avstrijsko vojaštvo porablja proti Kitajcem in ali ni nobene nevarnosti, da bi si Rusija, ki ima blizo največ vojakov na razpolago, pridobila kakih novih pravic na Kitajskem. Dunaj, 13. junija. (0. B.) „Pol. Corr." javlja, da se vest o begu ki- i_ • _ ____i_ _____i i • i n Pariz, 13. junija. Francoski generali demisijor.irajo. Podpredsednik vrhovnega vojnega sveta general Jamont je podal ostavko radi spora z vojnim ministrom Andreom. Naslednik mu bode baje vojni guverner v Parizu general Brugčre. Tudi šef generalnega štaba general Dellanne je dal ostavko. Razlog ni znan. Demisiji bodete skoro gotovo predmet interpelaciji v zbornici. Rim, 13. junija. Vladni listi pišejo, da bo sedanje ministerstvo vladalo tudi brez parlamenta, ako bi manjšina nasilno postopala v zbornici, ker ve, da ima veliko večino poslancev na svoji strani in ne gre, da bi peščica poslancev strahovala celo zbornico. Washington, 13. junija. (C. B.) Admiral Kempf brzojavlja: Položaj v Kitaju je izredno resen. Pomoč iz Manile je nujno potrebna. London, 13. junija. Iz Shanghaja poročajo, da se mej Rusijo in Tšungli-Yamenom vrše tajna pogajanja, ki merijo na to, da prevzame Rusija varstvo Kitaja pred vsemi velesilami. Cesarica je zadovoljna z ruskim posredovanjem in se poda eventuv. pod rusko varstvo. Kapstadt, 13. junija. Reuterjev urad javlja: Lord Roberts poroča, da je 150 angleških častnikov in 3500 mož, ki so bili ujeti, osvobojenih. 900 ujetnikov so Buri odvedli na druge kraje. London, 13. junija, (leneral Bu-ler poroča, da se je Hildyard z največjim naporom polastil zadnjega prelaza pred ravnino pri Charlestownu. Sovražnik je še izredno močan. Buller se nadja, da je izgubil manj nego 100 mož. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje). Renzu so šle besede tak6 od srca, da je uže pri prvih besedah velik del zbranih opustil svoje pogovore in se ozrl na-nj. Kmalu ga vsi poslušajo. Vsi mu glasno ploskajo: „Dobro, res je, prav ima, preresnično je!" Tako so mu odgovarjali poslušalci. Bilo je tudi par grajalcev. „Ah kaj še! Hribovcem prav dajati! Vsi so uže advokati!" pravi jeden in odide. Drugi mrmra: „Vsak slepar zdaj uže svojo trdi, in v tem, ko bomo zahtevali pečenke, pa še kruha ne bode po ceni, radi česar smo se prav za prav vzdignili!" Toda Renzo je čul in videl le po-klone: ta ga je prijel za jedno roko, oni za drugo. „Jutri se zopet vidimo. — Kje? — Na stolnem trgu. — Dobro. — Dobro. — Nekaj bomo naredili! — Nekaj bomo naredili!" „Kdo izmed vas, prijatelji, bi mi hotel pokazati kako krčmo? Rad bi kaj prigriznil in šel lepo po siromaški spat", pravi Renzo. „Jaz vam postrežem, dobri mladenič", pravi nekdo, ki je pazno poslušal ves govor, a dotlej še ni zinil besedice. »Poznam krčmo, ki vam bo všeč. Priporočim vas gospodarju, ki je moj prijatelj in poštenjak." „Tukaj blizo?" vpraša Renzo. „Ne daleč", odgovori oni. Gruča se razprši. Neznanci stiskajo našemu junaku roke; ta pa odhaja z neznancem, kateremu se zahvaljuje za prijaznost. „Čemu?" veli oni. »Roka roko umije, obe umijeti pa obraz. Ali ni naša dolžnost, da postrežemo svojemu bližnjiku?" Mej potjo vpraša ga mej pogovorom to in ono. „Ne brigajo me vaše zadeve; a zdite se mi zelo utrujeni; odkod pridete?" »Iz Lecca", odgovori Renzo. „Iz Lecca pridete? Iz Lecca ste?" „Iz Lecca ... to je iz okrožja." „Ubogi mladenič! Kakor sem posnel iz vašega govorjenja, so vam jih morali narediti, lepih ..." „Ej! dragi mož! Moral sem govoriti precej previdno, da nisem izblebetal svojih zadev pred celim svetom. Toda ... dovolj, vse pride na dan, in tedaj... Tu vidim ka- »Ne, ne, idite z mano, kamor sem dejal, saj ni več daleč!" pravi spremljevalec. „Tu-kaj ne boste zadovoljni." „Ah!" odgovori mladenič. „Saj nisem mestno razvajen gospodek. Grižljaj in blazina, to je dovolj. Rad bi le hitro oboje dobil. Srečno!" Nato vstopi čez prag, nad katerim je kot kazalec visela polna luna. Dobro, peljem vas sem, ker vam tako ugaja", reče neznanec in stopi za njim. „Nikar se zdaj več ne trudite", odgovori Renzo. „Toda", dostavi »če vstopite z mano, da izpijeva skupaj kozarec vina, mi bo to jako povšeči." „Vaše povabilo sprejmem", odgovori oni in gre, ker ju bil bolj vajen, pred Renzom čez majhno dvorišče — proti kuhinjskim vratom, pritisne na kljuko, odpre in vstopi s tovarišem. Dve svetilki ste viseli na dveh drogih, pritrjenih na stropno tramovje, in sta na pol razsvetljevali sobo. Precej ljudij je sedelo ne preveč mirno na dveh klopeh ob obeh straneh ozke in dolge mize, ki je zavzemala velik del izbe. Po mizi so se v presledkih vrstili prti in krožniki. Dalje tam so igrali na karte in metali kocke. Povsod je bilo dovolj steklenic in kozarcev, tudi srebrnikov, španjolskega in druzega denarja, jc ležalo po mizi, denarja, ki bi morda rekel, če bi znal govoriti: ,Zjutraj smo bili še v miznici nekega peka, ali v žepu nekega gledalca, ki je preveč opazoval hrup in vrišč, potem pa pOpolnoma pozabil na svoj žep.' — Šunder je bil velik. Mlad deček je tekal sem ter tja naglo in urno, da je mogel postreči vsem gostom. Krčmar jc sedel na nizki klopici pri peči in je bil navidezno ves zamišljen v podobe katere je s palico risal v pepel. V resnici pa je pazno vse motril, kar se je godilo okrog njega. Ko zaškripljejo vrata, vstane in gre došlecema naproti. Ko vidi prvega, misli si: ,Prokleto! Zmerom tedaj si mi za petami, kadar te prav nič ne potrebujem!1 Nato pogleda v naglici druzega in si zopet misli: ,Ne poznam te. Če pa prideš s tem lovcem, si gotovo pes ali zajec. Ko odpreš usta, spoznam te.' — Pri tem premišljevanji pa ostane krčmarjev obraz miren, kakor bi se nič ne primerilo; bil je to poln, svetal obraz z rudečkasto, gosto brado in svetlimi ter srepimi očmi. (Dalje prih.) Umrli se: 10. junija. Ivan Šlibar, črevljar, 27 let, Hrenove ulice 17, pljučna in črevesna jetika. 11 junija- Jožefa Gorišek, sprevodnikov^ vdova, 58 let, Dunajska cesta 19, vsled raka. V otroški bolnišnici: 11. junija. Ivana Fajgel, delavčeva hči, 2 leti, scrophuiose in dušljiv kašelj._ Cena žitu na dunajski borzi dne 12. junija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za junij . . gl. 7 70 do gl. 7.72 » » jesen . » 8'f>? » » 8 08 Rž za junij ...» 7 10 » » 7i5 »> » jesen ...» 7 23 » » 7"24 Turšica za junij . . » 5-80 » » 5-82 > » jul.-avgust » 5-87 » » 5 88 » » sept.-okt. » 5 98 » » 6 — Oves za. junij . . » 5'37 » » 5'40 » » jesen . . » 5 48 » » 5'50 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306"2 m, srednji zračni tlak 736'0mm. KOPEL Preižkošeno zdravilišče zab0le2r.it> želodcu. naj«!'1.1.! inicduicah _____ix sladko 1 trn 1? ol cicn Prospekti se dobe pri ravnatelju fdiaVcbs), Jožne zsljznica poat=ja:Po!čane(Pd!hch-.ch) šolčuc liomcnc, K R AS N 0 P REBIVALIŠČE kakrho^coi-.ira ZA PO LETI. in no kritljttilo. 259 h) 10 - 6 Za šolska darila priporoča »Katoliška Bukvama6 v Ljubljani naslednje povesti za mladino: „Ljubite 3voje sovražnike" — s podobami. „N!arijina otroka — s podobami. „fflaron, krščanski deček z Libanona' — s podobami. Cena broširanemu eksemplaru 40 h. kar-tonirano 60 h. — Dobe se tudi v finejših vezih po raznih cenah. fi|m i§|j||i|jf|jjjjj|||| 0 fšon m j§fjj|f ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petru 00Mt.fi A t. O se priporoma preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke tz trpežnega in solidnega blaga pn nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na liaveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 31 na nieseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod »rez zgube, ako lioee prodajati postavno dopuščane srečke in državna pisma. 8 Ponudbe Ludovik« Osstarmicher, Buda-pest VII!, Osutscliegassa 8 43J 1C-6 bito zaravimu Kamnik l Kril Prav blizo železniške postaje ter poštnega in brzojavnega urada v Kamniku, ob vznožju 2660 m visokih kamniških planin, s krasnimi sprehajališči po ravnem in po go/.dih. Na razpolago je elegantna zdravilnica z velikimi verandami, basin za plavanje, pokrito hodišče, igrišče, lov. Razna stanovanja v zdravilniei po prav zmerni ceni. lako vestna zdravniška pomoč se vrši pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. Wackenreiter-ja, ki že več. let tu deluje in je v /.vezi z restavraterjem g. Friedlom prevzel kamniško zdravišče v lastno upravo. Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano na dan nekako 3 gld. Natančneja pojasnila daje brezplačno 402 6—6 oskrbništvo. ) > > > > > > > > 7 > > Yožnjekarte tovorni listi ------«.... . v 12| 9. zveč. | i jasno TJ 7. zjutr. I 738 0 I 13 6 I sl. ssvzh. 13 o ___„„i cafi-7 '»R.« «... 12. popol. | "36-7 I 26-6 | sr. jzah. [del. jasno; Srednja včerajšnja temoeratura 18 8' normale: 17'4°. Bar , _ s katerimi more vsakdo barvati razno L", blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11—2 Zahvala. 529 1-1 Za srčno sočutje mej boleznijo in ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in deda, gospoda Lovrenca Tura ter za rastno spremstvo k večnemu počitku in darovane krasne vence, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. pevcem za ginljivo petje, prečastiti duhovščini in sl. gasilnemu društvu v Litiji. V Litiji, 13. junija 1900 £;ilnložl ostali. Hiša v Ljubljani v najboljšem stanu, je pod ugodnimi pogoji "f&ST na prodaj. Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 612 3-3 AMERIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade jO Pojasnila daje : JB**-«1- -tiI ■■ i« Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20. ali pa 17 25-21 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. Na prodaj so 3 križevi poti po 95 cm. visoki, po gld. 65'— pri 501 12-3 TOMAN-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1, Takoj se proda urarski obrt na jako ugodnem kraju v Prešernovih ulicah št. 4, Ljubljana. Ob enem se istotam prodajajo ure in zlatnina po jako nizki ceni. 507 3-2 Franc Wa it past, MBB 1 g «8- v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in sl. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las. Postrežba natančna. 49 48-4K jPi*oclsi se mlin z žago v prav dobrem stanu in osem oralov travnika v lepem kraiu ob državni cesti, eno uro od železnične postaje. Več pove notar Rahne na Brdu, pošta Lukovica. 518 3—2 ADOLF HAUPTMANN ~ prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja priporoča pleskarjem stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem, slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anilin-barve. Bronzo. prašnato, in tekočo bronz tinkturo. Brunolin, za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi izdelanega pohištva. Carbolineum, le najboljše kakovosti. Čopiče za zidarje. po poljubni ceni. Čopiče za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne. soline in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. Diisseldorfske oljnate barve za umetnike v pušicah Emajlne barve. Fasadne barve, apnenate, tudi hišne pročeljne barve iz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti. Firneže ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo. Lake za vozove kočije, pristne angleške0Vm- lbirlandt & sin, London), velie podraženju po prejšnji nizki ceni. Lak«, uporabne za vsakovrstne domače iu obrtne namene. Laneno olje, le kranjsko. Lanenooljnati firnež, prirejen le iz kranjskega lanenega olja. Leatllo ali lazurne barve. Leštilni odtlskalnl papir. Maščobno svetlo voščilo „Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje. Mavec, alabasterski in stukatur. (za modele in stavbe). Oljnate barve v vseli hojah, tudi v V,, 1, 2 in 5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luienje, s katerim se luži les po mrzlem načinu. Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (slcoatlv), najboljše sušilo oljnatih barv. Šmlrg;ljevl prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje, Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva talna g;lazura, hipna talna grla zura. štedlluo talno voščilo, silalno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetni vosek. Prodaja na debelo in drobno. - Ceniki zastonj. ^Z 320 12 Št. 11.909. 527 2—1 „ JfiSS« ».»S^u-Sr^^.^^^^ se bode pri mestnem magistratu ljubljanskem dne 25. junija 1900 ob 10. uri dopoldne javna pismena ponudbena razprava in sicer v pisarni stavbenega urada, kjer so tudi vsi dotični načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki ob v zapečatenih zavitkih svoje ponudbe, v katerih so navesti poleg jednotnih cen tudi skupni troški dotičnih zgradeb. Za vsak kanal stavit, ,e posebno Donudbo ml to opremiti s 5%nim na podlagi proračunjenega skupnega troška določen,m vadijem P Izrečno se dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem razpisu odgovarjale, ali katere bodo pogojuo stavljene, ali celo naknadno vložene, ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, J dnč 9. junija 1900. || postaja dolenjske železnice Straža. jg| «j§ Akrato-vrelec z vodo od 33 do f§| m 38° C. vročo. Be pije in koplje, g S Voda je izredno zdravilna zoper pro-S tin, revmatizem, iabijas. nevral- gjJ m gijo, kožne in ženske bolezni, ra M Veliki bazini za kopanje, posamne Hi banje in barne kopeli Lepo urav- m m nane sobe za tujce, društvene dvo- 5 rane in sobane za igre. |g[ Zdravo obnebje. Gozdi v okolici. jg| v , _ Dobre restavracije z nizkimi ce- ^ ^ nami. — Kopališka doba od I. maja M do I. oktobra g )$■ Vsa pojasnila daje brezplačno M W ion 5-3 toplisko oskrhništvo. S na Kranjskem, m Odlikovan w e. Ur (lriavno medaljo asa ure. ">JX Prva moravska tovarna za ure Fr. Moravus, Brno, Veliki trg 8, izdeluje in razpošilja 367 25 — 16 ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše dovršeno izdelane, prot, dolgemu jamstvu. - Ceniki brezplačno^_ Franc Stupica, cesta št. 1, zraven Figovca, trgovina z železom, moko in špecerijskim blagom, priporoča po zelo nizkih cenah : nortland- In roman cement bičje za oblvarje stropov, strešni klej, žel^jilške šlne traverze razno ielezo, Jeklo in kositar (plehovlno), štedilnike, kotle, različno «ano^lj€^n» B- 'S ■ _ Ustanovna glavnica K 10,500.000, vplačano K 3,150000 Poroštveni zaklad koncem 1. 1899 čez 162 milijonov kron. U Družba zavaruje proti nizkim vsakokratnim razmeram primernim premijam premičnine, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti tatinskemu vlomu in vsled tega nastalim poškodbam. Posebno praktično uravnano je to zavarovanje za hišno opravo z ozirom na običajna potovanja mej poletno dobo i z ozirom na to, ker nihče ne biva v stanovanju, kakor tudi. ker se seboj jemljo razni efekti. — Pojasnila daje najradovoljneje (*iavw» zastopstvo v Ljuhijauf. Gradišče 4 493 2—2 c. kr. priv občne zavarovalnice ..Assicurazioni Generali" v Trstu. f •f t •f •f f t •f •f f f •f ♦f ♦f I Vsa luksns-piva izpodrine najbolje renomirano iz delniške pivovarne v Budjevicah ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1807 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „z.a izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago. Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a V2 litra P° konkurenčnih cenah. Dalje 335 20-17 glavno zastopstvo I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina Majdiča ¥ Kranju. Telefon št. 109. Marije Terezije cesta št. 2. Telefon št. ioo. I> u n a j s k h i i 1 i ji 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4°/0- Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 72 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska banka na E)miapu, B.. Ifferrenjrasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznjti, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Bonešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. I > u n a J « Sc ^ o i" k a. isi Dne 13. junija. Hkupoi državni dolg v notah..... Bkupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4"/„....... Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4"/„........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ........ NemSki drž. bankovci ta 100 m. nem.dr«, vek 97-85 9745 11(1 20 97-25 116- — 91 25 747 -710-50 242-25 118-50 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 23 19 90' 11 71 31 50 33 Dnč 12- junija. 3-2"/0 državne srečke 1. 185-i. 250 gld.. . 6u/0 državne srečke I. 1860, luO gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 168-158-199-95-138-2o0 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bauke 4"/0 . 94-20 P rijoritetne obveznice državne železnice . . 408-— » » južne železnice 3°/0 . 320,— » » južne železnice 5°/„ . 118 75 » » dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............396 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 335"— A/atrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 41.26 Ogerskega » „ » 5 » 20'— fiudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-— 'Audoltove srečke, 10 gld.......63-50 Salmove srečke, 40 gld...... St. Gendis srečke. 40 gid...... WaIdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. 81. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Sploi5na avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100....... 17525 183-— 178-— 48 --282 25 6295- — 7G5--121-25 173— 493-50 415.--255-50 Nakup tn prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri lzžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba M M C I., Wc!lzuile 10 in 13, Dan^j, 2. AJT Pojasnila v vpeli gospodarskih in flnanfinih stvareti, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostni« papirjev in vestni svAti za dosego kolikor je mogoče visocog* obrestovanja pri popolni varnosti ifldT « a 1 o ž o ii i ti (flavnlo. "£1X