ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXII | 19. junija 2023 - Buenos Aires, Argentina | Št. 9 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija MESEC SPOMINA S SPOMINOM POCASTIMO NJIHOVO JUNAŠKO ŽIVLJENJE! Osrednja spominska slovesnost v Slovenski hiši V nedeljo, 4. junija, se je slovenska skupnost v Argentini spomnila vseh mucencev in žrtev ko­munisticne revolucije na Slovenskem. Vsako leto meseca junija pohitijo naše misli v domovino Slovenijo. Duh poišce skrite globeli in prisluškuje šepetu dreves. V temnih gozdo­vih, ob robu prepadov, v tankovskih jarkih so umirali domobranci, ponos slovenskega naro­da. Kocevski Rog, Macesnova gorica, Teharje, Hrastnik, rov svete Barbare, škofjeloški goz­dovi so kraji, ki bodo ostali za vedno zapisani v slovenskem spominu, kot price muceniške smrti naših mož in fantov. Spominjamo se pa tudi tistih, ki so bili že v casu vojne žrtve ko­munisticne revolucije. Duhovniki, možje, žene, dekleta in otroci; da, tudi otroci so padali pod streli blaznih morilcev lastnega naroda. Sad smisla rdece revolucije, ki je ubijala vse, kar se je zoperstavilo njeni ideologiji. Letošnje spominske slovesnosti se je udele­žila številna množica, predvsem mladih, ki so z veliko spoštljivostjo in socutjem sledili celot­ni komemoraciji. Slovesnost se je zacela s sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je za vse pokojne žrtve daroval delegat dušnih pastirjev v Argentini c. g. Franci Cukjati. Med sveto darit­vijo je spokojno zapel Slovenski pevski zbor izSan Martina pod vodstvom Ariane Žigart; bilo je tudi lepo ljudsko petje. Povezavo sv. maše je vodila Nevenka Jelenc Cop, berili sta brala pod-predsednika Zedinjene Slovenije Andrej Golob in prof. Karel Groznik ter psalm predsednik Zedinjene Slovenije agr. inž. Jure Komar. Med pridigo se je mašnik najprej spomnil na praznik sv. Trojice in ga povezal z vero in mocjo, ki so srkali naši mucenci ravno iz te velike skrivnos-ti ter z vrednotami za katere so darovali svoja mlada življenja: mati, domovina, Bog. Prosil je tudi molitev za vse tiste, ki so kruto mucili in usmrtili naše mucence in za katere vemo, da so hudo trpeli ob koncu njihovega zemeljske­ga življenja. Med pridigo je še posebno omenil blaženega Lojzeta Grozdeta, mladostnika, ki ga je komunizem grozovito mucil in usmrtil. Po sv. maši je sledil poklon in molitev pred spomenikom. Med pesmijo »V nebesih sem doma« sta iz cerkve nesla venec in položila pred spomenik padlim predsednik Zedinjene Slovenije in zastopnik mladinskih organizacij arh. Tomi Selan ob spremstvu preživelih do-mobrancev Dušana Pippa in Slavka Trudna. V molitvi smo se spomnili vseh žrtev nasilja in pobojev v drugi svetovni vojni in po njej, hkrati Bogu izrocili svojo prošnjo za milost sprave v slovenskem narodu. Trobenta je zaigrala mu­cencem v cast, nato je sledila še skupna pesem »Mi legionarji, mi domobranci«. Vsi navzoci smo se pomaknili v dvorano škofa Gregorija Rožmana kjer je sledil tretji del slove­snosti pod naslovom: »S spominom pocastimo njihovo junaško življenje!« Napovedovalka Ve­ronika Marincic je pozdravila navzoce, še po­sebno prisotna preživela domobranca, imeno­vala pa je tudi Jožeta Kržišnika, Albina Magistra in Franceta Uštarja, ki se zaradi zdravstvenih težav niso mogli udeležiti letošnje slovesnosti. Po uvodnih besedah smo prisluhnili slav­nostni govornici, gospe Tatjani Modic Kržišnik, ki nam je zelo obcuteno spregovorila na tej komemoraciji. Poudarjala je važnost spomina na medvojne in povojne dogodke, na naše ju­nake-mucence, in da pricevanje o njih prene­semo na naslednje rodove. Njene misli v celoti objavimo na drugem mestu. Sledila je spominska akademija v izvedbi Na-šega doma San Justo. Za zamisel in izvedbo programa je poskrbela Veronika Marincic, reži­ral je Toni Rovan. Pesmi: Na nebu zvezde seva­jo in Kje so tiste stezice je ubrano in ganljivo za­pel Moški zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Z recitacijami in branjem teksta Franceta Papeža (V tistem casu - Zapisi iz zdomstva) in Ivana Korošca (Mama - Za brano) so sodelovali: Nace Kržišnik, Aleks Puntar, Luka Trpin, Matej Urbancic in SebastjanŽgajnar. Za cudovite videoposnetke sta poskrbela Ta-tjana Malovrh in Martin Sušnik ter za scenski prostor možje in fantje Našega doma San Ju­sto. Luc in zvok je imel na skrbi Aleks Šuc in skupina fantov iz sanhuškega doma. Tiskani program je lepo in priložnostno oblikovala Ve­ronika Kržišnik Modic. Besede ob koncu akademije so povabile vse navzoce v dvorani v razmislek, da ne bi utihni­li in samih sebe ne zanikali: »Naši mucenci so brezbožno pokopani v breznih in jamah, zanje je bila prihodnost prekratka, naj bo vsaj spo-min nanje dolgotrajen. Naj ne bi dovolili, da bi bili pokopani v brezbrižnem pozabljanju. Nji­hov spomin pa vzemimo s seboj, saj nam ne bo oviral hoje, samo v pomoc nam bo, da bomo v njihovi luci jasneje hodili. Za svojo domovino in vero so dali vse, kar jim je bilo najbolj sveto: svoje junaško življenje. Pocastimo jih s spomi­nom!« In napovedovalka je zakljucila z bese­dami: »Vaša junaška pricevanja resnice bodo vedno izžarevala vrednote, za katere je vredno živeti in bodo osvetljevala pot še dolga desetle­tja novim rodovom.« Ob koncu je še vsa dvorana navdušeno zape-la: »Moja domovina« mocno so zadoneli verzi »Oce, mati, bratje in sestre ...« S solzami v ocmi smo se razšli na svoje do-move. Mirjam Oblak vam je težko Slovenijo doumeti kot domo-Komunizem je našim žrtvam vzel pravico do Govor Tatjane Modic Kržišnik vino. Njihov vzgled ljubezni do domovine, življenja, dolgo so bile zamolcane in so ve- do slovenskega naroda, slovenskih korenin cinoma nepokopane. V Kocevskem Rogu so Spoštovani, ostali doma. Koliko družin je bilo locenih in naj vas nagovarja tudi danes. oktobra lani iz brezna pod Macesnovo gorico, leto je naokrog in zopet smo zbrani, da po-so se lahko pridružili ocetom, staršem šele Vsak clovek ima pravico do spomina. izkopali posmrtne ostanke 3450 Slovencev, castimopobite domobrance in žrtve komu-po dolgih letih. Dolžni smo jim spoštovanje in ljubezen. Na pripadnikov Slovenske narodne vojske, ki se­nisticnega nasilja naslovenskih tleh. Ko se spominjamo, pomislimo zakaj se je spominski slovesnosti za žrtve komunizma, daj cakajo dostojnega pokopa. Te žrtve imajo Od prve Spominske proslave bo že 75 let. moralo to zgoditi. Je bilo to zlo, ki se je po-ki je bila na vecer 16. maja na Trgu republi-naravno pravico do groba in imena. Letosobeležujemo 80. obletnico domobran-osebilo v tistih, ki so hoteli za vsako ceno ke v Ljubljani, je nam vsem dragi misijonar Lansko leto smo s ponosom obhajali prvi stva in 75. obletnico prihoda prvih sloven-priti na oblast in uvesti v Sloveniji komuni-Pedro Opeka povedal: »Samo resnica nas narodni dan spomina na žrtve komunistic­skih beguncev v Argentino. sticni sistem? In je bila krivda nasprotnikov lahko osvobodi, da skupaj živimo in dela-nega nasilja. Letos ga je vlada na predvecer Pa se slovenske tragedije polpretekle le ta, da so se jim uprli? Ce gledamo nazaj, mo, kar nam daje vrednote in skupne cilje med spominsko slovesnostjo ukinila. zgodovine ne bi spominjala z zgodovinski-težko razumemo, da se je kaj takega lahko v našem življenju in v skupnosti. Spomin-Ob tej novici je na slovesnosti predsednik mi podatki. Spominski nagovor naj bi bil iz zgodilo. Vendar v tem, našem casu, vidimo ski vecer slovenskih žrtev druge svetovne Nove Slovenske zaveze, dr. Matija Ogrin, iz­srca, poln ljubezni in hvaležnosti do vseh, koliko se vsega tega ponavlja. Preteklost, vojne je velikega pomena, ker je nujno, rekel: »Lahko nam vzamejo dan spomina, ne ki so bili in so del teh tragicnih dogodkov. zgodovina se nam ponavlja. To lahko pre-da vedo naslednje generacije Slovencev, morejo pa nam vzeti spomina in socutja. To Vabim vas, da si v spomin priklicemo ose-verimo v vsakdanjih novicah. kakšna krivica se je zgodila tisocem soroja-dvoje je stvar duha – in moc duha je vecja ka-be: oceta, starega oceta, pradedka, strica,Zato smo danes, po osemdesetih letih kom; brez pravicnosti ni pravega bratstva in kor moc nasilja.« druge sorodnike, prijatelje. Žive price lahko tukaj. Imamo pravico in dolžnost, da se sožitja med samimi slovenskimi državljani. Tudi zaradi teh dejanj smo danes tukaj. Za­obudite tudi kraje in prostore, kjer ste tež-spominjamo pobitih žrtev. Teh žrtev ne Resnica in priznanje krivic je podlaga vsa-radi naših žrtev se moramo tudi javno izraziti, ke dogodke doživeli. Vsak izmed nas hodi smemo nikdar pozabiti. Doprinesli so naj-ke sprave, zato moramo vsi delati in si pri-da bodo zlocini zapisani in, kolikor se le da, skozi življenje zaznamovan s temi zgod-vecjo žrtev, ki jo clovek lahko položi na ol-zadevati za spravo vseh Slovencev, ne samo popravljeni. bami. Ene bolj krute, druge manj, vendar tar domovine: svoje lastno, mlado, upov tistih, ki so nekoc zmagali, ampak tudi vseh In ker po tolikih letih resnica in krivice še vse zaznamujoce. Kolikokrat smo slišali o polno življenje. V njih imamo vsi Slovenci tistih Slovencev, ki so bili pozabljeni in ki niso bile priznane, mora spomin prehajati na grozotah, ki so se dogajale med vojno in duhovno bogastvo. Iz tega bogastva lahko niso imeli iste državljanske pravice. Prava mlajše rodove. Da bomo še v prihodnosti, z po njej. Kako težko je bilo življenje po ta-crpate vi mladi, ki teh tragicnih dogodkov zgodovina se piše z resnico v srcu in ljubez-globoko hvaležnostjo … » s spominom pocas­borišcih. Še bolj težko je bilo za tiste, ki so niste doživljali in se vam zdijo oddaljeni; ali nijo, in v duhu clovecanskih pravic. « tili njihovo junaško življenje.« SPOMINSKA PROSLAVA V SLOVENIJI I Z J A V A ob odpovedi Dneva spomina na žrtve komunisticnega nasilja Organizacije, ki sestavljamo slovensko skupnost v Argentini, želimo izraziti globoko zaskrbljenost nad odlocitvijo sedanje slovenske vlade, da odpove Dan spomina na žrtve komunisticnega nasilja. Preseneceni in zaskrbljeni smo, saj je po poslušanju razlogov, ki jih je navedla sedanja vlada v Sloveniji vsem postalo jasno, da je v tej presenetljivi odlocitvi prevladal povsem ideološki namen, sprico vprašanja, ki nedvomno presega vsako ideologijo. Po 78 letih se noben Slovenec ne bi smel sprijazniti s tem, da trenutne vneme ali politicne špekulacije prevladajo nad bolecino, ki je bila tolikim Slovencem povzrocena v preteklosti. Tako ocitnega nasilja se ne da skriti in ce to zanikamo bi kot družba sporocali, da ga opravicujemo. Vsi smo vredni vec kot vsaka ideologija, saj smo ljudje. Nad vsakim ideološkim namenom menimo, da mora v naši Domovini prevladati resnicna in osnovna vest pravicnosti. Pravica je preprosto to: dati vsakemu tisto, kar mu pritice. Ce nam kljub vsemu trenutna politicna nezrelost ne omogoca, da bi dosegli to pravicnost, bi morali imeti kot poštena in zrela družba vsaj soglasje o najbolj elementarnih vprašanjih cloveštva. Optimisticni smo, da bo kmalu prevladala družbena zrelost, ki bo brez vsakršnega sektaškega interesa, in da bomo zavoljo resnicne harmonije sposobni videti prihodnost z ocmi resnice. V Buenos Airesu, 9. junija 2023. Društva in organizacije slovenske skupnosti v Argentini: Društvo Zedinjena Slovenija - Slovensko dušno pastirstvo - Društvo Slovenska Pristava - Društvo Slovenska vas - Društvo Slovencev v Mendozi - Naš dom San Justo - Slomškov dom - Slovenski dom Carapachay - Slovenski dom San Martin - Slovensko planinsko društvo - Slovenska mladina v Argentini - Slovenski srednješolski tecaj ravn. Marka Bajuka - Tednik Svobodna Slovenija - Zveza slovenskih mater in žena SRECANJE V SPOMIN Razgovor s Francijem in Martinom Sušnikom Mladi smo že tretji in cetrti rod ponosnih in zvestih Slovencev, ki živijo v tujini. Ko leta po­tekajo ima slovenska narodna identiteta dve poti, poguba ali prenos teh vrednot. Zavedamo se, da naše znanje o vojnih in po­vojnih dogodkih ni dovolj obširno in je treba zato to iskrico oživeti potom drugih sredstev. Mesec junji nas posebno vabi k temu oživ­ljanju. Mladi se že nekaj let zanimamo, da se poleg splošnega programa domobranskih To nas je spravilo v globoko tišino in re-proslav tudi sami posamezno ustavimo in fleksijo. Kakšne price smo? Bi naši predniki osredotocimo pogled na naše junake. bili ponosni na našo mladino, naše delova- Priložnost smo imeli v nedeljo, 11. junija, nje, prednosti in nacela? v Našem domu, kjer smo v pogovoru z gos-Ceprav je bil razgovor pri kraju, smo mladi podoma Francijem in Martinom Sušnikom še naprej delili misli med nami in z optimiz­pregledali glavne dogodke druge svetovne mom sklepali, da moramo še vedno ohranjati vojne in razne ideološke podrobnosti. V po-ta spomin in deliti ter navdušiti še ostale mla­teku razgovora smo se mladi upali vpraša-de, ki niso bili prisotni. ti, da nam razjasnita dvome, ki jih imamo. V imenu mladine Našega doma se iz srca Vprašanja so vpeljala v bogato debato in zahvalimo Franciju in Martinu za to boga­skupne sklepe o domobranstvu in domo-to jutro, ki smo ga preživeli. Hvala za vaše tožju, o razumevanju socialnega in vojnega znanje, spodbudo in cas. Zahvaljujemo se razvoja, o praznovanju slovenske osamos- tudi vsem mladim, ki so se odzvali vabilu in vojitve in v pomenu tega datuma za nas, z lastnimi doprinosi obogatili ta razgovor. potomce slovenskih izseljencev. Govorili “Nikoli ne pozabite, da ta, še nenapisana smo tudi o vlogi žena in otrok med vojno, o zgodovina, govori o mladih, takih kot vi, prvih letih v taborišcih in tudi o razlikah med delovnih in študirajocih, zelo preprostih, enimi in drugimi. Pri tem zadnjem vprašanju z istim upanja polnim pogledom, kot ga nas je g. Franci nagovarjal, naj pregledamo imate danes vi; mladih, polnih smeha pesmi in koracnice, ki so jih mladi prepevali. in iluzij, kot ste jih polni vi. In vsa ta S tem lahko vidimo z jasnimi ocmi namene, nedolžnost, vsa ta energija, hrepenenje delovanje in postopke obojih. po življenju, se je morala ustaviti, zavedno Ob koncu razgovora pa sta nas govornika zamrzniti. Prosim vas, da nosite baklo te spodbujala, da smo price vsega tega kar so resnice, da jo bo svet lahko videl« naši predniki darovali in preživeli. Jože Lenarcic - Odtrgane spomincice, 2008 “Kako bi mogli vaši stari ocetje biti izdajalci, ce je rezultat ta?” Ivan Urbancic G. Franci Susnik - Srecanje v Spomin, 2023 v imenu Mladine Našega doma Tudi v Sloveniji smo imeli spominsko prosla­vo. V soboto, 3. junija smo se zbrali ob mo­ rišcu in grobišcu pod Krenom v Kocevskem rogu. Po polaganju vencev je novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference daroval 34. obletno sveto mašo za pobite domobrance in druge žrtve revo­lucionarnega nasilja. Po maši je bil spomin-ski program, ki ga je pripravila Nova slo­venska zaveza. Osrednji govornik je bil dr. Andrej Fink. Med mašo in na spominskem programu je pel Marcos Fink in mešani pev-ski zbor sv. Pavla iz Vrhnike. Spominska slovesnost se v Sloveniji vrši že od leta 1990 in tudi letos ni bila izjema. Pred sveto mašo je bila molitev za vse žrtve po­vojnih pobojev. Sledilo je polaganje vencev. Najprej je venec položila castna garda Slo­venske vojske v imenu države (predsednice države na spominski proslavi ni bilo, kakor tudi nobenega clana slovenske vlade), nato so položili vence bivši predsednik republike Borut Pahor, predsednik in podpredsednica Nove zaveze dr. Matija Ogrin in dr. Helena Jaklitsch, bivši predsednik vlade in predse­dnik SDS Janez Janša in podpredsednik NSI Janez Cigler Kralj. Sledila je sveta maša za pobite domobran­ce in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje je vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje. Osrednja misel njegove homilije je bila sprava in odpušcanje. »Spra­va in odpušcanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoce udejanjiti brez clovekovega sodelo­vanja in odpovedi zlu«, je dejal škof Saje in dodal » Molitev za spravo morajo nujno spre­mljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dej­stev in poprave krivic. Pravicnosti ni mogoce doseci brez obsodbe zlocinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne služ-be in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne cloveške osebe, ne glede na njihovo politicno prepricanje, veroali raso«. Škof Saje se je tudi izrazil o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunisticnega na­silja: »Pred kratkim je vlada Republike Slove­nije ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunisticnega nasilja, vendar nam spomi­na na žrtve in krivice ni mogoce odvzeti ali ga ukiniti.Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost«. Po maši je sledil krajši kulturni program, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil dr. Andrej Fink. V go-voru (ki ga v celoti objavljamo) se je dotaknil številnih vprašanj, med drugimi o pojmu do-mobranstva, kolaboracije in odpušcanja. Med mašo in na kulturnem programu je pel cerkveni mešani pevski zbor sv. Pavla z Vrh­nike pod vodstvom Primoža Malavašica, kot solist pa je sodeloval baritonist Marcos Fink. Jože Jan ŠE NAM BODO CVETELI KOSTANJI“ nacizem sta nas hotela uniciti. Proti njima so Govor se že po mesecu napada in zasedbe zacele dr. Andreja Finkaorganizirati ilegalne odporniške skupine, ki na spominski proslavi jih je bilo vseh skupaj devet in so bile vse v Kocevskem rogu, demokraticno nastrojene. Slovenski narod je 3. junija 2023 bil tedaj kljub normalnim razlikam politicno enoten v istem cilju: priprava na oborožen Spet smo se zbrali v tej naravni katedrali kot odpor in koncni izgon okupatorjev, v soglasju že tolikokrat in se še bomo, da proslavimo in z vecjimi narodi, ki so bili prav tako napadeni priznamo velicino, da se poklonimo življenju in zasedeni, ko bodo okolišcine narekovale, in obsodimo krivicno smrt, da mrtvim po da so vecje akcije smotrne in da vsaj mini-vsej Sloveniji, ležecim v vec kot 750 eviden-malno zagotavljajo koncni namen. tiranih množicnih grobišcih, izkažemo cast in Komunisticna partija Slovenije, cetrti sov­da se jim zahvalimo za njihov zgled. ražnik, ki je do 22. junija 1941 soglašala s Pred dobrimi osemdesetimi leti je našo nacisticno-komunisticno kolaboracijo iz pak­domovino zadela najhujša nesreca, ki jo je ta Hitler-Stalin, torej tudi z okupacijo našega v tisoc petsto letih lahko doletela. Slovenci ozemlja, je pa po tem datumu v hipu obrnila smo se znašli v svojevrstni situaciji. V okvi-plašc po vetru in preko od nje ustanovljene ru svetovne kataklizme, druge svetovne voj-Osvobodilne fronte oklicala totalen in ta­ne, so nas od zunaj napadli in okupirali trije kojšen oborožen odpor proti prvim trem na sovražniki. Pred njimi smo se bili pripravljeni vsem slovenskem teritoriju. Naj spomnim, da bojevati, kot smo to svojo odpornost uspeš-je ustanovitev te Partije pred nekaj tedni, to no izkazali veckrat v preteklih stoletjih. A leta je letos, proslavljala sedanja slovenska vlada 1941 nas je napadel še cetrti sovražnik, ki se v Cebinah. Tedaj je ta Partija klicala že prej je kmalu zacel izkazovati kot najhujši, ker je napadeni eno milijonski slovenski narod, naj bil notranji, ceprav je po miselni zasnovi pri-pomaga pravkar napadeni dvesto milijonski hajal tudi od zunaj. Da je bil ta najhujši, se je Sovjetski zvezi. V tistem trenutku so bili oku­pokazalo že maja 1945, ko je v nekaj tednih patorji v najvecji vojaški moci in neprimerno pomoril deset tisoce lastnih ljudi, potem se vecji narodi in države so jecale pod njihovi­je pa to izkazovalo skoraj pet desetletij in se mi škornji. Za Slovenijo je bil oklic totalnega izkazuje še danes. Trije sovražniki so okupi-in oboroženega odpora poziv k narodnemu rali našo zemljo med vojno dobra štiri leta, samomoru. Komunisticna partija Slovenije je domaci sovražnik nas je pa okupiral 46 let. sama sebe proglasila za edino legitimno vo-Ta je zmes evropskih in ne-evropskih evra-diteljico tega odpora, vsakogar drugega, ki bi zijskih tokov, tako kot so se med nami zaceli se mimo nje hotel bojevati proti okupatorju, javljati v revolucionarnem nasilju. Zunanje pa proglasila za izdajalca! sovražnike smo po njih delih že dvajset let Istocasno so pa zaceli z domaco revolucijo. prej poznali, predvsem na Primorskem in Saj je šlo izkljucno in samo za revolucijo! Koroškem. Italijanski fašizem in germanski Govorjenje o domnevnem Narodno ­ GOVOR DR. ANDREJA FINKA NA SPOMINSKI PROSLAVI V KOCEVSKEM ROGU osvobodilnem boju ni nic drugega kot laž in varanje še danes po skoraj 80 letih. Komunisticni partiji je preko OF šlo samo za prevrat in za dosego oblasti. Ker oblasti v mirnodobnem casu po demokraticni poti ni mogla doseci, ji je prišel prav najhujši trenutek slovenskega naroda, ko ji je uspelo ribariti v kalnem in marsikaterega iskrenega Slovenca pregovoriti, da se jim je pridružil. Vsi imamo znance in morda sorodnike, ki so se na zacetku iz domoljubja pridružili OF, a kmalu od znotraj spoznali njeno resnicno naravo. Nekaterim je uspelo od nje odstopiti, drugim ne, velika vecina takih je pa desetletja pozneje z grenkobo ugotavljala: za 46 let totalitarne nesvobode se nismo bojevali. Bilo bi pa zdravo za našo družbo, ce bi se ti oz. njih potomci danes od tega javno in jasno distancirali. Revolucija je bila krvava kot malo kje po svetu. O likvidacijah ljudi, ki so se ji uprli, danes ni treba vec argumentirati. Obstaja že dovolj napisanih publikacij o umorih in mu­cenjih ne samo izstopajocih osebnosti, tem­vec mož, žena, celo otrok, celih družin. Napi­sanega o tem je že dovolj, da je evidentiran slovenski razkol, ki ga je povzrocila Komuni­sticna partija Slovenije. Brez njene revolucije tudi protirevolucije ne bi bilo. Pred revolucijo in že nevzdržnim nasiljem je normalno nastopila obramba v silobranu. Alternativ ni bilo. Okupator se za vso morijo ni zmenil, kljub dolžnostim, ki jih je v tem po mednarodnem pravu imel. Ostalo je samo, ali prepustiti se domacim nasilnežem, kar bi pomenilo izginotje naroda in kulture ob že siceršnjem pritisku totalitarnih zunanjih okupatorjev, ali pa poskusiti samoobrambo s komaj razpoložljivimi sredstvi. Navadni ljud­je so predvsem na podeželju z dovoljenjem italijanskega okupatorja zaceli ustanavljati Vaške straže, ki so se zacele množiti in uspeš-no braniti življenja in imetje. Kako je do tega prišlo, je tudi že znano in dokumentirano in ne bom ponavljal. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je nastala nova situacija. Italijanski okupator je izginil, partizani so od fašistov radi vzeli nji­hovo orožje. Nemški okupator je bil nevar­nejši, a so se razmere spremenile toliko, da so njegove vojaške sile na svetovnih bojišcih že zacele trpeti bistvene poraze. Zato ni bil sposoben ohranjati reda na svojem okupira­nem ozemlju. Revolucionarno nasilje se je nadaljevalo in stopnjevalo. Zato so se Vaške straže preu­redile v Slovensko domobranstvo, ki je bilo ustanovljeno med oktobrom in novembrom 1943, torej se letos spominjamo 80-letnice njegove ustanovitve. Objektivnega ocenje­valca ne smejo motiti okolišcine nastanka niti Vaških straž niti Slovenskega domobran­stva. Šlo je za trenutni stik razlicnih intere­sov med okupatorjema na eni strani in od OF napadenimi slovenskimi ljudmi na drugi. Okupatorju je šlo za lastne vojne interese, posebno nemškemu, ker je v tistem casu nje­gova vojaška uspešnost na svetovnih bojišcih že jenjala. Napadenim slovenskim ljudem je šlo pa za najelementarnejši namen prežive­tja pred krvavimi napadi lastnih, s tujo ideo­logijo okuženih ljudi. Da se pred revolucionarji in teroristi, ki te ubijajo in ropajo, uspešno braniš, moraš dobiti od nekod primerna sredstva. Orožje in denar po svojih ucinkih nimata narodno­sti. Orožje katerega koli izvora povzroci isti ucinek. Slovensko domobranstvo je že ob nastanku nastopalo kot Slovenska narodna vojska, kar se je izkazovalo v izkljucno slo­venskem namenu njenega formiranja – ki je bil specificna obramba zgolj domacih intere­sov –, v slovenskem imenu, v slovenskem po­govornem in poveljevalnem jeziku, v sloven-skih znakih (slovenski zastavi in kranjskem deželnem grbu), v domobranskih pesmih (ki so še na razpolago), predvsem pa v bojeva­nju zase, na svoji zemlji. Izjeme so bili tisti Slovenci, ki so bili od okupatorjev prisilno mobilizirani. Koncno, na zasedanju Narodne­ga odbora za Slovenijo 3. maja 1945 so pred­stavniki vseh demokraticnih strank proglasili Slovensko domobranstvo in še nekaj drugih bojnih formacij tudi formalno za Slovensko narodno vojsko. V jedru so Vaške straže in Slovensko do-mobranstvo bili protirevolucija. Tega pojma komunisticno zgodovinopisje ne uporablja. Tudi ne uporablja imena Domobranstvo in se ga striktno izogiba. Beseda „domobranec“ je v 80 letih bila namenoma razvrednotena. Mi jo hocemo ponovno ovrednotiti. V komuni­sticnem zgodovinopisju še danes ponavljajo razlicne sramotilne vzdevke. Seveda, ce bi omenjene pojme dovolilo, bi s tem priznava-lo, da pri njih ni šlo za Narodnoosvobodilni boj, temvec za revolucijo, pri Domobranstvu bi bil pa priznan namen obrambe doma, v ožjem in širšem pomenu besede. Protire­volucija je bila revolucionarjem nevarna, najprej zato, ker se je pojavila, a tudi zato, ker je bila na vojaškem podrocju uspešna. Potrebno jo je bilo torej cimprej mogoce in cimbolj radikalno onemogociti, ce ne pa jo vsaj propagandno diskreditirati. Za to še da­nes uporabljajo besedo „kolaboracija“, tujko, ki je popolnoma kontaminirana. Clovek je po naravi družbeno bitje, zato soživi in sodelu­je z drugimi z najrazlicnejšimi nameni. Med drugo svetovno vojno so za svoje vojne in politicne cilje kolaborirali, sodelovali, vsi z vsemi. Najprej Stalin in Komunisticne partije s Hitlerjem. Ko je za ta pakt izvedela idea­listicna komunistka Angela Vode in protesti­rala, so ji rekli: Stalin že ve, kaj dela. Potem so kolaborirali zahodni zavezniki s totalitar­nim Stalinom. Titovi partizani so kolaborirali z „imperialisticnimi“ Britanci, da so od njih dobivali orožje. Nasprotno je tudi Churchill dejal, da se je za zmago pripravljen povezo­vati, kolaborirati, s hudicem iz najglobljega pekla, in se tudi je. So pa Britanci kolabori­rali s Tretjim rajhom na Guernsayskih otokih, edinem britanskem ozemlju, ki je bilo od Rajha okupirano. Po vojni je britanska vla­da podelila vec priznanj tamkajšnjim funk-cionarjem, ker so s svojim delovanjem med okupacijo prebivalstvu prihranili dodatno trpljenje. Danska je bila zasedena brez od­pora ter sta kralj in vlada ostala na oblasti. Iz Belgije je vlada emigrirala, kralj pa je po kapitulaciji ostal na svojem položaju. Na Holandskem je ostal neokrnjen ves upravni aparat. Peklenska ucenca Stalin in Tito sta rada kolaborirala s kapitalisticnimi imperia­listi Britanci in ZDA, da sta od njih dobivala pomoc, predvsem orožje. Partizani so na mnogo skritih nacinov, kar se pocasi razkriva in o cemer govori nešteto osebnih pricevanj, kolaborirali z Nemci in Italijani. S temi so na viden nacin rade volje kolaborirali, ko so faši­sticni topnicarji rušili Turjak. Pa je kolaboriral Tito s Stalinom, s katerim se je samo tri leta po koncu vojne sprl na smrt in na Goli otok pošiljal proruske prejšnje tovariše. Pa spet je Tito kolaboriral s kraljevo jugoslovansko Vla-do v Londonu (dogovor Tito-Šubašic) in požrl dejstvo, da je dobro leto prej na 2. zaseda­nju AVNOJa revolucionarno prekinil z njo vse stike in ji odrekel vse pristojnosti. Tito je že vedel, kaj je delal! Pa nasprotni primer Draže Mihajlovica in njegovega takojšnjega odpo­ra proti okupatorju. On se na noben nacin ni povezal z okupatorjem, pa je ob koncu njega in njegove zadela ista obsodba kolaboracije in izdajstva kot naše domobrance, vojake Slovenske narodne vojske. Z naštevanjem bi lahko še nadaljevali. Medvojna kolaboracija med zahodnimi zavezniki in Stalinom se je pa kmalu po koncu vojne spremenila v skoraj polstoletno hladno vojno. Pa nekateri govo­rijo o „pravi strani zgodovine“! Kateri „pravi strani“? Vsi so za svoje interese kolaborirali z vsemi, le slovenski narod bi med tem svetov­ nim kolesjem ne smel iskati svojih legitimnih in najbolj elementarnih interesov za preži­vetje in bi se moral pustiti ugonobiti od ene in druge strani. Pri vprašanju o sodelovanju je ocitno, da je edino važno vprašanje: Ce je kdaj za zašcito najosnovnejših interesov neobhodno potrebno pristati na nezaželeno sodelovanje, ki predstavlja manjše zlo, se je treba vedno vprašati za cilj oziroma namen ali nagib tega sodelovanja. Ali tisti, ki še ved-no trobijo o kolaboraciji, sploh vedo, kaj go-vorijo? Retoricno vprašanje. Pac, lažite, laži­te, nekaj bo že ostalo. Komunisticne partije ljudstvo ni zanimalo. Znana je bila njihovaparola: Žrtve morajo biti. Ce gre za revolu­cijo, je menda tedaj bilo vse dovoljeno, ce gre proti njihovi revoluciji, je vse umazano in izdajalsko. Za Slovence in Slovenijo je tedaj edino pravo stran predstavljalo Slovensko domobranstvo, ki je bila Slovenska narodna vojska. Pri domobrancih je šlo striktno in iz­kljucno za lastne, domace in narodne intere­se in nic drugega. Mednarodni splet dogodkov, odnosi med zavezniki, silnice, ki so delovale, odlocitve pred in med Jalto in po njej, so povzrocili, da so slovenski narodni in državni interesi, sicer doma vojaško uspešni, ostali iznakaženi na najbolj brutalen nacin, za kar so poskrbeli domaci revolucionarji s Komunisticno par-tijo na celu, komunisticni internacionalizem in nekateri drugi mednarodni interesi, ki so se izkazovali bodisi s svojo kratkovidnostjo, bodisi s perverznostjo, kar ima po svojih pos­ledicah iste ucinke. Nekateri od teh ucinkov so se pokazali takoj – s sramotno britansko izdajo in predajo Slovenske narodne vojske revolucionarjem in s sledecimi množicnimi poboji. Oboroženih niso mogli premagati, znesli so se pa, kot vedno, nad neoborože­nimi. Drugi ucinki so se izkazovali skozi 46 let totalitarnega enopartijskega sistema, brez najosnovnejših clovekovih pravic in svobošcin. Koncno se pa izkazujejo tudi v njegovih ostalinah, ki se kažejo še danes in jih doživljamo vsak dan, med drugim npr. v dogajanju okoli RTV Slovenija. Kaže se pa to tudi v spremenjenem slovenskem narodnem znacaju, ki ga opažajo tisti Slovenci, ki so dalj casa ali celo dober del svojega življenja pre­živeli v tujini. Že 8. novembra 1941 je Komu­nisticna partija Slovenije preko OF objavila t.i. Temeljne tocke, med katerimi se tocka 4 glasi: „Z osvobodilno akcijo in aktivacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni znacaj“. Ce ji je to do danes uspe-lo ali ne, je lahko predmet razmisleka. Pa se nekateri še vedno sprašujejo, zakaj se pri nas stvari tako pocasi spreminjajo. Pa trditev, da mlajših generacij vse to ne zanima. Seveda, ker se o vsem tem menda ne sme govoriti, najmanj v šolah. Ocitno je, da je slovenska družba danes še vedno hudo ranjena. Tragedija, ki se je zgrnila nad nami kljub poštenim naporom, da bi jo preprecili, pa ni bila sad kake naravne kataklizme, temvec cloveške podlosti, ki je bila sad delovanja nekaterih ljudi in združb z imenom in pri­imkom. To je treba poudariti. A da bo jasno. Osebno je bilo že vse gorje z nadnaravno pomocjo odpušceno. Tudi osebnih krivcev danes ni vec. Vendar z javnega, družbenega in državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nic zgodilo. Neneh-no spominjanje na to ni nikakršna mašceval­nost, kot zlohotno ponavljajo sejalci megle v službi nekdanjih krvnikov. Nerazcišcena pre­teklost bremeni sedanjost in ji onemogoca zdravo pot naprej. O tem govori psihološka stroka. Slovenski genocid, ki se ga danes na tem mestu spominjamo, je zadnja etapa re- volucionarne tragedije. Kot njena posledica je cela naša država eno samo pokopališce in mi živimo v njem. Naša zemlja nosi v sebi zemske ostanke desettisocev raznih na­rodnosti, ki so bili vsi žrtve iste revolucije. Ne glede na pietetno razpoloženje do vseh, se mi posebej spominjamo pobitih domobran­cev, pripadnikov Slovenske narodne vojske. Ti so nenehno med nami. Izkazujemo jim cast in zahvalo. Razkropljeni po slovenski zemlji nenehno klicejo božji blagoslov nanjo in na nas, da vztrajamo, da se še bolj utrdi naš pogum in da priklicemo na dan pravico, ki jo že osem desetletij terja naš dom. Dolžni smo pa ne­pokopanim poleg spomina in skrbi, da se kaj takega nikoli ne ponovi, tudi najelementar­nejše. Raziskati je treba vsa grozodejstva, preiskati okolišcine nasilne smrti, s tem pa evidentirati žrtve, sicer bi ostale zamolca­ne, neobstojece, torej ne-osebe. Po uradni dolžnosti mora država žrtvam izdati mrliške liste. Mora jim nameniti spoštljiva grobišca. Koncno pa vrniti dobro ime. Klicati in trka-ti moramo na narodno in državno zavest in vest ter neprestano opominjati. Na temelju zlocina nad slovenskim narodom ni mogoce dolgotrajno sožitje, kar se ocitno izkazuje da­nes. Ni dovolj samo farizejsko obžalovanje. Naravnost perverzna je floskula: Obsojamo medvojne in povojne poboje, a to pustimo preteklosti in zgodovini in se s tem danes ne obremenjujmo! Strašna preteklost nas sama po sebi še danes bistveno obremenjuje, tudi ce bi tega ne hoteli. Naše današnje življenje temelji na uradni laži. Nujno jo moramo še naprej in do konca razkrinkavati! Ob koncu tega razmišljanja dovolite, da se na poenostavljen nacin spomnim crtice Kostanj posebne sorte iz ciklusa „Podobe iz sanj“ pisatelja Ivana Cankarja, ki jo je napi­sal med prvo svetovno vojno. V njej govori o posebnem kostanju, ki je rasel v zeleni sa­moti zunaj naselja. Vsi so ga hodili gledat, ker je bil cudo svojega plemena. Zacel je brsteti že zgodaj v marcu, prve dni maja pa je že v svoji razkošni radodarnosti trosil belo cvetje vse naokoli in ga trosil še potem, ko ga drugi že niso vec imeli. Jeseni, junak med junaki, se on še zmenil ni za sever in mraz. Njegovo listje je ostalo temnozeleno, košato. Kdor je kdaj sedel pod tistim kostanjem, je bil mlad. Prišel je poln skrbi in hudih misli, odšel pa z vedrim obrazom. Vsak posamezen list je bil znamenje moci, dobrote in vere, in od vsa­kega izmed njih je v svetlih kapljah rosila lju­bezen. Nekoc se je stari vašcanki Marjeti sanjalo, da je ta kostanj mahoma postal ves zlat. Listi in žuželke so se lesketali v soncu kakor ceki­ni. Sredi noci se je vzdramila in se zamislila v svoje sanje. Takoj je vstala, vzela rovnico in motiko, šla do kostanja in zacela pod njim ko­pati. Kopala je in kopala do ranega jutra. Ko je zasvetila jutranja zarja, kot še nikoli tako, je žena zavpila na ves glas, pustila rovnico in motiko in kot brez uma tekla proti vasi. Brez sape je komaj pritekla do ljudi in priklicala vse. Brez besed so šli za njo moški, ženske in otroci in se ustavili ob razkopani zemlji pod kostanjem. Med mogocnimi koreninami, ki so se vile na vse strani, so se kopicile same cloveške lobanje. Druge kosti so bile vsevkri­žem razmetane. Bilo jih je toliko, da se jih ni dalo prešteti. Ce bi kopali še dalje in glob-lje, bi morda razgrnili tako pokopališce, da ga na svetu še ni bilo. Vsi so gledali, bledi in onemeli. Ko so se pa vracali, je starejši mož rekel: Zdaj se je izkazalo, od kod ta moc, ta ljubezen in ta mladost. Spoštovani in dragi! Naj zakljucim, a bom to storil z istimi besedami, s katerimi pisatelj Cankar zakljucuje svojo crtico, ko pravi: „Oj prijatelji, ljubi moji! To, to nam bodo še cve­teli kostanji!“ KOLEDAR 20. in 21. junija Dan posta in molitve za domovino 24. junija Dan državnosti Poslovilni vecer RAST 52 25. junija Krajevne spominske proslave 2. julija Domace koline v Slovenski vasi DAROVI ga. Anika Lenarcic: $50.000.-Pastoralni svet ob Žegnanju: $226.600.- Vsem darovalcem najlepša hvala! ZSMŽ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI MUCENCI Junij je za našo skupnost mesec spomina. Vrstijo se spominske proslave po naših domo­vih, na katerih se govori o idealih, vrednotah, trpljenju in muceništvu naših domobrancev. Ob praznovanju 80. obletnice muceniške smrti blaženega Alojzija Grozdeta je novome­ški škof Saje lepo opisal muceništvo: »Blaženi Alojzij Grozde je zgled kršcanskega življenja in vzor za vsakega kristjana, še posebej za mladino. Njegova muceniška smrt iz prezira do vere razodeva zvestobo kršcanskim idea-lom, ki so jih verni ljudje na našem prostoru pogumno izpovedovali tudi v najhujših preiz­kušnjah v zgodovini slovenkega naroda. Muceništvo je utemeljeno na Jezusovi smrti in njegovi žrtvi ljubezni na križu, da bi mi ime­li življenje (prim. Jn 10,10). Kristus je trpeci služabnik, o katerem govori prerok Izaija (prim. Iz 52,13-15), ki je dal samega sebe v odkupnino za mnoge (prim. Mt. 20,28). Svoje ucence spodbuja, naj vsak dan vzamejo svoj križ in mu sledijo na poti popolne ljubezni do Boga Oceta in cloveštva. Jezus izpostavi, da ga tisti, ki ne vzame svojega križa in mu ne sledi, ni vreden. Kdor ohrani svoje življenje zase, ga bo izgubil, kdor pa izgubi svoje življe­nje zaradi njega, ga bo našel (Mt 10,38-39). To je logika pšenicnega zrna, ki umre, da bi vzklilo in prineslo življenje (prim. Jn 12,24). Moc za muceništvo prihaja iz globoke in tesne povezanosti s Kristusom. Muceništvo ni rezultat cloveškega prizadevanja, ampak odgovor na Božjo pobudo in klic. Je dar Božje milosti, ki cloveka usposobi, da daruje svo­je življenje iz ljubezni do Kristusa in Cerkve. Ob branju življenjepisov mucencev presene-ceni ugotavljamo, s kakšno mirnostjo in po­gumom so se soocali s trpljenjem in smrtjo. Božja moc se v celoti kaže v slabotnosti, v revšcini tistih, ki se mu zaupajo in zaupajo svoje upanje samo njemu (prim. 2 Kor 12,9). Pri tem je potrebno poudariti, da Božja mil-sot ne zatre ali ne zaduši svobode tistih, ki se soocajo z muceništvom, ampak jo nasprotno bogati: mucenec je oseba, ki je nadvse svo­bodna. V enem samem odlocilnem dejanju svoje življenje podari Bogu. Izroci se v roke Stvarnika in Odrešenika. Žrtvuje svoje življe­nje, da bi se v celoti pridružil Kristusovi žrtvi na križu. Z eno besedo, pravi papež Benedikt XVI. (2005-2013), je muceništvo veliko deja-nje ljubezni kot odgovor na neizmerno Božjo ljubezen (splošna avdienca, 11. 8. 2010).« O muceništvu, nasilju in mucencih nam go-vorijo tudi pregovori in citati: • Kjer je tožnik hkrati sodnik, vlada nasilje, ne zakon. (latinski pregovor) • Za nepravicno vlado je mucenik bolj škodljiv kot upornik. (Massimo Taparelli D'Azeglio, italijanski pisatelj in politik) • Nasilje ne pozna prava. (angleški pregovor) • Sovraštva se ne odpravi z muceništvom, sovraštvo se ne izbriše s prelito krvjo. (sv. Izidor Seviljski, španski teolog in cerkve­ni ucitelj) • Ko umre tiran, se njegova vladavina kon-ca. Ko umre mucenik, se njegovo kraljestvo zacne. (Soren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog) • Nasilje je sovražnik zakonov. (latinski pregovor) • Ljubim resnico, nikakor pa ne muceništva. (Voltaire, francoski pisatelj, esejist, deist in filozof) • Kri mucencev je seme novih kristjanov. (Tertulijan, kršcanski filozof, teolog in cerkveni oce) • Ce ne gre s silo, gre z zvijaco. (ruski pregovor) • Lastnosti mucenca so biti, dajati, deliti. Lastnosti junaka so jemati, kršiti. (Erich Fromm, nemški psiholog in humanisticni filozof) • Sem prijatelj resnice do muceništva. (Pitagora, starogrški filozof, matematik in mistik) • Pravica je mocnejša od sile. (latinski pregovor) Izbral: Jože Jan «Naj bodo ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo« Janez 17, 24 V spominskem mesecu na domobrance in žrtve vojne in komunizma v njegovi preljubi domovini Sloveniji, na prvo soboto v mesecu, na dan brezmadežnega Marijinega srca, je umrl naš dragi mož, ocka, stari ata, svak, stric, prijatelj, znanec, zaveden in zvest katolican, Slovenec, svetovljan MILAN MAGISTER st. Žalujoci: žena: Olga Prijatelj hcerki: Alenka in Nevenka sinovi: Milan z ženo Anico Arnšek, Bogdan z ženo Branko Jeretina, Martin z ženo Miki Arnšek, Tomaž z ženo Sonjo Stanic vnuki: Marko, Nadja ,Bojan, Goran, Martin, Igor, Martinek, Nataša, Nika, Cecilja, Pavla, Lucijana brat: Bine z ženo Metko Havelka ostalo sorodstvo, prijatelji in znanci. V veliko oporo in tolažbo so nam bile vse molitve, sv. maše, cešcenja in žrtve, darovane zanj v kratkih dneh njegove internacije. Zahvala c. g. Franciju Cukjatiju za zakramenta sv. sprave in sv. maziljenja, popotnici v nebo. Zahvala vsem za lepo zadnje slovo ob kropljenju, molitvah, petju in pogrebni sv. maši, ki jo je opravil c. g msgr. Jure Rode s somaševanjem g. Francija Cukjatija. Z upanjem na ponovno snidenje v nebesih ga še naprej priporocamo v molitev in blag spomin. Argentina - Buenos Aires, Bariloche Slovenija - Španija | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar VABILO NA DOBRODOŠLI DOMA 2023 Vljudno vabljeni na tradicionalni praznik Slovencev iz domovine, zamejstva in izse­ljenstva Dobrodošli doma, ki bo v soboto, 1. julija, v Obcini Vipava. Srecanje Slovencev se bo zacelo v Ljubljani že v cetrtek, 29. junija, ko bo dopoldne Vses­lovensko srecanje v Državnem zboru Republi­ke Slovenije, popoldne pa odprtje fotografske razstave in koncert v NarodnI in univerzitetnI knjižnicI. Nadaljevalo se bo v petek, 30. junija, s posvetom o narodni identiteti. Zakljucilo se bo tudi v Ljubljani, in sicer v nedeljo, 2. julija, z 29. Taborom Slovencev po svetu. Osrednja prireditev bo v soboto, 1. junija, v Lanthierijevem dvorcu, v Vipavi. Na razlicnih prizorišcih se bo odvijal pester program: raz-stave, delavnice in igre za najmljajše, plesna delavnica za starejše, nastopi solistov, duetov, zborov, folklornih skupin. Ves dan bo možnost ogledov Vipavske doline in degustacije nje­nih dobrot. Tudi 'vrnjeni' izseljenci se bodo predstavili na stojnicah. Vecer se bo zakljucil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Ne zamudite srecanja z rojaki – lepo bo! Cetrtek, 29.junija 2023, v Ljubljani ob 10.00 XIX. Vseslovensko srecanje v Državnem zboru Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu • Uvodni glasbeni nastop: basbaritonist Marcos Fink ter duet iz ZDA – violinistka Inés Voglar-Belgique in flavtistka Molly Barth • »Slovenec Slovencu – naša mreža je naše bogastvo: izzivi in priložnosti gospodarskega povezovanja za ohranitev in krepitev sloven-ske identitete med Slovenci po svetu« • Razstava Združenja Slovenska izseljenska matica ... od leta 1951 ob 18.00 Razstava in koncert v Narodni in univerzite­tni knjižnici Izseljensko društvo Slovenija v svetu in NUK • Odprtje razstave »Utrinki življenja« fotogra­finje Lucke Oblak Cop iz Argentine Sodelujeta umetnostna zgodovinarka Verena Koršic Zorn in pevec Martin Marolt • Koncert Inés Voglar-Belgique (violina), Molly Barth (flavta) iz ZDA in Hermina Hudnik (klavir), Duet Darinka Tejera (vokal, kitara, flavta) in Maia Korošec (bas, kontrabas) iz Argentine Petek, 30. junija 2023, v Ljubljani 9.00–16.00 Strokovni posvet: »Slovenska narodna iden­ titeta« Svetovni slovenski kongres Dvorana Fakultete za pravo in poslovne vede Katoliškega inštituta, Krekov trg 1, Ljubljana. Vec, tukaj. Sobota, 1.julija 2023, v VipaviDOBRODOŠLI DOMA Vodeni ogledi kulturnih in naravnih zname­nitosti Vipave ob 14.00 v Parku Lanthierijeve grašcine Tržnica lokalnih pridelovalcev in gostincev ter stojnice domace obrti Slovencev iz sveta ob 14.00 na dvorišcu Lanthierijevega dvorca Nastop izseljenskih skupin • Folklorn a skupina SKSD Drava iz Augsburga (Nemcija) • MPZin ucenci DS Kredarica iz Novega Sada (Srbija) ob 14.30 v Parku Lanthierijeve grašcine • Predstav itevslovenskega zamejstva v dru­ žabnih igrah in zamejskih zemljevidov ob 15.00 v Galeriji Lanthierijevega dvorca • Predstavitev izseljevanja v Vipavski dolini, Mojca Vrtic • Odprtje razstave fotografinje Lucke Oblak Cop iz Argentine • Odprtje razstave fotografa Joseja Voglarja iz Venezuele ob 15.30 v Galeriji ob dvorišcu Lanthierijevega dvorca • Odprtje razstave fotografa Oskarja Moleka iz Argentine Ustvarjalne delavnice, pravljice in igre za otroke ob 16.00 v Parku Lanthierijeve grašcine • Otroška pravljica »Zmaj iz Postojnske jame« (avtorica Breda Mulec in ilustrator Vanja Flis) • Otroci pripovedujejo pravljice s kamišibaji (Vrtec Mavrica Bracan-Krmin, mentorica Ka­tarina Ferletic) ob 17.00 na dvorišcu Lanthierijevega dvorca • Otroška gledališka igra »Medved poseka gozd« po motivu isto imenske pravljice Davi­da Calija v priredbi Samante Kobal (Združenje Blanchini v Vidmu) ob 18.00 Osrednja prireditev v Lanthierije­ vem dvorcu vodita Mateja Feltrin Novljan in Matjaž Merljak Pozdravi Pihalni orkester Vrhpolje predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu mag. Uroš Zorn župan obcine Vipava Anton Lavrencic minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arcon Nastop zamejskih in izseljenskih skupin • Ženski pevski zbor Ajda iz Umaga (Hrvaška) • Triglav – otroška folklorna skupina iz Banje Luke (BiH) • Mešani pevski zbor Encijan iz Pule (Hrvaška) • Inés Voglar-Belgique (violina) in Molly Barth (flavta) iz ZDA • Folklorna skupina KPD Bazovica z Reke (Hrvaška ) • Darinka Tejera (vokal, kitara, flavta) in Maia Korošec (bas, kontrabas) iz Argentine • RAST 52 – dijaki iz Argentine Družabni vecer ob glasbi in plesu • Pevec in kitarist Martin Marolt iz Argentine • Tambores – Bobni in plesna delavnica – Da­niela Hocevar iz Venezuele • Ansambel Baires polka iz Argentine • Koncert Adija Smolarja Nedelja, 2.julija 2023, v Ljubljani ob 17.00 29. Tabor Slovencev po svetu – Zavod sv. Stanislava, Ljubljana Šentvid Izseljensko društvo Slovenija v svetu Sv. maša za Slovence v zamejstvu in po svetu – vodi ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik z izseljenskimi duhovniki Okrogla miza »Migracije in novodobno iz­seljevanje« – vodi Matjaž Merljak Sodelujejo: dr. Zvone Štrubelj (Belgija), Marta Jamnik (Kanada), Cvetko Falež (Av­stralija), Tatjana Modic Kržišnik (Argentina) in Jože Rožanec (ASEF) Umetniški program • RAST 52 – dijaki iz Argentine • Inés Voglar-Belgique (violina), Molly Barth (flavta) iz ZDA in Hermina Hudnik (klavir) • Darinka Tejera (vokal, kitara, flavta) in Maia Korošec (bas, kontrabas) iz Argentine • Pevec in kitarist Martin Marolt iz Argentine • Odprtje razstave »Utrinki iz življenja« fo­tografinjeLucke Oblak Cop SLOVENSKA NARODNA IDENTITETA Slovenska konferenca Svetovnega slovenske­ga kongresa pripravlja strokovni posvet z nas­lovom »Slovenska narodna identiteta«, ki bo potekal v petek, 30. junija 2023, v prostorih Fakultete za pravo in poslovne vede (Katoliški inštitut, Krekov trg 1) v Ljubljani, od 9.00 do 16.30 ure. Castni pokrovitelj posveta je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akad. prof. dr. Peter Štih, ki bo udeležence tudi nagovoril. Prav tako se bo posveta ude­ležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arcon. K sodelovanju so povabili strokovnjake iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva, ki bodo razmišljali o slovenski narodni identiteti, nje­nih elementih in razvoju identitete od casa osamosvojitve Slovenije. Osrednja pozor­nost bo namenjena konkretnim predlogom za tesnejše sodelovanje Slovencev na eno­tnem kulturnem vseslovenskem prostoru, pomembni tematiki za ohranjanje slovenske narodne identitete ter predlogom za krepitev narodne identitete. V uvodnih predavanjih in okroglih mizah bodo obravnavali naslednje teme: • Pomen narodne identitete • Pravna izhodišca za ohranitev slovenske narodne identitete • Slovenski jezik kot temelj slovenske iden­titete • Slovenska narodna identiteta v pedago­škem procesu • Vpliv medijskega in kulturnega ustvarja­nja na oblikovanje narodne identitete Organizator vabi zainteresirano publiko k udeležbi in razpravi. Vec o dogodku in prijave na spletni strani. PRELIMINARNI PROGRAM 09:00 - 9:20 Pozdravni nagovori gostitelja in gostov • Jelena Malnar, predsednica Slovenske kon­ference SSK • Mitja Steinbacher, dekan FPPV Katoliškega inštituta • Matej Arcon, minister za Slovence v za­mejstvu in po svetu Pozdravne besede castnega pokrovitelja: Peter Štih, predsednik SAZU 09:20 - 09:40 Predavanje: Kaj pomeni narodna identiteta? • Andrej Fink, Argentina/Slovenija 09:40 - 10:00 Predavanje: Pravna izhodišca za ohranitev slovenske narodne identitete • Dejan Valentincic, Okrožno sodišce v Novi Gorici/Nova Univerza, Slovenija 10:00 - 10:15 Odmor 10:15 - 11:45 Okrogla miza: Slovenski jezik kot temelj slo­venske identitete Moderator: Janez Stergar, Slovenija Sodelujoci: • Martin Brecelj, Društvo slovenskih izobra­žencev, Italija • Janez Dular, Slovenska konferenca SSK, Slo­venija • Nataša Gliha Komac, Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU • Martina Piko Rustja, Inštitut Urban Jarnik, Avstrija • Predstavnik slovenske skupnosti v Argentini 11:45 - 12:00 Odmor 12:00 – 13:30 Okrogla miza: Slovenska narodna identiteta v pedagoškem procesu Moderator: Mateja Feltrin Novljan, Slovenija Sodelujoci: • Igor Giacomini, Deželni šolski urad za FJK, Italija • Marija Olip, Višja šola Št. Peter, Avstrija • Silvo Šinkovec, DKPS, Slovenija • Barbara Riman, Inštitut za narodnostna vprašanja/Zveza slovenskih društev na Hrva­škem, Hrvaška 13:30 Predstavitev Društva katoliških pedagogov Slovenije • Marija Žabjek, DKPS 13:40 – 14:00 Kosilo 14:20 – 15:50 Okrogla miza: Vpliv medijskega in kulturnega ustvarjanja na oblikovanje narodne identitete Moderator: Luka Svetina, RTV Slovenija Sodelujoci: • Igor Devetak, Primorski dnevnik, Italija • Stane Granda, Zbor za republiko, Slovenija • Karl Hren, Mohorjeva družba, Avstrija • Helena Jaklitsch, Koordinacija za Slovencev zamejstvu in po svetu pri SŠK, Slovenija 15:50 Predstavitev projekta digitalizacije arhiva Studia Slovenica •Nik Trontelj, Katoliški inštitut 16:00 – 16:15 Zakljucki in priporocila posveta