Postoma plačana v getovtid. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 60. kos. V LJUBLJANI, dno 28. julija 1934. Letnik V. VSEBINA: 479. Zakon o sporazumu, doseženem med Jugoslavijo in Italijo o uvedbi pogajanj za revizijo pogodbe o trgovini in plovitvi. 480. Zakon o izpremembi zakona o volilnih imenikih. 481. Uredba o načinu ubiranja, izročanju in uporabljanju takse, pobrane v korist drž. narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij teh gledališč. 482. Naredba o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo (izprememba). 483. Naredba o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo. 484. Odločba o izvozu perutnine v Nemčijo. 485. Popravek k čl. 13. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o administraciji vojske in mornarice. 486. Ratifikacija pakta o balkanskem sporazumu po Nj. Vel. kralju Jugoslavije. 487. Polog ratifikacijskih instrumentov za konvencijo o definiciji napada s prilogo po kraljevini Jugoslaviji. 488. Ratifikacija konvencije o definiciji napada po republiki Turčiji. 489. Izmena ratifikacijskih instrumentov o dopolnitvi sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo. 190. Izmena ratifikacijskih instrumentov glede sporazuma o ureditvi plačil iz trg. prometa med Jugoslavijo in Italijo. 491. Izmena not o uveljavitvi dopolnilnega sporazuma k sporazumu glede pogodbe o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Italijo. 492. Izmena ratifikacijskih instrumentov o trgovinskem’ sporazumu z Nemčijo. 193. Razglas o razpisu volitev obč. odbora za občino Polskava. 194. Razglas o razpisu volitev obč. odbora za občino Pragersko. 195. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v h, 1934. 196. Razne objave iz »Službenih novin Zakoni in kraljevske uredbe. 479. Mi ALEKSANDER Iv po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XIV. redni seji, ki jo je imela dne 20. februarja 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan.20. oktobra 1933, v svoji XII. redni seji, ki jo je imel dne 19. marca 1934 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o sporazumu, doseženem z izmenjavo pisem z dne 12. maja in 16. junija 1933 med državnim podtajnikom ministrstva za zunanje posle kraljevine Italije in odpravnikom poslov poslaništva kraljevine Jugoslavije v Rimu o uvedbi pogajanj za revizijo pogodbe o trgovini in plovitvi z dne 14. julija 1924 in njenega dopolnilnega sporazuma z dne 25. aprila 1932 kakor tudi o izpremembi odpovednih rokov za ta sporazuma,* ki se glasi: § 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč sporazum, dosežen z izmenjavo pisem z dne 12. maja in 16. junija * »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne 27. iunija 1934, št. 145/XXXVIII/370. 1833 med državnim podtajnikom ministrstva za zunanje posle kraljevine Italije in odpravnikom poslov poslaništva kraljevine Jugoslavije v Rimu o uvedbi pogajanj za revizijo pogodbe o trgovini in plovitvi z dne 14; julija 1924 in njenega dopolnilnega sporazuma z dne 25. aprila 1932 kakor tudi o izpremembi, odpovednih rokov za ta sporazum, ki se v izvirniku in prevodu glasi: Ministrstvo za z 'nanje posle V Rimu, dne 12. maja 1933; št. 214.566—13. Gospod minister,' Znano je Vaši Ekscelenci, da je bil dne 25. aprila 1932 v Rimu sklenjen med kraljevsko italijansko vlado in kraljevsko jugoslovansko vlado italijansko-jugoslovan-ski dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in plovitvi z dne 14. julija 1924; s tem sporazumom so se izpre-rnenile nekatere pogodbene carine, vnesene v pogodbo. — Ta dopolnilni sporazum, ki se lahko odpove izza dne 1. junija tega leta obenem s pogodbo o trgovini, pa ni imel v svoji praktični uporabi, kolikor se nanaša na koristi narodnega gospodarstva, tistih posledkov, ki jih je od njegove sklenitve kraljevina Italija pričakovala. Zato želi kraljevska vlada, da se dopolnilni sporazum revidira; da bi se pa mogla pogajanja radi sklenitve novega sporazuma razvijati neglede na iztek rokov, je kraljevska vlada pripravljena, skleniti takoj konvencijo, ki bi se glasila takole: »Kraljevska italijanska vlada in kraljevska jugoslovanska vlada bosta imenovali čimprej svoje delegate, da se uvedejo trgovinska pogajanja za revizijo tarifnega dela danes med njima veljavnih trgovinskih sporazumov. Glede na to pa, da bi se utegnila po predpisu člena 4. sporazuma z dne 25. aprila 1932, s katerim je bila dopolnjena pogodba o trgovini in plovitvi z dne 14. julija 1924, oba ta dva akta odpovedati dne 1. junija 1933 z učinkom po šestih mesecih, t. j. za dan 1. decembra tekočega leta, sta se s tem sporazumeli tako, da ne podasta odpovedi pred dnem 1. oktobra t. 1., da pa naj učinkuje odpoved, če jo tega dne ta ali ona visoka stranka pogod-nica poda, po dveh mesecih, t. j. vsekakor na dan 1. decembra 1933. Ce se pa oba zgoraj omenjena akta ne odpovesta dne 1. oktobra 1933, se podaljšata oba neomejeno in je vsaka visoka stranka pogodnica upravičena, odpovedati ju kadarkoli, in to tako, da prestaneta veljati dva meseca po dnevu odpovedi.< V čast mi je, zaprositi Vašo Ekscelenco, naj izvoli priobčiti prednje kraljevski jugoslovanski vladi in me obvestiti, ali je kraljevska vlada pripravljena, skleniti takšno konvencijo. — Ker pa želi kraljevska vlada, da bi se vsaj dopolnilni sporazum z dne 25. aprila 1932 mogel nadomestiti pred dnem 1. decembra t. 1. z novim, ki se naj sklene, bi bil hvaležen Vaši Ekscelenci, če bi se izvolili zavzeti pri svoji vladi, da Vam omogoči, da mi čimprej, vsekakor pa pred koncem tekočega meseca maja, sporočite, kako se je odločila. Porabljam to priliko, da Vam, gospod minister, izrazim svoje najodličnejše spoštovanje. ■ . Državni podtajnik Suvich s. r. Njegovi Ekscelenci gospodu Milanu Rakiču, izrednemu poslaniku in opol-nomočenemu ministru kraljevine Jugoslavije v Rimu. Poslaništvo kraljevine Jugoslavije V Rimu, dne 16. junija 1933; Pov. br. 894. Gospod minister, V čast mi je potrditi Vaši Ekscelenci prejem naslednjega priobčila, ki ste ga izvolili poslati s svojim pismom št. 214.566/13 z dne 12. maja t. 1. Njegovi Ekscelenci ministru Jugoslavije v Rimu: »Kraljevska italijanska vlada in kraljevska jugoslovanska vlada bosta imenovali čimprej svoje delegate, da se uvedejo trgovinska pogajanja za revizijo tarifnega dela danes med njima veljavnih trgovinskih sporazumov. Glede na to pa, da bi se utegnila po predpisu člena 4. sporazuma z dne 25. aprila 1932, s katerim je bila dopolnjena pogodba o trgovini in plovitvi z dne 14. julija 1924, oba ta dva akta odpovedati dne 1. jupija 1933 s učinkom po šestih mesecih, t. j. za dan 1. decembra tekočega leta, sta se s tem sporazumeli tako, da ne podasta odpovedi pred dnem 1. oktobra t. 1., da pa naj učinkuje odpoved, če jo tega dne ta ali ona visoka stranka pogodnica poda, po dveh mesecih, t. j. vsekakor na dan 1. decembra 1933. Ce se pa oba zgoraj omenjena akta ne odpovesta dne 1. oktobra 1933, se podaljšata oba neomejeno in je vsaka visoka stranka pogodnica upravičena, odpovedati ju kadarkoli, in to tako, da prestaneta veljati dva meseca po dnevu odpovedi.« Glede na to priobčitev mi je v čast, dati po nalogu moje vlade Vaši Ekscelenci na znanje, da sprejema kraljevska jugoslovanska vlada gorenji predlog. Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega najodličnejšega spoštovanja. Odpravnik poslov Drag. Ž. Kasidolac s. r. Njegovi Ekscelenci gospodu Fulviju Suvichu, podtajniku v kraljevskem ministrstvu za zunanje posle v Rimu. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 24. maja 1934. Aleksander s, r. Minister za zunanje posle Predsednik B. D. Jevtič s. r. ministrskega sveta Videl Nik. T. Uzunovič s. r. in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, Minister za trgovino minister pravde in industrijo Bož. Ž. Maksimovič s. r. Juraj Demetrovič s. r. (M. P.) (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 480. Mi ALEKSANDER T., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XLVI, redni seji. ki jo jfc imela dne 4. julija 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XXVI. redni seji, ki jo je imel dne 9. julija 1934, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembi zakona o volilnih imenikih,* ki se glasi: § 1. V § 1., 3. odstavku, se besedi »šest mesecev« zamenjujeta z besedama »leto dni«. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1934, št. 169/XLIII/4i6. — Prvotni zakon glej »Službeni list« št. 347/54 iz 1, 1931. § 2. Za § 25. se dodaje nov § 25. a, ki se glasi: »Občinska oblastva prilagode volilne imenike po svoji uradni dolžnosti v treh mesecih izpremembi 3. odstavka § 1. ter jih v roku nadaljnjih 15 dni odpošljejo proti potrdilu sodišču skupno s prepisom vseh izpre-memb volilnega imenika, izvršenih v omenjenem roku treh mesecev. Sodišče postopa skladno s §§ 6. in 7.« § 3. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem ravnajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 20. julija 1934. Aleksander s. r. Videl Predsednik in pritisnil državni pečat ministrskega sveta čuvar državnega pečata, Nikola Uzunovie s. r. minister pravde Boi. Ž. Maksimovič s. r. Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r. (Sedijo podpisi ostalih gospodov ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 481. Na osnovi § 26., točke 2., finančnega zakona za proračunsko leto 1934./1935. predpisujeva naslednjo uredbo 0 načinu ubiranja, izročanju in uporabljanju takse, pobrane v korist državnih narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij teh gledališč* Člen 1. V krajih, kjer državna narodna gledališča stalno delujejo, se pobira v korist teh gledališč taksa od vsake kinematografske (bioskopske) vstopnice, in sicer: če znaša vrednost vstopnice do 6 dinarjev, po 50 par; če znaša vrednost vstopnice nad 6 dinarjev* po 1 dinar. Člen 2. Te takse pobirajo davčne uprave v območju vsakega poedinega državnega narodnega gledališča. Takse se pobirajo, ko se oddajajo vstopnice državne izdaje za 'kinematografske (bioskopske) predstave. Člen 3. Ta taksa se pobira za naslednja državna narodna gledališča: * »Službene novine • kraljevine Jugoslavije« z dne 11. julija 1984, št. 157/XLI/394. Narodno pozorište v Beogradu, Narodno kazalište v Zagrebu, Narodno gledališče v Ljubljani, Narodno pozorište v Skoplju, Narodno pozorište v Sarajevu, Narodno pozorište Novosadsko-Osiječko v Osijeku, in Narodno gledališče v Mariboru. Člen 4. Krajevna območja, v katerih se pobira ta taksa, so: za Narodno pozorište v Beogradu območje občine mesta Beograda; za Narodno kazalište v Zagrebu območje občine mesta Zagreba; za Narodno gledališče v Ljubljani policijsko območje Ljubljana; za Narodno pozorište v Skoplju območje občine mesta Skopi ja; za Narodno pozorište v Sarajevu območje občine mesta Sarajeva; za Narodno pozorište Novosadsko-Osiječko v Osijeku območje občine mesta Osijeka; iu za Narodno gledališče v Mariboru območje občine mesta Maribora. Če razširi katero teh državnih gledališč — osrednje ali oblastno — svoje področje tudi na druge kraje, tako da deluje tamkaj neprestano več ko dva meseca, se razširja obveznost, ubirati to takso v zvezi s členom 1., tudi na te kraje, dokler gledališče tamkaj deluje. Člen 5. Iz dohodkov od teh taks se ustanove pri Državni hipotekarni banki skladi, za vsako državno narodno gledališče posebej. Davčne uprave knjižijo te takse ob plačilu v depozit; odtod izročajo vsakih 15 dni — vsakega 1. in 15. dne v mesecu — nabrane vsote Državni hipotekarni banki za te sklade. Člen 6. Te sklade upravlja minister za prosveto. Člen 7. Vsak teh skladov služi predvsem za izplačevanje materialnih obveznosti dotičnega gledališča iz prejšnjih let. Te obveznosti se morajo prijaviti predhodno ministru za finance radi odobritve izplačila po postopku, ki ga predpiše. Ne sme se izvršiti nobeno izplačilo iz teh skladov brez soglasnosti ministra za finance. Osebni razhodki se iz teh skladov ne smejo izplačevati. Če katero teh gledališč nima nobenih materialnih obveznosti ali pa po popolnem izplačilu obveznosti se smejo ti skladi uporabljati za zidavo gledaliških zgradb, popravilo sedanjih zgradb in za nabavo gledališkega odrskega inventarja. Na obrazloženi predlog ministra za prosveto odobri minister za finance predhodno znesek vsote za vsako vrsto teh razhodkov; toda pri Narodnem pozorištu v Beogradu je treba uporabiti najmanj 70°/o tega sklada za zidavo gledališke zgradbe v Beogradu. člen 8. Sklad iz teh taks pri Narodnem kazalištu v Zagrebu rabi v prvi vrsti za poravnavo dolga Kazališne zaklade Državni hipotekarni banki, nato pa, ko se ta dolg poravna. rabi sklad: 1. za redno odplačilo dolga in obresti Državni hipotekarni banki, 2. za poravnavo dolga pri Stipendijalni zakladi, 3. za izplačilo in poravnavo dolga iz prejšnjih let za materialne izdatke, — vse po kvoti, ki jo določi minister za prosveto v soglasnosti z ministrom za finance. Državna hipotekarna banka dobiva po svoji podružnici v Zagrebu iz tega sklada vsote, potrebne za poravnavo dolga, ki ga ima Kazališna zaklada pri njej; ko se pa ta dolg poravna, bo izplačevala Državna hipotekarna banka Narodnemu kazalištu vsote, potrebne za odplačilo dolgov in obveznosti pod točkama 2. in 3. po odobreni kvoti, predhodno pa si pridrži potrebno vsoto za redno anuiteto glede svoje terjatve. Ko se tako poravnajo dolgovi in obveznosti, označeni pod točkama 2. in 3. tega člena, mora uporabljati Državna hipotekarna banka ves preostali presežek za odplačilo glavnice dolga, ki se vodi pri njej, do popolnega njegovega poplačila. Člen 9. Vsi izdatki teh skladov spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. Člen 10. Ob zlorabi državnih vstopnic po kinematografskih (bioskopskih) podjetjih in lastnikih se postopa po zadevnih predpisih zakona o taksah tudi glede te takse. Obenem s kaznijo, izrečeno za državno takso, se izreče tudi kazen za to takso v korist sklada doticnega narodnega gledališča. Člen 11 Vsa pojasnila in navodila po tej uredbi dajeta minister za prosveto in minister za finance. Oddelek za davke ministrstva za finance skrbi za izdelavo in izdajanje vstopnic, za pobiranje in za vse, kar je s tem v zvezi. Člen 12. Ta uredba stopi v moč dne 1. aprila 1934. To uredbo je treba objaviti v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 15. maja 1934; št. 5797/VII. Minister za prosveto dr. I. A, Sumenkovič s. r. Minister za finance dr. 'fii. K. Dordevič s. r. 482. Naredba o Izvozu zaklane perutnine v Avstrijo.* Ker se je pokazalo umestno, da se pri izvozu zaklane perutnine v Avstrijo udeleže širši krogi proizvodni-kov nego jih predvideva točka I-/1- naredbe o izvozu * »Slu/bene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. julija 1934, št. 164/XLII/411. — Prvotna naredba v »Službenem listu« ni bila objavljena. Pač pa se objavlja v tem kosu »Služb, lista« pod št. 48C, besedilo še veljavnih točk Tli. do VI. prvotne naredbe, s čimer je podano celotno veljavno besedilo obeh naredb. — Op. ur zaklane perutnine V Avstrijo, in ker se je pokazala tudi potreba, da se radi rednega izkoriščanja kontingenta njegova porazdelitev v določnih primerih ne veže strogo na odstotke, odrejene v točki II. omenjene naredbe, odločam, da se v naredbo o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo z dne 15. septembra 1933 vnesejo naslednje izpremembe: Točka I. se izpreminja in se glasi: 1. Vse tvrdke, ki se žele baviti z izvozom zaklane perutnine v Avstrijo, se morajo prijaviti uradu za kontrolo izvoza živine skladno s § 6. pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov. 2. Izvozniki morajo ob prijavi predložiti dokazila o obavljenem izvozu v Avstrijo v letu 1931. Kot dokazila se sprejemajo listine, ki potrjujejo, da je blago v Avstriji ocarinjeno in s tem uporabljeno za potrošnjo v Avstriji (a ne tranzitirano preko svobodnfega avstrijskega skladišča). Dokazila za opravičbo se morajo predložiti najkesneje do konca septembra leta 1934. Točka II. se izpreminja in se glasi: Strokovni odbor urada za kontrolo izvoza živine opravlja porazdelitev kontingenta za izvoz v Avstrijo po predlogu urada, in to tako, da dobe 75 % celotnega kontingenta oni izvozniki, ki so predložili dokazila o izvozu za leto 1931., 25% pa ostali izvozniki perutnine, ki ustrezajo točki I. pod 1. Porazdelitev kontingenta zaklane perutnine za Avstrijo se bo izvedla z upoštevanjem strokovne usposobljenosti prijavljenih tvrdk kakor tudi vseh ostalih pogojev, ki jih nudijo navedene tvrdke v zvezi s potrebo, da se izvoz perutnine v Avstrijo obavlja v popolnem redu, in pa v smislu te naredbe. V primeru, da za udeležbo v 75 % kontingenta upo-števne tvrdke, odnosno one, ki naj se upoštevajo za udeležbo v 25 % kontingenta, zaradi kakršnegakoli razloga ne bi mogle izkoristiti pripadajočih jim kontingentov, se bo porazdelitev vršila neglede na gorenje kontingente. V Beogradu, dne 21. julija 1934; II št. 21.620/S. Minister za trgovino in industrijo Jura j Dcmetrovič s. r. Minister za kmetijstvo dr. Dragotin S. Kojič s. r. 483. Na osnovi § 1., točke b), zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov z dne 14. decembra 1931 se predpisuje tale naredba o izvozu zaklane perutnine v Avstriio.* (Izpremenjeni točki I. in II. te naredbe glej pod štev. 482. tega »Služb, lista«.) III. Porazdelitev kontingenta in kontrole izvoza so vrši po § 1., točki 3., pravilnika o kontroli izvoza živine, ■ivalskih proizvodov in izdelkov po strokovnem odboru, toda preko urada za kontrolo izvoza živine pri zavodu * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn® 21. septembra 1933, št. 21'5/LXV/652. za pospeševanje zunanje trgovine. Po § 5. pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov izdaja urad za kontrolo izvoza živine pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine dovolila za izvoz te vrste blaga. IV. Če poedino tvrdke, katerim je po točki II. dodeljena količina za izvoz, v dveh mesecih te količine ne utegnejo ukoristiti. do višine 75%, je strokovni odbor upravičen, porazdeliti preostali del po ustanovljenem ključu na tiste izvoznike, ki so ta izvoz v redu izvršili. Ta naredba velja kot dopolnitev pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov in pravilnika o taksah, ki se pobirajo pri izvozu živine, živalskih proizvodov in izdelkov z dne 27. februarja 1932* VI. Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 15. septembra 1933; II br. 31.388/S. Minister za trgovino in industrijo dr. Ilija Šumenkovič s. r. Minister za kmetijstvo dr. Tomašič s. r. 484. Izvoz perutnine v Nemčijo.** Na osnovi določb trgovinske pogodbe z Nemčijo z dne 1. maja 1934 se je pokazala potreba, da se naredba o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo z dne 15. septembra 1933 razširi tudi na izvoz zaklane perutnine v Nemčijo, in zato na osnovi zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov odločam : Na izvoz zaklane perutnine v Nemčijo se uporabljajo predpisi naredbe o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo z dne 15. septembra 1933. V Beogradu, dne 4. julija 1934; II št. 23.031 /S. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r. Minister za kmetijstvo dr. Drag. S. Kojič s. r. 485. Popravek.*** V Členu 13. zakona o izpremembah in dopolnitvah v Mkonu o administraciji vojske in mornarice, objavlje- * »Slii/.beni lisk št. 242/22 iz 1. 1932. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11 julija 1934, št. 157/XLI/398. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne *°. marca 1934. št. 74/XlX/187. nega v »Službenih novinah« št. 250/LXXVII z dne 26. oktobra 1933,* je natisnjena v odstavku pod a) v četrta in peti vrsti beseda »postavljajo«, mora pa biti beseda: »postavljeno«, kar se s tem popravlja. Iz pisarne generalnoštabnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico, dne 24. marca 1934; D br. 5393. 486. Ratifikacija pakta o balkanskem sporazumu po Njegovem Veličanstvu kralju Jugoslavije.** Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije je ratificiral dne 16. junija 1934 pakt o balkanskem sporazumu, sklenjen in podpisan v Atenah dne 9. februarja 1934 med kraljevino Jugoslavijo, republiko Grčijo, kraljevino Ru-munijo in republiko Turčijo. Tz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. junija 1934; Pov. br. 13.991/1. 487. Položba ratifikacijskih instrumentov za konvencijo o definiciji napada s prilogo k členu III. te konvencije po kraljevini Jugoslaviji.*** Ministrstvo za zunanje posle je prejelo od narodnega komisariata za zunanje posle Zveze sovjetskih socialističnih republik v Moskvi dopis, s katerim poroča, da so položile dne 17. februarja 1934 v Moskvi v smislu člena V. konvencije o definiciji napada s prilogo k členu III. te konvencije svoje ratifikacijske instrumente za zgoraj navedeno konvencijo in prilogo kraljevina Jugoslavija, kraljevina Rumunija, republika Češkoslovaška in Zveza sovjetskih socialističnih republik. Obenem se je vročil ministrstvu za zunanje posle po Zvezi sovjetskih socialističnih republik v Moskvi predpisani zapisnik o izvršeni položbi ratifikacijskih ins|ru-mentov kraljevine Jugoslavije, datiran z dnem 17. februarja 1934. V imenu sil Male zveze je opravil položbo ratifikacijskih instrumentov za konvencijo in prilogo v Moskvi delegat republike Češkoslovaške. Po določbah člena V. konvencije o definiciji napada s prilogo k členu III. te konvencije stopita konvencija in njena priloga v veljavo in dobita obvezno moč za države, ki so deponirale svoje ratifikacijske instrumente, z dnem opravljene položbe. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 28. februarja 1934, Pov. br. 3402. * »Službeni list št. 481/68 iz 1. 1931. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. junija 1934, št. 145/XXXVIII/378. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. marca 1934, št, 55/XV/142, 488. Ratifikacija konvencije o definiciji napada po republiki Turčiji.1 Narodni komisariat za zunanje posle Zveze sovjetskih socialističnih republik je obvestil z dopisom z dne 23. marca 1934 ministrstvo za zunanje posle kraljevine Jugoslavije, da je republika Turčija dne 23. marca 1934 položila v Moskvi svoj ratifikacijski instrument glede konvencije o definiciji napada.2 Skladno s členom 5. je stopila ta konvencija med republiko Turčijo in ostalimi državami podpisnicami v veljavo na dan opravljene ratifikacije. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 13. aprila 1934; Pov. br. 7645/1. % mm 489. Izmena ratifikacijskih instrumentov o dopolnitvi sporazuma z dne 7. novembra 1931 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo.3 Dne 10. avgusta 1933 se je izvršila v Parizu izmena ratifikacijskih instrumentov o dopolnitvi sporazuma z dne 7. novembra 1931 o preferenčnem postopku z jugoslovansko pšenico, sklenjeni in podpisani med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo v Parizu dne 10. junija 1933 in razglašeni v »Službenih novinah« št. 9/II z dne 12. januarja 1934.* Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 18. aprila 1934; Pov. br. 7827/1. 490. Izmena ratifikacijskih instrumentov glede sporazuma o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo.5 A Dne 4. aprila 1934 so se izmenjali v Rimu ratifikacijski instrumenti glede sporazuma o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa, sklenjenega med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo, podpisanega v Rimu dne 22. oktobra 1932 in razglašenega v »Službenih novinah« št. 275/LXXI z dne 30. novembra 1933.“ Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dn8 7* maja 1934; Pov. br. 9561/1. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. maja 1934, št. 102/XXVI/257. 3 Prim. »Službeni list« št. 487/60 iz 1. 1934. 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dine 4. maja 1934, št. 102/XXVI/256. * »Službeni list« št. 70/8 iz 1. 1034. 5 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1934, št. 112/XXlX/297. • »Službeni list« št. 783/100 iz L 1932. 491. Ismena not o uveljavitvi dopolnilnega sporazuma k sporazumu z dne 25. aprila 1932, dodanemu pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo z dne 14. julija 1924.1 • 'Vi ' v Na dan 28. aprila 1934 se je izvršila v Rimu izmena not o uveljavitvi izza- dne 1. maja 1934 dopolnilnega sporazuma k sporazumu z dne 25. apnila 1932, dodanemu pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo z dne 14. julija 1924, sklenjenega in podpisanega v Rimu dne .4. januarja 1934 in razglašenega v »Službenih novinah« št. 58/XVI. z dne 12. marca 1934.2 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 30. aprila 1934; Pov. br. 9151/1. - • . : {.IV 't 1 492. Izmena ratifikacijski!! instrumentov o trgovinskem sporazumu z Nemčijo.3 Kraljevsko poslaništvo v Berlinu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da se je dne 19. aprila 1934 izvršila v Berlinu izmena ratifikacijskih instrumentov o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo, sklenjenem in podpisanem v Beogradu dne 29. junija 1933 in razglašenem v »Službenih novinah« št. 9/II z dne 12. januarja 1934.* Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 24. aprila 1934; Pov. br. 8447/1. Banove uredbe. 493. II. No. 43/502. -a Razglas. ... fj :;i. Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 17. marca 1934, IV, br, 983 (»Službeni list« št. 235/29), je bila ustanovljena nova občina Polskava (srez Maribor desni breg), nastala z delitvijo bivše občine Polskava v občini Pragersko in Polskava. Na osnovi §§ 9. in 30. zakona o občinah odrejam za omenjeno občino volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 8. septembra 1934. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« i>ie 10. maja 1934, št. 107/XXVII/263. 3 »Službeni list« št., 266/33 iz, 1. 1934. 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. maja 1934, št. 107/XXVII/262. * >Službeni list« št. 57/6 iz 1. 1934. Volilo se bo po volitvenih predpisih zakona o občinah in po uredbi banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi ih poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« St. 470/73). Volišča bo objavila občina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. julija 1934. Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. 494. II. No. 43/495. Razglas. Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 17. marca 1934, IV. br. 983 (»Službeni list« št. 235/29), je bila ustanovljena nova občina Pragersko (srez Maribor desni breg), nastala z delitvijo bivše občine Polskava v občini Pragersko in Polskava. Na osnovi §§ 9. in 30. zakona o občinah odrejam za omenjeno občino volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 8. septembra 1934. Volilo se bo po volitvenih predpisih zakona o občinah in po uredbi banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73). Volišča bo objavila občina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. julija 1934. Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. 495. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. H. No. 13527/2. Občina Križevci v srezu murskosoboškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od 100 1 piva Din 60'—, č) od goveda pod 1 letom Din 15—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine r Ljubljani, dne 20. julija 1934. ------------------------------------------------- II. No. 8146/3. , , Občina Murska Sobota v srezu murskosoboškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100— c) od 100 1 piva Din 60’—,. č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od steklenice šumečega vina Din 20—, e) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—, f) od goveda nad 1 letom Din 25*—, g) od goveda pod 1 letom Din 15—, h) od prašičev Din 15—, i) od drobnice Din 5-—, j) od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst Din uu—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. julija 1934. II. No. 16813/1. Občina Murska Sobota-okolica v srezu murskosoboškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din, 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1934. II. No. 14102/2. Občina Slovenja vas v srezu ptujskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1934. II. No. 11300/2. Občina Strukovci v srezu murskosoboškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100‘—, c) od goveda nad 1 letom Din 10—, č) od prašičev Din 5’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1934. II. No. 15635/2. Občina Šalovci v srezu murskosoboškem b"o pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100— c) od 100 1 piva Din 60—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, nima in konjaka Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dno 20. julija 1934, II. No. 11994/3. Občina Štrigova v srezu ljutomerskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50—, b) od 100 1 piva Din 50—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5--r-, e) od goveda nad 1 letom Din 10'—, d) od goveda pod 1 letom Din 4’—, e) od prašičev Din 6—, f) od drobnice Din 2—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1934. 496. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 123 z dne 1. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1934, št. 43.358, so bili na prošnjo postavljeni po predlogu ministra pravde v dosedanji položajni skupini za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu Romih Božidar, starešina sreskega sodišča v Novem mestu, za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Brelih Ivan, starešina sreskega sodišča v Cerknici, ta dr. Prešeren Jakob, starešina sreskega sodišča v Škofji Loki, vsi v III. položajni skupini 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1934, st. 35.941/111, sta bila upokojena s pravico do pokojnine, ki jima pripada po službenih letih Starin Franc, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave za Ljubljano-mesto, in S u b i č Milan, višji davčni kontrolor iste položajne skupine in davčne uprave. Številka 124 z dne 2. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. maja 1934, O. št. 10.327, je bila postavljena za asistenta občne državne bolnice v Ljubljani VI. položajne skupine dr. Praprotnik Sabina, asistent VII. položajne skupine iste bolnice. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 4. maja 1934, O. št. 8584, je bil postavijo n d r. Kruh Peter, uradniški pripravnik občne državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice. Številka 125 z dne 4. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. maja 1934 je bilo odlikovano na predlog ministru za prosveto z redom sv. Save III. stopnje pevsko društvo >S lovec« iz Ljubljane. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. aprila 1934, O. n. št. 23.602, so bili premeščeni Rusjan Ambrozija, učiteljica VI. položajne skupine državne osnovne šole v Dornavi, za učiteljico držav- ne osnovne šole v Vuzenici; Žnidaršič Rudolf, učitelj državne osnovne šole v Leskovcu v VI. položajni skupini, za učitelja državne osnovne šole v Št. Rupertu, srez laški; Žnidaršič Angela, učiteljica državne osnovne šole v Leskovcu in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole na Viču pri Ljubljani; Štrukelj Ivan, učitelj državile osnovne šole na Viču pri Ljubljani in uradnik VI. položajne škujŠne, za učitelja državne osnovne šole za narodne manjšjaje v Ljubljani; Levstik Leopold, učitelj državne osnovne šole v Sv. Andražu pri Velenju in uradnik V. položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole na Viču pri Ljubljani; Završnik Alfonz, učitelj državne osnovne šole na Vrhniki in uradnik VI. pol skupine, za učitelja drž. osnovne šole v Mostah; Železnik Oro-slav, učitelj drž. osnovne deške šole v Srednji Bistrici in uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole v Znojilali, srez litijski, ter Mikulič Ida, učiteljica državne osnovne šole v Koprivniku, srez kočevski, in uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Leskovcu pri Krškem,'vsi po potrebi službe. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. aprila 1934 so napredovali v VIL položajno skupino: L od r ant Ožbolt, učitelj v Prevaljah, Oman Oton, učitelj v Ljubljani, Zabukovšek Albina, učiteljica v Slivnici pri Mariboru, Ovsenek Josipi na, učiteljica v Mostah pri Ljubljani, Uršič Amalija, učiteljica pri Sv. Križu,' srez litijski, Valjevec Franc, učitelj v Srednji vasi, srez radovljiški, Vončina J o s ’ p , učitelj v Igi vasi, srez loga-ški, Izlakar Olga. učiteljica v Trbovljah, dosedanji uradniki VIII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. aprila 1934 so napredovali v VIL položajno skupino: Remič Pavla, učiteljica v Mirni peči, Bohinc Leopold, učitelj v Sostrem, Del Cott Vida, učiteljica v Ihanu, Potočnik Peter, učitelj v Špitaliču, Paulič Efrem, učitelj v Trbovljah-Vode, Perko Venčeslav, učitelj pri Sv. Križu, srez litijski, Muhič Gabrijela, učiteljica v Ptuju, Marinič Martin, učitelj v Brusnicah, srez novomeški, in MidžuliničRudolf, učitelj na Bledu, dosedaj uradniki VIII. položajne skupine. Številka 126 z dno 5. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. aprila 1934, št. 40.044/34, so bili postavljeni na prošnjo: za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani v dosedanji položajni skupini in stopnji Orožel Franc, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Ljubljani, in Bariče v ič Josip, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Ljubljani; za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu v dosedanji skupini in stopnji Savelj Anton, starešina sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ribnici, ih Pakiž Silverij, starešina sreskega sodišča IV. polo-, žajne skupine 2. stopnje v Kozjem; za sodnika okrožnega sodišča v Celju v dosedanji skupini in stopnji Radej Anton, sodnik sreskega sodišča IV. položajne sku-pine 2. stopnje v Celju, in Detiček Mirko, sodnik sreskega sodišča IV. pol. skupine 2. stopnje v Celju. izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d, f Ljubljani.; njen predstavnik; Otmar Mlhalek v Ljubljani. SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 60. kosu V. letnika z dne 28. julija 1934. Razglasi kraljevske banske uprave v. No. 2726/3. 1728—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani; razpisuje za zgradbo bakovskega mostu čez Kokro v km ‘3.1 banovinske ceste j/3 Kranj—Jezersko L javno pismeno ponudbeno licitacijo »a dan 20. avgusta 1934 ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, G a jev a ul. št. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pr' cmočki se proti Plačilu nnipravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gledališki ul. št. 8/II., 'm št. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na Vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Lin 421.257-54. Predpisana kavcija znaša dinarjev 43.000-— za naše in Din 85-0C0— za tuje državljane. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. KraljevS-; banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. julija 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cenilna vrednost: Din 5.446-20. * -;man;ši ponudek: Din 3.P30-80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Gornji Radgoni, dne 23. julija 1934. I 160/34—11. 1744 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 1934 dopoldne ob devet d h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: hiše v Dol. Logatcu št. 24 z go-' spcdarskiim poslopjem, dvoriščem, sadnim in deloma cvetličnim vrtom, zemljiška knjiga Ded. Logatec, vi. št. 274. Cenilna vrednost: Din 410.162-—. Najmanjši ponudek: Diin 205.810-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Logatcu, dne 11. julija 1934. I 1027/34—13. 1720 Dražbeni oklic. Predmet dražbe so nepremičnine vi. št. 64, 65 in 409, k. o. Črnomelj. Dražba bo po naslednjih skupinah in v temle vrstnem redu: A. Prvi se prodasta parceli štev. 1428/10. pašnik, od vi. št, 64, k. o. Črnomelj, in parcela št. 1428/11, pašnik, od vi. št. 65. k. o. Črnomelj, ki pa ležita v kat. obč. Loka. Cenilna vrednost paroeie št. 1428/10 je Diin 3.938"—, oeniilna vrednost parcele št. 1428/11 je Din 3.215"— skupno Diin 7.153-—. B. Nato se proda vložek št. 409, k. o. Črnomelj, ki je pristava in tvori eno enoto. Sestoiji iz: 1. stavbne paroeie št. 261, skedenj, v cenilni vrednosti Din 3.000-—, 2. stavbne parcele št. 262, kozolec, v cenilni vrednost« Din 1.000,' 3. iz zemljiške parcele št. 292, njiva v naravi, vrt, v ceuilni vrednosti dinarjev 4.440-— — skupno Din 8.440-—. C. Nato se proda parcela št. 743/78, od vi. št. 64, k. o. Črnomelj, v cenilni vrednosti Diin 448-20 ter k temu vložku pripadajoča solastninska pravica do 1/166 deleža pri vi. št. 798, k. o. Črnomelj, v cenilni vrednosti Din 500-—, skupna cenilna vrednost Din 948-20. Č. Nato se prodajo naslednje zemljiške parcele od vi. št. 65, k., o. Črnomelj, po skupinah, odn. posamič kakor sledi: a) pare. št. 413/14 in 418/5, pašnika., v cenilni vrednosti Diin 3.809-75, b) zemlj. parceli št. 461 in 465, njivi, v cenilni vrednosti Din 9.473-—, c) zemlj. parcela št. 743/26, pašnik, v cenilni vrednosti Din 847-40, č) zemlj. pare. št. 332, njiva, v cenilni vrednosti Din 9.502-—, d) zemlj. parcela šL 418/29, pašnik, v cenilni vrednosti Diin 1.924-25. Kot zadnja se proda stavbna parcela št. 30 z dvema hišama št. 69 a) in 69 b), ter vrt, parcela št. 31 od vi. št. 65, k. o. Črnomelj, v cemilnii vrednosti dinarjev 40.098-— in k temu vložku št.' 65 pripadajoča solastninska pravica do 1/166 deleža pni vi. št. 798, k. o. Črnomelj, v cenilni vrednosti Din 500-—. Skupna cenilna vrednost dinarjev 40.598"— s pritiklinami v vrednosti dinarjev 645-—. Ako bi se pa po navedenih skupinah ne moglo prodati, se zgoraj navedene nepremičnine prodajo tako, da se bo prodal vsak vložek zase, in sicer: A 1. vi. št. 409, k. o. Črnomelj, sesto-ječ iz stavbnih parcel št. 261, skedenj, 262, kozolec, in zemlj. parcele št. 292, njiva, v cenilni vrednosti Din 8.440-—; B 1. vi. št. 64, k. o. Črnomelj, sestoji iz zemlj. parcel št. 1428/10, pašnik, in 743/78, pašnik, in k temu vložku pripadajoča solastninska pravica do 1/166 deleža pri vi. št. 798, k. o. Črnomelj, vse v cenilni vrednosti Din 4.886-20; C 1. vi. št. 65, k. o. Črnomelj, sesto-ječ iz stavbne parcele št. 30 s hišama št. 69 a) in 69 b), zemlj. parcela št. 31, vrt, št. 1428/11, pašnik, št. 413/14, I 19/34—20. 1737 Sklep. Izvršilna stvar zahtevajoče stranke Vzajemne posojilnice r. z. z o. z. v Ljubljani, ki jo zastopa dr. Jakob Mohorič, odvetnik v Ljubljani, zoper Miheliča Jakoba, trgovca in posestnika v Sodražici št. 25, radi Din 25.000-— s Prip. S tus. sklepom z dne 16. januarja 1934, opr. št. I 19/34—2, dovoljena izvršba s prisilno dražbo zavezančevih Premičnin vi. št. 28 in 527, k. o. Sodražica, se v smislu § 200/3 i. r. ustavlja. Pred pretekom pol leta od dneva "sta vit ve se za isto terjatev ne more Predlagati ponovno dražbeno postopa-"je. Sresko sodišče v Ribnici, dne 17. julija 1934. I 219/34—9. 1740 Dražbeni oklic. Dne 7. avgusta 1934 d o p o 1 -"ne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičen: zemljiška knjiga Ščavnica, vi. štev. 390 Dne 24. avgusta 1934 d o -poldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: a) Sp. Hudinja, K vi. št. 17, b) zemljiška knjiga Škofja vas. vi. št. 361. Cenilna vrednost: ad a) dinarjev 89.694-—. ad b) Din 9.765-—. Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 59.796-—, ad b) Din 6.510-—. Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, «dd. VI., dne 19. junija 1934. * K I 288/34-5. 1739 Dražbeni oklic. Dne 30. avgusta 1934 p o p o 1 -d n ob petih bo, Pisano sodišče opravilo na mestu, kjer so spodaj navedeni posamezni vložki, odnosno parcele, dražbo. pašnik, št. 418/5, pašnik, št. 461, njiva, št. 465, njiiva, št. 743/26, pašnik, št. 332, njiva, št. 418/29, pašnik ter k 'temu vi. pripadajoča solastninska pravica do 1/166 deleža pri vi. št. 798, k. o. Črnomelj, vse v cenilni vrednosti dinarjev 40.598-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II., dne 9. julija 1934. * I 895/34—12. 1719 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1934 dopoldne, ob. .devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Jošt, vi. št. 79. ' Cenilna vrednost: Din 49.094-14. Vrednost pritikline: Din 2.165-—. Najmanjši ponudek: Din 34.172-76. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, s-'oer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 2. julija 1934. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne I i r m e: 778. Sedež: Dolnja Lendava. Dan‘vpisa: 19. julija 1934. Bespdilo: Jadran, industrija perila, lastnika; Eppinger Bela in Blau Ludvik. 1 Obratni predmet: Industrija perila. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 23. junija 1934. Družabniki: Eppinger Bela, zasebnik v Dolnji Lendavi, in Blau Ludvik, trgovec v Dolnji Lendavi. Za namestovanje upravičena: sta oba družabnika vsak zase. Podpis firme: Firmo podpisujeta družabnika na ta način, da podpišeta pod predtiskanim ali s štampiljko odtisnjenim ali od kogarkoli napisanim besedilom firme svoje ime: Eppinger Bela, odnosno Blau Ludvik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. julija 1934. Fi 30/34 — Rg A III 257/1. * 779. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. julija 1934. Besedilo: Zorn. trgovina z nogavicami, nianufakturnim in galanterijskim blagom, perilom in pleteninami, Tea Weiss, komanditna družba. Obraiini predmet: trgovina z nogavicami, manufakturnim in galanterijskim blagom, perilom in pleteninami. Družbina oblika: Komanditna družba, ustanovljena dne 29. marca 1934. Osebno jamčeča družabnica je Weiss Tea, trgovka v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30. Prokurist: Woiss Jakob v Zagrebu, Petrinjska 20, odn. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30. Družbo r -tcpata osebno jamčeča družabnica Weiss Tea, odnosno prokurist Jakob Weiss tako, da bosta pod natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali spisan.) besedilo tvrdke podpisala osebno jamčeča družabnica Tea Weiss svoje ime, prokurist Jakob Weiss svoje ime s pristavkom, ki označuje prokuro. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. julija 1934. Fi 582/34 — Rg A VII 142/1. * 780. Sedež: Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Dan vpisa: 19. julija 1934. Besedilo: Rataj Leo. Obratni predmet: trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo. Imetnik: Rataj Leo, trgovec, Sv. Lenart v Slov. goricah. Okrožno kot trg. Sodišče v Mariboru, odd. III., d-ne 19. julija 1934. Fi 29/34 - Rg A III 258/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 781. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. julija 1934. Besedilo: Delniška družba pivovarne Union. Izbriše se Florjančiču Ignacu podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II!.. dne 14. julija 1934. Fi 662 — Rg B 1 34/39 * 782 Sedež: glavnega zavoda: Ljubljana. Sedež: podružnice: Maribor. Dan vpisa: 19. julija 1934. Besedilo: »Desa« družba z o. z. Vpiše se poslovodja ing. Knez Tomo, veletrgovec v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. julija 1934. Rg C TT 74/16. * 783. Sedež: Žiri. Dan vpisa: 23. junija 1934. Besedilo: Strojarna in uSnjarna v ži-reh, družba z o, z. Izbrišeta se poslovodji Anzelm Anton in Tušar Ivan; vpišeta pa poslovodji: Poljanšek Franc, čevljar v Zireh št. 73, Gantar Anton, industrialec v Novi vasi št. 24. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. junija 1934. Fi 473/34 — Rg C I 97/33. Izbrisali sta se nastopni firmi: 784. Sedež: Kočevje. Dan izbrisa: 9. julija 1934. Besedilo: Alojz Schleimer. Obratni predmet: gostilna. Imetnik ti rine: Alojz Schlei* m e r , gostilničar v Kočevju. Zbog smrti. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 9. julija 1934. Fi 124/34 — Pos I 145/3. * 785. Sedež: Krško št. 3. Dan izbris#: 9 julija 1934. Besedilo: Jožef žertuš. Ohraitnii predmet: u s n j a r i j a. I imetnik: Jožef Žertuš, usnjar v Krške m. Zaradi opustitve obratovanja 1. 1930.; njegov prednik kot prvotni imetnik firme Vanič Ivan je bil v trgovin' skem registru izbrisan že 12. septembra 1921 zbog smrti. Okrožno Sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 9. julija 1934. Fi 123/34 — Pos I 132/5. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: 786. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. julija 1934. Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se k sopodpisovanju pooblaščen uradnik zadruge Poher Martin* vpiše pa za sopodpisovanje upravičeni uradnik zadruge Plevelj Franc. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., rine 14. julija 1934. Fi 668 — Zaidir. VIII 145/20 Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 834/10—1934. 1607 a—2"1 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskein čelstvu v Mariboru levi breg razpis'11! Štev. 60. ____ Po nalogu kradjeviske banske uprave dravske banovine V. No. 3971/2 z dne 16. julija 1934 v skrajšanem roku 15 dni prvo javno pismeno ofertno licitacijo za P'"'tlakovanje srednjega dela državnega mostu čez Dravo v Mariboru v km 136.165 državne ceste št. 50 z impregniranimi kockami. Stroški dela so proračun jeni na znesek Din 287.620—. Licitacija se bo vršila dne 11. avgusta 1934 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51. Kavcija znaša za naše državljane Din 29.000. za tuje pa Di' 58.000-—. Načrti, proračuni, splošni ter posebni pogoji so na vpogled v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru. Popolni razglas glej v prilogi k 59. kosu »Službenega lista« z dne 25. julija 1934 ali na uradni deski sreskega načelstva v Mariboru levi breg. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, tehnični razdelek, dne 25. jutlija 1934. * Št. 1427/34. 16175—3—3 Razpis nabavke. Za nabavo potrebščin bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v času od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 22. avgusta 1934 za vSe vrste m«-Sa ;n slanine, dne 23. avgusta 1934 za kruh moko ter mlevske izdelke in za mleko ter mlečne izdelke, dne 24. avgusta 1934 za Špecerijsko blago in hišne potrebščine. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52. Če bi prva licitacija iz kakršnegakoli vzroka ne uspela, se bo vršila v smislu čl. 94. zakona o državnem računovodstvu ob istem času in na istem kraju druga ofertna licitacija, in sicer: dne 10. septembra 1934 za vse vrste uesa in slanino, dne 11. septembra 1934 za kruh, moko ter mlevske izdelke in za mleko ter mlečne izdelke, Imovina Narodna banka kraljevine Jugoslavije Bilanca z dne 30. junija 1934. 1693 Dolg Podloga: zlato v blagajnah in v inozemstvu ........................ novec v tujem denarju . . . devize........................... Devize, ki niso v podlogi . . . Kovani novec v srebru in niklju . , , . Posojila: na menice........................ na zaloge........................ Vrednostni papirji.................. Prejšnji predujmi državi . . . Začasni predujmi glavni državni blagajni......................... Vrednosti rezervnega fonda . . Vrednosti fonda za amortizacijo nepremičnin...................... Vrednosti bančnih fondov: za zidanje založišča . . . . za podpiranje kmetijstva . . za podpiranje kmetijske književnosti ........................ za dopolnitev dividende . • Vrednosti pokojninskega fonda . Nepremičnine........................ Zavod za izdelovanje bankovcev Pohištvo in oprema.................. Razni računi ....................... Depoziti in kavcije . . . • • Din 1.781,181.292-12 636-37 82,198.110-69 1.575,277.625-53 236,551.590-01 1,529.205-- 356.866-85 267.835-39 1,208.039-30 106,685.710-— 45,627.682-05 3,392.090-72 Din 1.863,380.039-18 32,452.009-53 250,200.935-50 1.811.829.215-54 17,969.167-61 1.718,982.742-65 600,000.000-— 88,772.570-67 8,560.000-- 3,361.946-54 28,258.802-96 155,705.482-77 106,573.627-38 2.803,733.576-02 9.489,780.116-35 Dbtok in a vista obveznice “kupno kritje.................. Rritje v zlatu................. Din 5.239,981.116-23 35-56% 33-99% Po sklepu upravnega odbora z dne 16. junija 1934 smo podrsani pregledali gornjo bilanco, jo primerjali z glavnimi in vzpo-re4ninii knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna. V Beogradu, dne 5. julija 1934. Člani upravnega Stevan Jovanovič-Resavac, Milan Jovanovič, Josip Kavčič. odbora: Blagoje Antonijevič, Milau Milič, Glavnica .......................... Bankovci v obtoku................... Obveznosti na pokaz: državne terjatve................ žiro-računi..................... razni računi.................... Obveznost z rokom................... Rezervni fond....................... Fond za amortizacijo nepremičnin Bančni fondi: za zidanje založišča . . . . za podpiranje kmetijstva . • za podpiranje kmetijske književnosti ....................... za dopolnitev dividende . • Pokojninski fond bančnega osebja Razni računi ....................... Položitelji depozitov in kavcij ■ Din 4,559.837-40 429,229.055-67 664,132.638-16 2,434.408-61 362.725-95 288.726-71 1,208.550-74 Din 180,000.000-— 4.142,059.585-— 1.097,921.531-23 926,785.943-30 103,717.018-54 10,821.238-57 4,294.412-01 28,416.454 84 192,030.356-84 2.803,733.576-02 9.489,780.116-35 Sef knjigovodstva: Dragomir Dragojevič. Na podstavi čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 59. Statutov je nadzorstveni odbor pregledal gornjo bilanco in jo odo-bruje, ko je ugotovil, da je pravilna. V Beogradu, dne 6. julija 1934. Predsednik: Dimitrije J. Živanovič. Člani nadzorstvenega odbora: Živojin Jankovič, Svetozar Godjevae, Solomun Koen. Tihomir Panič, Ljubomir Mihailovič, Dragoslav Gavrovič. in dne 12. Septembra 1934 za Špecerijsko blago in hišne potrebščine. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga .za udeležbo pri licitaciji, daje uprava bolnice. Od uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studonec v Ljubljani, dne 18. julija 1934. Upravnik: dr. Fr. Gerlovič s. r. * Štev. 7804/11. 1725 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpi-pisujo na dan 8. avgusta 1931 pismeno pogodbo za dobavo raznega železa. Ostali pogoji pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnik« Velenje, dne 19. julija 1934. * Narodna banka 1745 kraljevine Jugoslavije Stanje 22. julija 1934. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.892,120.402-87 f+1 1.254.278-66) Devize, ki niso v podlogi 20,039.434-44 (— 2,788.035‘46i Kovani novec v niklju 304,316.180-60 i-j-20,110.180-60. Posojila . . 1.814,486.497-65 (-f 4,607.804'90i Vrednostni papirji . . 17,801.271-36 Prejšnji pred- jemi državi 1.719,144.181’04 <-f- 92.838-40) Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000*— Vrednosti re- zervn. fonda 88,824^08-03 (+ 7.719-65) Vrednosti ostalih fondov ... 11,901.446-54 (— 200-—) Nepremičnine ... . 156,084.503-79 <+ 49.961-34) Razna aktiva 143,539.647-20 (-j- 1,914.147"70) 6.768.257.773-42 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 104,593.383-78 Ostali fondi 16,178.953-08 (+ 280'—) Novčanice v obtoku . . 4.085,250.260-— (—27,402.606-—) Obveze na pokaz . . 1.234,826.427-63 (+67.989.868-73) Obveze z rokom . . . 878,385.943-30 i— 7.350.000-—) Raznapaslva 270.022.805-63 (+12.010.551-96) 6.768.257.773-42 Obtok in obveze . . . 6.320,076.687"63 Celotno kritje . . . 85-561/,, Kritje v zlatu . . . 33"60°/„ Obrestna mera: po eskontptu..............................GVs#/