I ;_ • Hrib ■	■	•	:.
Ms



i
Jahresbericlit



des


k. k. Staats-Gymnasiums

HVCa.rbnj.rg'-


Veroffentlieht von der Direction ara Schlusse des Studienjahres

t$93
v ♦,


m
■r
i


Im Verlage dea k. k. Staats*Qymnaaium8.
L>ruck von Kil Jauseblt/. Nf#r (L. Krulili) iu Marburg a D
I n h a 11 :
1.	O jeziku Prešernovem. Vom suppi. Gymnasiallehrer Dr. J o h. Terlnik.
2.	Schulnachrichten. Vom Director Dr. Arthur Steinwenter.

• ^ !3SJ-3
O jeziku Prešernovem.
Prešeren je Kranjec-Gorenjec; govoril in pisal je, kakor so govorili in kakor govore še dandanes vsaj po nekaterih krajih gorenjske. Po gorenjski je naglašal besede, po gorenjski jih ustvarjal i glede na glàso- /c slovje i gledé na oblikoslovje, gorenjšcTni je povzel marsikako — drugej manj znano — besedo. Pač da jo stvoril tudi sam tu in tam kako novinko, a v obče je zajemal iz živega jezika narodovega, časi ne gledé na to, da se mu je vrinila marsikaka neslovenska, — nemška, latinska ali grška, ali celo kaka tujka povzeta iz drugih neslovenskih jezikov. Tesen okvir, ki nam je odločen v šolskih izvestjih, seveda ne dovoljuje, sestaviti popolne slovnice Prešernovega jezika; le glavne točke glavnih slovniškov delov podajamo tukaj, a nadejamo se, da bode o priliki mogoče popolniti še marsikaj.
V to razpravo rabili smo sledeče pripomočke:
Poezije Doktorja Franceta Prešerna.*) V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik 1S47. Baudt/in de Courtenay, Der Dialekt von Girkno (Kirchheim). Archiv fttr slavische Philologie VII. & Vili. Bd.
Bežek Victor, Jezik v Mat. Ravnikarja „Sgodbah svetiga pisma sa mlade ljudi“. Jahresbericht des k. k. Ober-Gymnasiums in Rudolfswert fur das Schuljahr 1888—89.
Celestin, Dr. Fr. J., France PreSiren. Sa Prešimovom slikom. Preštampano iz „Vienca“ god.
1881. U Zagrebu 1882.
Janežič Anton, Slovenska slovnica. IV. popravljeni natis. V Celovcu 1869.
Jurčič Jož. in Stritar Jož., Pesmi Franceta Prešima i t. d. V Ljubljani 1806.
Kopitar B., Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Karnten und Stmermak. Lai bacii 1808.
Krek Gregor Dr., Die slovenische Literatur. Die Osterr.-ungar. Monarchie in Wort und Bild. Karnten und Krain. Wien 1891.
Levec Fr., Die Sprache in Trubers „Matthaus“. Jahresber. d.Staats-Ober-Realsch. inLaibach 1878.
—,	Odlični pesniki in pisatelji slovenski. IL Dr. Franc Preširen. Zvon, uredoval in za-
ložil J. Stritar. Na Dunaji 1879.
Levstik Fr., Die slovenische Sprache nach iliren Redetheilen. Laibach 186G.
Marn J., Jezičnik. XV. leto. V Ljubljani 1877. XVIII. leto. V Ljubljani 1880.
Metelko Fr., Lehrgebaude der Slovenischen Sprache im KOnigreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Laibach 1825.
Miklosich Fr., Lexicon palaeo-slovenico-graeco-latinum, emendat, auct. Vindobonae 1862.
—,	AltsloVenische Formenlehre in Paradigmen etc. Wien 187 4.
—,	Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Wien.
Murko Job., Slovensko-Nemshki Rozhni besednik. V Gradci 1832.
—,	Deutsch-Slovenisches HandwOrterbuch. Griitz 1833
Oblak V., Trije rokopisi slovenski iz prve polovice XVII. veka. Letopis Matice slovenske 1887.
—,	Starejši slovenski teksti. Letopis Matice slovenske 1889.
—,	Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen. Archiv tur slavische
Philologie XI., XII. & XIII. Bd.
—,	Doneski k historični slovenski dialektologiji. Letopis Matice slovenske 1890.
—,	M. Zavudlal, die Sprache in Kastelec' »Bratovske Buqvice S. Roshenkranza".
Ljubljanski Zvon 1891. 10. zvezek.
Pajk J., Stari rokopis Kranjskega mesta. Progranun des k. k. Gymnasiums in Marburg 1870.
Raič Anton, Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija, preložena po Stapletonu v XVII.
veku, Jahresbericht der k. k. Staats-Ober-Realsehule in Laibach 1887 u. 1888.
Šket Jakob Dr., A. Janežičeva slovenska slovnica. VI. predelana izdaja. V Celovcu 1889. Skrabec Stanislav P.. O glasu in naglasu našega knjižnega jezika. Programm des k. k. Gymnasiums in Rudolfswerth 1870.
Štrekelj K., Morphologie des Gorzer Mittelkarstdialekles. Separat-Abdruck aus den Sitzungs-berichten der kais. Akademie der VVissenscbaften, phil.-hist. Gl., B. C. XIII.. l.Heft.
Su man J., Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. V Ljubljani 1881.
—,	Slovenska slovnica za srednje šole. V Celovei 1884.
Valjavec M., Proben des Slovenischen, wie es um Predvor in Oberkrain gesprochen wird. Ein Beitrag zur slavischen Dialektenkunde. Jahres-Ber. d. k.k. Ober-Gymn. zuWarasdin 1858. Vodnik Val., Pismenost ali Grammatika zaperve shole. V Lublani, Natisnil Leopold Eger INI I. Wolf A. A.. Deutsch-slovenisches WOrterbuch, II Thle. Laibach 1860.
Zakrajšek Fr., Slovensko podnarecje na Primorskem. Slovenski Glasnik 1866.
Zavadlal M., Die Sprache in Kastelec' -Bratovske Buqvice S. Roshenkranza", Programm des k. k. Staats-Gymnasiums in Cilli 1891.
Žolgar M., Različnosti v slovenskem ljudskem jeziku. Letnik c. kr. realne gimnazije v Kranji 1872.
*) Posamezne vrstice te knjigo smo navajali tako, «la smo vselej pri dejali številki stran zaznamujoči številko vrsto od zgoraj navzdol štete: naslovov, napisov, gesel, opomb navadno ni sim* vštevali v vrstico; zaznamovali smo jih posebej; v poštev smo jemali tudi opombe stoječe na zadnji strani prvotne izdaje Prešernovih poozij.
A. Glasoslovje.
O samoglasnikih.
Prešeren piše dosledno: čast 96.9; z častjo 112.13; častili 101.15; časten 113.14; kakor govore dandanes po Kranjskem; rabi torej „a“ za staroslovenski „h“. Za isti „h“ piše „a“ v pridevnika: „lahek“; glej: lahka ladja 176.18 — v naglašenem zlogu—; lahko boš .. ugnal 99.8. — v nenaglašenem zlogu — ; vendar stavi v istej besedi— prav po gorenjskej govorici — tudi „o“; glej: lohké peretnice 70.9; lohkà bi.. redil 80.5. sl.; ložej 191.4.
V	staroslovenskem samostalniku: „ti»mi»nica“ = „timinica“ = „ječa“, ki ga je brati v Briženskih spominkih 11.53. in v Stapletonu kot: „timnica“, je stavil
falu, mesto starega ppglasnika „h“ v prvem nenaglašenem kratkem zlogu ali „e“, ali „a“; glej: temnica 180.6; a: tamnica 120.16; prim. srbsko obliko: „tamnica“ = temna ječa; prim. po slovanščini povzete srednjenemške besede: timenitze, temnitze, temnitz, demlitz. Iz prvotnega pomena „ječa“, „temna ječa“, razvil se je temu samostalniku širji pomen: „tema“; v širjem pomenu rabil ga je tudi Prešeren; glej: od oči so .. se uzdignile tamnice 120.16; gosta senc temnica 180.6. Le „a“ je pisal za staroslovenski „i.“ v pridevniku „temen“; glej: temnejši 143.11; temnejšim 157.12.
Po Kranjskem, osobito poGorenjskem pravijo: „z mano, s tabo, s sdbo“; tako piše tudi Prešeren: z mano 64.16; 65.13; 69.20; pred tabo 69.23; z sabo
64.11	; z sabo 177.19; med sabo 57.12; sabo 48.16; 62.4; 65.16; 88.4. Obliki „tabo“, „sabo“ nastali ste pač po analogiji z „mano“; v „mano“ pa se vjema „a“ s staroslovenskim „t.“. Vendar se nahajajo v Prešernu tudi oblike: z menoj 64.12; 184.16; 187.19; z teboj 29.8; 39.18; 96.6; 187.7; z seboj 172.16; pred seboj 48.12; seboj 32.4; 53.12; 55.1.
V	besedi „kes“ se glasi „e“ vedno le na pol: „k’s“: razumljivo je torej,
da je Prešeren pišoč „kas“ skušal le zaznamovati polglasnik t, ki ga je slišal za „k“; glej: kàs in serd sta zrasla 94.2; kàs čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi 165.4. Za staroslovenski „t“ je pisal „a“ tudi v „krotak“; glej: kak je naš oče krotàk 113.16; da se je tu okrepil v „a“, v to pomagal je naglas, ki je pai na končni zlog. „A“ je nastopil za „t.“ v: „laž, lažnjiv“; — glej: lažami 107.4; lažnjivi 93.2; 93.3; 93.14; 9411; 94.12; — in v „dotakniti“; glej: dotaknit’ 13.2.	„A“ je pisal v besedah: danes 62.15; 62.22; 73.5; da-
našnji 75.18; 171.16; današnjih 175.18; rabil je le obliko „dan", nikdar pak „den“; še le Jurčič in Stritar sta pisala skoro dosledno: „denes“ (le v
73.5.	sta ohranila še „d;ines“), „denašnjih“.
Staroslovenski „vojevoda“, za koj ega pišemo sedaj „vojvoda“, spremenil je Prešeren v: „vajvoda“; glej : viijvoda 192. v opomb. 1. vr. 2. in 4. vr. 1 ; vajvodi 171.8; vajvodstva 192. v opomb. 4. vr. 2. Tej obliki jednaka je oblika: „\veyuoda“, ohranjena v aktih štajerskega deželnega zbora iz 1. 1616; njeni „ey“ je le po nemški navadi pisan „ay“; prim. J. Pajk „Stari rokopis Kranjskega mesta“ str. 27. in 28., kjer je citati časi „Khreyllu“ in „Khreillu“, časi „Khraylu“; Trubar je pisal: „vyuda“ (t. j. vujiida = vujvuda = vojviida = voj voda) in „vyudou“ (t. j. vujuiidov = vujvùdov“ = vojvodov = vojvod). V „starem rokopisu Kranjskega mesta“ (prim. Pajk str.27.1.) stoji: „93iuobt" (= viuodi t. j. — po mislih Pajkovih—; Bvivodi“, dat. sing. od nom. sing. *vivoda“; prim. Pajk n. n. m. str. 31. §4. in str. 35. s. v. Vivoda).
Iz staroslovenskega dajalnika „domovi“ nastal je novoslovenski prislov
5
„domov“ (domou), »domu“. Ta prislov je pisal tudi Prešeren ; glej: domu hiti 57.16; donni.. pernesel bom 62.23; ajedenkrat je zapisal gorenjski „dam“;glej: kar je jih vojska dàm poslala 58.11 sl.— Na Gorenjskem pravijo „letas“ m. „letos“; tako pravi tudi Prešeren: letas kupi si grajšino 109.8; letas že unemaš serca 121.2. — Jednako je pisal: *oltar“ m. „altar“; glej: oltarjov (m. altarjov = altarjev) 99.13- — A dasi se čuje po Gorenjskem „prov“, vendar pozna le pravilni „prav“; glej: očeta prav pozna 59.1. — Nenavadno pa je pisal „a“ mesto „o“ v krajevnem imenu »Koratan’; glej: v Koratani 100.14; po .. Koratani 171.5; 192. v opomb. 1. vr. 4. — Na podlagi staroslovenskega samostalnika „sonbota“ bi bilo pisati „sobota“, a Prešeren je dejal: „sabota“, „saboten“, prim.; v saboto sveto 132.5; sabotni dan 50.10.
Nikalnico „ne“ izgovarjajo Gorenjci kot „na“; oni spreminjajo „ne“ v „na* celo v sestavljenkah. Temu izgovarjanji' je sledil Prešeren le jedenkrat, dasi /^ je bil, kakor se nam vidi, poseben prijatelj sestavljenkam z „ne“, in bi bil imel prilike dovolj pisati „na“ m. „ne“; prim. le sestavljenke: 25.18; 34. (v naslovu in v kazalu str. 193); 34.4; 59.18; 74.8; 75.10; 95.5; 99.12; 110. (vnaslovu); 119.1; 119.8; 120.5; 123.7; 144.2; 144.6; 157.2; 157.11; 160.4; 166.14; 168.10; 172.14; 173.10; 173.15; 176.6; 176.24; 192. v opomb. l.vr.2sl. in 2. vr. 1. sl.
Le v; nénavàrna 152.8. (= né + ne + varna) je spremenil ,ne“ v ,na“; a celo tu je spremenil le drugi „ne“, ki nima naglasa, in še to po vplivu sledečih dveh „a“, posebno pa prvega, naglašenega.
Mesto „da“ je pisal dosledno gorenjski „de“; prim. le: 135.5. in 135.10.
(de s’=dasi); 139.12. (de b’ = de bi); 161.3. in 182.7. (deb’ = de b’ = de bi); i. t. d.
Jednako je dejal: „deleč“: 50.13; 55.3; 63.3; 118.3; 151.15; m. „daleč“; brž ko ne je postala oblika „deleč" vsled prestavljenega naglasa; v Prešernu vsaj ima „deleč“ na str. 50. vr. 13. nenavaden naglas; „delčč“. Ravno tako je pisal: „delj“: 135.2; 160.10; 179.21; 185.20; — a pač tudi „dalj“: 62.12; 74.9; 172.7; in „dalje“ 131.2; prim. tudi: v daljni Kini 154.2. Mej „a“ in „e“ pred „j“ stoječim je omahoval tudi v: nekdaj 72.1; 99.13; 139.2; 184.18; in: nekdej 86.1; saj 11.13; 11.15; 99.18; 122.12; 146.12; in: sej 23.20; 24.15; 31.14; 99.21; 99.22; zdaj 59.8; 59.19; 61.21; 65.13; 69.23; 70.24; 111.20; 111.21; 177.24:180.22; 181.21; 182.5; 182.8; 183.12; 187.6; 189.20; 190.9; sdaj 59.13; in: z dej 27.4; 28.16; 46.25; 64.11; 64.17; 73.15; 97.1; 101.22; 102.13; 103.7; 121.5; 127.4; 134.10; 136.4; 138.13; 167.12. V besedicah: dokaj 45.13; 69.7; 72.2; 75.16; 95.20; 96.8; tukaj 66.10; 182.8; 184.8; zunaj 62.6;(52.9. je stavil dosledno „aK, za pisavo z „e“ pa se je odločil v: komej 17.4; 28.16; 31.12; 58.13; 73.4; 95.19; 107.16; 153,11; 173.1; 176.15; 189.5; 190.13; 190.15; malokdej 50.9; marsikdej 17.5; 17.7; 17.13; nekej 142.4; skorej 17.12; 183.7; 186.3; skrivej 73.3; 135.8; skupej 99.7; 133.4; spodej 181.2; tamkej 56.4; 137.12; 171.22; 184.7; 187.18; tjekej 75.1; torej 31.13; 143.14; 147.12; in; zatorej 70.5; 105.13; 111.9; 136.13; vekomej 20.3; 60.5; 60.21; zdolej (v zaznamku večih pogreškov trikrat); zgodej 27.16; 106 9; in: prezgodej 43.19; zgorej in sgorej (v zaznamku večih pogreškov).— Prislov „zjutraj“ je pisal z „a“; glej: ležal je zjutraj 73.19; a v pridevniku iz prislova napravljenem rabil je „e“; glej: zjutrejna megla 101.6.
„Ej“ je stavil m. „e“ v: vbejždti 36.9; — a prim.: zbežale 143.9; —v: dàlej 10.15; 191.21; v: drugčj 180.20; in v komparativu: ložej 191.4.
Stari samostalnik na „al“: „pištali>“ oslabil je v: „pišel“ 154.6; prestavil je naglas na prvi zlog; vsled tega je „a“ postal polglasnik, znamenje pol-
glasuika pak je oni „ea. Isto velja menda o samostalnikih na „ek“ (=ak): divnjek 51.3; 51.7; Lesuičujek 111.16; 111.17; Levičnjek 111.16; 111.18.
Mesto „i“ je pisal „e“ v samostalniku; lesica 110.7. Starosloveuščina ima na onem mestu; „i“; ata »i“ je kratek in brez naglasa; radi tega se glasi le kot polglasnik; torej je zapisal Prešeren „lesica“ vedoč, da govori ljudstvo; ,1’sica", s polglasnikom za ,1-010“.— Za pravi staroslovenski „i“ je pisal „é“ v; ,mémo“ 118.4; 110.12.
Kakor najstarejši pisatelji, je dejal: „prerok“ 93.4; 94.12; 184.18; — .prerokovati" — 184.18. — Prav tako je pisal: „preč“ m. „proč“: 15.1; 15.2; 20.1; 58.21; 00.1; 67.6; 74.8; 134.7; 149.3; 182.18; a glagolu ,prodati" — 110.11. — je ohranil ,o“.
V	deležniku „spakedrane“ 100.4. je „e“ znamenje polglasnega ,u“: »spakudrane", od: »spakudrati".
Iz staroslovenskega se je razvil „i“ v: „nikir“ 24.1; a vendar je pisal Prešeren raje; „nikjer": 98.21; 105.4; 182.23.— Staroslovenski „t.“ nadomešča „i“ tudi v Prešernovem: ,lik“ (=lek) 108.4. — Jednako stoji „i“ m. nagla-šenega ,č“ (=*) v glagolu »spremljati" 58.0.
V	naglašenem zlogu pred „r-om“ je pisal časi „e“, časi „i“; glej; bera
08.15.	(samost.); nabéra 25.17; pobéral 30.23; prebéra88.15; zbčraš7.17; zb èra 09.13; — a; zbiralših 120.11. kjer »i“ pred „r-om“ ni naglašen; — odpéra 150.4; 170.8; odpéraj 10.3; 11.15; podpéra 180.3; vpéra 25.19; vpérajo74.4; zapéram 20.13; zapéral 30.21; zatérale 142.14; 143.1; 147.11; se ozéra 09.13; 150.8; 180.5; se ozérajo 50.6; se ozéraj 10.1; 11.13; — a: se ozira 137.2; — zméram 17.18; 29.15; 30.7; 80.1; 89.2.
Mesto samoglasniškega »r“ je pisal dosledno ,èr“ in „er“; prim.;sèrca 5.3; terdosčrčni 5.4; serčne 8.5; vèrli 12.5; persili 14.3; skerbi 15.5; vèrnil 15.13; poterpežljivost 15.14; skèrbno 17.1; terdna 18.1; stèrmib 18.2; smòrti 22.15; pèrvi 23.18; kervàvi 24.10; poterta 24.18; germado 26.1; Černe 27.1; i. t. d. Isto velja o glagolu: dervi 12.6; dervijo 66.18; perdervili 70.19; «er" stoji tu m. samoglasniškega „r"; napačno je torej pisati: drevi, drevijo, pridrévili. Tudi glagol «zakerčč" 60.21. je pisan po pisavi Prešernovej pravilno; nikakor ui pisati «zakriče"; saj duri ne «krièé" (scbreien, clamare) tudi ne «zakriče" (aufschreien, ex-, conclamare), ampak duri „krèé" in «zakrče" (=knarren). Napačno pa je pisal Prešeren: «osterljčna" 130.6. m. «ostreljéna", napačno: «perti" 77.7; 172.6. m. «preti" iz «pretim, pretiti", staroslovensko; „pr-Rtiti" (prušton); samoglasnik „e" v «preti" je naslednik staroslovenskega «*", je torej pravi samoglasnik. Da je pisal Prešeren: «osterljéna" in „ p e r t i ", v to ga je dovedla seveda živa izreka; na Gorenjskem govore še dandanes «osterljéna" ali bolje: «ostrljena", in «perti", t. j. «prti", m. «preti"; jednako izgovarjajo okoli Ljubljane še sedaj: «serdica" (= s’rdica) m. «sredica". — Sledeč menda analogiji samostalnika «grom" ni pisal Prešeren samoglasniškega „r" ali — po svojej pisavi — „er" v besedah «grmeti", «grmenje"; pisal je «gromenje" — 70.20; 71.2; — «grometi" — 63.20; 163.11. — Menda po vplivu nemškega «Kroate", ali pa latinskega «Croata" je rabil mesto samoglasniškega «r" (=er) zlog „ro" v imenu: Hrovat 113.9; in v pridevniku: hro-viiški 109.1; 113.3. — Po nemškem «Steier", Steiermark" imenovane «Štajerske" ne pozna, pač pa: «Štajarsko" 45.16; «Štajarca" 100.15; in: «Štajarko" 29.18.— Lastno ime «Bistrica" se glasi po Gorenjskem «Bi-
7
s tre a"; samoglasnik „i" izpade in „r" dobi samoglasniško veljavo; od tod pridevnik „Bisterški" v Prešernu: 171.14.
Nedosleden je Prešeren v pisavi pridevnika „svetel". časi piše pravilno „svetel", bodi si, da pade naglas na „e", bodi si, da prestopi na konec; glej: svetlo 62.21; 63.21; 65.5; 66.5; in: svetlo 180.18; svetla 68.5; in: svetla 174.2; svetlim 172.27; prim: se..svét’ 191.14; razsvetljèno 132.12; razsvetljene 157.9 ; piše pak tudi: „svitel"; glej: svitla 119.4; svitlih 128.2; svitle 129.11; — z naglašenim „i". —Z „i" —-a z nenaglašenim— piše tudi samostalnik svetloba"; glej: svitloba 117.7; svitlóbo 145.2; prim.: svit 157.5; 183.8; 190.11.— Skoraj isto velja o glagolu „si j ati". Navadno ga piše s pravilnim „i*; glej: sije 128.1; 136.14; 137.1; sijejo 19.1; 77.5; sijale 19.2; 134.10; zasije 129.5; 190.9; a jedenkrat ga piše z „e": sonce..séje 163.2. Celo v glagolu „sejem, sejati" je zamenjaval „e" z „i"; glej; seme. . séje 122.1 ; njiva, kjer séje 136.3 sl. ; seme zasejal si 96.7; a: v časa., sij at’ rozore 188.12.
V pisavi samostalnikov na„ec" tudi ni bil dosleden; časi je zaznamoval polglasnik pred „c" z „e", časi z „i"; celo isto besedo je pisal različno; glej: pevec 109 9; 111.15; 122.9; 133.8; 152.10; 177.9; in: pévic 17.11; 26.9; 46.8; 72.1 ; 72.6; 73.13; 73.19; 75.1 ; uèénec 97. (oseba v pogovoru); 98. (dvakrat); 99. (dvakrat); 100. (trikrat); 101. (dvakrat); 102; 103; in: uččnic 41. (v naslovu); 41.1. — Nenavadno je pisal z „i": Albiónic 95.12; Kastélic 111.17; mésic25.6; Némic 95.12; preganjavic 192. v opomb. 1. vr. 2; slépic 93.19; Slovénic 100.14; lijic 53.10; 54.4; 55.2; navadno pa: bratec 101.8; godec 79.1; kupèc 53.9; 122.5; plesavec 71.7; premagàvec 112.13; 121.5; slavec 98.8; vranec 66.12; 67.9; prim. obrazilo: òvec 99.6. — Nedosledno je pisal „mladčneč" 69.19; 70.7; in: mladčnič 53.3; 181.8. — Samostalnike na„ek" je zaključaval z „ik"; glej: ččvljarčik 160.5; gričik 175.22; ljùbcik 29.6; 31.18; 32.2; 98.16; orglarčik 88.2; osrédik 175.16; 177.11; pétik 104.19; pušavčik 89.4; rčvčike 30.8; slavčik 89.1; 146.7; sleparčik 30.2; tičik 25.2: 29.4; 31.18; zvoučik 61.14; zvončike 120.8. Vzrok tej pisavi je naglas, ki pada v teh besedah v obče na predzadnji, časi celò na tretji zlog; vsled tega nastane neka negotovost v končnem zlogu, in čuti je v njem neki mej „i" in „e" stoječ glas. Kadar pa pade naglas na zadnji zlog — kupèc 53.9. in: zvončik 61.14.—, takrat je pak izgovarjanje tudi tako, daje težko določiti, se-li čuje „i" ali „e"; „kupèc" postane: „kup'c" „k’pc", „zvončik" pa „zvonc'k". Za polglasnik je pisal „i" in „e" tudi v: 1 j ubézin 136.4; in: ljubezen 134.8; 177.24. („ljubčžen" je tiskovna pomota); „i" je pisal v: brežin 179.3. Jeduako je menjaval mej „i" in „e" v pridevnikih: srečen 59.22; 77.17; in: srččin 150.5; 168.7; m:\jhin 172.20; 187.15; 190.6: màjhina 63.3; posébin 192. v opomb. 1. vr. 2.
Pomožni glagol mu je vedno: „sim", nikdar „sem", niti v zvezi z nikalnico ne; glej: nisim: 70.3; 120.4; 123.10; 183.6; glej: sim: 17.16: 21.7: 22.5; 23.4; 23.6; 34.20; 41.19; 43.9; 59.7; 60.2; i. t. d.
Skoraj brez izjeme je pisal „i" m. „e" v kratkih, nenaglašenih zlogih deležnikov; glej: godil 31.5; najdil 22.5; nosil 62.17: vnčsil 57.6: zanésil 117.3; oblédil 72.12; védil 161.5; zvédil 39.5; 72.11; 105.19; 106.11; vidil 28.1; 28.2; 28.3; 28.5; 28.7; 53.14; 53.16; 55.4; 55.5; 71.18; 104.4; 104.10; 106.16; 106.17; 107.3; vidila 191.24; vidile 130.1; vidili 186.13; zabrodil 105.20; zmédil 159.14. „e" je stavil le redko; glej: najdel 85.8; pernósel <>2.24: raziimel 100.15. Pisal je celo: vidli 71.17; 157.3; ter izpustil znamenje izpalega polglasnika, ka-
8
koisnega je stavil vsaj v: vi dl a 185.3. — Isti nenaglašeni polglasnik zaznamoval je z »i" tudi v nedoločnikih: včdit’ 119.13; 183.3; 18-1.23; zvédit’ 179.15; viditi 70.13; 107.5; 130.12; vidit’ 09.19; 73.2; 107.5; 150.9; 179.9; 183.4. —
Mesto »vendar" je pisal »viinder"; prim.; 17.3; 17.19; 18.3; 34.10; 41.15; 42.3; 55.0; 57.10; 100.7; 107.7; 109.15; 134.12; 103.4; 175.11; 178.22; 181.3; 189.21;
—	za prislov „vmi" pa je dejal »vun": 20.5; 59.10; 72.0; 72.7; 73.13; 140.5; prim.: vunajni 174.11; vunanjiga 174.0.
Po narodnej izreki je dejal »Donova" 69.21; »Dónovo" 71.10; po nemščini pa »ah": 71.7; 153.9; le jedenkrat „ob": 70.24.
Napačno je pisal „blizo": 62.3; 119.11; 144.10; napačno »kmalo", »pre-ktnalo", »kviško"; glej: 16.3; 43.18; 79.14; 100.1; 144.1; vse te besedice so jedninski dajalniki, stvorjeni po imenski sklanji; pisati je torej: »kmalu" (= kmalu), »kvišku" (= kvišku).
V imenu »Kolpa" se je spremenil zlog »ol" v „ou": »Koupa"; iz »Koupa" pa je nastala Prešernova oblika »Kopa" 48.9; 127.6.
Mesto »pri" pravijo „per" (pr); tako tudi Prešeren ; glej predlog „per": 17.20; 21.7; 21.11; 39.9; 45.3; 58.23; 59.12; 00.7; 65.11; 09.14; 73.6; 75.7; 85.8; 98.14; 102.22; 104.8; 108.1; 119.9; 120.1; 120.4; 120.7; 121.5; 122.10; 127.0; 155.1; 104.2; 109. naslovu); 170.19; 179.1; 180.15; 180.23; 181.8; 180.19; 190.5; glej „per" v sestavljenkah: perjatel 113.1; perjatli 12.2;27.5; perjatle48.5.— a : prijatel 97.7; 123.4; prijàtla 168.1; prijatli 82.1; 84.11; prijatli in prijatlice 154.11; prijatlam 90.5; z prijatli 131.13; — perréje 122.4; persega 59.24; pertikline 99.0; perjazua 165.5; perjazne 27.13; 29.18; perjaznib 71.4; — a: prijaznimu 15.6; prijazno 54.19; 179.20; 184.11; — perjeten 123.5; perjetna 08.15; perjetnih 108.12; 108.15;
—	a: prijetne 138.3; prijetnih 27.14; prijetno 102.3; — perleten 26.2; perletna 7.19; perljudna 08.14; 80.17; 85.2; perbliža 46.7; 69.19; perbližuje 09.10; perbobni 180.2; percapljal 30.12; perdeliije 103.3; perdjala 149.12; perdervili 70.19; per-druži 09.21; pergnana 142.0; perbiti 73.13; perjel 51.10; perkaže 74.2; 130.8; 181.10; perkažejo 77.14; perkaži 9.4; perkloni 70.1; perkupiti 59.20; perkupit’ 81.1; perleti 58.17; 142.0; perletele 98.17; perlizuje 85.9; perliznjena 170.13; permolila 59.7; pernese 170.18; pernesti 180.10; pernesel 40.1; 01.22; 02.24; pernesla 131.0; (pernesla 175.9. je tiskovna pomota m.; prenesla); pernesle 22.3; 138.3; pernesli 28.10; perpelješ 47.27; perpelje 75.19; 128.0; 179.23; per-peljat’ 40.4; perpeljal 192. v opomb. 4. vr. 3; perpodil 177.19; 178.12; perpravljen 09.24; persegel 33.0; persegla 21.11; peršel 50.10; 80,3; 80.19; 80.20; 85.19; 85.20; 183.14;— a: prišel 104.2; — peršel 28.8; 41.0; 41.18; 42.0; peršla 51.7; 52.4; 75.6; 81.14; 104.9; 100.2; 182.15; peršli 110.3; perteče 150.7; pertiskaš 84.2; per-tiska 7.7; 81.7; pervali 77.8; pervesla 179.17; pervošila 31.11; perzadjal 192. v opomb. 1. vr. 4.; perženil 30.15; peržgal 101.10; peržgano 41.22; peržiga 107.11; permaruha 99.7.— Le »pri" je pisal v oblikah: prihoda 88.7; prihodi 180.19; prihodnosti 120.11; prihodnja 133.7; prihodnje 15.12; 134.2; prihodnjih 30.8; pričujoče 175.9; pričjoče 141.2; pričjoči 189.14; pričjočim 70.23.
Mehkim soglasnikom slede trdi samoglasniki; le v rodilniku „pub-čev“ G4.8; stoji za „č“ mehki „e“; prim. rodilnike na „ov“ str. 15. sl., dajalnike in orodnike na „am“ str. 14. sl.; prim. pridevnike: godčova 80.1; pevčovo 75.13; Kopitarjovo 113.2; Orfejovih 139.2; Iiomejovo 102.12. — in samostalnike: šestomerjovcam 111. (v naslovu); ternjovka 166.8; prim. pridevnik: *Ahacelnov“ (m. „Ahaceljev“) 112. (v naslovu).
Jako rad izpušča Prešeren samoglasnike; glej: s cer (m. sicer) 73.11; 79.15; 80.15; 148.11; mal’ 47.8; mo re bi t’ 134.12; zal’29.20; name st 104.17; 111.1; 111.18; clo (m : celò, sogar), 10.11; 101.2; in: zlo (m.: zelo, sehr, selir lieftig) 45.20; 62.6; spet (m.: zopet) 22 1; 42.2; 45 5; 50.10; 50.14; 54.2; 54.8; 54.10; 54.12; 55,8; 55 18; 72.14; 75.20;76.3; 76.4; 123.2; 130.7; 133.5; 133.11; 139.11; 143.6; 145.9; 145.10, 145.12; 146.3; 146.7; 160.9; 163.3; 163.6; 181.20; 187.16; popolnega »zopet" v poezijah Prešernovih ni; našli smo ga le: 192. v 4. opomb. vr. 3.
„Ali“ je najti le: 118.1; drugej pak povsod krajši „al“.
Za staroslovenski veznik „i, inu, in%“ je stavil Prešeren: „ino“ le: 94.3; 96.6; 102.5; 119.12; drugej je pisal: »in“.
Redko je pisal „ako"; glej : 9.19; 9.23; 40.5; 47.4; 47.20; 47.25; 47.26; 120.12; — prav rad pa: »ak“; prim.: 7.3; 9.9; 9.21; 10.15; 11.9; 11.11; 11.14; 32.1; 32.4; 77.7; 77.8; 77.9; 97.13; 97.15; 97.20; 98.1; i. t. d. Na veznik »če“ smo naleteli le jedenkrat; glej: če poka 67.21; v istem pomenu — če = če tudi = dasi, rabi Prešeren: „naj“: naj še tako prijetno bo 102.3.
Polno obliko kazalnika »tako" smo našli le: 61.1; 65.20; 82.1; 84.11; 118.9; 129.10; bolj pogost je: »tak"; glej: 51.14; 57.4; 61.22; 72.9. (dvakrat); 73.4; 74.16; 75.2; 75.3; 110.8; 122.9; 128.7; 129.1; 129.9; 130.5; 143.7; 144.3; 144.9; 153.9; 159.6; 159.12; 163.9. — Tudi za oziralnik in vprašaluik „kako“ rabil je rad krajši: »kak"; glej: 63.18; 63.20; 65.1; 103.3; 113.16; 118.10; 120.3; 121.7; „kakó“ smo našli: 65.3; 66.1; 66.2; 66.4; 103.4; 111.17; 111.18.
Iz krajevnega „tu“ in enklitičnega „le“ (= lej = glej = gledaj) je postal Prešernov: ,tle“ 66.16.
Nekolikokrat rabi: „s“, oziroma »z“ m. „’z“ = »iz“; glej: z plamena 26.5; z poluiga serca 137.7; z ljubezni 141.3; z vojence 30.6. Mogoče, da so to le tiskovni pogreški; vsaj piše Prešeren pogosto pravilni: „’z“ (= iz); prim.: 36.7; 45.16, 69.3; 72.6; 74.3; 76.3; 96.2; 100.6; 100.9; 102.10; 117.7; 133.9; 146.13; 148.13; 157.6; 179.8; 181.9. A dobiti je: „s“ ali »z“ m. „’z“ — »iz“ tudi v sestavi; prim.: speljala gaje ’z boja 179.8; (kjer kaže „’z boja", da bi imelo stati: 'speljala = ’zpeljala = izpeljala); deb’ uka žeja me iz tvoj ga sveta speljala ne bila 161.3. sl.; (»speljala" m. ’speljala = ’zpeljala = izpeljala, kar sledi že iz pridevka: iz tvoj’ga sveta) ; spodili 192. v opomb. 4. vr. 3. (= „'spodili = 'zpodili = izpodili"; prim. pristavek: iz dežele); prim.: „’spušeni“ 157.6.—prav pisano — in = „’zpu-šeni= izpušeni". Menda je tudi »spusti" v kitici : »iz misel spusti ga“ 59.21; = »'spusti" (= izpusti); in v: želja nespolnjenih 168.10. »nespolnjenih" = neizpolnjenih. Tudi: spred oči" je = »izpred oči"; treba je torej prav za prav pisati: »'spred oči", 36.8; 63.18; 65.3. Jednaka je stvar v glagolu: »zberam, zberati": fante zberaš 7.17. (= izbéraS); plesavca si zbora 69.13. (= izbera).— »Z“ m. „’z“ (=iz) stoji tudi v: zgubljena 19. (v naslovu); zlije 133.5; zvira 133.5; zvirajo 133.9; zvolila 75.5; zvoljen’mu 157.10; zvoljenim 157.2; in pač tudi v: nezrečeni 157.2; nezrečene 15741.
O soglasnikih.
Iz lastnega imena „Bled"in pridevniškega obrazila „s k i" je stvoril Prešeren pridevnik «Bleski"; glej: Bleskiga jezera 175.16; Bleski grad 175.21. Dandanes rabimo v pisni slovenščini obliko «Blejski , ki postaja tako, da se zobnik «d11 prispodobi sičniku „s" ter spremeni v „j"; Prešeren je pa izvrgel zobnik „d" in stvoril obliko «Bleski" ravnim potom.
Mesto mehkega ustnika Hb" je pisal trdi ustnik; glej: „Serp'' 99.22; od tod tudi: „serpski" 113 5.
Narodnemu govoru sledeč je stavil na mesto čistega „1": „v“; glej: ple-savec 71.7; plesavca 69.13; plesavk 136.8; prebivavcov 88.11; preganjavic 192. v opomb. 1. vr. 2; premagavec 112.20; 121.5; nemškvavcov 98.12.
Superlativ je obrazil z „nar''; še le Jurčič in Stritar sta spremenila vse Prešernove „nar“ v: „naj''; glej: nar bolj 68.5; 173.7; nar bolji 103.3; nar bolj jezni 186.15; nar lepši 68.6; nar manj 32.3; 176.22; uarmlajši 171.10; nar pervi 23.18; nar slaji 182.21 ; 187.20; narslajši 25.13; nar temnejšim 157.12; nar staiši 159.10; nar varniši 180.21; nar več 72.2; 172.22; nar veči 41.16; 42.4; 42.14; 183.13; nar žlahtniši 25.15.
Navadno ni pisal stare skupine „šč", ampak gorenjski „š"; glej: bese-diše 100.9; v gledišu 136.7; v .. gošavi 25.3; do gošave 172.20; grajšino 109.8; išeš 17.8; iše 173.24; išejo 28.5; 179.19; obiše 153.3; poiše 164.6; preiše 164.10; keršansko 171.2; 192. v opomb. 1. vr. 4; keršene .30.14; keršen’ga 51.9; krajnšina 98.4; Krajnšne 100.4; ognjiše 100.5; pešičico 100.5; pišel 154.6; pišeta 98.16; plajš 67.3; pogoriše 100.7; prebivalša 119.7; v .. pušavi 25.1; v pušavo 88.2; 162.1; v pušave 107.10; pušavca 89.10; pušavčik 89.4; 'spušeni 157.6; zapušena 33. (v naslovu); 128.3; 193. (v kazalu); zapušene 105.7; 138.9; 142.13; 144.3; Slavšno 100.2; Slavšine 113.6; slovenšina 112.11; Slovenš’ne 139.11 ; Slovenš’no 141.12; svatovšina 63.8; Šinkovce 120.10; treši 102.6; trešla27.l9; vojšak 122.7; vojšaki 171.8; vojšakov 54.14; 192. v opomb. 4. vr. 3; pervošila 31.11“ (ako ni „vošiti" nemški „wiinschen"; glej: J. Pajk n. n. m. str. 38; Schade, altdeutsches Wòrterbuck s. v. „wiinschen"); vriš 57.13; v zbiralših 120.11; želiš 144.6; zra-šene 98.19. Samostalniško obrazilo „išče" mu je sicer znano — glej: 99.5.—, a v izpeljavo samostalnikov mu ni služilo. „Šč" je pisal le ondi, kjer se ni mogel izogniti tej skupini; glej: meščan 102.24; — „mestjan" ali „mest-njan" pisati mu pač ni kazalo, ker ste ti dve obliki premalo znani v narodu. Je-li v množinsk. imenovaln. „sciti" — glej: 177.21. — tudi hotel pisati ,.ščiti", je-li v„sčiti" po tiskovni pomoti odpala strešica „s-u" namenjena, ali pa jo je opustil Prešeren nalašč, le da bi se bil ognil popolnej skupini „šč" ter olajšal izgovarjanje, je nekoliko dvomljivo. Pač je strešica nad sikalci odpala tudi drugej; glej le: pušicarjam (= pušičarjam, pušičarjem) 110. (v naslovu).
Mesto „t“ je stavil časi »k“ v: »kje' (=tje); glej: 6.6; 12.6; 30.13; bolj pogosto je pisal »tje“; glej: 46.7; 73.11; 79.4; 82.14; 84.18; 132.8; 153.2; 163.3; 165.8; 165.9; 165.10; 165.11; 165.12; 171.14; 172.20; 172.23; 175.16; 175.17; 180.22; 188.23; prim. tudi: tjekej 75.1. Predlog „k“ je spremenil v „h“ pred „t“; glej: h tebi 8.18; dohtar 43. (naslov); 43.1 ; 43.7; 43.11 ; a: »doktorja' v Prešernovim poezijam naslovu; glej tudi: k tebi 13.10; k tretjimu 56.1; pred „g“ in „k“ je stavil „h“ m. »k“; glej; h gospodi 46.7; h krotkim 30.9.
Vedno je pisal »med', nikdar »mej'; glej: 11.11; 17.4; 17.16; 18.1; 41.7; 42.8; 50.3; 60.9; 57.12; 73.2; 73.12; 88.5; 97.2; 100.2; 101.8; 102.8; 107.3; 117.3; 120.13; 121.1; 122.7; 134.13; 139.10; 149.7; 154.4; 159.10; 171.10; 173 23; 177.12; 184.12; 185.2; 188.9; 191.20. Isto velja o »izmed' — 190.9. — in o »pred', naj si je »pred'ali predlog ali prislov; glej predlog »pred': 8.15; 12.10; 48.12; 57.6; 61.12; 73.13; 121.11; 149.6; 152.14; 160.5; 161.13. (dvakrat); 167.5; 178.24; 180.20; 181.4; 185.14; glej dalje prislov »pred': 8.4; 11.6; 14.4; 15.10; 17.17; 19.4; 19.5; 19.10; 19.12; 21.8; 33.19; 47.25; 47.26; 54.15; 55.9; 55.19; 56.5; 74.15;
Il
76.3; 95.29; 102.15. (dvakrat); 111. (v naslovu); 120.13; 121.10; 148.12; 173.14 173.16; prim.; popréd 95.4; 111.15; 111.16.
Pred „k“ je spremenil „d“ v „t“ : britka 178.1; britko 67.19; 106.8; 119.3; britki 185.6; britkost 59.11; 135.12; britkosti 60.13; 61.24; 188.4; 191.4; z brit-kostjo 141.8; „ž“ pred „k" mu je dajal „š“: pretežko 36.11; težka 28.17; a: „ž“: težka 178.1; možkih 68.ll. Iz „z“ pred „k“ mu je postal „s“: niško 130.2. Pred „b“ je napravil iz prednice „z“ prednico „s“: sbranim 172.8; iz prednice „’z“ (— iz) pred „p“—prednico „’s“: 'spušeni 157.6; iz „raz“ pred „p“ prednico „ras“: raspeti 68.12; — a; razpeti 11.5; razpertije 140.5; — „ražpertije“ 139.10. je tiskoven pogrešek, m. razpertije"; prim.: razbija 67.9.
Po Bohoričevi pisavi je pisal časi; „s“ (= „f“) m. „z“; glej: čes 18.4; sdaj 69.13; samiid 95.20; kasiilo 193; sgoraj (v zapisku večih pogreškov); ker je drugod stavil ,z“, ne pak „s“ (= „f“), zdi se nam, da so one *s“ (=	“)
zakrivili tiskarji, ki so bili bolj vajeni Bohoričevej pisavi.
Pravilu, da je „z“ pisati le pred samoglasniki in zve nečimi soglasni ki, ni sledil vedno; stavil je *z“ tudi pred neme soglasnike: t, p, k, c, č. s; prim.; z tanko 66.19; z teboj 29.8; 39 18; 96.6; 187.7; z ternjam 164.5; z tira 109.23; z tinto 109.11; z togotnimi 164.8; z tragedijo 102.19; z tremi 192. v opomb. 4. vr. 3; z tvojim 141.10; z peresam 23.13; z peržgano 41.22; z petjam 108. (v geslu); 108.10; 154.10; z Petrarkam 149.10; z Pipinovim 140.6; z plačano 40.4; z plašnim’ 17.8; z prebelimi 63.11; z preblago 145.7; z pridam 102.24; z prijatli 131.13; z konja 61.11. (= s konja, ali pa: raz konja; prim. sledeči odstavek); z celo 173.3; z častjo 112.13; z sercam 28.8; z svitlobo 26.6. — Pred „nju je prilikoval časi predlog „z“ sledečemu soglasniku: ž njim 89.18; a raje je pisal: z njim 60.19. (dvakrat); 95.18; 130.11; z njimi 99.20; z njo 99.17. — Tu in tam je rabil „iz“, oziroma „’z“, m. „z“, „s“; glej: iz (m. *s“) hriba 173.11; ’z (m. „s“) konjika 67.3; ’z (m. „s“) Parnasa 138.7; 141.2; ’z (m. „s“) sveta 113.1.
„Raz“ izgovarjajo Gorenjci kot „rz“; na mesto „rz“ pa stavijo kaj radi goli „z“ ali „s“. Isto je storil Prešeren v kitici: kar včdit’ treba je, zloži po versti 184.23. (zloži = r z loži = ra zloži);. morebiti je na to misliti tudi v: zrožlal je „s konja8 61.11. (=raz konja). Ono izgovarjanje prednice „raz“ kot *rz“ pa je časi tudi provzročilo, daje na mesto otamnelega „a“ stopil kak drug samoglasnik, posebno kadar je na to vplival kak naglašen samoglasnik sledečega besednega dela. Rado se je to zgodilo, kadar je sledil: „o“; iz „raz“ nastal je „roz“, iz „razor“ se je razvil „rozor“; prim. Prešernove „rozóre- 188.12.
V skupini ,anj“ je stavil „j“ navaduo pred „n“ in pisal: ajn; glej: Krajna 139.6; v Krajn 178.12; v Krajni 96.10; 175.5; 186.13; po Krajni 171.5; Krajnec 108. (v geslu); 109.4; Krajncam 97.8; 134.9; pred Krajnci 127.7; Krajnico 31.23; Krajnice 29.17; 30.1; 102.10; Krajnic 127.10; krajnšina 98.4; Krajnšne 100.4; krajnska 175.23; krajnske 45.16; 98.7; 101.12; Krajnski 27.20; krajnskih 97.19; 174.4; krajnskim 103.7; na krajnskim 97.1; nekdajui 158.13; 174.13; 191.20; uekdajnih 127.2; nekdajne 36.7; vunajni 174.11; zdajne 36.9; 47.2; 134.4; zdajnih 108.14; 162.10; pravilno pa je pisal: po Kranji 192. v opomb. 1. vr. 4; Kraojcov 138.11; vunanjiga 174.6; notranj’ga 137.6; pomladanjski 137.11; ženitvanjski 65.14; (v obliki: ženitvansko 43.10 je „j“ pač po pomoti izostal); ukanju 58.4; toljkanj 121.11; tol’kanj 100.1; manj 32.3; 74.4; 75.9; .153.13; 172.26; 176.22; manj' 130.13; zmanjka 100.11; 162.2; 163.14; zmanjkuje 63.15; 64.23; 65.23; nanjga 73 7; vanjga
74.1; 133.5; 180.2; zanjga 163.5; vanj 74.4; zanj 58.11. — V obče je postopal nedosledno v pisavi omehčevalnega „j“; pisal je časi „nj“ m. „n“, časi pa „n“ m. „ n j “ ; prim.: spominj 22.16; 28.20; spominja 17. (v naslovu); 36.7; v spominj 25. (v naslovu); 27. (v naslovu); 17.11; 27.5; — a: spomin 133.14; 134.1; 147.2; prim.: oznanuj 5.4; oznanovat 184.14; 190,2; prim.: penjezov 30.16. in —: penezov 41.13; pomladaDjsko 163.2. in —: ženitvansko 43.10; zgodna 187.12; prezgodnim 168.2; — a: zgodnja 142.2; ljubeznivost 19.11; 104.15; 151.9; ljubezniva 8.8; ljubeznive 128.11; a: ljubeznjiva 136.6; ljubezDjive 176.4. — Nedosledno je postopal v rabi omehčevalnega „j“ tudi za „l-om“; prim.: kluje 36.4; a: buzakljunski 30.10; terdokljunsko 88.17; terdokljunast 89.6; mladokljune 88.14; prim. tudi: kljuka 41.20; naključje 62.10; prim.: golfija in golfijami 107.4; a: goljfivi 107.12; goljfiva 161.4; 175.12; goljfivo 166.12; goljufne 153.11; izdihleji 147.9; a: izdih 1 jeji 140.14; 141.1; prim.: Zdravljice 27.7; Zdravljic 102.20; a: prijatel 97.7; 113.1; 123.4; lul’ke 100.1. i. t. d.
V začetku besed stoječi nenaglašeni „u“ („v“) je odvrgel; glej: boz’ce 138.9; božicam 138.3; bogajo 145.4; 155.12; bogal 13.19; a še bolj pogosto gaje pridržal; glej: uboziga 60.10; vboziga 121.9; vbogi 58.24; 60.8; vbogo 67.11; vbogali 155.5. Povsod je odbil „v“ skupine „vp“; glej glagol „prašam“, „poprašam“; 12.2; 12.3; 12.4; 46.13; 72.15; 74.13; 97.17; 100.7; 108.14; 113.2; 118.1; 123.10; 130.9; 158.4; 180.17; 183.9; jedenkrat pak. je stavil na mesto začetnega „v“ samoglasnik „o“: oprašala 58.10. V skupini „pt“ je ohranil začetni „p“ v besedi: „ptuj“ in v besedah z njo v zvezi stoječih; glej: ptuje 5.11; 29.7; 99.17; 100.1; 159.7; 171.21; 177.13; ptujih 97.14; 104.4; ptuji (samost.) 34.8; ptujke 138.11; ptujk 101.2; ptujcam 175.5; poptujčvavši 112.3. Skoro ravno naopak pa je postopal v besedah: „ptič“, „ptica“ in sorodnicah; skupino *pt“ je pisal le jedenkrat: ptice 35.1; drugej je ,p“ vedno odbil; glej: 10.7; 10.18; 25.2; 25.7; 26.8; 29.4; 30.9; 30.24; 31.18; 51.5; 88.6; 88.14; 119.10; 120.10; 180.4. — Za „b" je izvrgel „v" : obari 14.3; a ohranil gaje v: obvar 33.5; 33.10; 33.15; 33.16; 33.17; 33.20; ob vàrji 106.8; 107.20.
Iz skupine „čr" je izpahoval „r"; glej: čez (m. črez) 24.11.; 24.12; 31.2; 54.2; 54.10; 66.23; 69.11; 72.7; 128.12; 166.1; 166.7. (dvakrat); 173.18; 178.11; 186.8; 190.6; 191.5; 191.21 ; čes 18.4; čede (m : črede) 98.9; čevljarčik (m.: črev-Ijarčik) 160.5; čevljov (m.: črevljov = črevljev) 23.1; 23.5; 24.19.
„Solnce" je pisal brez „1": „sonce"; glej: 10.15; 47.2; 48.2; 61.6; 69.10; 69.15; 70.6; 75.19; 76.2; 76.7; 88.8;'93.7; 106.5; 120.15; 128.1. (dvakrat); 128.3; 136.5; 136.14; 137.1; 142.3; 142.9; 142.12; 144.10; 146.5; 147.5; 152.71 ; (»3.2; 172.27; 180.18; 182.11; 190.9; glej: sončno 93.21.
Rad je vstavljal soglasnike pred ali za samoglasnike; glej:	vojence
30.6; vjide 101.2; gojzd 163.6; 189.14; gojzda 88.11; gojzdi 10.7; gojzdu 88.6; plajš 67.3; ojster 48.6; 65.19; ojstro 17.18; 130.10; Ojstroverhar 45.17; 47.17; 48.4; 48.24; Ojstroverharja 47.11; razujzdan 76.9; razujzdanim 123.7: jednako je vtaknil „j" v: vdarjih 95. in 112. (v opombah). — Ako ni tiskovne pomote v samostalniku: „znaduost" 95.15, vrinil je jedenkrat celo „d". Ali je misliti tu na glagol „znadem", ki naj bi bil podlaga znadnosti?
Po tako zvanej „metathesis" je iz „bučele", „bučelice" (bučeRce), „bučelarja" napravil: „čebe!o", „čebelico" (čebeRco), „čebelarja"; —: 10.9; 10.19; 102.7; 109.3; 110. (v napisih); 111. (v napisih in v zadnji vrsti); 146.5; — iz „kropiv" je ustvaril „koprive" 144.5; — iz „peretmc", katere tudi pozna: 70.9. pak: „repetnice" 11.5. —
B.	Oblikoslovje.
Imenska sklanja.
Možka in srednja sklanja.
Jedninski rodilnik je obrazil Prešeren rad s končnico i pri u-deblih, i pri o-deblih; glej: »godu” 79.3; 82.13; 82.16; 84.17; „gradir 178.22; „lasu“ 67.5; »ledu* 152.3; »mini” 94.4; »rodu” 50.7; 52.3; 95.20; »sadu” 96.8; »sledu” 174.6; »stami” 36.13. Vzrok tem oblikam je naglas, ki je prestopil na končnico. Vendar tudi rodilnikov na »a“ ne manjka; glej le: »grada* 173.5; broda” 117.8.
Samostalnik	ima jedninski rodilnik napravljen po u-jevski
sklanji: „glasóva“; glej: niso trobente glasova več dale 70.15 Jednako je stvorjen rodilnik „blagodaróva“ 95.17; končnica „a“ je stopila na deblo po u-sklanji podaljšano.
Lastna, posebno krstna imena na „e“ prešla so skoraj v vseh narečjih v t-jevsko sklanjo; tako piše tudi Prešeren precej v naslovu svojim poezijam rodilnik: Francéta; dalje: Smoleta 27. (v naslovu), 193 (v kazalu); zato mu je tudi pridevnik: Smolétov 28.20; prim. samostalnik »kafč*, ki se tudi pregiblje kot t-jevsko deblo.
Jedninski dajalnik o-jevskih debel se končuje na „t“; stvorjen je torej po možkih i-jevskih deblih; glej: k .. grobi 98.3; služi Nazareni 181.14; k pogledi 182.15; k večeri 148.9. Dajalnik: k tamburini 154.6; pa je menda napravljen po a-jevski sklanji: tamburina. Seveda je tudi pravilnih jedninskih imeno-valnikov na »m* najti v Prešernu; glej: bliža slapu se 191.10; enak je pevec vencu poezije 133.8.
Soglasniško deblo „sloves“ ima v dajalniku i „slovesi“, i »slovesu”; glej : k slovesi 190.23 ; k slovesu 15. (v naslovu), 193 (v kazalu); oblika »slo vesi” se vjema s staroslovenščino, dajalnik »slovesu” pa je napravljen po o-jevski sklanji.
Jedninski tožilnik lastnega imena „/Va<;a“ je stvorjen po o-jevski, mesto po a-jevski sklanji ; glej : je . . pred Prag . . vnesil bil ga 57.4 sl.
Samostalnik »de&Ze”, ki je slovniško srednjega spola, ima jedninski tožilnik jednak jedninskemu rodilniku: glej: dekleta mójga. .sim najdil 22.4. sl.; za druziga dekleta 33.1.
Jedninski mestnik končuje Prešeren najraje z »i“, le časi z ,m“. Z „i“ zaključuje mestnik mehkih o-debel srednjega spola; glej: v cvetji 187.11; v germovji 146.7; na morji 93.12; po morji 129.7; v polji 10.17; na polji 102 23; po polji 171.7; na serci 62 8; v serci 145.10; 155.10; ob senci 182.11; v spanji 133.10; v veselji 186.3; v življenji 153.4; a mestniki mebkih o-debel na „m“ so: v gledišu 136 7; v sercu 5.16; 15.9; 17.15. Na izhajajo v Prešernu jedninski mestniki tudi pri trdih o-jevskih deblih samostalnikov srednjega spola; glej: na čeli 178.19; per . . jezeri 179.1; v . . krili 172.2(5; v . . leti 43.17; po leti 152.4; v . . mesti 29.11; po mesti 136.9; na mesti 192. v opomb. 2. vr. 2; 192. v opomb. 4. vr. 4; na . . nebi 152.1; per . . obhajili 59.12; per okni 39.3; v števili 97.19; 172 30; a na „«*: na nebu 70.20; v oknu 136.5.
Ravno tako imajo tudi trda o-jevska debla možkega spola najraje mestnik na »i“ ; glej: v Abidi 176.10; po Adami 183.14; po .. azuri 129 7; v Babiloni 159 13; per Bogi 21.7; 21.11; 58.23; 60 7; v.. dvori 45.1; 185.24; v .. glasi 182 3; po
godi 160.11; v gojzdi 10.7; per .. gradi 176.19; grobi na tvojim 96-4; v., grobi 168.2; per Homeri 108.1; po . . izgledi 165.8; per kafeti 120.4; v Koratani 100.14; po . . Koratani 171,6; 192. v opomb. 1. vr. 4; v . . koti 157.12; po obrazi 137.5; na otoki 176.1; na . . Parnasi 140.13; v . . perti 167.13; na . . perti 185.4; v . . plameni 189.19; v posti 104.19; per kmeti 98.14; v Serpani 121.8; per slapi 180.23; po sledi 04.20; 155.4; na . .sveti 62.2; 98.16; 162.8; 181.23; 187.21 ; 190.3; 190.15; 191.24; po sveti 34.11 ; 47.3; 122.5; v trepeti 67.15; 150.22; v. . tropi 97.13; v zakoni 189 21; v zraki 180-4. Redkeji je mestnik na „w“ ; glej najprej mestnike na „u“ onih samostalnikov, ki imajo tudi mestnike na „t'“ : per Bogu 75.7; v gojzdu 88.6; v grobu 27.2; 27.8; 74.14; 89.20; na ..grobu 134.3; po svetu 53.12; 53.14; — na svet’168.5; je lahko = »na svetu14, i »na sveti"; — glej dalje mestnike: na bregu 71.15; ob času 68.4; v kloštru 54.3; na mrazu 142.13; po podu 70.8; per pokopu 73.6; v Pontu 108.3; per Sisku 127.6; v strupu 73.17; na . . tergu 69.1.
Mehka o-jevska debla možkega spola imajo mestnik na „t“, kakor v staroslovenskim; glej : po konci 175.6; — a pač tudi „u“ : po koncu 70.23; v .. koncu 133.7; — v . . kraji 180.12; 182.8; 182.17; po Krajni (= Kranji) 171.5; po.. Kranji 192. v opomb. 1. vr. 4; na križi 184.20; po mesci 162.4 ; v pokoji 164.12; v . . raji 149.1; 187.18; per rovtarji 98 14; v . . siji 188.4. Na „i«“ pa izhajata mestnika: v boju 24.17; po pevcu 73.3.
Soglasniška debla na obraževala so v staroslovenščini mestnik z „t“; ravno tako tudi v Prešernu: v imeni 191.12. Debla na „s“ pa so imela v staroslovenščini mestnik na „e“ (tj; prim. tej končnici: v . . očesi 190.24.
Jedninski orodnik, ki se v novoslovenščini končuje na ,»*, za mehkimi soglasniki na „e»t“, zatikal je Prešeren le s končnico »a»t“ ; glej: z bogam 23.3; z Bogam 67.22; 95.3; 189.22; s čašam 88.10; z . . jarmam 140.6; pod . . jarmam 175.4; z mizereram 73.5; z napisam 148.8; z . . plešam 154.10; pred pogledam 150.13 ; z pridam 102.24; pod stropam 122.3; z .. tropam 171.9; z Valjhunam 189.11; za Vodnikam 123.6. Semkaj spada tudi prislov »zmeram" (= zmiram = zmirom) 17.18; 29.15; 30.7; 89.1; 89.2. Isto končnico ima orodnik a-jevskega debla: »z Petrarkam" 149.10; mesto: »z (s)Petrarko". Za mehkimi soglasniki stoji „am“ v: z Avreljam 171.3; pod cesarjam 46.25; za gričam 175.22; pred končam 167.13; z mečam 150.11; za možam 173.9; pred ognjam 161.13.— Končnico „om“ (em) nadomešča „am“ tudi pri samostalnikih srednjega spola: z blagam 181.10; z bogastvam 27.10; pod nebam 35.1; 75.17; 76.6; pod oknam 8. (v naslovu); 81.3; 193. (v kazalu); z .. posestvam 109.23; z vinam 131.14; dalje: z petjam 108.1 (v geslu); 108.10; 154.10; z sercam 28.8; pod soncam 69.15; 172.27; z ternjam 164.5; z veseljam 128.4; 183.22. Ravno isto velja o jedninskem orodniku onih samostalnikov srednjega spola, katerim je deblo soglasniško; glej: z drevesam 23.14; z . . očesam 154.12; z peresam 23.13.
Dvojino možkih in srednjih samostalnikov je napravljal Prešeren v obče pravilno. Orodnik ji je seveda zaključaval z „a»ut"; glej: pred dema letama 83.7; zato tudi: ponevédama 173.6; popóluama 41.10; ročnama 62.13; skókama 06.18.
Samostalnika „okou dvojinski imenovalnik slove »očesa", glej: kar mu obetate očesa nje 79.13; bila miru sta men’ očesa tata 105.15. Jednak je imenovalnik: »znaminja" (= znamenja): glej: talar in štola, znaminja poklica
lo
181.13. Oba sta stvorjena po dvojinskem imenovalniku možkih samostalnikov. Po istem vplivu nastal je rodilnik „očesov“; glej: od dveh očesov 132.11.
V množini pregiblje Prešeren „okou kakor ženska i-debla in ga rabi ženskega spola; glej: niso suhe nam oči 96.5; vidile so zmoti vdane oči 130.1. sl.; oči odpró 105.17; spred oči 63.18; 65.3; od oči 120.16; očem 118.6; oči sim gledal 93.17; oči sim prašal 118.1 ; z očmi 67.1; 121.3. Da je ta množina prav za prav stara dvojina, o tem ni več sledu v Prešernu.
Navadno trdijo, da je možkemu samostalniku na «ail": — kristjan — Prešeren še obranil stari množinski imenovalnik na «e“: «kristjane"; glej: Kristjane v cerkev hodijo 50.4; prim. Šuman, Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni §38. 11. str. 91., Slovenska slovnica za srednje šole §28.11. str. 23 ; Oblak, Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen, Archiv fiir slav. Philol. 12. Bd. p. 420. A mi ne dvomimo, da je oni imenovalnik «kristjane" le množinski imenovalnik ženskega spola. Saj stoji judovsko dekle na onem mestu ravno v nasprotji s «kristjanami", s kristjanskimi dekleti. «Kristjane", krist-jauska dekleta vidi judovsko dekle; one se po trgu sprehajajo in po svojih ljubih ozirajo, a judo vsko dekle mora doma sedeti. J ednina onemu žen skemu imenovalniku množinskemu «kristjane" je «kristjana", «kristjane"; tudi to jednino je poznal Prešeren in jo pisal; glej: povedat’moram ti, de sim kristjana 182.9. Kar je storil v jednini, temu se pač ni izogibal v množini.
Po u-sklanji je napravil množinske imenovalnike: «domovi, duhovi, glasovi, mostovi, tatovi, tergovi, valovi"; glej: tle moji so domovi 66.16; ko blisk lete duhovi 66 15; glasovi so enaki 64.7; (so) mostovi . . gromeli 63.19. sl.; tatovi . . po svojim govore 100.16. sl.; lete jim spred oči . . tergovi 65.4; se valovi morja razdelč 77.13.
Za množinski rodilnik o-jevskega debla «wu>2“je služila Prešernu prav po staroslovenščiui oblika; „móz*, brez „ou“ (oziroma: „ew“); glej: toljkanj mož 121.11; od mož 190.18. Isto velja o rodilniku «otrok" 59.10. — Najnavadniši pa mu je bil množinski rodilnik na „ou“, povzet po u-jevskih deblih; v njem mu je skoraj dosledno izginil razloček mej mehkimi in trdimi debli; glej : angeljcov 132.2; 186.18; bogmejov 159.4; čevljov 23.1; 23.5; 24.19; dnarcov 30.19; Gorjancov 112.5; kozarjov 99.11 ; krajov 136.14; 137.1; 147.5; Kranjcov 138.11; lovcov 130.6; merličov 173.19; mescov 53.4; 172.1; mladenčov 176.3; 176.13; nemškvavcov 98.12; novo-čerkarjov 158.2; oltarjov 99.13; palcov 23.1; 23.5; 24.19; pevcov 102.4; 108.4; 108.12; 111.14; 167.8; pisarjov 99.15; 192. v opomb.
1.	vr. 1.; pogrebeov 64.5; 64.17; prebivavcov 88.11 ; preganjovcov 165.9; roparjov 174.8; slavcov 88.10; Slovencov 113.19; 139.7; soncov 128.1 ; starcov 30.17; staršov
171.11	; 178.23; strclcov 130.7; studencov 72.8; tičov 10.18; 88.6; tovaršov 178.24; viharjov 106.6; 139.14; 140.1; 145.4; 147.8; 156.5; 161.8; 181.21; znancov 167.2; na „eu" mu je izhajal jedini množinski rodilnik: pubčev 64.8. Rodilnik na «ou“ ima tudi besedica Tkratu v ponavljalnem števniku «kolikokrat", velja torej Prešernu, kakor staroslovenščini, še za samostalnik; glej: kolikokratov me po mesti žene 136.9; kolikokratov sim od tod v samoti klečala 185.9. sl.
Zgodovinske končnice „orn“ dajalnika muožinskega Prešeren ni rabil; pisal je mesto nje i pri samostalnikih možkega, i pri samostalnikih srednjega spola končnico „am“. Taki dajalniki možkih samostalnikov so: greham 60.12; hribam 155.13; junakam 47.15; oblakam 129.12; otrokam 172.22;
Ki
pešam 113.10; prijatlam 96.5; rabeljnam 73.16; rakam 93.1; 93.15; 94.13; vnukam 96.8; zvezdogledam 93. (v naslovu). Isto končnico imata po u-jevskih deblih stvorjena dajalnika: valovam 22.8; 95.3; vetrovam 129.6. Srednjih samostalnikov množinski dajalniki na „amu so:	ustam 145.11. in — izmej so-
glasniških debel: dekletam 7. (v naslovu); 22.12; 193. (v kazalu); drevesam 155.13; k nebesam 154.14. Na „am“ se končujejo v Prešernu slednjič tudi oni dajalniki, v katerih bi morala stati po sedanji slovenščini končnica „ewi“ mesto „om“; glej možka o-debla: beričam 73.16; 73.20; Daničarjam 113. (v naslovu); godcam 70.14; Izraelcam 7.2; Krajncam 97.8; 134.9; merličam 73.18 ; pevcam 110.6; lil. (v naslovu); 112. (v naslovu); pisarjam 97.18; 100.20; pravljičarjam 110. (v naslovu); ptujcam 175.5; pušicarjam 110. (v naslovu); sercam 45.11; Slovencam 110.3; 133.1; 134.2; 146.14; 147.1; šestomerjovcam
111.	(v naslovu); k tolovajam 73.20; tovaršam 172.8.
Staro možko u-deblo „dar, daru“ ima v Prešernu še množinski to-žilnik „dari“, kakor v staroslovenščini: «dary“; glej: dan opravit 176.17. S staroslovenščino se vjema tudi tožilnik: «otrobi"— glej: rovtarske vezati znaš otrobi 98.1. —, ki je stvorjen po i-jevski sklanji.
Dve o-jevski debli srednjega spola imate množinski mestnik na „a/i“ mesto „i7t“ ; napravljeni ste torej po a-jevski sklanji; glej: nakolenah 191.13 po licah 178.2.
U-jevsko deblo «zid" stvorjeno je v množinskem mestniku po i-jevski sklanji; glej: v zidčh 144.3; prim. pak: po . . grobih 66.22.
Množinski orodnik: z lasmi, kojega je pisal Prešeren na str. 67 k. 6. ima svoj izvir menda od tod, da se v večzložnih oblikah samostalnika „las“ najraje naglaša končnica; prim. „lasé“ 58.15; sklanja se torej po stari možk; i-jevski sklanji.
U-jevske sklanje samostalnik «val" ima množinski orodnik ali po a-jevski sklanji: „z valovami"; glej: z derečimi valovami 175.17, ali pa po i-jevski sklanji: «z togotnimi vaimi" 164.8.
«Jadro" ima množinski orodnik po a-jevski sklanji: „z jadrami"; glej: si mu z jàdrami kermo popravil 95.7. Menda je na postanek te oblike vplival množinski imenovalnik Jadra".
Samostalnik „krempelj“ sklanja Prešeren na dvojen način : kadar mu je lastno ime, vriva soglasnik «n“; glej: Krempeljnu 112. (v predzadnjem naslovu); kadar mu pak služi za občno ime, pregiblje ga pravilno brez „11"; glej: si dobil . . slovenšino v kremplje 112.11; voljni so kremplji bili 112.12.
Samostalnik „oča“, čegar imenovalnik in zvalnik jedninski se v Prešernu malo da ne vedno končuje na «a" — glej: 34.5; 34-10; 39.5; 39.6; 39.21. (dvakrat); 39.22; 40.8; 41.11; 46.1 ; 51.2; 177.12; 178.5; 182.12; 189.3; 192. v opomb. l.vr. 3.; na «e“ le v: povabi ga deklic oče 80.8; oče župan 80.15; kak je naš oče krotak 113.10; — in čegar jednina je napravljena po analogiji s soglasniškimi t-debli —; glej: dajalnik: k očeti 191.23; mestnik: per očeti
190.5.— ima v Prešernu množinski imenovalnik stvorjen po možki i-jevski sklanji: «očetje"; glej: očetje so naši sloveli 28.15.
Soglasniškega debla «dan" obliko so v Prešernu: jednin. imenovaln.: dnu _ nikdar: „dcn“ —: 50.10; rodilu.: dne — prav po staroslovenščini — : do zadnjiga dne 18.8; do dné 36.5; a tudi: dneva — tedaj že po o-jevski
sklanji — : 101.17; U9.4; 152.11; 167.4; 167.13; 183.8; 184.21; tožiln.: dan: 11.3; 22.18; 28.19; 26.8; 50.8; 122.3; 154.4; mestn.: dnevi: po sod-njim dnevi 157.1; množin, imenovaln.: dnóvi — po u-jevski sklanji —: sužnji dnóvi 172.27; kratki dnovi 187.9; rodiln.:dni—po i-jevski sklanji—: tvojih veselih in žalostnih dni 27.6; dni mojih lepši polovica 106.1 ; naključje zdajnih dni 162.10; veselih dni število 168.6; iz tvojih prejšnjih dni 175.14; dni ne zamudi 185.21; dni odločenih 190.3; tožiln.: dni — tudi po i-jevski sklanji — : prejšne dni 19.2; 19.14; vse dni 25.18; srečne vesele dni 35.2; nekdajne dni 36.7; dni stare 108.2; nekej dni 142.4; za srečne dni 154.13; neproste dni 172.14; dni., srečne 187.21.—; a pač tudi: dneve — po o-jevski sklanji—: vesele . . dneve 93.20; mestn.: dnevih — po o-jevski sklanji —: v današnjih dnevih 175.18; dajalnika in orodnika množinskega nismo našli; tudi dvojine samostalnika «dan" ni v Prešernu.
«Pot", ki gaje sklanjala staroslovenščina po možki i-sklanji, pregiblje Prešeren tako-le : imenovaln.: pot: 164.5; 180.21; 187.14; 188.17; rodilu.: poti: 155.13; 162.14; dajalnika ni najti; tožiln.: pot: 62.21; 66.13; 95.8; 172.23; 175.18; mestn.: poti: 31.24; 58.2; 73.17; 119.9; 157.14; 160.10; 162.10; orodn. : potjo: 119.10; d voj in. imenovaln. : poti: 182.7 ; 185.22 ; drugih dvojin-skih padežev ni najti ; množin, imenovaln.: pota: 108.9; 151.7; rodilnika in dajalnika ni; tožiln. : pota: 15.14; 77.3; in: poti: 183.4; mestn.: potih: 128.2;
185.6.	Vidi se torej, da rabi Prešeren „pot“ v množini najraje srednjega spola • glej: kakošne so pota 108.9; plačane so pota 151.7; hodil pota bom temotne 15.14; nevarne mu kaže pota 77.3. Mu je-li v stihu: «zaperte vse . . vedit' poti" 183.4; „pot“ možkega ah ženskega spola, ni do dobrega dognati; vsekako pa je tožiln.: .poti" stvorjen po i-jevski slanji. V jednini mu je „pot" možkega spola; glej: tvoj pot 188.17; a največkrat ženskega; glej le: pot posuta 164.5; kratka pot je dana 187.14; brez vse rešne poti 162.14; pot gladko 62 21; pot pravo 95.8; božjo pot 175.18; po vsaki .. poti 58.2; po brezkončni poti 157.14; po svoji poti 160.10; nad potjo 119.10; v dvoji ni mu je ženskega spola: deb’ enkrat sc sklenile poti 182.7; de sklenete se . . najni poti 185.22.
Samostalnik „brezno“ pozna Prešeren; glej: globoko brezno brez vse rešne poti 162.14. A navadneja mu je možka oblika «brezen" (brežin), «brezna"; glej: globoki breziu meri 179.3; naprej me žene v obupa brezne 157.14; ni se navadil popred breznov se . . . ogibat’ 95.4.
Itavno tako rabi po nemškem «Schnabel" povzeti samostalnik i možkega i srednjega spola; glej: spustiti žnabel žnabla noče 178.4; a: zakaj bi se jih moje žnablo balo 101.3.
«Zijalo" mu je v množini možkega spola; glej: mutasti zijali 100.8.
Samostalnika «čudo" množinski tožilnik je: «čuda": pomlad razklada svoje čuda 146.3, torej je pravo deblo «čudes" že pozabljeno. V obče pravilne množine «čudesa" v Prešernu ni; pač pa je najti jedenkrat nekaj tej obliki podobnega: o čudeža neznane 67.2. Kakor kaže pridevnik «neznane", ki je po Prešernovi pisavi to, kar «neznana", je «o čudeža" brez dvombe toliko ko «o čudesa" in «o čudeža neznane" toliko ko «o čudesa neznan a". Da je oblika «o čudeža" popolno napačna, je jasno; menda jo je provzročilo to, da je Prešeren poznal obe obliki: «čudo", čudesa" in: čudež", «čudeža", ter da je obe zamešal, «čudež, čudeža", ki so ga šele novoslovenski pisatelji ustvarili
—	prim. Levec, die Sprache in Trubers „Matthaus“ str. 14.4. —rabi Prešeren v jedninskem rodilniku; glej: od čudeža godcam roke so zastale 70.14; v mno-žinskem imenovalniku: vsi čudeži noči so razodeti 152.5; in v tožilniku: vse čudeže 1*4.22.
Ženska sklanja.
«Beseda" ima v Prešernu množinski rodilnik «besedi" (= besedij); in; «besed"; pregiblje se torej po a-jevski in po ženski i-jevski sklanji; glej: glas ti zapre besedi 96.2; béra besedi ne bo velika 98.15 ; tam pul’jo besedi se korenine 99.4; a: besed se ptujih boj 97.14; besed nemškvavcov gerdih ne poznajo 98.12.
Množinski rodilnik samostalnika «želja" ima pogosto naglašeno končnico „d“ : «želja"; glej: od želja kako zdihuje 6.9; želja se ogenj v meni ne poleže 135.9; želja nespolnjenib . . bolečine 168.10; v želja britkosti.. nobena me ne bo premogla sila 188.4. sl.; a nahaja se tudi: «želj"; glej: ukaz želj vleče v tvoje domovanje 153.12; vunder ne vderža želj skrivnih plamena 18.3. V obče imajo posamezni padeži tega samostalnika kaj pogosto naglasen konec ; glej; mu v persili budijo čiste želje 77.6; hrepeuečih sere želje nar slaji ogasil vse bo zemlje hlad zelene 18-2.21. sl.; pustila v nemar sim želje nar slaji 187.20.
Samostalniku «podkev" — glej: podkev iskre kuje 63.16; 64.24; 65.24;
—	služi za množinski rodilnik oblika: «podkva"-— glej: je od podkva bobnelo 61.10. Imenovalnika «podkva" nismo našli v Prešernu; a prim.: «mlatva": balade pet je mlatva prazne slame 102.16.
Ženskemu samostalniku «laž, laži", kije jednak staroslovenskemu „ltža", ustvaril je Prešeren množinski orodnik prav po staroslovenščini: «ližami (= lažami"); glej: kar um slepi, z golfijami, lažami 107.4; v novosloveuščini je «laž, laži" žensko i-deblo.
Samostalnika «p e s e m" oblike so v Prešernu sledeče : j e d n in. imenoval n.: «pesem": bo . . pesem draga 97.18; pesem vsaka je prekleta 102.1; duhovna .. pesem ni., duhovna 112.9; pesem kaže 113.16; pesem moja je posoda 117.1; pesem sama brani 121.12; tožiln.: «pesem": zakroži.. pesem 64.13; duhovi so .. britko to pesem zatulili 67.18.sl.; množin, imenovalo.: „pesmi': pesmi 3. (v napisu); 193. (v kazalovem napisu); so pesmi tiste 111.8; pesmi bodo brane 112.6 ; bodo moje pesmi prenedolžne 123.7; tožiln.: «pesmi": vsak drugači pesmi moje sodi 123.1; mestn.: «vpesmih": v pesmih mojih 119.2; vendar naletimo tudi na mestnik: „v pesmab", ki je napravljen po analogiji z ženskimi a-debli: v tak slovečih pesmab 75.3; esov v pesmah njega najti ni 111.6. Po isti analogiji stvorjen je množinski dajalnik: «pesmam": čebelice pesmam 111. (v 2. naslovu); Almcelnovim pesmam 112. (v 3. naslovu); in orodnik: „pesmami": z domačmi pesmam’ 139.8. Množinski rodilnik glasi se v Prešernu le: «pesem" — brez sklonila, mesto: «pesmij"; glej: je zložil dokaj pesem 72.2; jih raznih pesem vadi 88.16; pesem žalostnih glasovi mili 105.6; komur mar perjetnih glasov pesem 108.15. sl.; duhovnih pesem 112. (v 4. naslovu); sladkih pesem 120.9; bodo slišale tih pesem glase 134.0; omolknili so pesem sladki glasi 140.11; ne bojte pesem se 152.9. Brez sklonila je tudi mno-žinski rodilnik: «misel" mesto: «mislij"; glej: ko misel jez (imam) 11.1; jz misel spusti ga 59.21; zbudi ga z misel tih mož govorica 181.9.
V novoslovenščini navadnega imenovalnika in tožilnika „persa" Prešeren ni rabil; mesto tega služil mu je imenovalnik in tožilnik „persi"; glej: tak bi bile se . . vmirile persi 143.7. sl.; si rani persi Gl.5. A v rodilniku služila mu je oblika „pers", kakor da bi mu bil imenovalnik „persa"; glej: iz pers nobena njemu ni pesem več persia 75.6; nedolžnih pers snega . . zapeljivost 104.16: pers zdihvanje 153.14. Za muožiuski mestnik mu je služila oblika: „(v) persili", ki se da seveda izpeljati od imenovalnika „p er sa"; i od imenovalnika „persi"; glej: 14.3; 30.12; 74.12; 75.16; 77.6; 136.2; 168.8; 174.12; 177.14; 191.19.
Zaimenska sklanja.
Osebni zaimki. Prva oseba osebnega zaimka je Prešernu vedno „jez", kar je jako podobno gorenjskemu „jest"; glej: 11.1; 30.13; 30.17; 30.21 ; 31.1; 31.17; 51.20; 53.8; 71.8; 73.18; 97.4; 99.11; 101-17; 123.9; 150.9; 150.13; 154.12; 164.2; 188.13; 189.1.
«r	Mesto „rni, vi" je pisal v množinskem imenovalniku ženskega spola
— kakor govore na zapadu slovenskega ozemlja— „me, ve"; glej: smo poštene me Krajnice 30.1; me pa boèmo bit' ženice 30.3; ve si pa žčlte možičke 30.5: vé .. mòrte 6.4; vé nosite 6.5.
Dvojinski rodilnik prvo osebe je v staroslovenščiui: „uaju", — v Prešernu: „naji" ; glej: de b’ enkrat se sklenile poti naji 182.7; al bo ljubezen naji prešla 182.19. sl.; sim odpovedala se zvezi naji 187.22. Druge osebe dvojinski rodilnik pa je jednak staroslovenskemu „vaju"; glej: kadil ne bom več vaju 13.1.8|. A dvojinski tožilnik je tudi v prvi osebi „naj u", ne „naji", kakor piše Prešeren v rodilniku; glej: de zakon naju zveže 64.15; naju kersti 184.24.
Poseben prijatelj je Prešeren dolgim oblikam zaimka „ji>"; rabi jih kaj rad v sestavah s predlogi; glej: poroka nanjga čaka 73.7; zànjga ni pomoči 163.5; merlič bo vanjga djau 74.1; vanjga se spet zlije 133.5; vanjga per-bobni Savica 180.2. Krajše oblike rabil je redkeje; glej: pogrebci vanj vpčrajo oči 74.4; zanj ne vé noben 58.11.
Jedninski mestnik je prav po gorenjsko jednak jedninskemu dajalniku; glej: plamen neogasljiv je v njemu vnela 176.24; v njemu tvoja ga ljubezen vname 186.4. Isto velja o mestniku dvojinskem; tudi ta je jednak dajalniku; glej: bo per njima storil mu resnico 180.15.
V jedninskem dajalniku ženskega spola ima zaimek jr. v Prešernu obliko „nj i", ne pa, kakor v staroslovenščiui, oblike «njej" („jej"j; glej: k nji mati skerbna perleti 58.17; ista oblika je v rabi v jedninskem mestniku; glej: v nji 117.3; po nji 61.1.
Za staroslovenski: „jeju", novoslovenski „njiju", piše Prešeren i za dvojinski rodilnik i za tožilnik ali „niju" — glej:potlej niju je poročil grajski pater 49.2. sl. —, ali skrčeno „nj u “ — glej: bil priča sim nju sreče nezrečene 157.11; vidi v.. žalost nju vtopljene 178.7; nju poiskati da mu naročilo 180.13.—, ali pa brez „n": plesala sta, ko bi ju nosil vihar 70.12. Nekako posebna je pa dvojinskega rodilnika možkega spola oblika „nji"; glej: srečen veter nji roké podpera 180.3.
Svojilni zaimki. O jedninskem rodilniku na „iga„, o dajalniku na „imu" in mestniku na „im" glej str. 21 sl.
D voj inska oblika prve in druge osebe se glasi v Prešernu tako, kakor narod še sedaj govori, to je brez „i"; glej: šla domu sim združbo naj n o v glavi 184.9; sklenete se enkrat nàjni poti 185.22; ne bom pel vàjne hvale 131.3; sit . . sim vajne tlake 131.10; obeti vajni so le prazne šale 131.9.
Kazalni zaimki. Po gorenjski navadi služi Prešernu možka dajal-nikova oblika: „t emu" za jedninski mestnik; glej: v temu 120.6; per temu 104.8.
V jedninskem dajalniku in mestniku ženskega spola ima kazalni zaimek „ta, ta, to", v Prešernu le: „ti“; glej: pokoren ti besedi 64.18; v ti priči 181.16; v noči ti 183.8.
Jedninski orodnik srednjega spola je: „s tim"; glej: po tim se . . vleže 64.16; z tim posestvam 109. 23.
Množinski rodilnik se glasi: „tih"; glej: tih (besed ptujih) 99.18; pevcov tih 102.4; tih gazélie 122.9; tih pesem 134.6; ’z misel tih 181.9; a nahaja se tudi pravilna oblika: „teh"; glej: teh . . ne piši 102.20.
Množinski dajalnik je: „tim"; glej: tim gre . . lajati, tace lizat’ 113.10.
Besedico „le" (= lej, glej, gledaj), ki krepi kazalni pomen zaimkovi, je stavil Prešeren na prvo mesto; glej: le té besede sliši 61.16.
Kazalnega zaimka „óni, óna, ono" (=jener, jene, jenes) ne pozna Prešeren; vedno piše le „iini, lina, uno", kakor govoré po Gorenjskem in v obče po zahodnem območji slovenskega jezika ; glej : ta v prozi, lini v verzih se slepari 97.3; ta veli mi: poj sonete; lini: poj balade 123.3; lini bo pa rekel 123 6; veselje činih glasen hrup oznani 154.5; znan ribičpervesla od line strani 179.17; prim.: unstran jame 60.24; unstran Karonov’ga broda 117.8; unstran groba 168.8; 189.23; unstranske glorje 153.7.
Dajalnik vprašalnega za nika „kaj“ je Prešernu prav po gorenjski izreki: „čmu"; glej: čmu bo nam .. prazno pogoriše? 100.7; v novoslovenščiui pišemo: „četnu" po zgledu staroslovenskega: „čemu", ali vsaj: „či»mu."
Razun vprašalnega zaimka „kak, kaka, kako" rabi Prešeren v uovoslo-venščini pač le malo rabljeno zaime „kakov, kakova, kakovo" ; glej: kakovo je oboje? 63.2; kakovi revež je 127.13.
Ravno tako rabi mimo nedoločnega zaimka „uekuk, nekaka, nekako" nenavadno obliko „nekakov, nekakova, nekakovo"; glej: nekakovi. . oblak 74.6; nekakovi . . sled 74.8.
Da so oblike: „kakovi", „nekakovi" objednem napačne, ker so določne mesto nedoločnih, o tem govorimo drugej.
Zaimek „ves, vsa, vse" ima v Prešernu jedninski mestnik moškega spola: (pri) „vsim", glej: po vsim sveti 47.3. Množinskega rodilnika oblika je „vsih", glej: vsili lepot 48.18; 120.14; vsih resnic 49.1; modrij in zvijač., vsih 68.16; od vsih strani 73.1; vsili., prebivavcov 88.11; vsih premagavec 112.13; vsih drugih 133.4; vsih bolečin 137.4; Sloveucov vsih 139.7; iz kotov vsih 159.5; vsih težav 184.5. Množinski dajalnik ni „¥86111", ampak: „ v s im"; glej: vsim ljudem 186.17.
Po narodnem govoru vsaj po Kranjskem navadnem je pisal Prešeren: „marskteri"; glej: marsktčri romar gre v Rim 153.1; — a: marsikteri, glej: marsikteri svat 85.19; marsiktera ’z hiše 24.6; — „mnogteri", glej: mnogtere device, mnogtere ženice 68.7; prim.: kteri 28.15; 148.2; kterga 74.15; ktera 28.16; 149.8; kterih 153.11; a tudi: katero 42.11.
Posebnega spomina vredne sookrajšane zaimenske oblike; men’ 10.3;33.18; 104.5; 105.15; 136.11 ; njén’5.14; njim’ 159.7; t’ (= ti, tebi) 84.1; teb’ 190.7.
Je-li nàj" v kitici: šel naj vsak sam bo skoz življenja zmede 182.6. res tudi okrajšana oblika mesto „naju"? Šket uči to v svoje slovnice § 131. d, str. 58., a pozabil je na ta uk, še predno je došel na str. 107 iste slovnice. Na str. 107. navaja imenovano mesto Prešernovo že za zgled želevnega naklona; torej mu služi isti „naj“ istega mesta jedenkrat za „naj" (= naju) v pomenu delnega rodilnika, a malo po tem za „naj" želevnikov. Kaj je pravo? Oboje menda pač ne?
Zložena sklanja.
Iga (= ega). Jed n inski rodilnik možkega in srednjega spola se končuje v Prešernu dosledno na „iga"; glej: bistriga 104.14: Bleskiga 175.16: božjiga 112.10; čistiga 132.11: desniga 178.5; eniga 186.20; jasniga 45.10: kopniga 142.3: kriviga 95.20; ljubiga 68.9; mojiga 117.2; 161.2; našiga 139.6: 167.1: nemškiga 57. (v naslova opombi); nesrečniga 132.9; nezlatiga 110. (v naslovu druge pušice); njegoviga 148.7: nobeuiga 183.24; polniga 137.7; 154.14: prazniga 17.9; prejšnjiga 179.10: rajskiga 153.6; rumeniga 10.16; sladkiga 156.13; 161.6; slovenskiga 102.2; sodniga 101.17; 184.21; stariga 100.13; 158.3: stermiga 173.11 ; svojiga 36.14; tvojiga 117.1; 117.2 ; 117.4; 117.6; 117.8; 117.10; 148.14; 166.4: 177.2; vunaujiga 174.6: zadnjiga 18.8; 152.11; žlaht-uiga 95.17; 137.10. Pred končnico „i g a" se goltniki ali-spreminjajo v sičnike, — glej: dolziga 57.11; uboziga 60.10; vsaciga 133.6; — ali pa ostanejo nespremenjeni —, glej: grenkiga 166.6.
Prav tako je pisal Prešeren „iga" v jedninskem tožilniku; glej: duhovniga 188.20; lepiga 109.13; ljubiga 58.6; vel’koglaviga 88.19 ; tudi tu je spreminjal goltnike v sičnike; glej: druziga 9.18; 33.1; 75.5; vboziga 121.9.
Glede na staroslovenščino pišemo dandanes v vseh navedenih zgledih „ega"; a v ljudskej govorici se ne sliši popolno niti „e", niti „i", kajti prvi samoglasnik v „ega" in „iga" ni naglasen in je kratek. Da tudiTrešeren ni slišal čistega „i" v končnici „iga", ampak le neki mej „e" in „i" stoječ polglasnik, dokaz temu je, da je — zvesto sledeč narodnej govorici — pisal celo: bléd’ga 119.6; bólj’ga 158.8; cél’ga94.8; enac’ga 69.15; eu'ga 178.4; hud’ga 97.14; Karonov’ga 117.8; leps’ga 175.23; lev’ga 178.5; ljub’ga 128.3; preljub’ga 63.12;88.18; mlad’ga 142.3; mòj’ga 119.6; 119.7; 133.12; 144.9; nas’ga 99.20; natisnjen’ga 101.7; notrànj’ga 137.6; siv’ga 174.4; slovečga 84.20; svoj'ga 128.3; 185.17; tvoj’ga 142.10; 150.2; 161.3; vel’ga 119.6; vesel’ga 132.1 ; — kèrSen’ga 51.9; noben’ga 176.16; — druz’ga 9.24; 27.17; globoc’ga 18.2. V narodnej govorici je oni polglasnik celo popolno umolknil; ni čuda torej, da je pisal Prešeren tudi: Abrakamovga 50.7; blodga 74.2; boljga 27.11; mójga 22.4 ; 94.3; 141.2; 89.11; slovečga 26.7; tacga 32.1; tvòjga 95.14; svòjga 110.5; veselga 82.15; — druzga 27.17; ubozga 23.17.
Inni (= emu). Dajalnik se končuje na „imu"; glej: ljubimu 53.1; milimu 52.2; nebeškimu 188.7; prijaznimu 15.6; serčnimu 104.1; svojimu 188.6; tretjimu 56.1. Tudi tukaj se je „i" glasil polglasno; zalo je pisal Prešeren tudi: tvoj’mu 98.3; vnet’mu 182.4; zvoljen’inu 157.10; in celò: vsàkmu 69.7; dragmu 40.7 ; zlatmu 28.6.
Im (= em). Jedninski mestnik je jednak orodniku; končuje se na „im"; glej: Bohinjskim 179.1; celim 172.30; ččskim 62.2; čistim 189.19; jasnim 152.1; Krajnskim 97.1; mertvaškim 167.13; 185.4; milim 182.3; mladim 140.13; našim 97.13; nebeškim 185.24; 187.18; njim 109.21; 134.4; nobenim 15.7: Ogerskim 69.17; rajskim 188.4; razjasnjenim 129.7; rečenim 192. v opomb. 2. vr. 2. in v opomb. 4. vr. 4.; samotnim 182.8; 1S2.17 ; skrivnim 68.8; 180.12; sodnjim 157.1; starim 69.1; svetim 59.12; 149.1 ; svojim 100.17; šestnajstim 43.17; temnejšim 157.12; terduim 182.3; tihim 164.12; tihotnim 27.2; Turjaškim 45.1; tvojim 96.4; 137.3; večnim 189.19; vodnim 150.12; vsakim 29.11; 190.24; vsim 47.3; zgodnjim 134.3; prezgodnim 168.2.
Lepe (= lepa) i. t. d. Množinski imenovalnik srednjega spola se končuje v Prešernu dosledno na „e", prav tako kakor množinski imenovalnik ženskega spola; glej: prevzetne . . dekleta zale 134.5; vredne dela 140.10; jadra bele 22.1; otete kardela 190.7 sl.; hude leta 23.16; leta stare 47.24; zlate leta 7.16; nevarne leta 104.1; radete lica 19 3; lica rudeče 86.12; lica obledene 105.5; visoke nebesa 183.20 sl.; orožja . . nepremagljive 176.6; pečene pišeta 98.16; kakošne . . pota 108.9; plačane . . pota polne 151.7; naše serca 121.6; ljubjoče serca 182.24; trupla kervave 178.20; lepe usta 74 7; vsesa naše rade 101.20. Isto velja o množinskem tožilniku in zvalniku; glej tožilnik: svoje čuda 146.3; dekleta . . bogate . . zal’ oblečene 29.19 sl.; dekleta drage 118.7; dekleta mlade 105.5; dela.. enake 188.11; imenitne dela 127.1; dela., junaške 46.10; vse .. dela 186.14; kadila drage 25.16; te leta 131.11; lica .. rudeče 47.9; poštene lica 181.11; v drage mesta 29.3; ptuje mesta 29.7; v slovenske mesta 190.2; v mesta svete 190.8; svete pisma proste 191 18; nevarne pota 77.3; pota temotne 15.14; serca vžgane 46.12; terdne vrata 172.6; skoz nebeške vrata 61.7; nad železne vrata 66.17; zvalnik: o čudeža neznane 67.2; vé dekleta ljubeznjive 175.4 Na „e" se končujejo tudi množinski deležniki, kadar se nanašajo na samostalnike srednjega spola, stoječe v množinskem imenovalniku, tožilniku ali zvalniku: glej: prevzetne . . dekleta zale .. bodo slišale . . djale . . spoštvale 134.5. sl.; dekleta so imele 120.13; vredne dela niso jih budile 140.10; so se jadra bele .. napele, pernesle 22.1. sl.; rudeče lica., so. . cvetlé 19.3 sl.; bi bile .. lica se zjasnile' 143.7. sl.; pečene .. pišeta .. niso .. perletele
98.16.	sl.; bi ljubjoče serca se sklenile 182.24; bile lepe bi usta 74.7; govorile usta., so 155.2; so usta omolčale 72.12; usta so molčale 135.5; molčale usta 155.6; odperte .. so .. vrata 167.3; vrata so odperte 173.1 ; vremena bodo . . se zjasnile 134.9; slišale ušesa 184.3; te leta.. so .. ostala 131.11 ; — (tako stoji sicer pisano v navedenej kitici, a Prešeren sam pravi v zaznamku večih pogreškov:.. nam.: ostala" beri: ,,os tale"); ■— leta! ste minule; rodile ve ste 106.2. sl.
Pravilni množinski rodilnik na „ih" imamo mej drugimi tudi v pridevniški obliki: „zlatih", ki pa je samostalniškega pomena; glej: sto zlatih je služil dvakrat štir 80.4. — V končnici množinskega orodnika „imi" glasi se prvi „i" več ali manj polglasno; zato je pisal Prešeren: rumen’mi 174.3; in celo: domačini 139.8; drugmi 17.6. Naopak pa je odbil zadnji „i" v obliki: plašnim’; glej: išeš okoli me z plašnim’ očmi 17.8.
Gorenjščina ne ljubi komparativa na „ejši"; prim. Valjavec n. n. m. str. 16. Tudi Prešeren ga ni kaj maral; zapisal je, če se ne motimo, le dva in še onadva je napravil le iz pridevnika: „temen"; glej: temnejši noč 143.11; v nar temnejšim koti 157.12,
Iz pridevnikov, ki izhajajo na „en,na,no‘\ narejal je komparativ (oziroma superlativ) raje na „iši"; glej: požrešniši . . Harpije 174.10; terdniši . . mreže 175.11; terdniši zaveza 189.22; v varniši zavetje 179.23; nar vamiši . . pot 180.21; nar žlahtniši trave 25.15. Pač da tudi takih komparativov (oziroma superlativov) ni veliko; le četvorica pridevnikov: požrešen, terden, varen, žlahten ima označeno končnico.
Opisani komparativ imamo v: bolj množnih 113. (v naslovu; Jurčič in Stritar sta pisala: „množnej ših", a nikakor ne v duhu Prešernovega jezika); nar bolj jezni 180.15; nar bolj.. svetla 08.5.
Naj pogosteji so Prešernu komparativi na „ši“ ali „ji"; glej: boljši 158.9; bolji 103.3; 158.6; lepši 68.0; manjši 113.11; manj’ (= manji) 130.13; milši 134.10; mlajši 171.10; niž’ (= niži) 149.14; slajši 25.13; slaji 182.21; 187.20; starši 159.10; veči 41.16; 42.4; 42.14; 130.14; 171.19; 183.13; zaljši 144.12. Jednaki komparativi mu služijo v prislove; glej: boljš’ (= boljši) 158.7; hujši 174.13; rajši 15.4; 102.22; 112.2,
Sledeč prostemu narodu ne rabi Prešeren komparativnih in superlativnih oblik na „i" (ji,Ši) le v jedninskem imenovalniku in tožilniku možkega spola — prim.: nar starši jezik 159.10; nar mlajši (junak) 171.10; maujši rod 113.11; Bog nar veči 183.13; krompir nar bolji 103.3; zaljši cvet
144.12	—, ampak tudi v jedninskem in množinskem imenovalniku in tožilniku ženskega spola; glej: sestra mlaji 149.5; mlajši.. hči 85.18; boljši jed 158.9; lepši Lejla 48.21; lepši polovica 106.1 ; sama (sestra Bašetova) bi vtegnila biti lepši 47.5 sl.; sladkost ni manjši 19.6; terdniši zaveza 189.22; veči množ'ca 171.19; veči (sestrica) 130.14; nar lepši . . je Urška bila 68.6; nar varniši pot 180.21; (ako ni tu „pot" možkega spola); glej: temnejši noč stori 143.11; isto velja o: manj’ (= manji) sestrico 130.13. in: skudela.. bila ni niž’ (=niži) 149.13. sl.: glej dalje: milši zvezde 134.10; požrešniši.. Harpije 174.16; terdniši.. mreže 175.11 ; slednjič: gerji napake 107.5; lepši (pesmi) poje 89.7; želje nar slaji 182.21; 187.20; nar slajši dišave 25.13; nar žlahtniši trave 25.15. Pri samostalnikih srednjega spola rabil je to zvezo, kakor se nam vidi, le v imenovalniku in tožilniku jednine; za množinsko rabo nismo našli nobenega zgleda; glej: dekle ..lepši 46.19. sl.; milši.. zdihvanje 153.14; nar veči hudo 41.Ki; 42.4; 42.14; in: v varniši zavetje 179.23. V jedninskem ženskem spolu služila je Prešernu oblika na „i" celò za rodilnik; glej: lepši od Urš’ke bilo ni nobene 68.2.
Komparativno obliko na „i" rabi Prešeren tudi kot prislov; glej: rajši ko j mi daj slovo 15.4; poj rajši 102.22; še rajši pil 112.2; hujši se je zbudil čcrv nekdajni 174.13; tako tudi: boljš’ (= boljši) obdelana 158.7; prim. prislov: drugači 100.21; 123.1.
Glagol.
V določniku sedanjega in preteklega časa se končuje dvojina ženskega in srednjega spola na „te" (oziroma na „e"); glej: neumnost in ubožnost ste sestre 84.7; dve sami ste zmotile, dve sami zapeljale mi zvezdi limno glavo 94.5. sl.; smert in ošabnost ste zmagale méne samé 112.14; kar mu obetate očesa njo 79.13. Stare končnice „ta", ki se sliši v dvojinski drugi in tretji osebi ženskega in srednjega spola še danes tu in tam po Gorenjskem, ni v Prešernu.
Poleg pravilnih deležnikov nahajamo v Prešernu mnogo deležnikov nepravilnih ali popolno napačnih; glej: obličje.. cveteče 181.20; cvetečih deklic 105.14; mokro-cveteče rož’ce 135 14; 136.1; 147.4;cvetečolične ..gospodične 128.10 sl.; (prim. tretjo osebo množine: „cvetó": 7.9; 7.Ki; 514; 98 7); ver-tinec .. dereč 71.17; Save dereče 96.1; potokov derečih 70.22; z derečimi valo-vami 173.12; ti deležniki so napravljeni po onih deležnikih, v katerih je „e“ v „eč" na svojem mestu.
Je-li Prešeren nalašč napravil deležnika: „poptujčvavši" 112.5 in „bravši" 112.6., se ne da dognati; napačna sta pač oba, ker sta oba stvorjena od nedovršnikov. Napačni so dalje: splabnélo 76.4. (m, splahnilo); poroseno 1,37.9. (m. poročeno); vkroten 95.2. (m. vkročen); vtriidena 17.9. (m.vtrujena); sprostenim 184.5. (m.sproščenim); spušeni 157.6. (m. spuščeni); — da ne vštejemo mej nje: časten 113.11; in: zapečaten 56.7., ki sta vsaj po Kranjskem v resnici navadna—; nepravilni so tudi: gledjoč 77.10; ljubjoče 182.24; vid’joèa 150.6; obupajoče 156 7; praznuvajoče 95.19. Deležnik: plesaje
71.16.	pa se nam zdi napravljen prav v duhu sedanje slovenščine, ki nareja deležnike sedanjega časa glagolov V. vrste 2. razreda raje po 1. razredu iste vrste. O nekaterih drugih deležnikih govorimo še posebej.
V tretji množinski osebi sedanjikovi rabi Prešeren pogosto krajše oblike : cvetó 7.9; 7.16; 51.4; 98.7; peso 11.12; 58.1; ponesó 151.11; odpró 73.13; pasó 51.6; pojó 51.5; 77.16; 78.11; 85.14; 127.10; 127.12; 154.6; reki') 129.12; poreko 123.8; teko 5.7; 25.12; 43.15; 105.8; tepó 129.4; vijó 183.19; gnijó 171.7; opero 184.20; dadé 73.20; deržč 10.12; vderže 48.10; gerčč 64.1 ; gore 178.16; tihe 68.3; jeèé 175.4; leté 65.3; 66.15; 66.22; 110.2; leže 173.20; 173.21 ; 175.1 ;' 178.20; obledé 86.12; stojé 175.19; 178.2; Sumé 10.10; vele 64.3; zakerčč 66.21; žele 71.11; 84.20; govoré 100.17; ’zučč 107.18; more 23.17; omeče 105.5; osra-moté 104.11; pusté 8.6; 156.8; razdelé 77.13; rosé 96.4; storé 99.21; vedrò 87.8; zbudé 133.11; 137.8; zvoné 64.1.
Vendar se poslužuje tudi daljših oblik: vzamejo 28.18; molčijo 10.7; odletijo 66.20; ostermijo 74.3; stojijo 100.24; branijo 75.15; brusijo 120.3; budijo 77.6; dervijo 66.18; hladijo 76.1 : ljubijo 184.8; naklonijo 172.25; nosijo 175.6; térd’jo 171.13; potérdijo 79.14; razjasnijo 82.2; 84.12; rojijo 179.4; tolažijo 82.1; 84.11; vól’jo 172.24; sijejo 19.1; 77.5; pozna celò prav kranjske oblike: cvetèjo 19.4; prejméjo 76.3; derejo 73.1 ; umerjèjo 191.19; pojejo 101.22; spèjo 11.1; želejo 11.3; pogubèjo 95.5; zmajejo 98 11.
Glagolu „grein, iti" je ohranil še staro obliko „gréde" 49.4; da je pisal tudi krajšo obliko „gre", je razumljivo samo po sebi; glej le: 50.9.
Prav kranjska osobito ljubljanska je napačna oblika opisovalnega tvorno-preteklega deležuika: „najdel (najdil), najdla, n ajdi o" ; glej: sim najdil 22.5; ni je najdel 85.8; najdla boš 166.14; nisim najdla 183.6; ni.. najdlo 28.4; soganajdli 86.10; ne bodo najdli 157.8; bomo najdli 172.23: pravilnega deležnika „našel, našla, našlo" ni v Prešernu.
Glagol „rastem, rasti" (= rast + ti) rabi 1. pravilno; glej: «) sedanjik: raste 140.13; 142.2; rastejo 144.4; h) deležnik: rastle 145.13; zrastel 148.13;
2.	nepravilno; glej: «) sedanjik: rase 119.9; porase 134.3; zrase 100.9;
b) deležnik: je zrasla 94.4; sta zrasla 94.2; so zrasle 94.1. Nepravilne oblike so bolj pogoste ter kažejo, da se je v tem bližal Prešeren tarodnej govorici; narod namreč uvršča nedoločnik „rasti" (prim. 142.1.) v isti red z nedoločnikom „nesti" ter izpušča „t", nareja torej oblike glagola „rasti" na osnovi „ras''. Istemu glagolu „rasti" je trpno-pretekli deležnik v Prešernu „rašen, rašena, raše no"; glej; besede zrašene 98.19. Kes govoré Bohinjci „rašen, zrašen" prav tako, kakor Kraševci „rašcen, zraščen"; prestavljajo torej glagol „rasti" v IV. vrsto ter narejajo novo obliko „rastiti", „rastieu" = „raščen“, »rašen." Posebej naj omenimo še nedoločnik: cvetet’ 10.0.
Glagol „morem", ,(moči" rabi Prešeren časi mesto: „moram, morati"; glej: jutra čakat more (= mora) 172.15; zvedit’ mòre (=mora) 179.15. Je-li tudi v: mòrte vtihnit’ vekomej ti.4; in v: ljubit’ mor’mo se 180.22. misliti na „morete" — inorate", moremo" = „moramo", ali pa ste obliki „morte" in „mor’mo" okrajšani iz „morate, moramo", ki bi imel stati na imenovanih mestih, ni razvidno. V: ako mor’te 0.7. je „mor’te" brez dvombe = „morete‘‘. Poznal je seveda Prešeren glagola „moram" in „morem" tudi v njunem pravem pomenu in v njunih pravih oblikah; glej: vem, de mora vsak umret’ 24.15; sto moram milj dirjati 02.10; povedat moram ti 182.9; glej: molčati delj ne more 135.2; ločiti pred se iz sveta ne more 179.10; prim. tudi; zamore vse molitev 185.8. V „Novi pisariji" je rabil, kakor znano, „musi" 99.24.
Sedanjik „dem“ je Prešernu znan; glej: dejo 111.4. a bolj navaden mu je fldenem-; glej: denimo 100.5; deni 99.5. Nedoločuika »deti11 pa ni rabil; mesto njega služila mu je oblika »djati" (= ponere); glej: djati v grob 04.3; djal 41.10; perzadjal 192. v opomb. 1. vr. 4; djali 110.5; djan 75.10.
Glagol »minem, miniti1- pregiblje navadno pravilno po II. vrsti; tretja jedninska oseba sedanjikova mu je: „mine“ 75.20; 70.0; 137.0; 140.2; 108.12; jedenkrat pa »mini" 75.18, Oblika „mini“ napravljena je po IV. vrsti, v katero je prešlo mnogo glagolov II. vrste; prim. Levstik n. n. m. str. 09.
Mesto „zarujavim (= zarjavim), zarujaveti (= zarjaveti;“ rabi »zari-jovim, zarijoveti"; glej: stara ljubezen ne zarijovi 83.19.
Od glagola »hoteti11 pozna Prešeren najprvo sedanjik; hočem 02.4. Poleg te mlajše oblike pa mu služi tudi starša oblika „čem“ : kaj.. čem storit’ 9.12. V drugej osebi jedninski rabi: hočeš 11.9; 11.11; 97,13; 144.12; očes 36.11; češ 97.19. Za tretjo osebo mu služi le: hoče 150.3; 172.12; 172.13; 189.7. V množini je poznal: hočmo 30.3; hočte 40.5; 93.5; 94.8. Tretje osebe množinske nismo našli. Tvorno-pretekli deležnik II. je pravilen: hotel 09.20. ter ima naglas na prvem zlogu. Ta naglas provzroči, da postane „e“ zadnjega zloga polglastn in da slednjič izgine: hòtla 09.20. V zvezi z nikalnico piše Prešeren: nočeš 11.14; noče 105.19; 119.14; 152.14; 155.10; 150.6; 172,17; 178.4; nočte 101.13; a nikdar ne: nečeš, neče, nečte. Zanimiv je slednjič v Prešernu velevnik : „ne hoti“ ; glej: zavreči v jezi ga, moj Bog, ne hoti 185.11. Nepravilen je velevnik glagola »živim, živeti" : živete 109.18. (m.: živite).
Jedninski velevnik glagola »gledati1- (pogledati, pregledati) je redko-krat popolen; velevnika „ gl e d aj“ celò nikjer nismo našli v Prešernu ; nahajajo se pri njem le sestavljenke: pogleduj 05.9. in preglédej 53.13; glej: velevnik: podaj 53.13. in: podéj 50.1. Nič bolj pogosta ni oblika: »glej11; našli smo jo v poezijah samih le jedenkrat: glej 03.17; in: poglej v opomb. 1 vr. 0.,
v opomb. 2. vr. 2., v opomb. 4. vr. 4. Najraje je Prešeren odpahoval začetni „g“ ter pisal »lej44; prim. 02.21; 03.21; 04.5; 66.5; 00.5; 67.3; 07.7; — tolikokrat v »Lenori" —, dalje v: 70.0; 89.5; 100.1; 112.7; 122.9; 143.14; 144.1; 147.12.
Glagol »smejati se44 in sestavljenke sprega v sedanjiku lepo 1. razredu V. vrste: »smejam se, smejati se44, nikdar po V. vrste 4. razredu: »smejem se, smeješ se44, nikdar po 2. razredu III. vrste: »smejim se, smejiš se“; glej: se smejaš 61.20; nasmejaš se 34.19; se smeja 27.3; 28.19; 142.4; na-smeja se 70.2; se . . smejajo 19.5. Opisovalni tvorno pretekli deležnik je: »smejal14: smejale so se 157.10. (ne: »smijale44).
Mesto: »zamujam, zamujati44 rabi Prešeren : »zamudam, zamudati44; glej: pastir rumene zarje ne zamuda 140.0; prim. zgoraj navedeni deležnik: »vtrudena44 17.9. (mesto: »vtrujena44).
Glagola »neham, nehati44 ne pozna: ustvarila sta mu ga še le Jurčič in Stritar, — razun na jednem mestu 173.10; kjer sta tudi ona dva pridržala: »jenja44 —; mesto njega piše dosledno: »jenjarn, jenjati44; glej: jenja skeleti rana 175.7; ne jenja pred 173.1(1; je jenjal 174.11. Tudi oblika Jurčič-Stri-tarjeva: »nehujem, nehovati44 mu je neznana; mesto nje piše: »jenjujem, jenjevati44; glej: jenjuježeraj 70.6; jenjvàla je 67.16. (= jenj’vàla = jenjevàla).
Glagola »pogrešam, pogrešati44 ne rabi po V. vrsti, ampak prestavil ga je, — kar ni navadno — v VI. vrsto: »pogrešujem, pogreševati44 ; glej: cel čas so blagih sapic pogreš’vale 137.14; 138.1; 147.6. Nenavadna je tudi raba glagolov: »objemujem, objemovati44 in: »odlašujem, odlaševati44 po VI. vrsti, mesto: »objemam, objemati44 in: »odlašam, odlašati44 po V. vrsti; glej: objemuje 58.20; odlašuje 09.8. Prav pa mu služi glagol: »zdihujem, zdihovati44, (izdihujem, izdihovati) le po VI. vrsti; glej: zdihuješ 01.20; zdihuje 58.18; zdihovati 119.3; izdihjočih 178.21. (= izdihujočih = izdihujočih); prim.: »pričujoče44 113. (v zadnjem naslovu), priè’jóèe 141.2; in: pričjočim 70.23.
Izmej glagolov VI. vrste naj omenimo najprvo velevnik: »k upu vaj te-4 109.17; mesto: »kupujte44; prim. Stapleton: »veruvajte44 = verujte (Raič n. n. m. str. 20.).
Od glagola »varovati44 velevnika »varuj44 ni v Prešernu; tudi ni oblike »vari44, vsaj popolne ne; nahaja se le: »obari 14.3.; kjer je za »b44 izpal »v44; potem: »varij44 7.19. (dvakrat); 31.5; 31.20; in slednjič: »obvarji4- 106.8; 107.20; (ne pak: »obvari44, kakor trdi Bežek n. n. m. str. 29 ). Pač pa je mogoče, da je v mislih imel Prešeren obliko »obvari44 na strani 33.5; 33.10; 33.15; 33.16; 33.17; 33.20; dosledno pišoč »ob v ar" brez pogoltnice (apostropha); a mogoče je tudi kaj drugega. Prešernova oblika »obvar44 (brez pogoltnice) je morebiti nastala iz prvotnega »obvaruj44, katerega, kakor smo že dejali, v popolnej obliki nikdar pisal ni. Ker je bil naglas na samoglasniku »a44, oslabel je kratek »uu na konci v polglasnik ter je s končnim „j“ vred vtihnil ; prim. Zavadlal n. n. m. str. 34. V drugih oblikah je Prešeren ohranil samoglasnik »u'4, a še večkrat ga je izpustil; glej: varuje 90.3; varje 23.10; 103.2; 153.2.
Od sedanjikovega debla »dad-“ nareja Prešeren tretjo osebo množine: »dado44 73.20., ne pak: »dado44; »dadč44 je stareja oblika. Prav kranjska sta velevnika: podčj 66.1; in: obdčj 00.0; 00.22; vendar se nahajajo tudi pravilni velevniki: d;ij 60.13; podaj 53.13,
C.	Skladnja.
O številih in sklonih.
Dvema osebkoma sledi dopovedek v j ednini; glej: kmet in meščan .. sliši 102.24; a bolj pogosta je dvojina; glej: se kralj in cesarica sta omečila . . se umirila 59.9. sl.; sin, mati hvalita 58.5; kas in serd sta zrasla 94.2; smert in ošabnost ste zmagale 112.20.
Dvojina je v rabi skoraj dosledno, kadar je govor o dveh osebah ali rečeh; ne nadomešča je množina; glej: obetate.. očesa 79.13; dve sami ste zmotile, dve sami zapeljale .. zvezdi umno glavo 94.5. sl. ; v obče je dvojina prav pogosta; pridejan ji je večkrat števnik »dva”, ,dve“; glej: končala, končala sva 66.13; sva verjela 184.24; se loč’va 191.2; molive 59.2; prosive 59.4; deleč sta in majhina 63.3; se spustita 63.14; ranila sta 130.10; grešila sta 184.19; se nista vidila 191.24; dve sami zvezdi gledal.. sim .., dve svitli zvezdi gledal
93.16.	sl.; vajni zvezdi 129.2; dve sestri 130.1; dva jézna Keruba 150.11. Posebno priljubljena je dvojina zaimkov; glej: bila je druga nij visoka žena 130.3; bil priča sim nju sreče 157.11; veter nji roke podpera 180.3; roke.. nama..povi 64.14; perstan .. njima znani 180.14; zakon naju zveže 64.15; naju kersti 184.24; niju je poročil 49.2; nju poiskati 180.13; per njima 180.15; za njima 65.18; nad njima 66.3; pred vama 149.6. Dve reči pak ste izražene z množino: z prebelimi rokami (=s prebelima rokama) 63.11.
Tik glagola v dvojini stoji samostalnik v množini; glej: neumnost in ubožnost ste sestre 84.7.
Samostojni tožilnik. Prešernu služi tožilnik brez glagola za prislovno določilo; glej: kaj čutar’co čez pleča iz mesta vun hitiš? 72.7; šla domu sim združbo najno v glavi 184.9. Jurčič in Stritar sta pisala: „kaj s c utar’co čez pleča iz mesta ven hitiš?“; in: „šla domu sim z družbo najuo v glavi“. A Prešeren je rabil samostalnik »združba” v istem smislu, kakor je vprašal: „al je za majhin čas se združit’ vredno?” 187.15. Seveda ni — kar meni nič, tebi nič — i „združbo”, i »združit’” v »družbo” in v »družit’” spremeniti!
Dvojni tožilnik, predmetov in dopovedkov; glej: dekleta mójga ženo sim nàjdii poročeno 22.4. sl.; me tnalo najdla boš neobčutljivo 166.14; posveti te mašnika, duš varha 188.24.
Tožilnik notranjega predmeta. Nekatere glagole je vezal Prešeren s predmetom v tožilniku, ki je istega korena ali pomena z glagoli: notranji objekt; glej: šel je boj bojvat 178.17; mož., je., uk učil 184 10; boj .. bije 171.1. sl.: semkaj spada pač tudi: plesat'... raj 65.14.
Izvorni rodilnik: neba togota 93.9; vetrov šum 93.10.
Predmetni rodilnik: vremena .. preroki 93.4; 94.12; polno si znadnost imel njih 9;>. 15; si življenja tat Ul.10; lakota slave, blaga vleče 113.12; plačilo vročine, ran in žeje 122.8; vere bramba je bila dežela 127.5; brez upanja ljubezni 155.9; zdravja nimam upa 156.11: up sreče 168.8; 168.11; up.. vse pomoči 171 21; brez upa zmage 178.17; dva poglavarja nejevernikov 192. v opomb. 2. vr. 1. sl.
Delni rodilnik: bila je kraljica njih (= med njimi) Urš’ka69.5; skrita nobena bila ni zvezd 95.9; kdor pevcov peti kaj ne ve 111.11; njih le mogočni rod ima pravico 113.8; sme nekaj nas .. biti prešernih 113.15; bila je druga nij visoka žena 130.3; kdor hoče vas dočakat’ 172.13.
Svojilni rodilnik m. svojilnega pridevnika: nje grekam Gl). 12; jutra sapa 66.11; mladenča noge 70.16; ’z ust njih 74.3; očesa nje 79.13; nje oca 79.15; sonca luč 88.8; vsili gojzda prebivavcov 88.11; sad terte 93.13; nobena . . zvezd neba 95.9; v Save dereče valov .. vertinčinah 9(5.1; v knjigah njih 100.1; čebelice pušiearjam 110. (v naslovu); čebelice pravljičarjam 110. (v naslovu); čebelice šestomerjovcam 111. (v naslovu); v pesmah njega 111.6; nje hiše 119.11; po nje sledi 155.4; sin Kajtimara 171.1; slepota človeka 172.3; otrokam Slave 172.22; v časih čertomira 17(5.1. — a: Certomirovo lastnino 171.18; — per Mesijesa prihodi 18(5.19.
Vzročni rodilnik: bolečin molčati., ne more 135.2; let poznih glavasiva 175.10.
Kakovostni rodilnik: pot., v deželo duhov 95.8; neba poezije 95.9; ti si zaklade duha .. bil.. nabral 95.16; mlatva prazne slame 102.16; duh praznote .. ima 112.10; sijalo sonce je podobe zale 142.9; z napisani zlatih čerk 148.8; kag»a bolj’ga žita 158.6; pregnana od ločitve bolečine 177.16; in — menda tudi: skazsl se je korenine prave 178.18.
Oziralni rodilnik• naj proza .. bo lepote naga (= der Schouheit baar) 97.16; božjiga prazna duha 112.10; prepira trudna' dolziga 57.11; vtrudena prazniga hrupa 17.9.
Pogosto je rabil Prešeren predlog „od"; omenimo naj le, da mu je služil:
1.) pri komparativu v primerjavi: lepši od Urš’ke 68.2; od drugih manjši in časten manj 113.11; niž’ od skled’ce moje 149.14; od kafhe kai/>a bolj’ga žita 158.6; več od polovice 173.22. 2.) pri vzročnem rodilniku: od želja. . zdihuje 5.9; od lune.. migljajo 66.24; od čudeža.. roke so zastale 70.14; de b'od sladkote njega poezije potihnil.. prepir 139.12. sl.; bi bile se od ljubezni.. vmirile persi
143.7.	sl.; od straha .. serce trepeče 146.10. sl.; vpijanite od sladkiga se strupa 156.13: se trese od veselja . . žila 181.19; se od veselja svét’ obraz 191.14.
3.	) v prenesenem pomenu, kjer rabimo sedaj „o“ z mestnikom; glej: od sreče nič ne ve 5.12; od ljubezni govorit’ 13.6; pesmice.., ki jih od njene nesreče sira pel 17.15. sl.; od tvoje lepote zaslišal sim 69.22; od ljubezni bije ..sladke melodije 89.2. sl.; pesem .. je .. pel od ljubezni 89.15. sl.; priča od., lepotije 101.9; od letnih časov kroži 111.12; od ljubezni usta so molčale 135.5; govor'le usta .. od nje so hvale 155.2; molčale (so).. od podobe zale 155.6; — semkaj smemo šteti tudi naslov: od železne ceste 29. in v kazalu str. 193.
4.	) pri trpni dobi: od pomoči . . podpert 16.1; od ljubezni . . si bil vnet 27.18. pač da je to mesto lahko tudi uvrstiti pod število 2.)—; serca od ..ognja vžgane 46,12; od.. Judov praznovan 50.12; od mene pesem., je prekleta 102.1; balade od čebelice zasrane 102.7; pravljica od vas zapeta 110.9; gorje .. rojeno od dveh očesov 132.10. sl.; poroseno od ljubezni 137.9; nad jamo pozabljeno od vnukov 140.3. sl.; roža .. zapeljana od mlad’ga sonca 142.2. sl.; megla .. od burje .. pergnana 142.6; oči.. od ljubezni razsvetljeno 157.9; pregnana od .. bolečine 177.1(5; od .. pisarjov . . imenvan 192. v opomb, l.vr, 1. sl. 6.) od (= izmed): kako slovela ktera je od vaji 149.8. (5.) o oddaljenji od kake reči proč: de bi od smerti rešil te 187.17.
Nekako nenavadna je raba predloga „iz“: 1.) o vzroku z vzročnim rodilnikom; prim.: iz jeze nagle 47.12; (je li to nemški: „aus“ Zorn?); in 2.) pri superlativu (= izmed = med) z delnim rodilnikom: nar bolj iz zvezd je danica svetla 68.5; nar lepši iz deklic je Urš’ka bila 68.6.
O pridevnikih.
Določna oblika stoji m. nedoločne: Bašetovi grad 48.13; 58.22; mili bodi 60.12; vklon materni 80.9; nevestni brat 85.20; sled .. vtisnjeni 153.6. sl.; rabelj hudi 105.1; strašni boj 173.2; ujic njegovi 187.13; sad.. njeni 189.21; kaki vihar 77.7; kaki.. som 77.8; kakovi revež 127.13; nekakovi.. oblak 74.6; nekakovi sled 74.8; nedoločna pak m. določne: Usmiljen Bog 59.1; srečen ribič 77.17. »Vsak'* služi v določnej obliki: vsaki.. napis 110.8; vsaki kamen 119.11; vsaki cvet 121.7; a — v nedoločnej: vsak dan 80.16; vsak šušimir 97.2; vsak pisar 110.4; prim.: vsak (samostaln.) 97.1.
O zaimkih.
Vprašalnik »koga"? rabi Prešeren m.: „kaj?“; glej : koga te .. žali ? 82.20; koga .. nam .. jezik svoj imeti brani? 100.17. sl.; •— koga sim permolila? 59.7; koga mi je pernesla? 131.6; v koga si.. zamišljen? 72.9.
„Kaj?“ mu je isto, kar: »zakaj?"; glej: kaj za Vódnikam ne hodi 123.6. V vsklikih mu velja „kaj“ za:„ koliko" = „kako veliko"; glej: sim . . britkosti kaj prestala! 61.24; tudi je „kaj“ to, kar: „kaj velikega"; glej: ak hočeš kaj veljati 97.13.
Oziralnik »kdor" rabi za: „ki“= »-kateri"; glej: ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi 110.4; — ker je pristavil v pogojnem stavku k ozi-ralniku „vsak“ poseben samostalnik, imel bi bil pisati: „ak klasik bil bi vsak pisar, ki nam kaj kvasi", ali pa bi bil moral izpustiti samostalnik in oziralnik „vsak“ rabiti samostaluiško: „ak klasik bil bi vsak, kdor nam kaj kvasi".
Oziralnik „kar“ mu velja za: »kolikor"; glej: toliko velja, kar plača 107.2.
O glagolih.
Dovršniki m. nedovršnikov: ti mu .. daš 122.11; (m.: daješ; prim. na istem mestu stoječi nedovršnik: vnemaš); kam se cezure dejo 111.3; (in.: devajo); vam izročim prijatla 168.1; (m.: izročam); Satelitov trop.. zvezde kraj oznani 121.4; (m.r oznanja); povabim.. vas 172.16; (m.: vabim); sebe pozabi 179.18; (m.: pozablja); veselje preleti natoro 146.8; (m.: preletava); moje (terpljenje) ga premaga 150.2; (m.: premaguje); ki ’z sveta prideš 113.1 ; (m.: prihajaš); oznanvat .. pride 184.14 ; (m.: prihaja); gričik se .. skrije 175.22; (m. : skriva); se spomnimo 96.5; (m.: spominjamo); se sprosti 175.20; (m.: sprostira, razprostira); se .. zlije 133.5; (m.: zliva, izliva); — a naopak nedovršnik m. dovršnika: komej sonce bolj pertiska 7.7; (m. pertisne = pritisne).
Sedanjik dovršnika v pomenu prihodnjika: de zakon naju zveže 64.15; zlati vek zdej Muzam.. pride 103.7; — dejanje, ki ima dalj trajati v prihodnosti, je izraženo s sedanjikom nedovršnika: de soduiga jez dneva slovim 101.18.
»Čakati" z rodilnikom: al.., čakaš peres? 78.3 ; zvezd tvojih čakam 129.9; jutra čakat’ 172.15; prim.: »dočakati" z rodilnikom: dočakat’temne zore 172.13; — a »čakati" s tožiluikom: izvoljene .. čaka 184.4; in brž ko ne tudi: čakala tebe sim 70.4; — »čakati (menda po vplivu nemščine) s predlogom »na“: poroka naujga čaka 73.7; »čakati" = »muditi se“ brez določila: o smert,.. ne čakaj več 60.3.
»Varovati" z rodilnikom: bog tega varij! 99.19; —- a s tožilnikom: varje dom in babo 23.10; zemlja .. zaklad tvoj varuje 96.3; gosénce kaj.. varje 103.2; in pač tudi: Jezusa varje 153.2; »varovati" z „da“ in nikalnim stavkom: varij, de.. se ne boš jokala 7.19. sl.; varij, de ne boš mi všel 31.20; »varovati" brez določila: varij! 31.5.
»Vgasn i ti" kot neprehajalnik: sonca luč ne vgasne 88.8; kot preli ajalnik (=;pogasiti): vgasniti jo more..jeza 180.18.
Namenilnik m. nedoločnika — ako ni tu misliti na pomanjkljivo pisavo — : želi dat.. mu povračilo 180.9; povedat moram ti 182.9; — a nedoločnik m. namenilnika: gre . . prepevat’ 88.2. sl.
Neodvisni ali samostojni nedoločnik m. deležnika: to vidit’, mladeneč se Urš’ki perbliža 69.19; to viditi, drugi so vsi ostermeli 70.13; te vidit’, gerji viditi napake, je sercu rane vsekalo 107.5. sl.
Nedoločnik m. namenilnega stavka: nezvest tvoj .. pravo vero zdaj taji, se drugi perkupiti 59.18. sl ; si je veliko perzadjal keršausko vero . . razširiti 192. v opomb. 1. vr. 4; prim. nemški nedoločnik z: ,um zu“.
D.	O pomenu nekaterih besed.
V Prešernovih poezijah je nekaj besed, ki so vsaj tu in tam še dandanes znane, ki pa ne pomenjajo več popolno istega, kar so pomenjale Prešernu. Dandanes stavimo „soglasnikom* v nasprotje »samogasnike", a Prešeren je imenoval samoglasnike kratko, a krepko : »glasnike"; glasnikom je stavil nasproti: »soglasnike", prav tako, kakor pravimo »praznik" in »sopraznik"; glej: mera po vdarjih glasnikov in naslédu soglasnikov 112. v opomb. — Kar je nam dandanes »ograja-, to je bila Prešernu: »graja"; — glej: na levi, desni kàk leti germóvje, graja, cesta 65.1. sl. —, kar je nam »okolica", to je bila njemu:„okoljšna“; — glej: dežela krajnska nima lčpš’ga kraja, ko je z okoljšno ta 175.23. sl. — »Pero" ali bolje »peresa" so mu : »peroti"; glej: al, de bi. . zletel, čakaš peres? 78.3. — »Pisanje" mu pomeni spis kot dovršeno delo, ni mu d ejanje pisanja ; glej : kar rod naš . . izmislil si (je) bil.. pisanj 95.14. Pač pravijo še sedaj: »kako pisanj e pa bereš?“;tudi rabijo »pisanje" za »pismo". Sorodna s »pisanjem" pomenjajočim spis je: »pisarija"; a tudi ta ne znači dejanja »pisanja", ampak umetnost, kako in kaj naj pišemo, da postane to, kar pišemo, spis, da postane »pisanje"; glej: liči mene pisarije 97.7; nova pisarija 97. (v naslovu); oni, ki spisuje spis, ki pisari »pisanje", je: »pisar"; glej: Novo pisarijo (v obče) 97. sl.; vsak pisar 110.4; pisarja 113.12; od latinskih pisarjev 192. v opomb. 1. vr. 1; dandanes zovemo Prešernovega »pisarja-: »pisatelja". — Sedaj pravimo »četrt", »četrtina", »četrtinka", a Prešeren je dejal v to: »četertnica"; glej: pernesti zlata reče četertnico 180.16. — Da je skoval sam samostalnika »odlaš, odlaša" — glej: od kod tak dolg’ odiasi? 57.4. — in: »nasled, nasleda" — glej: mera po .. naslédu soglasnikov 112. v opomb. —, na tem ne dvomimo. — Je-li »sij" — glej: v upa rajskim siji 188.4. — gorenjskega izvira ali pak je novinka Prešernova? — Od kod so »blàgodàr" in »div-nj ek" (= divnjak = zverinjak = Wildpark,Thiergarten)?; glej: nisi zaklepal doma ti žlahtniga blàgodaróva 95.17; v divnjek grem sprehajat se 51.3; v grajski divnjek je peršla 21.7. — Je-li »sija" (= sla = Lust) — glej: tebe sija h .. krotkim, ticam vleče 30.9. sl.; hodite, kamor vedno sija vas vleče 156.12. — v gorenjščini znana?; prim. Murkovega slovarja slovensko-neinški del s. v. »Lust“; Wolf’ov slovar s. v. „Lust“. — Mesto Prešernovih »ver tinčin" — glej: v Save dereče valov .. vertinčinah smcrt te zasači 96.1. — pravimo sedaj: »vrtin", »vrtinec"; za »visčlnice" — glej: pogledaj na visclnice 65.9. — imamo sedaj: »vislice" »vešala"; okoli Ljubljane pravijo pač: »visovnce".— Nemški »Krote", „Unke“
je Prešernu: »pubeč, pubča“; glej: glasovi so enaki žaPvanju pubčev v mlaki 64.8.— »Ni za bolji rabo" 23.9. je dejal Prešeren tako, kakor pravijo še sedaj; a jedenkrat mu je služila »raba" v nekoliko drugem pomenu; glej: popusti posvetno rabo 88.1.— Jako priljubljen mu je samostalnik »zor“ ; glej: dokler se napoči zór 39.4; ko mine zór 75.20; 76.6; rudeči zór osramoté uje lica 104.11; ko zór zasije 173.19; zor obda obličje 190.12; od zora do mraka 36.5; od zora, do se nagne dan 14H.9; od zora .. do večera 150.5; mu mračila je mladosti zore 135.6; da mu pomenja isto, kar: »zarja", kažejo mesta, kakor: zasije zarja 129.5—; prim.: zor zasije 173.19. —, zarja noč prežene 133.11; — prim.: pride marsiktero noč .., se pogovarjat, dokler se napoči zor 39.2. sl. —; ve že noč.., ve že., zarja dueva porodnica 119.3. sl.; končala .. noč, kar svetla zarja zlati z rumen’mi žarki glavo 174.2 sl.; — prim.: od zora do mraka 36.5; od zora, de se nagne dan 148.9; in: zarija..dan obeta 177.5; prim.: čista zarja 109 21; zarja .. ruména 128.6; rumene zarje 146.6. I »zor" i „zarja“ mu služita časi v prenešenem pomenu; glej: nebeški z ór obda obličje 190.12; ak vajnih zvezd zasije zarja 129.5; prim.: v njim (je) zlatnina čista zarja 109.21 ; ko zarija, ki jasen dan obeta, zarumeni podoba njena 177.5.sl.; prim. slednjič: mi gledati daj lic svitlobo zorno 145.2; ljubezen .. de zazóri 185.23. Tudi mu je „zor“ isto, kar: „zora“; glej: od prihoda zlate zore, dokler sonca luč ne vgasne 88.7. sl.; •— prim.: od zóra do mraka 36.5; od zora, de se nagne dan 148.9; od zora .. do večera 150.5. — ; kdor hoče vas dočakat’.. zore 172.13. — Glede na pomen se torej „zor, zarja, zora" v Prešernu ne ločijo; prim. pak Wolf’ov slovar s. v. „Morgen“, »Morgenblick", BMorgendammerung“, »Morgen-lichf, „Morgenschimmer“.
Gorenjski so pač pridevniki: „buzakljunski“, — v okolici Ljubljanskej pravijo: .buzarónski" — »mladokljun“, „terdokljunski“, »terdoklju-nast"; glej: buzakljunski kos 30.10; tiče mlado-kljune 88.14; terdokljunsko dete 88.17; terdokljunast kos 89.6; pridevnik »ljubeznjen (i), ljubeznjena, ljubeznjeno" pak je skoval Prešeren sam; glej: v ljubeznjenih sanjah 11.2. — „Cel, cela, celo* mu služi za: »ves, vsa, vse“; glej: vojska cela domu hiti 57.15. sl.; za celi svet ne maram 58.22; za njim leti cel trop 64.20 sl.; col ga neba hočte .. zvezde zmodrovàti 94.8. sl.; cel svet posnemal.. bo puriste 101.12. — »Druga" molitev mu je isto, kar: »vsaka" druga molitev, „vse“ druge molitve; glej: kaj mašnik z mizereram, kaj danes z libero in z drugo per pokopu hiti molitvijo? 73.5. sl. — Nenavaden je pridevnik »nebogljen"; glej: redke so in slabe, nebogljene 144.2. Isti pridevnik pozna Vodnik, le da ne piše »nebogljen", ampak »nebohlen"; tudi pozna Vodnik samostalu. »n ebohl eni c; po Prešernovem pridevniku bi se glasil ta samostalnik „ne-bogljenec". Gorenjci pravijo tudi: »nabogljen", »nabogljeuec", »naboglje-nost"; prim. Wolf’ov slovar s. v. »kranklich", »Krankling", »Kriinkelei". »Nebogljen" (nabogljen, nebohlen) pomenja: »bolehen, slab" ter je na onem Prešernovem mestu istega pomena, kakoršnega je zraven stoječi pridevnik »slab". Izvir pridevniku »nebogljen" (nabogljen, nebohlen) in samostalniku »nabogljenec" (nebohlenic) in »nabogljenost" nam je iskati že v staroslovenskem »nebogi." — tlilng, miser; prim. Miklosich Lexicon s. v. »nebogi."; torej je »nebogljen" (nabogljen, nebohlen) tudi istega korena in istega pomena, kakoršnega je v novoslovenščini: »ubog"; prim. Levec, die Sprache
in Trubers »Mattbàus" str. 41.s. v. »unucen". — Po kranjskej navadi stoji »sam, sama, santo" za: »le“; glej : samó (r=; le) to znam, samó (= le) to vem 12.9. sl.;Le-uore same (= samo Lenore =le Lenore) ne kliče 58.7. sl.; dve sami zvezdi (= samo dve zvezdi = le dve zvezdi) (sim) gledal 93.16; dve sami ste zmotile, dve sami zapeljale mi zvezdi umno glavo (= samo dve zvezdi = le dve zvezdi) 94.5. sl.; smert in ošabnost ste zmagale mene same (= samo smert in ošabnost = le smert in ošabnost) 112.14 .— Mesto »sledni" = »vsak" rabili so v novoslovenščiui od Truberja semkaj pogosto: .»sleherni; Prešeren je pisal: »sledni" = »vsak"; glej: sledni je bil ti domač jezik omikan, učen 95.10. — Nekako posebno nov je pomen pridevnika »umeten"; naslanja se na koren ,um", ,uma‘; zato pomeuja Prešernu isto, kar dandanes: »razumen4; glej: modrij in zvijač je bila vsih umetna 68.16. (= razumela jih je); Slovenke nemško govorit’ umetne 138.0. (= ki umejo nemško govoriti); kaj umetni (= razumni). . pravi 160.4; prim. umno glavo 94.6. sl. —
Da bi glagol »očitati" sedaj kje pomenjal: »na dan spraviti'1, ,pokazati”, kakor pomenja to v Prešernu, nam ni znano; glej: roz’ce poezije »očitajo" to, kar se v persili skriva 136.2. — Tudi pomen glagola »rabiti" se nam vidi nenavaden; glej: kak z vjetimi Valjbun .. rabi 179.20; spominja nas nekaterih z glagoloma: „uti“ iu: v^Qtj(T&niu napravljenih latinskih in grških rekov. — »Gru-d iti“ velja za: .mučiti", »vničevati" (vinciti); glej; lakota ga grudi 180.7; trohljivost vse verige zgrudi 165.8. — Glagol »izmisliti" nima sicer glede pomena nič posebnega na sebi; glej: kar rod naš.. izmislil si (je) bil.. pisanj 95.14; a jednakega pomena je Prešernu: »zmisliti" (»zmišlje vati"); glej: od pomladi zmisluješ pesmico 72.10; tudi mu je »zmisliti" isto kar: »pomisliti"; glej: ne zmisli, de .. bode odnesel 107.13. sl.; zmisli, kak je kratek .. cvet 121.7; naj zmisli .., de ..žetev .. dozori 167.9. sl.; prim : pomisli, . . nezvest tvoj de . . vero . . taji 59.17. sl.; naj misli .., de na .. verh lete strele 110.1. sl. V kitici: Al zmisli ran, kijih Valjhiina meči so storili 186.11. sl. pomenja »zmisliti" isto, kar »spominjati se". Nesestavljeni glagol .misliti" je isto, kar: »nameravati"; glej: prodajat’ misli jih 111.18; življenje misli vzet’ si 179.5; ni li to vpliv nemškega; »denken", gedenken"? —
Prislov »zméram" pomenja: »vedno"; glej: zméram .. sodiš 17.18; zmenim vprežene 30.7; zméram .. svojo goni.., zméram . . poje 89.1. sl.; a jedenkrat pomenja to, kar: »v miru"; glej: ti pa mene pósti zméram 29.15.'—
Za »dopoldan, dopoldne" rabi: »zapoldan"; prim.: zapoldan .. doma sedi, popoldan tako govori 50.14. sl. — Časi mu je .ki" isto, kar časovni: „ko"; glej: marsikdej, ki ti tvoj ljubi zapoje 17.13; nevesto, ki objamem 65.15; ki te vodila ni le stara vera 175.15; ki mu odpade trupla peza 189.20; — oziralcik pa je .ki" v: roži.., »ki“ pride nanjo.. slana 187.9. sl.; (ki pride nanjo = na katero pride). — »Ker" mu služi za „ko“; glej: ker (= ko) se ozera 69.13. I »ki“ (=ko) i »ker" (=ko) sta le pismena izraza za „k’", s katerim pričenja ljudska govorica časovne stavke. Nahaja se tudi „k’" (=ko) v Prešernu; glej: 142.6; prim. tudi: k’ = ko = kakor 173.20; 182.11.— Za »odkar" pravi: »kar"; glej: kar se je ločil 57.7; kar ti cveteš med njimi 120.13; kar souce sim zagledal 120.15. —
E.	O nemčiznih in o tujih besedah.
Dejali smo že tu in tam, da je na jezik Prešernov marsikaj vplivala nemščina; sedaj naj opozorimo le še na nemške ptujke: dilja, diljica 63.4; lojtra 40.1; mežnar 64.13; soldat 23.10; soldaški 23.18; soldaška 23. (v naslovu); 193. (v kazalu); žnablo 101.3; žnabel 178.4; dalje na nenem-ške ptujke, ki so pa po nemščini prišle v slovenščino: dohtar 43. (v naslovu); 43.1. (dvakrat); 43.7; 43.11. (dvakrat); doktorja (na naslovnem listu); kafč 120.4.; klošter 49.4; 54.3; 55.11; na italijanske: barka 129.14; 161.12; berič 73.16; 73.20; skudela 149.13; škatla 109.6; na grške: homeopat 111. (v naslovu); 111.15; in: kor 88.6; na latinske: bilje (vigiliae) 64.4; natora 14(5.8; pater 49.3; tercjalka (=tercijalka = tertiaria)
123.8.	O tujkah leposlovne, zgodovinske in bajeslovne reči zaznamujočih ne govorimo. Da je latinščina in — kolikor toliko — tudi grščina vplivala na preobrazbo jezika Prešernovega, to dokazuje že mnogo zgoraj navedenih rodilnikov, ki so ustvarjeni prav po zgledu latinskih rodilnikov. Vpliv nemščine pak se pojavlja še posebej v tem, da je Prešeren
1.	) marsikako slovensko besedo zavil po nemškem; glej: zastopi (= verstehc, m.: razumi) 97.11; poduči (= unterrichte, m.: pouči) 101.18; doživela.bom (= erleben, m.: živela, učakala) 188.3; sim . . stavil se nasproti (= habe mieli entgegengestellt, m.: sim . . v bran se stavil) 155.11; se., zoper stavi (m.: se .. v bran stavi; prim.: v bran .. stoji
163.9.	sl.) 173.13; prestal (= ausgestauden, m.: prebil, pretrpel) 22.6; sim prestala 34.20; 61.24: je prestala 179.11; nesreč prestanih 107.15; per-nesla (= prenesla = ertragen, m.: prebila, pretrpela) 175.9; otrokam sliši (— gehort, m.: spada, je) 172.22; spati ne puste (= lassen, m.: dadé) 8.6;
a prav je dejal: pusti peti moj’ga slavca 89.11; čoln.. leteti.. pusté roké brodnika 156.7. — ; brez vse rešne poti (= oline alien Weg, m.: brez kake, brez nobene) 162.14; sklenete se enkrat (= einmal, kiinftig einmal, einst) 185.22; joka z nabiti se (= es kann sein, vielleicht) 73.3; pravdajo se .. zna biti 158.12; zna biti, de .. bo 167.12. sl.; — a pravilno je napisal: nezvest .. morebiti . . taji 59.18. sl.; bo perjeten morebiti . . glas 123.5; hote .. mor ebiti zaničvale 138.7. sl. ; bodo morebit’ ostale 134.12; morebit’ ..spi 179.13; al skozi (= durchaus) se še ni sklenila 183.10;
2.	) da je zapisal nekatere po nemščini stvorjene reke, glej: eden .. in spet drugi 123.2. (= der eine — der andere, m.: drug —drug; celo „spet" je = wieder, „spet drugi" = der andere wieder); od nedelje do druge 102.13. sl. (m.: od nedelje do nedelje; prim.: od naroda do naroda 117.6; žnabel žnabla 178.4.); peršla k resnice sim pogledi 182.15. (= bin zur Einsicht der VVahrheit gekommenj; bi peljal, .pravdo 43.4 (— Process fiibren); živi ..v en dan 23.19. (-= lebt in den Tag hin); življenje misli vzet’ si 179.5. (=gedenkt, sich das Leben zu uehmen); so na svet rodile 187.4. (= zur Welt gebracht, ako ni tu: »svet" = ,svit“ in: „na svit roditi" = rin lucern edere"); — brž ko ne tudi: je pri še 1.. v zamero 164.2; ne zameri 101.2; 120.16; (prim. nemški: „vermessen");
:’>.) da je napačno oblikoval sedanjik trpne dobe iz trpno - preteklega deležnika in glagola ,bodem (bom)" m. „sem"; glej: bo pregnana 7.8; bo..
3i
djan 74.1; bo otet 77.10; bo zapeta 102.3; bodo brane 112.6; — in pač tudi: bo sprošen,.. goljufan 79.16;
4.	) da je napačno rabil prislov »vedno"; v kitici: odite h kamor vedno sija vas vleče 158.12. kaže namreč razvrstitev besed, da je »vedno" tesno vezati s »kamor", ter da je .kamor vedno" = »kamorkoli" (= wohin (auch) immer); da je hotel Prešeren oni »vedno" rabiti v pravem pomenu (= semper), bi bil pač drugače razredil besede;
5.	) da je nemčeval v skladnji: «) ker je rabil osebno zvezo m. brez-
osebne; glej: zvestoba je brati 85.7. (m.: zvestobo je brati); (i) ker je ondi s predlogi vezal samostalnike, kjer bi bil zadostoval sam samostalnik; glej: se (boš) pred ljudmi sramoval 81.16. (m.: ljudij); pred ogDjam .. pred točo bi .. varoval 161.13. sl. (m.: ognja .. toče); pred smertjo .. obvarje 167.5. (m.: smrti): pred smertjo obranit 178.23. sl. (m.: smrti); bi od smerli rešil 187.17 (m.: smrti); pred sovražniki.. se skriva 180.20. (m.: sovražnikom); y) ker se je posluževal napačnih predlogov; glej: prednjo (m. : od (vsled) nje) 181.4; čez vse (= liber alles, m.: nadvse) 46.15; 173.18; čez tebe (m.: o tebi) 166.1. sl.; k svoji škodi (= zu euerem Schadon, m.; na (v) svojo škodo; prim. 95.20: v zgubo veliko) 101.13; d) ker je za pridevek (Attribut) samostalnikom prideval samostalnik s predlogom; glej: lepote ’z Ljubljane 69.3 die Schonheiten von Laibach); — celò, da je »lepota" rabil v osebnem pomenu, cela to je pro-vzročila nemščina — ; pevic brez upa 17.11; brez oblakov srečo 93.21; marr siktera ’z hiše 24.6; i. t. d.; s) ker je pisal m. svojilnega zaimka 3. osebe zaimek one osebe, ki je v stavku osebek; glej: kristjanov tvojih (m.: svojih) 186.14; f) ker je pričenjal časovne stavke ali z »dokler" brez nikalnice in s sledečim „de" — glej: dokler, de bo .. vtihnil (= bis dahin, dass er, m.: dokler ne bo .. vtihnil, dokler ne vtihne) 89.20; — in z »dokler" brez nikalnice; glej: dokler obraz razjasnijo (=r bis sie .. das Gesicht ausbeitern, m.: dokler.. obraza ne razjasnijo) 82.2; dokler me .. ponesti (= bis sie mieli tragen, m.: dokler me .. ne ponesó) 151.11; dokler .. bilo je zagrinjalo (m.: dokler ni bilo zagrinjala) 162.10. sl.; dokler .. reje zmanjka (m.: dokler., ne zmanjka) 163.14; dokler .. kdo sope (m.: dokler .. nikdo ne sope) 173.16. sl.; dokler te posveti (m.: dokler te ne posveti) 191.7; — a prav slovenski je pisal: dokler .. ne mine 7.6; dokler., ne vgasue 88 8; dokler ne cvete 120.7; in: dokler ni.. prelita 173.16. sl.; — ali pa s »pred ko de" (= friiher als dass); glej: pred, ko de preteče 54.15; in s »pred de"; glej: pred, de.. omaga 1 73.14; pred .., de .. zasveti 11.6; — pravilno pak: preden miguil bi 67.1 ; pred, ko gresta 33.19; pred, ko preteče 56.5; pred ko starost bo Mabaon 121.10; pred, ko vgasuila smert 148.12; pred ko se loè’va 191.2; pred, ko greš 191.5; in: pred bom .. zgubil, ko nehal 21.9; šla bom pred.., pred .. objamem, ko perpelješ 47.25. sl.; tj) ker je pogojnim stavkom na čelo stavil »zakaj, ak“ (= »denn, vvenn", m.: »kajti, ak“); glej: zakaj ak .. zasije 129.5; zakaj, ak.. rekó 129.12;	<?) slednjič ker je v dopustnih stavkih rabil: »namest,
de bi" in: »brez de bi" (m.: »ne da bi"); glej: namest, de bi šel 160.10; brez de bi.. osvobodil 178.14.
/)'■ I. Tertnik.
Js.ixregtbesriob.t,
I. Personalstand, Facher- und Stundenvertheilung.
A.	Lehrer:
1. Arthur Steinwenter, Dr. der Philosophie, Director, lehrte Gesehichte und Geographie in der VIII., philosophische Propadeutik in der VII, und VIII. Classe. 7 Stunden.
-• Johann M ajciger, Professor (in der Vili. Rangclasse), lelirte Slovenisch fur Slovenen in der II. A und B. 111. A und B. IV., V.. VI und VII. Classe, fur Deutsche im I. und III. Curse. 17 Stunden.
■1. Josef Pajek. Dr. der Ideologie, fh. geistl.Rath. Professor (in der VIII. Rangclasse), lelirte Religion in der I. A, II. A, III. A. IV.—VIII. Classe. Iti Stunden.
4- Fran/ Horàk, Professor, Ordinarius der VI. Classe, lelirte (leschirhte und Geographie in der II. A und B, III. A und B. VI. und VII. Classe. 21 Stunden.
5.	Anton Lantschner. Professor. Ordinarius der VIII. Classe, lelirte Rateili in der Vili.. Cricchiseli in der VI. und VII!.. Deutsch in der Vili.. Gesehichte und Geographie in der V. Classe. 21 Stunden.
6.	Josef Mei sei, Professor, Ordinarius der IV. Classe, lehrte Letein in der IV., Griechisch in der IV. und VII.. Deutsch in der IV. Classe, Stenographip in heiden Cursen. 21 Stunden.
7.	Jakoh Hirschler, Professor, Ordinarius der VII. Classe, lehrte Mathematik in der III. A.,
1\ .. VI., VII. und Vili., Naturlehre in der VII. und Vili. Classe. 20 Stunden.
8.	Johann Schmierer, Professor, beurlauht.
il.	Karl K i rchlechner. Professor. lehrte Deutsch in der III. A. V.. VI. und VII.. Gesehichte und Geographie in der IV.. steierinarkische Gesehichte in der IV. Classe. 18 Stunden.
10.	Johann Kočan, Professor. Ordinarius der HI. B Glasse, lehrte Rateili, Griechisch und Deutsch in der III. B. Slovenisch tur Slovenen in der Vili. Classe, fttr Deutsche ini 11 Curse. 18 Stunden.
11.	Georg Polsi, wirklicher Gyinnasiallehrer, Ordinarius der I. A Classe, lehrte Ratein in der
I.	A und VII.. Deutsch in der I. A Classe. 17 Stunden.
12.	Franz JerovSek. wirklicher Gyinnasiallehrer, Ordinarius der li. B Classe, lehrte Ratein in der II. B. Griechisch in der V. und Deutsch in der II. B Classe. 17 Stunden.
13.	Ignaz Pokorn, wirklicher Gyinnasiallehrer, Ordinarius der I. B Classe, lehrte Ratein und Deutsch in der 1. B, Slovenisch fttr Slovenen in der 1. A und B, Geographie in der I. B Classe. 18 Stunden.
11. Blasius Matek, geprtifter supplierender Gyninasiallehrer. Ordinarius der V. Classe, lehrte Mathematik in der 1. A und B. IR A und B. Ili B und V, Naturlehre in der IV. Classe. 22 Stunden
15. Josef Murr, Dr. der Philosophie, geprtifter supplierender Gyninasiallehrer. Ordinarius der
II.	A Classe. lehrte Ratein ili der 11. A und V.. Deutsch in der 11. A Classe. 18 Stunden. Iti. Johann Tertnik, Dr. der Philosophie. geprtifter supplierender Gyrunasiallehrer, Ordinarius
der IH. A Classe, lehrte Ratein in der III. A und VI., Griechisch in der 111. A Classe und SchOnschreiben. Ih Stunden.
17.	Cajetan Rippitseh. Dr. der Philosophie. geprtifter supplierender Gymnasiallehrer, lehrte Geographie in der I. A, Naliirgeschichte in der I. A und B, II. A und B, IH. A und B, (1. Seni.), V. und VI.. Naturlehre in der III. A und B (II. Sem.). HI Stunden.
18.	Jakoh Kavčič, Chorvicar, Aushilfslebrer, lehrte Religion in der 1. B, li. B und lil. B Classe, li Stunden.
Ih. Arthur Hesse, k. k. Realschullehrer, Nehenlehrer, lehrte Zeiclmen in der I. Aht.heilung. :i Stunden.
20.	Vineenz Hruhy, k. k. Realschullehrer. Nehenlehrer, lehrte Franzosisch. 2 Stunden.
21.	Friedrich Schuster. Nehenlehrer, Btirgersehullehrer, lehrte Zeiclmen in der lì. und IH. Ahtheilung. 4 Stundeji.
22.	Rudolf Marki. Nehenlehrer. Turnlehrer an der k. k. Rehrerbildungsanstalt u. an den heiden Mittelschulen, Turnwart des Turnvereines, lehrte Turnen in 5 Ahtheilungen. li Stunden.
23.	Angus) Salter, Nehenlehrer, Donichoralist, lehrte Gesang in 3 Ahtheilungen. 5 Stunden.
B. Gymnasialdiener : Johann Raupal.
II. Schiller.
I. A Classe (26).
Brabenec Emil.
Černelč Josef.
Dolšak Anton.
Graschitz Karl.
Griletz Michael.
Gttnther Josef.
Haus Emil.
Heu Josef.
Kotzbeck Emil.
Macher Josef.
Marwieser Johann.
Mravlag Anton.
Muršec Franz.
Nagele Hugo.
Peteri ič Anton.
Posch Johann.
Premerstein Alfons, Ritter von.
Rainer Julius.
Reisp Friedrich.
Scherbaum Fritz.
Simon Gustav.
Solak Josef.
Wittek Hugo,
Wittermann Leo.
Zotler Alois.
Zvvetti Josef.
I. B Classe >31).
Čuček Anton.
Čuček Franz.
Domajnko Franz.
Finžger Alois.
Glanjcer Andreas.
Horvat Nikolaus.
Kavčič Josef.
Klemenčič Anton.
Kopušar Johann.
Krulc Johann.
Lebar Felix.
Lenart Josef.
Lesjak Andreas.
Lukmanu Franz.
Masten Johann.
Mertschun Anton.
Mlakar Johann.
Mulec Ignaz.
Murko Franz.
Petelinšek Martin.
Rajter Franz.
Robnik Johann.
Sagadin Stephau Slopšek Martin.
Sinonig Josef.
Sok Victor.
Sorko' Josef.
Srebre Anton.
Stumpf Anton.
Sušeč Stephau.
Suen Johann.
Trojner Johann.
Vaupotič Johann.
Zadek Ignaz.
II.	A Classe (25).
Borzgcki Johann, Ritter v. Bračko Theodor.
Doleček Carl.
Hansel Fritz.
Hauser Edmund.
Ipavic Guido.
Jamšek Franz.
Kolar Johann. Koenigsbauer Johann. Kristl Rudolf.
Laut'er Hermann.
Lovrec Andreas.
Matjašič Gottfried.
Moser Friedrich, Ritter v. Mulej Alois.
Petrovič Isidor.
Pihler Franz.
Prodnigg Josef.
Sark Rudolf.
Soretz Josef.
Skamlec Ignaz.
Tomažič Alois. Tschernitschek Otto. Wagner Cari.
Zeman Johann.
II.	B Classe (39).
Bežan Josef.
Bohanec Peter.
Cvetkovič Andreas. Cvetkovič Franz,
Curili Franz.
Dolàr Simon.
Fritz Vincenz.
Gavez Johann.
Golob Othrnar.
GroblSek Johann.
Horvat Alois.
Hren Victor.
Kaker Johann.
Kelemina Johann.
Kociper Rudolf.
Kosi Matthias.
Kranjc Andreas.
Kreft Johann.
Krevl Josef.
Lassbacher Josef.
Lončarič Josef.
Mlinarič Johann.
Močnik Franz.
Polovió Johann.
Potočnik Alois.
Préindl Ferdinand.
Prus Anton.
Pupacber Franz.
Ratej Franz.
Rojko Josef.
Rožman Josef.
Skvarč Josef.
Staufer Franz.
Šel Heinrich Šlehinger Johann.
Urbas Johann.
Voglàr Franz.
Wraber Maximilian. Zamuda Alois.
III.	A Classe (35).
Baumayer Paul.
Benescli Heinrich. Bermann Alfred.
Cilenšek Josef.
Čirič Anton.
Fajfar Johann.
Figdor Gustav.
Haim Josef.
Haus Moriz.
Jager Augustin. Janeschitz Eduard.
Kartin Josef.
Liichle Alois.
Lovrec Franz.
Majžer Anton.
Mally Arnold.
Nodi Leo.
Očkerl Josef.
Orosei Egon.
Peukert Franz. Posolofsky Ludwig. Rodoschegg Gustav.
Schi vizhoffen Victor, v. Schwarz Anton.
Spitzy Josef.
Thurn Franz.
Triller Leo.
Vajda Franz.
Vobič Clemens. Vogelvveider Anton. Vucetich-Bieliz Vladimir.
Ritter v.
Weber Josef.
Weingerl Karl.
Wressnig Franz,
Zilek August.
III.	B Classe (24).
Rosina Johann.
Božič Anton.
Caf Johann.
Florjančič Josef. Glahačnik Alois.
Goričan Johann.
Heric Franz.
Klemenčič Josef.
Kosi Jakob.
Krajne Josef.
Kukovec Alois.
Kurbos Jgnaz.
Limovšek Josef.
Potere Alois.
Pučnik Anton.
Robič Adolf.
Selinšek Josef.
Sernec Vladimir.
Slavič Matthias.
Stergar Anton.
Štuhec Franz.
Vargazon Màtthiius. Vuk Johann.
Zemljič Johann.
IV.	Classe (28). Bratkovič Alois. Fasching Johann.
F’eigl Wolfgang, Glaunigger Johann. Golob Franz.
Griinitz Karl.
Grill Gottfried. Hadwiger Franz.
Huber Franz.
.lenti Bernhard. Klassinz Anton. Kociper Anton.
Korošec Anton.
Lavtar Othmar.
Lavtar Paul.
Leskovar Josef.
Leyrer Roman. Likavetz Johann. Lorenčič Vincenz. Marek Richard. Petrovič Ambros. Prassi Friedrich. Pschunder Ferdinand, Rauter Jakob.
Rziha Arthur, Edl. v. Vogrin Johann.
Zeman Anton.
Žitek Egon.
V.	Classe (28). Beiti Ferdinand.
Brečko Franz.
Dernovsek Karl.
Dolàr Anton.
Fischereder Otto.
Grofinigg Oskar.
Haus August,
Huber Karl.
Kaiser Alfred.
Karba Richard.
Korošec Alois.
Krener Rudolf,
Kukovec Fioria n.
Lušin Franz.
Mach Alfons.
Majcen Martin.
Malajner Karl.
Minafik Alfons.
Osvatič Franz. Schwarsehnig Gustav. Senčar Matthaus.
Spitzy Anton.
Stegenšek Augustin. Steyskal Julius. Bitter v. ìskerbs Roman.
Vavroli Alois.
Vogrinec Johann.
Zižkar Marcus.
VI. Classe (20).
Ferme Gotthard.
Glančnik Franz.
Ivanc Johann.
Jerovšek Anton.
Jurko Johann.
Kocbek Anton.
Kolarič Anton.
Krošel Franz.
Kurnik Max.
Mažir Franz.
Neupauer Alexander, Edler von Furnberg. Noroglav Friedrich.
Ozvald Karl.
Pirchegger Johann.
Rakuš Johann.
Sohocher Ludwig. Schuster Arthur. Terstenjak Roman. Vaupotič Georg.
Weese Oskar.
VII. Classe (2:ì).
Achitsch Adrian.
Barta Adolf.
Bohak Franz.
Erker Josef.
Fischereder Moriz. Gartner Franz.
Hohnjec Josef.
Horvat Friedrich.
Jančič Johann.
Kreft Leo.
Krulc Franz.
Lavtar Ludwig.
Lorber Hermann.
Pečar Alois.
Reiser Hermann.
Somrek Josef.
Terč Rudolf.
Trop Franz.
Urban Eduard.
Verblatsch Rudolf. Vogrinec Anton.
Zemljič Matthias.
Zekar Josef.
Vili. Classe (11).
Gobec Josef.
Hauptmann Jgnaz.
Ilešič Franz.
Kapper Anton.
Katz Victor.
Korošec Anton.
Neupauer Theodor, Bitter Rakovec Engelbert. Reiser Max.
Schreiner Franz.
Sanda Johann.
Privatisten :
Rabcewicz v. Zubkovski Max (I. A Classe). Gerstlauer Julius (111. A Classe).
Miklautz René (111. A Classe).
Taborsky Edgar (IH. A Classe).
m. Lehr-
A. Obligate
!! stimolasse. delili zalil.
Religions-
lehre.
Lateinische Sprache.
Griechische
Sprache.
I.
A A' H
2 Stunden.
8 Stunden.
Die regelmaBige umi
I. Hauptstttck das Nothvvendigste aus
ii
der katholischen Religions-i| lehre und jj die Lehre J, vom 2., 3. und 4. Sacrament.
II
A A- B
111.
A AB

der unregelmàBigen Formenlehre, Voeabel-lernen, Cbersetzungs-ubungen aus dem Obungsbuche; von der Mitte des I. Semesters an vvOchentlich eine Schularbeit in der 2. Hrdfte der Stunde.
2 Stunden. Das
Wichtigere aus der katbo-' liscben Liturgi k. Wiederholung der Glaubens-lehre und Neu-
behandlung : I der Sittenlebre.
8 Stunden. Erganzung der regel-lnafiigen Formenlehre, die unregelmiiBige Formenlehre und das Nothvvendigste aus der Satzlehre, eingeftbt an den Stttcken des Obungsbuches. Vocahellernen. Monatlich 3 Schulauf-gaben, 1 Hausaufgabe.
2 . Stunden. Geschichte der gottlich. Oflenbarung des alten liundes, Neu-behandlung der Lehre von den Gnaden-mitteln und Wieder-holung der vvichtigslen 1’artien der Glauhens- u. Sittenlebre.
6 Stunden.
Wiederholung ein-	•' Stunden.
zelner Abschnitte der Die Formenlehre bis Formenlehre, die Gon- z ur Conjugation der gruenz- und Casuslehre; Consonantenstamme, aus Cornei. Nepos:	eingettht an den
Miltiades, Themistocles,:	Sttlcken
Aristides, Pausanias,
Cimon, Lysander,
Alcibiades, Thrasybulus,
Conon, Epaminondas,
Pelopidas, Agesilaus.
Alie 14 Tage eine Scimi-, alle 3 VVochen eine Hausaufgabe.
des Ubungsbuches. Vocahellernen. Von der zweiten Halite des I. Sem. an alie 4 Wochen eine Haus- und eine Schulaufgahe.
Deutsche Sprache.
4 Stunden. Formenlehre, der ein-fache Satz, ortho-graphische Obungen,!
Lesen, Erkliiren, VViedererzahlen, Memorieren und Yortra-gen ausgewahlter Lesestticke. Im I.Sem. monatlich 4 Dictate, im 11. monatlich 1 Haus-, 1 Schulauf-gabe und 2 Dictate.
4 Stunden. Erganzung der Formenlehre, Wiederholung des eiufachen Satzes, der zusam-mengesetzte Satz. Lesen, Erkliiren, Wiedererzahlen, Memorieren und Vòrtragen ausgevv.
Lesestticke. Monatlich 3 sehrift-liche Arbeiten und 1 Dictat.
3 Stunden. Gram m ati k: Systematischer Unterricht in der Formen- und Casus-lehre init Rttcksicht aut' die Bedeutungs-lehre. Lecttire init besonderer Beach-jtung der stilist. Seite. Memorieren und
Vortragen.
Aufstttze: Im Sem.l I 8 schriftl. Arbeiten.
2 Stunden.
6 Stunden. Wiederholung der Formen-und der Casus-!
4 Stunden.
3 Stunden.
G ram mati k: Systematischer Unterricht,! Syntax des zusam-die mengesetzten Satzes, die Periode. Grumi-
L Semester: lehre; die Tempus- und Wiederholung des Geschichte Moduslehre, eingettht Non,ens u,ul der der	an entsprecbenden jVc/ben aut at;
gOttlichen jSatzen und Stticken aus.Verhen aut pt und: u,f! tenone. '»rumi 1 OfTenbarung der Aufgabensainmlung die (ihrigen Classem z%r*' "er Prosodie [ des neuen v. Schultz, Elemente eingettht an den und Metrik. LectOi e Bundes. der Prosodie und Metrik; Siitzen des Ubungs- Ild^ besonderer Be-ICies. bell. Gali. L IV u. buche»; ausgevvahlteacntung der stihsti-VI, eine kleine Auswahl Lesestticke; monat- s. 1,!l1	Memo-
aus Ovid; alle 3 Woclienjlich eine Haus- und|l’*eren und Vortragen. eine Haus-,alle2Wochen eine Schulaufgahe. I *n) ^‘in. 8 schiatti, eine Schulaufgahe.
|l II. Semester: Kirchen-! geschichte.
Arbeiten.
plan.
Lehrgegenstànde.
31)
Slovenische Sprache.
Geschichte und Geographie.
Mathematik.
Naturwissen-
schaften.
3 Stunden.
Dio nothwendigen Vor-begrifle der inathe-matisehen Geographie, allgemeine Begrille
3 Stunden.
Forinenlehre, der ein-fache Satz, orthogra-jphische Obungen, Lesen. !
Erkliiren, Wiederer-zahlen, Memorieren und
jVortragen ausgewiihlter; der physikalischen und Lesestucke. ; politischen Geographie, Ini I. Sem. monadici] specielle Geographie : 4 Dictate, im II. Sem. der 5 Welttheile.
monatlich 1 Haus-, 1 Kartenskizzen. Schularboit u. 1 Dictat.
4 Stunden. Specielle Geographie 3 Stunden. : Asiens und Afrikas ; Analyse des zusaininen- allgemeine Geographie gesetzten Satzes, Fort- von Europa, specielle setzung d. Formeidehre. von Stldeuropa, Frank-Lesen, Erkliiren, Wieder- reich, GroBbritannien. j erzahlen, Memorieren Kartenskizzen.
I und Vortragen ausge- ; Geschichte des Alter- [ wftliIter Lesestucke. thums (bauptsachlich Monatlich 3 schriltliche der Griechen u. Romer)i Arbeiten.	mit bes. RUcksiclit auf
das biogr. und sagen-liafte Element.
3 Stunden.
Die 4 Species in ganzen Zahlen. Theilbarkeit.
Gemerne und Decimal-brttche. Die 4 Species in mehmamigen Zahlen.
Die Gerade, die Kreislinie, die Winkel, die l’arallelen. wirbelloseThiere. Das Dreieck mit Ausschluss der Gongruenzsatze.
Grundconstructionen.
2 Stunden.
Siiugetbiere und
3 Stunden.
Wiederholung der Bruch-rechnung. AbgekUrzte Multiplieation und Division der Deciinalbrtlche. Proportionen. Eint'ache Regeldetri.
Die 4 Gongruenzsatze nebst Anwendungen auf das Dreieck. Der Kreis, das Viereck und das Vieleck.
2 Stunden.
I. Semester: Vogel, Reptilien, Amphibien und Fische.
II. Semester: Botanik.
2	Stunden. Wiederholung ent-sprechender Partien der Forinenlehre, die Wortbildungslehre, Syntax der Nomina und Casus.
Lesen, Erkliiren, Wiedererziihlen, Memorieren und Vortragen ausgewahlter Lesestucke. Im Semester I <S schriltliche Arbeiten.
2 Stunden. Fortsetzung und Be-endigung der Syntax, Lesen, Erkliiren, Wiedererziihlen, Memo-; rieren und Vortragen ausge\vlihlter Lesestucke. [ni Semester : 8 schrillliclie Arbeiten.
3	Stunden.
Geschichte des Mittel-alters mit Hervorhebung der Osterr.-ungarischen Geschichte, Geographie Deutschlands, der ,j Schweiz, Belgiens, der Niederlande, Nord- und; Osteuropas, Amerikas und Australioris.
Kartenskizzen.
Math. Geographie.
4	Stunden.
IJbersicht der Geschichte der neueren und neuesten Zeil mit he-! sonderei- BerUcksiehti-gung der Geschichte Osterreich-Ungarns; òsterreich-ungarische Vaterlandskunde. Kartenskizzen.
3 Stunden.
Das abgekurzte Rechnen mit unvollstàndigen Zahlen. Die vier Rech-nungsarten mit ein- und mehrgliedrigen besonderen und algebraischen Aus-drUcken, Potenzen und Wurzeln.
Die Lehre vom Kreise. Àhnlichkeit. Flilchen-Inhalts-Bestiinmungen.
3 Stunden.
Gleichungen mit einer und mit mehreren Unbe-kannten. Die zusammen-gesetzte Regeldetri, die
Zinseszinsenrechnung. Gegenseitige Lago von Geraden und Ebenen. Hauptarten der Kiirper. Oberfliichen-'und Raum-inhaltsbereehnung.
2 Stunden.
I.	Semester: Mineralogie.
II.	Semester: Allgemeine
Eigenschaften der Kiirper,'
Wilrmelehre und Chemie.
3 Stunden.
Mechanik, Magnetisnius, Elektricitiit, Akustik, Optik.
Classe.	Stun den-	Religione-
	zalil.	lehre.
		2 Stunden.
V.	1 27	Einleitung in die
		katholische Religionslehre.
		
		2 Stunden.
VI. i	27	Katholische Glaubenslehre.
		
		2 Stunden.
VII.	27	Katholische Sittenlehre.
		
1 	j		
		2 Stunden.
Vlil.	27	Geschichte der
		ehristliehen
		Kirche.
		
		
		
		
	'	
1		
Lateinische Sprache. Griechische Sprache. Deutsche Sprache.
6 Stunden.	I
Liv. I, XXI.
Ovid (ed. Sedlmayer) Metam.	_ ,
5. 12. 17. 18. 20. 21. 22.:	•’ stunden.
Jiigeiitigeiliclit* 'l. 2. 4.".V :	Die Abselmitte	stumlen.
Kasti 5. ti. : Tristia 2. 3. 4. 1'*r Anabasis 1 I\ und NI j Leetfire mit besonderer: 8. 12. Ex Ponto S. Vlil. Homer, Iliade ^. n. 13. Rfieksicht auf die Charak-NViederholung ausgewahlter	teristik d er ep., Ivr. umi
Absehnitte der Grammatik, "óehentlich 1 Grammatik-	didalrt. Gattung. *,
wóehentlieh 1 Stnnde	stunde. Erklàrung und Ein- Memorieren, Vortrageu. t
grammat.-stilistisehe	«bung der Syntax (bis /.ur Aufsat/.e : jedes Semester
Ùbungen,	L'*hre YOn den Prupositionen , 7 Arbeiten, vorwiegend (
monatlieli eine Schulaufgabe. '.	exelus.),	Hausaufgaben.
jim Semester 4 Sehulaufgabeu.
6 St und en.
Sallust. Bell. .lug.
Verg. Eelog. I. VII. IX. Georg. 11.136—176:319 345: 458- 540: IV. 315-558.
A en. lib. I.
Wiederliolung ausgewahlter Absehnitte der (irammatik. wóehentlieh 1 Stunde grammat.-stilistisehe tjbungen,
monatlieli eine Schulaufgabe. Privatieeture :
Cie. in Cat. 1.
Caes. beli. eiv.
.5 Stumlen J
Homer: Ilias III. IV, V, VI, XVII1.
Herod.: Auswahl a us tieni VII. und Vlil. B. Xenophon*: Auswahl aus Kyr. und Connn. Wóehentlieh
3 Stumlen. Genealogie der germanischen Spraehen.
Mittelhoehdeutsche Grammatik und Letture. Neuhoehdeut sehe Lecture :	Klopstoek.
Wielautl, Lessing, mit besonderer Rfieksicht aut die Charakteristik
1 Grammatikstuiide (NVieder-jder stilistisehen Formen.
liolung von Parti en der Formenlehre, die. Gemis-, Tempus- und Moduslehre); im Semester 4 Sehulaufgabeu.
Literaturgesehichte bis zu den Sturmern. Vortràge memorierter poetiseher Stfieke. In jedem Semester 7 Aufsàtze. tlavon 4 Hausarbeiten.
5 Stumlen.
Cie. Pro S. Rose. Ani., pro Areli. poeta. Laelius. Verg. A en. Ili, IV und V.L NViederholung ausgewiihlter Absehnitte der (irammatik. wóehentlieh 1 Stunde grammnt. -st ilistiselie Ubungen,
im Semester 5 Scliulaufgaben.
4 Stumlen.
Hemosth.: L lll.olynth. Rede. Rede v. Fri eden. 11. Rede gegen Philippos. Homer, Odyssee : Auswahl aus fi — 4^ gair/. :	/, X, J..
Alle 14 Tage eine Urammatik-Istunde : Intinitiv, Partieipium. Negatimi en, Conjunetionen ; im Semester 4 Sehulaufgaben.
3 Stumlen. Literaturgesehichte von den Sturmern bis zu Schiller s Tode. Leetfire (/.um Theil nach dem Lesebuelie) : Herder, Goethe, Schiller mit besonderer Kfieksicht auf tlie Charakteristik der stilistisehen Formen.
Redenbungen. Aufsat/.e, wie in der VI. Classe.
5 Stunden.
Tacit. Annui. (Auswahl) ; Germ.
Hora/. : Auswahl aus den	5 Stunden.
Oden, Epoden. Sntiren und Plat.: Apologie, Kriten, Laches.
Episteln.	Phaedon e. LXIV LXVIJI.
NViederholung verseliiedcner i Sophokl.:	Antigone.
Partien der Formen-	Hom. Od. 13 und 14.
und Satzlehre,	Alle 14 Tage eine Uraiumatik-
Tempus- und Moduslehré; wóehentlieh 1 Stunde gram mat. -st i listisehe Ubungen,
im Semester 5 Sehularbeiten.
stando (NViederholung aus-gewàhlter Absehnitte der Grammatik).
im Semester 4 Sehulaufgaben.
3 Stunden.
Leetfire (/.um Theil nach dem Lesebuehe) : Goethe u. Schiller, Lessi ngs „Lnokoonu. Shakespeare* _.lulius Caesar*.
Literaturgesehichte bis zn Goethes Tod.
Redefibungen. Aufsatze. wie in der VI. Classe.
Slovenisctie	Geschichte und Sprache.	Geographie.		Mathematik.	Naturwissen- schaften.	Philosoph. Propadeutik.
2 Stunden. Metrik. Trop<*n und Fignren. Lecttire mit besonderer Rficksiclit auf die ('karakteristik der episehen Gattung. Vortràge memorierter poetischer Stftcke, Wiederholung der Grammatik. In jedem Semester 4 Haus- und .'J Schul-arbeiten.	:l Stunden. Geschichte des Alter-thums, vorpehmlich der Grieclien und Rómer bis zur Vnterwerfung Italiens mit besonderer llervorhebung der cultur-historisehen Momente und mit fortwàhrender Berucksichtigung der Geographie.	4 Stunden. Einleitung, die Grundoperationen mit ganzen Zahlen, Theilbarkeit der Zahlen, geineine und Decimai bruche, Verhàltnisse und Proportioiien. Gleichiingen 1. Grades mit einer und mehreren Unbekannten. Longimetrie und Planimetrie.	2 Stunden. I.	Semester : Mineralogie in Verbindung mit Geognosie. II.	Semester: Botanik.	—
2 Stunden. (ìrammatik : Lauti elire. Genealogie der slav. Sprachen. Klemente der lyrischen und d ramati schen Poesie in Verbindung mit entsprechender Lectfirei, Vortràge memorierter poetischer Stueke. Aufsatze, wie in der V. Classe.	4 Stunden. Geschichte des Alter-tliums von der Unter-werfung Italiens bis 375 n. Chr. Das Mittelalter. Krweiterung der geogra-phischen Kenutnisse.	3 Stunden. Potenzen, Wurzeln, Logaritlimen, Gebraucli der Logarithmentafeln, Gleichungen 2. Grades mit einer Unbekannten. Stereometrie, Goniometrie und ebene Trigonometrie.	2 Stunden. Zoologie.	—
2 Stunden. Literaturgesehielite von Cyrillus und Methodius an. Leetùre : „Deseti brat1* v. Jurčič. Freie Vortràge. Aufsatze wie in der V. Classe.	8 Stunden. Geschichte der Neuzeit mit llervorhebung der ósterr.-ungarischen Geschichte. Krweiterung der geographischen Kenutnisse.	3 Stunden. Unbestimmte, quadratiche, Exponential- und einige hbliere Gleichungen. Progressionen nebst ihrer Amven-dung auf die Zinseszinsrechnung, Coinbinationsl elire und binomischer Lehrsatz. Anwendiing der Trigonometrie und der Algebra auf die Geometrie. Klemente der analytischen Geometrie in der Kbene mit Einschluss der Kegelschnitts-linien.	3 Stunden. Einleitung, allgemeine Eigenschaften der Kórper. Mechanik tester, fliissiger und luftformiger Kórper, VVàrme-lehre und Chemie.	2 Stunden. Logik.
2 Stunden. AltslovenischeFormenlehre mit Lese- und Ubersetzungsdbungen, Obersiebtlielle Ziisaminen-fassung der sloveniclieu Literatur. Freie Vortràge. Aufsatze wie in der V. Classe.	H Stunden Geschichte, Geographie und Statistik Osterreich-Ungams, Im 1. Sem. 3, im 11. 2 St d. Im II. Semester Wiederholung von Partien ans der griediischen und ròmischen Geschichte, wóchentlich 1 Stunde.	2 Stunden. Wiederholung des gesammten mathematiche!) Lehrstofles und Ubungen im Lčsen matliematischer Probleme.	3 Stunden. Magnetismus, Elektricitat, Wellenbewegung. Akustik, Optik.	2 Stunden. Empiriche Psychologie.
B.	Freie Lehrgeg-enstande.
1.	Slovenische Sprache filr Schiller deutscher Muttersprache in 3 Cursen zu je 2 Stunden.
I.	Curs: Laut- und Formenlehre, Vocabellernen, Dbersetzen und Sprechtibungen, 7 scbriflliche Arbeiten.
II.	Curs: Beendigung der Formenlehre, Vocabellernen, Satzlehre, Obersetzungen und Sprecbilbungen, 10 schriftliche Arbeiten.
III.	Curs : Wiederbolung der Grammatik, Dbersetzen, Sprecbilbungen und 7 schriftliche Arbeiten. Lecture; Babica von Cegnar-Božena Nčmcova.
2.	FranzOsisehe Sprache. 11. Abtbeilung, 2 Stunden: Formenlehre (inclusive die unregel-
milBigen Verba). Dbersetzen und Conversatimi.	f
3.	S t ei erm ii rkiscbe Cescbicbte und Geographie. 2 Stunden.
4.	S tenograpbie. UntereAbtbeilung, 2 Stunden: Lehre von derWortbildung und Wortkiìrzung.
Obere Abtheilung, 2 Stunden: Wiederbolung der Lehre von derWortbildung und Wortktlrzung, die Lehre von der Satzktirzung, schnellschriftliche Dbungen.
5.	Zeichnen. I. Abtbeilung, 3 Stunden: Die geometrische Formenlehre und das geome-triscbe Ornament.
II.	Abtheilung, 2 Stunden: Fortsetzung des geometrischen Ornamentes, das Flacb-omament, Zeicbnen von Ornamenten in Farbe, ilie Perspective und die elementare Scbattengebung.
III.	Abtbeilung. 2 Stunden: Kopfstudien, Zeichnen nach dem Runden in verscbiedenen Manieren, Stillehre.
fi. Gesang. 1. Abtheilung (AnfUnger) 2. II. (Sopran und Alt), III. (Tenor und Bass) und Gesammtchor je 1 Stunde: das Ton- und Notensystem, Bildung der Tonleiter, Kenntnis der Intervalle und Vortragszeichen, Einllbung vierstimmiger Gesilnge und Messen im ein-zelnen, im Gesammtchore und fur Mannerstimmen.
7.	Turnen in 3 Abtbeilungen zu je 2 Stunden: Ordnungs-, Frei und Geriitbtumen.
8.	Scbdns ebrei ben, 2 Stunden. Die Current- und Lateinschrift nach der Tactiermethode.
C.	Lehr-, Hilfs- und Ùbungsbùcher.
Beli gio usi eh r e: Dr F. Fiscbers Lehrbtlcher der katb. Religion (LA—III. A), der Liturgik (IL A), der Gescbicbte der giittlicben Oflenbarung des alten und neuen Bundes (III. A und IV.) und der Kirehengeschichte (IV,); Lesars Katekizem (L, II. und III. B), Liturgika (II. B), Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze (IH. B); Dr. A. Wapplers Lehrbilcher der katb. Religion tur die oberai Classen der Gymnasien (V.— VIL); Dr. B. Kaltners Lehrbuch der Kirchen-gescbichte (Vili.).
Lateinische Sprache: Dr. F. Scbultz' kleine latein. Sprachlehre (I. —Vili.) und Aufgaben-sammlung zur Einiìbung der latein. Syntax (III.—V).; E. Neubauers latein. Obungsbuch (I. A u. II. A); Kermavners Latinska slovnica (1. B —III. B); Wiestbalers Latinske vadbe (1. B und II, B); Kermavners Vadbe v skladnji latinski, I. (III. B) ; Coni. Nep. vitae ed. Weidner (IH.); Caesars bell. Gallicum (IV.); Ovid ed. Sedlmayer (IV. u. V.); Livius (V.); Sallusts Jugurtha (IV.); Cicero und Vergil (VI. u. VIL); Tacitus u. Horaz ed. Petschenig (\ IILt^ (Tempsky’sche Textausgaben); C. Silpfles Aufgaben zu latein. StilUbungen, 2. Tbl.
Griecbische Sprache: Dr. G. Curtius’ griecb. Scbulgrammatik (lil.—Vili.); Dr. Val. Hintner, griech. Dbungsbucb zur Grammatik von Curtius-Hartel, 2. Auli. (III.); Dr. K. Schenkls griecb. Elementarbucb (IV. u. V.); Cbrestomathie aus Xenophon (V. u. VI.) und Obungsbuch zum Dbersetzen (VI.—VIII.); Homer (V.—Vili.); Dr. V. Hintners „Herodots Perserkriege" (VI.); Demosthenes (VII.); Platon und Sophokles (Vili). (Tempskyscbe Textausgaben.)
Deutsche Sprache: Dr. F. Willomitzers deutsche Grammatik filr Osterreichische Mittelschulen (L—IV.); Leopold Lampels deutsebes Lesebucb H.—IV.): Kummer und Stejskal, deutsebes Lesebucb ftir (isterr. Gymnasien, V,- VIII. Band (V.—Vili.); Herder, Romanzen v. Cid (V.); Lessings ,.Emilia Galotti", „Miss Sara Sampson", „Minna v. Barnbelm“, Goetbes „Hermann und Dorothea" (VI.); Scbillers „Wallensteiu“, „Jungfrau von Orleans", »Kabale und Liebe“, .Rauber", »Maria Stuart", Goetbes „Gotz von Berlichingen" (VIL); Lessings „Laokoon“, Goetbes »Iphigenie", Scbillers „WilbelmTell“, „Braut von Messina", „ Maria Stuart", Shake-speares ,.Julius Caesar" (Vlil.). Ausgaben von Glàser und Hòlder.
Slovenische Sprache. Ftìr Slovenen: Šket-Janežičeva Slovnica (L, IL, lil.); Šumans Slovenska slovnica (IV., V., VI.); Janežič' Cvetnik ftir Untergymnasien (111.. IV.); Dr. Škets (L, II., V., VI.) und Navratils (VIL, Vlil.) Lesebucb; Jurčič' „Deseti brat" (VIL).
Ftir Deutsche: LendovSeks slovenisches Elementarbucb (I. u. H. Curs); Dr. J. Škets slovenisches Sprach- und Obungsbuch (111. Curs); L. Lampels deutsebes Lesebucb ftir die
IV.	Classe (lil. Curs); Babica von Cegnar-Božena Nčmcova (III. Curs).
Gescbicbte unti Geographie: Dr. A. Gindelys Lehrbtlcher der allgemeinen Gescbicbte filr IJnter- (IL —IV.) und Obergymnasien (V.—Vlil,); G. Herrs Lelubticber der Erdbescbreibung (L —HI.): Dr. F. M. Mavers Geographie der bsterr.-ungar. Monarchie (IV.); Dr. E. Hannaks Lebrbucb der (isterr. Vaterlandskunde (VIII.); Atlanten von Stieler und Kozenn (L—Vlil.)1 Putzger (IL—VIII.) und Steinhauser (IV. unti VIII.); Atlas antiquus von Kiepert (IL, V., VI. unti VII L).
Matbematik: Dr. F. R. v. Močniks Lehrbtlcher tler Arithmetik unti Geometrie ftir Untergymnasien (L—IV.), (ftir tlie I. B, IL B und IH. B ilio von J. Celestina besorgten sloveni-
schen Ausgaben); Algebra umi Geometrie fur Obergymnasien (V.—Vili.); Dr. A. Gernerths logarithmisch-trigonometrisches Handbuch (VI.—Vlil.); E. Heis’Aufgabensammlung aus der allgemeinen Arithmetik und Algebra (V.—Vili.).
Natur lehre: Dr. J Krists Anfangsgriinde der Natuilebre ftir die unteren Classen (III. u. IV.)
und Dr. A. Handls Lehrbuch der Pliysik (VII. u. Vili.)
Naturgeschichte; Dr. A. Pokornys illustrierte Naturgeschichte (I.—III.); Dr. M. Wretschkos Vorschule der Botanik (V.): Dr. F. voli Hochstetters und Dr. A. Bischings Leitfaden d‘T Mineralogie und Geologie (V.); Dr. Vitus Grabers Leittaden der Zoologie (VI.). Philosophische Propàdeutik: Dr. G. A Lindners Lehrbuch der formalen Logik (Vil) und empirischen Psychologie (Vili.).
Stei ermarkisch e Geschichte; Dr. C. Hirsch, Heimatkunde des Herzogthums Steiermark. Stenographie: II. Fischers theoretisch - praktischer Lehrgang der Gabelsbergerschen Ste-nographie.
Franzdsische Spiacile: A. Bechtel, Franzosisches Spracli- und Lesebucli, Mittelstufe. Dr. J. Wychegram, Choix de Nouvelles Modernes.
D.	Themen.
a)	Fur die deutschen Aufsatze.
V.	Classe. 1. FrOchte bringet das Leben dem Mann; dodi hangeii sie selten rolli und lustig am Zweig, wie uns ein Apfel begrtiBt. 2. Wittekind. (Charakterbild.) 3. Das Feuer im Diensle <les Menschen. 4. Schilderung einer sttirmiscben Herbstnacht, nach Gotlies „Erl-kònig"*. 5. Kassandra. (i. Jdylle des Hirtenlebens, nacli Uhlands „Des Knaben Belgi ied**. 7. Iliion ini Palaste des Kalifen. 8. Die Wage gleicht der groben Welt, das Leichte steigt, das Schwere fallt. 9. Vergleich zwischen Heines „Balsazer“ und Uhlands „Das Glilek voli Eden-hall'. 10. In den Ocean schifft mit tausend Masten der Jtingling; stili auf gerettetem Boot treibt in den Hafen der Greis. 11. Welche Idee liegt dem Gedichte „Pegasus im Joche** vai Schiller zuginnde? 12. Der Odem Gottes sprengt die Grtif'te — Wacht auf! Der Ostertag ist da. 13. Schilderung des Lebens auf der Eisenbahn. IL Lob Osterreichs, nacli der Hynme von Anasfasius Griin.
VI.	Classe. 1. Die culturelle Bedeutung des Eisens. 2. Welche Bedeutung hat das Mittelmeer als Vermittler der Cultur bis auf Columbus? 3. Schilderung einer Jagd im Mit.tel-alter. (Nibelungenlied Vili.) 4. Der Krieg in seinen verderblichen und wohlthatigen Folgen. 5. Charakter Hermanns in Gotlies ..Hermann und Dorothea“. (i. Soli die Rebe Frtìchte tragen, muss das Messer schneiden ein, darfst niclit viel nach Schmerzen fragen; erst die Thiànen, dann der VVein. 7. Odoardo. (Charakterbild.) 8. Das Volk muss sich ftir seinen Kdnig opfern, das ist das Schicksal und Gesetz der Welt. 3. Von der Stime beili rinnen muss der SchwoiB, soli das Werk den Meister loben; doch der Segen kommt von oben. 10. Siegfrieds Tod, nach dem Nibelungenlied. 11. Wer sii li nicht nach der Decke streckt, dem bleiben die Filile unbe-deckt. 12. Welche Charakterztige zeigen Hektor und Andromache in der Abschiedsscene? 13. Vortheile einer FuBreise im Gebirge. li. Das Scenarium des I. Actes aus Lessings „Minna von Barnlielm“.
VII.	Classe. 1. Der Acker, ewig umgewlihlt vom Pfluge, erschiipft sich endlich, gute Frueht zu tragen. So vvird zuletzt nach hiichster Biute Tagen der Geist der Vdlker siedi und Ialini im Fluge. 2. Ungllick selber taugt nicht viel; dodi liat es drei gute Kinder: Kraft, Er-fahrung. Mitgeftihl. 3. lnwiefern kann Biirgers „Leonore“ das Muster einer Ballade genannt werden? 4. Willst du, dass wir mit liinein in das Haus dich bauen, lass es dir gefallen, Stein, dass wir dich behauen. 5. Gotz von Berlichingen. (Ein Charakterbild.) (i. Der schrecklichste der Schrecken, das ist der Meliseli in seinem Wahn. 7. In der Geschichte wie in der Poesie spielt die Liebe zum Vaterlande eine grolle Rolle. 8. Gotlies Verhaltnis zu KarlAugust, nach dem Gedichte „Ilmenau“. 9. Leben und Geist der Truppen im Lager Wallensteins. 10. IJiese Gondel vergleich idi der sanft einschaukelnden Wiege, und das Kàstchen darauf scheint ein ge-raumiger Sarg. Redit so! zwischen der Wieg und dem Sarg wir schwanken und schweben auf dem grofien Canal sorglos durchs Leben dahin. 11. Gefahren der Forsehung nach Wahrheit, nach Schillers Gedichten „Das verschleierte Bild zu Sais“ und „Kassandra‘. 12. Kleines, die Wiege des GroBen. 13. Der Geist und die Kraft eines Volkes zeigt sich in Noth und Gefahr. 14. Entwicklung der menschlichen Cultur, nach Schillers „Spaziergang“. Vortriige: 1. Hamburg und Antwerpen. 2. Das Leben in den Alpen. 3. Die Minnesanger. 4. Zustìinde im un-tergehenden ROmerreieh. 5. Der Alte vom Berge. 6. Entwicklung der Tonkunst vom Alter-thurn bis auf uns. 7. Der groBe Kurfiirst als GrUnder des preuBischen Staates. 8. Kaiser Josef li. 9. Uhland. 10. Kampf ums Dasein in der Natur. 11. Folgen der Kreuzzuge. 11. Charakter und Geist des heroischen Zeitalters bei den Griechen. 13. Klopstock.
Vili. Classe. 1. Euch ihr Gòtter, gehiirt der Kaufmann; Gliter zu suchen, gelit er. doch an sein Selliti' kntlpfet das Gute sich an. (Schiller.) 2. Schillers Stellung zur frauzosischen Revolution. (Nach dem „Lied von der Glocke“.) 3. Parallele zwischen Beatrice („Braut von Messina"*) una Iphigenie aut Tauris. 4. Winkelmanns und Lessings Ansichten Uber deli Ausdruck des Schmerzes bei Laokoon. 4. Verhaltnis von Gotlies „Todtentanz“ zu seiner Quelle. 6. In den Ocean schifi! mit tausend Masten der Jtingling, stili auf gerettetem Boot treibt in den Hafen der Greis. (Schiller.) 7. Die Hauptrichtungen der romantischen Scinde. 8. Die Frauen-rollen in „Wilhelni Teli**. 9. Bedeutung der Landschaft in »Wilhelm Teli**. IO. Der Bulini der Almen ist ein Hort der Enkel, aber auch eine Gefahr fUr sie. 11. Warum l'Uhlt sich der
Nordliinder so sehr nach Italien gezogen? 1-2. Der Charakter des Rrutus m Shakespeares Julius Gaesar“. Id. VVelclie Beispiele von Heldeninutb und Vaterlandsliebe lemen wir a us Osterreichs Geschichte kennen? (Maturitatsprufungs-Thema.) — Vortriige: I. Welche ITnstaude fuhrten die Bliltezeit der deutschen Poesie zur Zeit der Hohenstaufen mit sieh? 2. Gharakter-und geistige Eigenschaften der Alpenbewohner. 3. Osterreichs Krieg in Italien i Siili. 4. Gebete und Opfer bei deu alten Grieehen. 5. Eintluss der KreuzzUge auf die Entwicklung der deutschen Sprache, besonders des Neuhochdeutschen. 7. Ursachen und Folgen des 30-jalnigen Krieges. 8. Entwicklung des griechischen Dramas. !t. Allmaliliches Anwachsen der Osterreicbischen Monarchie. 10. Schillers Jugend.
b)	Fiir die slovenischen Aufsatze.
V.	Classe. 1. Lastovke so Sle od nas! Odhod lastovk in učencev od doma ima nekaj podobnega med seboj Kaj'? 2. Iz malega raste veliko. Dokažite resnico tega izreka iz narave, iz notrajnega človeka, iz njegove osode iu iz zgodovine celih narodov. 3. Osoje. Zgodovinska črtica naslanjajoča se na balado „Mutec Osojski*. 4. Sila moč razvija. Razprava, dokazana iz zgodovine Slovenskega naroda. 5. Življenje in spisi rimskega zgodovinopisca Tita Livija. ti. Kaplja izdolbe skalo ne silno ampak mnogokrat padajoča. 7. .Legenda* po njenih lastnostih, kakor jih nahajamo na Koseskijevi .Legendi*. 8. „Ubežni kralj.“ Koliko ugaja ta balada pravilom baladnimi? !). Mraz in njegove tvoritve. Naravoslovna razprava. 10. Veda je zaklad, ključ do njega pa delo in trud. Razprava. 11. Gozd o spomladi. Uriš. 12. Berite Ko-seskijevo poetično povest „Pohlep oslepi1* in povejte na kratko v obliki povesti njeno vsebino. 13. Meč in beseda. Prispodoba. 14. „Ko slavec prepeva.“ Pozdrav spomladi.
VI.	Glasse. 1. Dobre knjige so dobri prijatelji. Kako to? Razprava. 2. Moje misli in sklepi o začetku novega šolskega leta. 3. Gaj Salust Krisp, njegovo življenje in njegovi spisi,
4.	Štiri letni časi, podoba človeškega življenja. 5. Cegnarjeva pesem „Rojakom“ po vsebini in meri. Koliko odgovarja ta pesmotvor po lastnostih pespii? 6. Ktere vezi nas vežejo na domovino? Razprava. 7. Koseskijev pesmotvor „Kdo je mar?* po namenu, osnovi, meri in nenavadnih besedah. 8. „Sonet“. Njegova pravila in zgodovina v slovenskem slovstvu. Pravila naj se pokažejo na Koseskijevem sonetu „Potažba*. 9. Olibanova glosa „Ozir v nebo* po vsebini in glosinih pravilih razpravljalni. 10. J. Zemljina kancona „Samota* po vsebini, osnovi, meri, besedah in pravilih kanconinih. 11. Kako je v rastlinstvu poskrbljeno za raz-širjatev semena. Naravoznanska razprava. 12. Berite Prešernovo „Gloso“ in navedite njeno vsebino! 13. Ljubimo resnico! Zakaj? Razprava. 11. Razložite Koseskijevo pesem: „Noviee bralcem h koncu 1. 1845.“
VII.	Classe. Pravo krščansko mišljenje se kaže tudi v govoru. Razprava. 2. Veselje in ljubezen so peniti velikih del? Kako to? 3. Staroklasična slovstva so podlaga današnji višji omiki. Koliko je ta trditev resnična? 4. Lenoba je postelj hudičeva. Kako to? 5. Bri-zinski spomeniki po njihovi zgodovini in vsebini, ti Nesreča sama dosti ne velja — pa troje dobrih otrok ima — moč, skušnjo, sočutje. 7. Vpliv železnic na življenje posameznikov. 9. Značaj grajščaka Benjamina v Jurčičevem romanu „Deseti brat**. 9. Minljiva so naša mlada leta; kaj sledi iz tega? 10. Narodne igre starih Grkov in njih pomen za grške narode. 11. Kdor nima denarja, je revež, kdor pa ima le denarje, je še veči revež. 12. Hudobnež možaku poštenjaku ne naudi. Kako to? 13. Srečen, če si srce čisto ohraniš krivde in pregrehe. Zakaj? II Slomšek v slovenskem slovstvu. — Govori: Matija Gop in njegov pomen za razvitek Slovenske književnosti. 2. Prešeren in njegove poezije. 3. „Gorje mu, ki v nesreči biva sam; A srečen ni, kdor srečo vživa sam.“ Gregorčič. O prijateljstvu 4, Anton Janežič in njegove zasluge za Slovensko slovstvo. 5. Miklošič in njegove zasluge za Slovansko jezikoslovje, tj. Franc Erjavec in njegovo književno delovanje. 7. Valentin Vodnik, prvi Slovenski pesnik. 8. O staroslovenski književnosti. 9. Anton Martin Slomšek in njegovo delovanje na cerkvenem in slovstvenem polju. 10. O Cirilu in Metodu. 11. Simon Jenko kot človek in pesnik. 12. O Levstiku pesniku in jezikoslovcu. 13. Ciceron državnik jn slovstveničar. 14. Naj imenilnejše dobe starogrške omike. 15. Stara pravda. Ib. O pogrebnih obredih pri starodavnih narodih.
Vlil. Classe. I. Važnost pesništva za omiko človeštva. 2. Kak hasek nam donaša bivanje v velikem mestu? 3. Vzroki propada atenske države. 4. Nuna — Prešeren, kanarček — njegove poezije v Prešernovi pesni „Nuna in kanarček**. 5. Kako obhajajo božič v mojem rojstnem kraji? b. Zakaj se je Sokrat odtegoval javnemu političnemu življenju? (Po Sokratovi apologiji.) 7. Prešeren kot satirik. 8- Sanjarstvo, fanatizem in navdušenost. 9. Glavne misli Horacijeve ode 1, 1. It). Reka Sava. II. Korak v življenje. (Govor abiturijentov po istoimni pesni S. Jenka.) 12. O krivdi Sofoklejeve Antigone. 13. Ktere zasluge so si pridobili Vodnik, Prešeren in Levstik za preobraženje slovenskega pesništva? iZa zrelostni izpit.)
Govori:	I. Prešeren — Slovenec in človek. 2. Ljudevit, vojvoda Spodnje Panonije.
3.	Trubarjevo iu Gajevo slovstveno delovanje z ozirom na njun delokrog. 4. Celjski grofje.
5.	Dušeslovje pri starih Grkih iu Rimljanih, b. Rast in propad rimške države. 7. Osoda knjige Cirilove in Metodove.
IV.	Vermehrung- der Lehrmittel.
A.	Bibliothek.
I.	Lehrerbibliothek.
(Unter dee Obhut des Prof. J. Meisel.)
a)	G e s c h e n k e.
1. Des k. k. Ministeriums tur Gultus und Unterrielit: a) Ósterr. bolan Zeitschrift, 1891; b) Germania, Vierteljahrschrift tur deulsche Altertumskunde, 1891; c) Wiener Vorlege-blatter tur archUdlogische Obungen, 1888—1891. 2. Iter kaiserliehen Akad etnie der Wis-senschaften in Wien: a) a. Anzeiger der philos.-histor. Glasse, 1891; fi. Anzeiger der niathem.-naturw. Glasse, 1891; b) Areliiv tur osterr. Geschichte, 70. u. 77. lld.; c) Sitzungs-berielite: n. Pbilos.-bislor. Classe, 122.—125. Bd.; fi. Mathein.-natunv. Glasse: I. Abili. 99. Bd.
4.	Heli - 100. Bd. 7. Heft; Abth. Ila 99. Bd. 1. Heft - 100. Bd. 7. Hell; Abtli. II b 99. Bd. 4. Heft - 100. Bd. 7. Heft; III. Abtb. 99. Bd. 4. Heft - 100 Bd. 7. Heft; d) Almanacb, 1890,1891; e) Register zu den Bdn. Ili —120 der Sitzungsberichte der [ibilos.-bistor. Glasse. 3. Der k. k. Geli trai - G o m miss i oli zur Erl'orschung und Erhaltung der Kunst- und Instor. Denkinale: Mittbeilungen, 1891.	4. Des furstbisebOflicben Lavali ter G o nsis toriu ms : Personalstand
des Bisthuines Lavant, 1892. 5 Des liistor. Vereines tur Steiermark: a) Mitlheilungen, 39. Heft; b) Beitrage zur Kunde steierin Geschichtsquellen, 23. Jahrg. 0. Des Buchhandlers T b e od. Kulte libruinyii' in Marburg: a)K(irting. Rateili.-roman. Worterbuch. 9. u. 10. Heft;
b)	Karpeles, Allgemeine Geschicbte der Litteratur voli ihren Anfiingen bis auf die Gegenwart, tt—13. Heft. 7. Des Directors Dr. Steinwenter: „Mittelschule'. V. 8. Des Verfassers Dr. ■I; Murr: a) Die Pllanzenwelt in der griecb. Mvtbologie; b) Vermischte naturhlstor. Abband-lungen; c) Die Goltheit der Griechen als Naturmacbt. 9. Des Kaplans P. Alois Buia in St. Margarethen bei Pettau: a) Kopitar, Grammatik der Slav. Spraebe in Krain, Karnthem Steyer-niark. Baili. 1808; b) Russisch-slov. .Trebnik’ (Ritual); c) Megiser, Hieron., Dictionarium IV linguarum, videlic. gernian., bit., illyricae <fc italicae; d) Skerbinz, P. Pasli., Prasnisbke Pridige, 1814. IO. Des Verfassers Kapff, Dr. B.: Deutsche Vernameli mit deli von ilinen abstam-menden Gescblecbtsiiamen. 11 Des Verfassers Rudolf Grafen Hoyos: Gedicbte. 12. Des Ver-, tassers Franz Schmid: Genealogiscbe Stammtafel des Kaiserhauses Habsburg-Lothringen 1708—1892.	13. Des Verfassers Dr. J. Pajek: Bogoljubno življenje v. č. gospoda Jan. Kram-
bergerja. 14. Des Plarrers J. Sattler in lil. Kreuz: Gerslacker, A.. Die Wanderbeuscbrecke. 15. Des Verfassers Dr. Val. Hintner: Griecb. Lese- u. Ubungsbucb f. d. 111. und IV. Gl. der Gymnasien. 3. Aufl. 10. Des Fabrikanten K. Hauser: Mittbeilungen des naturwissenschaftl Vereines tur Steiermark, 1891. 17. Anonym: Janežič, A., Slovenska koleda za 1858.
b) A li k a u f.
I. Zeilschrift fur die Osterr. Gymnasien. 2. Fleckeisen-Masius : Neue Jahrbucher fUr Philologie und Padagogik. 3. Lilerariscbes Genlralblatt fur Deutscbland. 4. Linzer theologisch-praktiscbe Quartalsi lirift, 44. Jabrg. 5. Bibliotheca pbilologica classica ed. Galvary. 0. Hand-bucb der klassiscben Alterlumswissenscbaft, berausgeg. von Dr. Iw. Mulier. IX. I. 7. Roscber, W. H., Ausfiibrl. Lexikon der griecb. und rimi. Mytbologie, 1.— 21. Liefr. 8. Grimm, J. u. W., Deutsches Worterbuch, Vlil, 0.—9., XI, 3., XII. 4. 9. Deutscbes Heldenbucb, I. Tli. 10. Duntzer, H., Erlaùlerungen zu den deulsehen Klassikern: Schiller: Jungfrau von Orleans. Rauber, Wal-lenstein; Goethe: Ipbigenie, Gčitz v. Berlichingen, Tasso. II. Lessing. Von Dr. Er. Schmidt.
II.	Bd. 2. Ahili. 12. Jagic. V., Arcbiv fur slav. Philologie, XIV. 14. Zabavna knjižnica, VI. zv. 14. Letopis matice slovenske, 1891. 15. Vrbovec. J., Zgodovina Novega mesta. 10. Die osterr.-ungar. Monarchie in Wort und Bild Liefr. I2u -157).	17. Huber, A., Gescbicbte Osterreicbs,
IV.	Bd. 18. Osterr. ungar. Revue. 1.—12. Bd. 19. Weitì, Lebrbucb der Weltgescbicbte 9, L u. 2.	20. Scbotlen, Dr. Heinr., Inbalt und Methode des planimelriscben Unterricbts. 11.
MUller-Pouillet-Pfaundler, Lebrbucb der Pliysik, III. Bd. 22. Wiedemann, Annalen der Pbysik, 1891, 43.—45. Bd. 23. Verhandlungen der k. k. zool.-bot. Gesellscbaft in Wien, 1891. 24. Mittbeilungen der k. k. geogr. Gesellscbaft, 1891.	25. Steysk.d, K., Repertorium uber die ersten
IO Jabrgiinge und das Supplementbeft des 37. Jahrg. der Zeitschrift f. d. osterr. Gymnasien v. 1850—89. 20. Jabrbucli des bob. Unterricbtswesens in Òsterreicb 1892.
Gegemviirtiger Bestaud : 3005 Werke in 0173 Biinden, Heften u. s. w. und 15254 Programme.
2.	Schìilerbibliothek.
(Ftir das Untergymnasium unter der Oblili! des Gymnasiallehrers Ign. Pokorn)
(FUr das Obergyumasium unter der Obhut des Prof. J. Mei sei.)
a) G e s c b e n k e.
I. Des k. u. k. Reicbskriegsminisleriums: Das Rudi volli Valer Radetzky 2. I)er 4 erlagsbandlung Herbig in Berlin: Ploetz, K., Franzosiscbe Chrestomalhie mit Worterbuch, 23. Aulì. 3. Des Prof. J. Pajek: a) Doni in svet, I. letnik; b) Pajek, Dr. J., Bogoljubno življenje v. č. gosp. Jan. Krambergerja (2 Exempl.); c) Lixel, P. H,, Maria, die Multer der Barm-herzigkeil. 4. Des Verfassers J. Wagner: a) Realien des rOmiscben, b) Realien des griecbi-schen Altertbums lur den Schulgebrauch, Brilnn J892.
4G
b) A n k a u f.
1. Hans von der Sann: Sagen aus der griinen Mark. 2. Das neue Universum. 3. Mttgge, Theod , Afraja. 4. Poezije, zložil S. Gregorčič, I. 5. Bedének, Jak., Od pluga do krone. 6. Jurčič, Jos., Zbrani spisi. Vlil. 7. Cooper, Der Pfadfirider. 8. Barfus, E. v , Der Scliatz des j Kaziken. 'J. Das Bucli der Jugend, 111.	10. Falkenhorst, C., Abenteurer. II Kern, J. H. O.,
Die Freibeuter von Sumatra. 12. Augeljček. Izd. Kržič. 2.—4. zv. 13. Hladnik, Ign., Na valovih južnega morja. 14. Vrtec, 18'JO.	15. Tomšič, Iv., Zlati orehi.
Gegemvartiger Bestand: 574 VVerke in 1020 Biinden und Heften.
B.	Historisch-geographische Lehrmittelsammlung.
(Unter der Obhut des Prof. Franz Homik.)
a)	Geschenk des Herrn Theod. Kal ten brun n er, Buchhandlers in Marburg : Andree Richard, Allgemeiner Handatlas in 120 Kartenseiten, 2. Aulì. 1890.
b)	A n k a u f. 1. Kiepert Heinrich, 1’olitische Schuhvandkarte von Europa, 4. Aulì. 1889
2.	Kiepert Heinrich, Wandkarte der alten Welt, 2. Auli 1884.
c)	Als abgentttzt oder wertlos wurden ausgeschieden : 20 Atlanten, 21 Karteli.
Stand der Saininlung: 74 Wand- und Handkarten, 8 Atlanten, 28 geogr. Bilder mit 9 Heften Te.\t, 02 historische Bilder, 2 Globeli) 1 Tellurium.
C.	Physikalisches Cabinet.
(Unter der Obhut des Prof. J. Hirschler.)
Unveràndert.
Das Inventar der physikalisch-inathematischen Saininlung enthiilt 500 Nunimern.
D.	Naturhistorisches Cabinet.
(Unter der Obhut des Supplenten Dr. C. Lippitsch.)
A.	'G e s c h e n k e. a) Zoologie. Ohrenlledennaus (vora Schttler Ipavic Guido der II. A), Fuchs (voui Schiller Scherbaum Franz der I. A), Herz-Prilparat von sus dom. (vom Custos). Hehschadel (vom Schiller Macher Josef der I A), Katzenschadel (vom Schiller Preindl Ferdinand der II. B), Rehgeweih (vom Schiller Simon Gustav der I A), RehspieB (vom Schiller MurSec Franz deri. A), ein prachtvoller Aasgeier (9Kilo Lebendgewicht) vom Herrn Emil E lleder, Forstvenvalter in Banjaluka; ein Auerhahn, ausgestopft in balzender Stellung (vom Brauerei-besitzer Herrn F. Tscheligi), Elster (vom Schiller Ipavic Guido der 11. A), Wellensittich, VVendehals, Citronenfink, ein ausliindischer Fink (alle 4 vom Schiller Hanse I Friedl' der II. A), Nagelroche (vom Schiller Premerstein Alfons, v. deri. A), 2 Steckmuscheln (vom ge\v. Schttler Škoflek Job. der IV. Cl. und dem Schttler Wagner Karl der K. A), Teufelsklaue und Meerspinne (vom Schttler Kristl Rudolf der II. A), 2 Murex. I Conus, 1 Voluta, 1 Strombus (alle 5 Štttck vom Herrn Buchhalter Wilhelm Ranzi), Zahnschneeke (21 Stttck. vom Herrn Dr. Ferdinand Seti a ar), versehiedene Insecten (von den Schttlern der Prima), ein Stiick Fichtenrinde mit Gangen des Borkenkiifers (vom Schttler Kratoclnvil Ferdinand der II. A), Flusskrebs (Trockenpraparat, vom Schiller Ipavic G. derII. A), Europiiischer Scorpion, 2 Sehnabelschnecken, 2 Nadel-Scorpion-wanzen, 3 Stttck Taenia plicata (vom Pferd). Toxopneustes lividus, 3 Stiick Synapta digitata (alle 12 Stttcke vom Herrn Dr. Ferdinand Schaar), Madreporen-Koralle (vom Schttler Bezà n Josef derII. B).
— h) Mineralogie. Amethyst-Druse, Rauchtopas (vom Schttler Wladimir v. Vucetich-Bieliz der
III.	A) .WeiUbleierz (vom Herrn Ober-Forstcoinmissar Johann Mach), Neukohle (vom Herrn Sttd-bahnbeamten Philipp Kratoclnvil), Lignit (3 Stttck. vom Herrn Hans Sachs, Vertreler der wechsels. Versich.-Anstalt),mehrere selir sellini polierte Lignit-Stttcke (vom Herrn Camillo W alent a, Stìdbahn-Ingenieur). — e) Technologie. Krystallisierter Weinstein (vom HerrnPh. Kratoclnvil).
B.	A n k a u f. a) Zoologie Edelmarder, 2 Hausiniitise, Igei, Alpenmauerlaufer, Gold-regenpfeifer, Milan, Rabe, Bienenfresser, Gartengrasmllcke, Fliegensehnftpper, Turteltaube. ge-meiner Nachtreiher, Nordseetauchcr, grotìer Brachvogel, Fltìgelhornsclmecke, 3 auslitnd. Kafer, Seidenspinner, Ringelspinner, Nashornkitfer (alle 3 Prepara te die ganze Verwandlung zeigend). Dazu konimen noch die Kosten filr ilas Ausstopfen des gespendeten Aasgeiers. — b) Mineralogie. 3 Opale, 1 Moos-Achat, 1 hluuer Baryt.
Die Spiiitus-Praparalen-Sammlung wurde zum Tlieil neu aulgestelll.
Die Saininlung zalili gegenwartig 13.510 Stttck.
E.	Lehrmittel fiir den Zeiehenunterrioht.
(Unter der Obhut des Realschullehrers A. Hesse und des Bilrgerschullehrers F. Schuster.) 1
Unverttndert.
Stand der Sammlung: A. 5 perspect. Apparate; B. 20 elementare Dralitmodelle; C. 7 element. Holz- und l’appinodelle; 1). 10 architekt. Elenientarformen; E. (> architekt. Formen;
F.	3 GefiUllormen; G. IH ornamentale Stilformen; II. 2 figurale Gipsmodelle (Relief*); I, 7 figurale Gipsmodellc (Bttsten und Hautielicfs); K. 72 Stttck Varia; L. 11 Vorlagenwerke, 22 be-sondere Vorlagen.
F.	Musikaliensammlung\
(Unter der Ohhut des Gesangslehrers August Satter.)
Ankauf. a) Eine Messe ftlr Mannerchor von Franz Schubert. 22 Stimmen; li) eine Partitur zur Haslinger’schen Messe.
Stand der Sammluhg:	a) 12 Wandtafeln fur den Gesangsunterricht; )>) l-'ì Tantumergo
und Segenlieder mit 2!H) slimmen; c) 43 Kirchenlieder,- Graduale und Offertorien init 1037 Stimmen; d) 44 Messen mit 983 Stimmen. Weltliehe Lieder: a) 53 deutsche mit 1477 und b) 21 slovenische mit 380 Stimmen; zusainmen 4107 Stimmen und 12 Wandtabellen.
G.	Miinzensammlung.
(Unter der Obhut des Prof. Franz Hord k.)
Gesehenke. Des Horni Malthans Tertinek, Theologen in Marburg: 1 bron/.ene MOnze aus der Regierungszeit (244 —249) des rom. Kaisers Philippus; des Horni Martin Roškar, Theologen in Marburg: 7 kleino Silbermtlnzen aus der Regierungszeit Ferdinand» I., Leopolds I.. Karls VI.. aus der Zeit Karls 11. von Steiermark und Ferdinand» vónTirol; des Septimaners Kreft Leo: 1 kloine Silbermunze aus der Regierungszeit Leopolds I, 1 kleino Silbermunze aus der Zeil Max Josefs von Raiern; des Tertianers Očkerl Josef: 2 KupfermQnzen aus der Regierungszeit Franz L (1807, 1800); des Seeundaners Rojko Josef: 1 bronzene Miinze (Napoleon 1IL), 10 Centim.; des Seeundaners Ratej Franz: 1 Osterr. Staatsnote zu 1 Gulden vom Jahre 18(1(1; des Seeundaners Prus Anton: 1 kleino Silbermunze aus der Zeit Leopolds 1.
Summe aller numismatischen Gegenstiinde: 1173. Anhang: 1 rom. Fibula, Hrucbstucke eines riim. Mosaikbodens und Lachmanns MUnzkunde.
Fur alle den verschiedenen Lehrmittelsammlungen des Gvmnasiums gemaclden Gesehenke wird den hochherzigcn Spenderti hiemit der wàrniste Datìk ausgesprochen. .
V.	Unterstutzung der Schiller.
A. Die zwei Platze der Andreas Kautschitscli’.schen Studentenstiftung, bestehend in der vom hochw. Herrn Canonicus, Dom- und Stadtpfarrer Jakob Philipp Robine gegebenen vollstandigen Versorgung. hatten inno die Schiller Josef Weber der 111. A und Anton Korošec der IV. Classe.
R. Die Zinsen der A. Kautschitsch’schen Stiftung im Betrage von (1 11. wurdon zur Anschaffung von Schreib- und Zeicbenerfordeniissen verwendet.
C.	Die fiir 1892 lalligen Zinsen der Anton Humer’schen Stiftung im Betrage von 5 tl. 25 kr. wurden dem aus Marburg gebtirtigen Schiller Moriz Haus der III. A Classe zuerkannt.
D.	Aus der Ringauf’sclien Stiftung wurden an dtirftige Schiller Arzneien im Kosten-betrage von 9 fi 42 kr. verabtolgt.
E.	Von dea aus der Marburger Sparcasse-Jubilaumsstiftung bis 31. December 1891 lalligen Zinsen wurden laut Gemeindernthsbesclilusses vom 3. Sept. 1891 die h. o. Schiller Haus Emil, Horvath Konrad, Marwieser Johann und Reisp Friedrich der I. A, Matjašič Gottfried der 11. A. VVeingerl Karl der III. A und Hadwiger Franz der IV. Glasse mit je 8. beziehungsweise 7 11. betheill.
F. In die Casse des Vereines zur Unterstutzung dilrftiger Schiller de.« Gymnasiums
haben als Jahresbeitrilge oder Gaben der Woblthatigkeit ftir 1891/92 eingezahlt:
Se. Ftirstbischofliche Gnaden Dr. Michael Napotnik, Ftirstbischof von Lavant .
Der hochw.	Herr Ignaz Orožen, infulierter DomdeChant unii aiiost. Protonotar
„	„	„	Franz Kosar, Domherr, Monsignore, pitpstl. Hauspralat .
r	„	»	Lorenz Herg, Domherr..................
n	n	n	Dr. Johann Križanič, Domherr, Mitglied des k. k. L, Seli. R.
r »	„ Jakob Philipp Bohinc, Domherr, Doni- und Stadtpfarrer
- Karl Hribovšek, Domherr, Director des Diilcesan-Priesterhauses >•	»	»	Dr. Johann Mlakar, geistl Raffi, Theologie-Professor und Leiter des
f. b. Knaben-Seminars .........
r,	„	„	Josef Zidanšek, Theologie-Professor und Sub-Regens des f. b. Knaben-
Seminars .......................................................
n	»	r	Josef Majcen, f. b. Hofcaplan ........
„	»	„	Dr. Franz Feuš, Theologie-Professor...
«	» Dr. Alois Meško, Theologie-Professor...............................
k	»	«	Jakob Kavčič, Chorvicar .........
»	»	,.	Dr. Anton Suliač, geistl. Rulli, Pfurrer zu St. Anna am Kriechenberge
Herr Constantin Freiherr von Buoi, k. u. k. General d. R. .
„ Dr. Matthiius Kotz.muth, Advocat in Graz........................................
„ Adolf Lang, k, k. Hofrath i. P. in VVien. Ehrcnmitglied des Vereines „ Rartli. Bitter von Garneri
11. kr. 20 — 2 -2
2 — 2
: _ 2 -
Filrtrag 68 —
Ùbertrag
Frau Anna Majciger, Profešsorsgattin, Haus- mal Realit&tenbesitzerin
Herr Theodor Kaltenbrunner, Buchhamller uml Hausbesitzer ....
„ Philipp T erč, med. Dr.....................................................
Herr Dr. Barth. Glančnik, Advocat uml Realitiitepbesitzer ....
» Dr. Johann Sernec, Advocat und Realitatenbesitzer .....
„ Dr. Joliann Oro sei, Advocat und Realitatenbesitzer........................
„ Riiter von Neupauer, k. k. Bezirks-Oberingenieur .
„ J. V. Supan, Hausbesitzer..................................................
„ Di'. Franz Radey, Landtags-Ahgeordneter, k. k. Notar und Realitatenbesitzer
„ Frenz Oehm, Hotel- und Realitatenbesitzer.............................:
„ Franz Kočevar, Weingroflhandler............................................
„ Andreas Platzer, Papierhandler.............................................
„ Jacob Bancalari, k. k. Kreissecretar i. P..................................
„ Dr. Arthur Steinwenter, k. k. Gymnasial-Direclor...........................
„ Johann Majciger, k. k. Gymnasial-Professor.................................
„ Dr. Josef Pajek, k. k. Gymnasial-Professor.................................
„ Josef Mei sei, k. k. Gymnasial-Professor...................................
„ Karl Kirchlechner, k. k. Gymnasial-Professor...............................
„ Johann KoSan, k. k. Gymnasial-Professor .......
„ Georg Polzi, k. k. Gymnasiallehrer.........................................
, Franz JerovSek, k. k. Gymnasiallehrer......................................
„ Ignaz Pokorn, k. k. Gymnasiallehrer........................................
„ RI. Matek, suppi. Gymnasiallehrer..........................................
„ Dr. Josef Murr, suppl. Gymnasiallehrer .	:........................
„ Dr. Cajetan Lippitsch, supjd. Gymnasiallehrer..............................
Ergebnis einer Sammlung unter den Schulern des GymnaSiums *)
fi. kr. 68 — 1 —
fi — 2 — 5 — 2 -2 — 2 — 2
1	— 1 —
2	-2 -3 — 5 — 1 —
30 — 2 — 2 -2 — 2 -1 — 2 — 1 — 1 -1 -57 42
Summe 203 tl. 42 kr.
Rechnungsabschluss Ur. 35 **) vom 1. Juli 1892.
Die Einnahmen des Vereines in der Zeit vom 1. Juli 1891 bis I. Juli 1892 besteben:
X. Aus den Jahresbeitragen der Mitglieder
2.	Aus den Spenden der H ohlthater .
3.	Aus den Interessen des Stammcapitales
4.	Aus dem Cassareste von 1891
.	146	II.	—	kr.
•	57	„	42	„
.	218	„	60	„
.	353	„	49	„
Summe 775 tl. 51 kr.
Das Stammcapital betragt 5200 tl. 0. W. in Papieren.
Die Ausgaben fiir Vereinszwecke in der Zeit vom 1. Juli 1891 bis 1. Juli
1.	Filr die Unterstiitzung wilrdiger und diirftiger Schiller:
a)	durch Beistellung von Freitischen .......
b)	durch Ankauf und Einband von Lehrbuchern und Atlanten, welclie
den Schulern geliehen oder geschenkt wurden .	.
c)	durch Verabfolgung von KleidungsstUcken und Bargeld .
2.	Fiir Regieauslagen (Entlohnung fiir Schretbgeschftfte etc.) ....
Summe
Es bleibt somit ein barer Cassarest von.............................
1892 betrugen 321 tl. 74 kr.
80 „ 49 „ 27 „ 80 , 10 „ 25 „ 443 H. 28 kr, 332 II. 23 kr.
P’. Zu besonderem Danke simi viele Schuler des Gymnasiums den Herren Àrzten in Marburg fur bereitwillige und unentgelflicbe Hilleleislung in Krankheitsfallen verpflichtet.
G.	Dem Untersttltzungsvereine spendeten eine Anzalil von Bilchern: Herr Zemanu,
S.-B.-Beamte (2 B.), Herr Dr. Lippitsch. suppl. Gymnasiallehrer (2 fi.), die Scinder der HI. A Classe Mally (2 B.) und Urbaczek (IR.).
Freitische wurden mitteltosen Schulern von edelherzigen Woblthatern 218, vom Unter-sttitzungsvereine 30, zusammen 248 in der Woche gespendet.
Fur alle dei) Schulern des Gymnasiums gespendeten Wohllhaten spridit der Berichterslalter im Namen der gfltigst Bedacliten hiemit den geburenden innigsten Dank aus.
*) Die	SchOlpr <ler 1. A Clasflo spendeteli 0 fi., der I. I'. Classe 3 fi. 50 kr., der 11. A Classe 3 fi. 83	kr.,	der
11.	B	Classe 5	H. 37 kr., der III. A Classe	10 fi. 22 kr.. der III. B Classe fi fi. 10 kr., der IV. Classe 5 fi. 00	kr.,	der
V.	Classe 5 fi.	35 kr., der VI. Classe 3 fi.	05 kr., der VII. Classe 5 fi. 10 kr., der Vili. Classe 2 fi. 70 kr.
**) Der ReefinungsabselilusH Nr. 34	wurde in der ordentlieben Generalversannnlung vom 22. November	1801	ge-
prftft nnd fftr riehtig befunden. Der Ausscliuss des lanfenden Vereinsjabres bestand aus den Herren : Dr. Arthur Stein-wenter, k. k. Gyinnasial-Direotor, Obinann ; J, V. Supan, Hausbesitzer, Johann Majciger, k. k. Gymnasial-Professor, Dr. Josef Pajek, k. k. Gymnasial-Professor. Johann Kosan, k. k. Gymnasial-Professor, Aussehussmitglieder; als Redi-nungsrevisoren fungierten die Herren: J. V. Supan und Professor Johann Majciger.
VI.	Fórderung der kòrperlichen Ausbildung der Jugend.
In Befolgung des diesen Gegenstand betreffenden h. M. E. vom 15. September 1890 Z. 19097 wandte siili der Berichterstatter wie im vergangenen Jahre so auch heuer an das k. u. k. Stations-Commando und an den Ausschuss des h. o. Stadtverschtìnerungsvereines, welch beide Vorstehungen der li. o. Gymnasial-Jugend eine namhafte PreisertnaBigung, erstere bei Bentìtzung der Bade- und Schwimmanstalt in der li. o. Franz Josefs-Kaserne, letztere bei Bentìtzung des Eislaufplatzes auf dein Stadtteiche in liebenswtirdìgster Weise bereitwilligst ein-riiumten, wofiir ilinen an dieser Stelle zugleich der beste Dank der Anstalt ausgesprochen sei.
Die Jugendspiele im Freien mussten auch heuer wegen Mangels eines geeigneten Sjiiel-platzes und Spielleiters, sowie an verftìgbaren Geldmitteln unterbìeiben, dodi wurden vom Turnlehrer wahrend des ganzen Schuljahres in den Turnstunden Bewegungs- und Ballspiele getìbt. Zur Anschaffung der ftìr letztere ntìthigen Gerilthe spendeten die Schtìler der 1. Hiege 0 tl. 45 kr., der II. Riege 14 II. 74 kr. und der III. Riege 14 11. 51 kr., zusammen 3511. 70 kr. Hievon wurden laut Rechnung der Firma M. R. Salzmann in Wien tur 1 Schleuilerball, 2 Stoti-biille, 2 kleine Lederbidle, '2 kleìne Gummibàlle und -2 Scblitger sammt Naclmahmegebtìr ili 11. 8 kr. verausgabt; es verbleibt somit ein Cassarest von 9 tl. 02 kr.
Wie alljahrlich unternahmen auch heuer die Ordinarien mit ihren Classen im Aprii. Mai und Juni Auslliige.
Die Conferenz betreffend die Forderung der kflrperlichen Ausbildung der Jugend wurde am 18. December 1891 abgehalten.
VII.	Erlàsse der vorgesetzten Behòrden.
I.	Verordnung des h. k. k. Ministeriums fili- Cultus und Unterricht vom 17. Juni 1891 Z. 9193, wodurch die Lehrpliine und Instructionen fur den Unterricht im Freihandzeicluien al>-geilndert werden. (Triti infolge h. M. E. vom li. Dee. 1891 Z. Ì0043 an der li. Lehranslalt erst mit dem Schuljahre 1892'93 in Wirksamkeit.)
i. Erlass des li. k. k. Ministeriums ftìr Cultus und Unterricht vom i7. Juli 1891 Z. Iit7i (L. Sch. R. E. vom 1. August 1891 Z. 5159), wodurch die Eròffnung einer Parallelabtheilung mit slovenischer Unterrichtssprache (in Religion. Latein, Slovenisch und Mathematik) tur die III. Glasse der li. Lehranstalt angeordnet wird.
3.	Erlass des hochl. k. k. steierm. L. Sch. R. vom 31. August 1891 Z. 44*77 (Note des li. sleier. L. A. vom 30. Juni 1891 Z. 12217), wodurch angeordnet wird, beim Untecriclite aus der steierm. Gescbichte das Hauptgewicht auf die Behandlung der vaterlìindischen Geschichte zu legen und die Geographie Steiermarks nur insoweit zu bertìcksichtigen, als es zum Ver-stiindnisse der Geschichte nothwendig ist.
4.	Erlass des li. k. k. Ministeriums fur Cultus und Unterricht vom 30. September 1891 Z. 1780/C. U. M., betreffend den Unterricht in den dassischen Spracben am Obergymnasium. (1. GriilJeres Ausmafi der Autoren-Lectilre. i. Wegfall der lateinischen und griechisclien Haus-arbeiten in den Oberclassen, Anzahl der Schularbeiten (5 Latein, 4 Cricchiseli) im Semester ( ,e eine Ubersetzung in jedem Halbjahr aus der dassischen Sprache in die Unterrichtssprache), Bertìcksiehtigung der Privatlecttire bei der Maturititts-Prtifung.
5.	Erlass des h. k. k. Ministeriums ftìr Cultus u. Unterricht vom 23. Oct. 1891 Z. 22243 (L. Sch. R E. vom 5. Nov. 1891 Z. 7031), wodurch mit Alleili. Genehmigung vom 18. Oct. Idil an der li. o. Lehranstalt eine dreizehnte Lehrstelle systemisiert wird.
6.	Erlass der li. k. k. Stattbalterei vom lì. Dee. 1891 Z. 23.252, wodurch ein Original-Pare des Willebriefes tìber die Franz Fras’sche Studentenstittung (jahrlicher 42 11.) dem k. k. Gymnasium als einer der bestifteten Anslalten tìbérmacht wird.
7.	Verordnung des li. k. k. Ministeriums ftìr Cultus und Unterricht vom 15. Dee. 1891 Z. 20705, entlialtend ein neues Verzeidinis der ftìr den Zeichenunterricht zuliissigen Lehrmittel.
8.	Erlass des h. k. k. Ministerium ftìr Cultus und Unterricht vom 5. Jiinner 1892 Z. 20371 (L. Sch. R. E. vom 13. Janner 1892 Z. 209), nabere Bestimmungen zu dem li. M. E. vom 30. Sept. 1891 Z. 1780/C. U. M. (vgl. Nr. 4) entlialtend.
9.	Erlass des li. k k. Ministeriums ftìr Cultus und Unterricht vom 1. Febr. 1892 Z. 21929, wodurch ftìr die innere Einrichtung des neuen Gymnasial-Gebiiudes 5330 fi. und ftìr die Ober-siedlung ili den Neubau 275 il. bewilligt werden.
10.	Erlass des hochl. k. k. steierm. L. Sch. li vom 24. Miirz 1891 Z. 1983. Spielord-nung ftìr die Jugendspiele.
II.	Erlass des h. k. k. Ministeriums ftìr Cultus und Unterricht vom 27. Miirz 1892 Z. 490/C. U. M., betreffend die Anrechnung der von Studierenden zurtìekgelegten Fi'eiwilligenjalire.
12.	Verordnung des h. k. k. Ministeriums ftìr Cultus und Unterricht vom 24. Mai 1892 Z. 11372, mit welcher der Lehrplan und die Inslruclion ftìr den Unterricht in Geographie und Geschichte, in Mathematik, in Physik und Nalurgeschichte am Untergymnasium abgeimdert wird.
13.	Erlass des li. k. k. Ministeriums ftìr Cultus und Unterricht vom 24. Mai 1892 Z. 11373, betreffend Abanderungen des Lehrplanes und der Inslruclion ftìr den Unterricht in Geographie und Geschichte, in Mathematik, in Physik und in der Naturgeschichte am Untergymnasium.
50
Vlil. Chronik.
a) Verànderungen im Lehrkòrper.
Infolge der hoh. Minist.-Erlàsse vom 10. Juli 1891 ad Z. 14108. 11. Juli 1891 Z. 14893 und 27. August 1891 Z. 18257 wurden deli h. ii. Professore» E. Neubauer, Dr. (1. Heigl und L. Mayr erledigte Lehrstellen an deni k. k. akademischen Gymnasium irfWien. beziehungs-weise am k. k. Staats-Gymnasium in Innsbruck und k. k. I. Staats-Gymnasium in Graz ver-lielien; an ibre Stelle traten die bisherigen Supplenten Franz Jelovšek der h. Lehranstalt, Georg Polzi des k. k. Staats-Gymnasiums im XII. Gemeindebezirke Wiens und Ignaz Pokorn des k. k. Staats-Gymnasiums in Triest, welche durcli obige Erliisse zu wirklichen Lehrern er-nannt wurden. Laut h. M.-E. vom 20. Juli 1891 Z. 9499 wurden die Professo ren L. Mayr und Dr. Josef Pajek in die Vlil. Rangselasse befordert. lnfolge Eri. des lobi. k. k. steierm. L. Seli. It. vom 24. September 1891 Z. 6367 wurde die durcli die Ernennung des Supplenten Franz Jerovšek zum wirklichen Lehrer Irei gewordene Supplentenstelle dem bisherigen suppl. Lehrer am k. k. Gymnasium in Innsbruck Dr. Josef Murr verliehen. Durcli die L. Sch. R. Eri. vom 24. September 1891 Z. 6366 und 10. October 1891 Z. 6407 wurden der Supplent Dr. Johann Tertnik und der Religions-Aushilfslehrer Chorvicar Jakob Kavčič auch tur das Schuljahr 1891/92 auf ilirer bisherigen Dienstesstelb belassen. Dem erkrankten Professor Johann Schmierer wurde durch die li. M.-Erl. vom 8. Juli 1891 Z. 13867 und 11. Februar 1892 Z. 2643 der Urlaub tur das Schuljahr 1891 92 verlàngert und durcli die L. Sch. R. EE. vom 26. September 1891 Z. 6408 und und 18. Februar 1892 Z. 1132 seine Stellvertretung durch den Supplenten Dr. C. Lippitsch auch weiterhin genehmigt. Ritolge Eri. des k. k. steierm. L. Sili. R. vom 24. Sept. 1891 Z. 6363 tauschten aus Dienstesrucksichten der h. a. Supplent R. Rinesch und der Supplent am k. k. Staats-Gymnasium in Cilli RI. Matek am 1. Oct. 1891 ihre Dienstesstellen. Fiir die nach Wien abgegangenen Nebenlehrer Realschulprofessoren G. Knobloch und A. Mager traten infolge L. Sch. E. vom 8. Očtober 1891 Z. 6642 die Real-sehullehrer A. Hesse und V. Hruby in Venvendung.
Mit AllerhOcbster Entschliessung vom 20. Juni 1892 haben Se. k. u. k. Apostolische Majestàt den Director des Staats-Gymnasiums in Marburg Dr. Arthur Steinwenter zum Director des 1. Staats-Gymnasiums in Graz und den Professor am Staats-Gymnasium im li. Gemeindebezirke in Wien Dr. Peter Stornik zum Director des Staats-Gymnasiums in Marburg allergnàdigst zu eriiennen geruht.
b) Die wichtigsten Daten.
Ani 18. August 1891 wohnten die in Marburg anwesenden Mitglieder des Lehrkflrpers dem zur Feier des Geburtsfestes Sr. k. und k. Apostolischen Majestàt des Kaisers cele-brierten Hochamte bei.
Das Schuljahr 1891/92 wurde ani 18. September 1891 mit dem vom Religionsprofessor fl>. geistl. Rathe Dr. Josef Pajek celebrierten hi. Geistamte erOffnet. Die SchUleraufnahme fand am 15. Juli, temer ani 16. und 17. September statt.
Ani 4. October feierte die Lehranstalt das Namensfest Sr. k. und k. Apostolischen Majestàt des Kaisers mit einem feierlichen Gottesdienste und ebenso ani 19. November das Namensfest Ilirer Majestàt der Kaiserin.
Am 15. October fand das Gleichenfest beirn neueti Gymnasialgebaude statt.
Ani 23. November verschied der ehernalige li. a. Religionsprofessor Dr. Franz Zager und wurde ani 24. von den Lehrern und Schtìlern der Anstalt zu Grabe geleitet; am 25. wurde voli Seite des Gymnasiums tur den Verewigten in der Aloisikirclie eia Trauergottesdienst ab-gehalten.
Aus Anlass des Hinscheidens Sr. k. und k. Holieit des durchlauchtigsten Herrn Erz-herzogs Karl Salvator tibersandte der li. à. Lehrkòrper ani 23. Jànner 1892 an das bobe k. k. StatthaltereiPràsidium eine Adresse mit der ergebensten Bitte, den Ausdruck des darin dem Allerdurchlauchtigsten Herrscherhause ausgesprochenen Beileids an die Stufen des Aller-hbchsten Thrones gelangen zu lassen.
Aus Anlass der gltlcklichen Entbindung liner kais. und kfin. Holieit der durchlauchtigsten Frali Erzherzogin Marie Valerle Qberschickte der li. à. Lehrkòrper am L Februar an das bobe k. k. Statthalterei Pràsidium eine Adresse mit der ergebensten Bitte, die darin dem Allerdurchlauchtigsten Herrscherhause ausgedrtlekten unterthànigsten GlUckvvilnsche an die Slul'en des Allerhbchsten Thrones gelangen zu lassen.
Am 13. Februar wurde das I. Semester geschlossen, am 17. begann das II.
Am 19. Februar starli der Schtiler der VI. Gl. Franz Schmirmaul; seinem Begràbnisse a in 21. und dem ffli den Geschiedenen am folgenden Tage in der Gymnasialkirche abgehaltenen Requiem wohnten Lehrer und Schtiler der Anstalt bei.
Ani 27. Februar starb. der ehernalige h. Schtiler, Gyinnasial-Abiturient Franz Feriinz; am 29. geleiteten ihn Lehrer und Schtiler zu Grabe.
Am 9. und 10. Aprii wurden die Osterlichen Exercitien in Verbindung mit dem Empfange der heil. BuBsacramente abgehalten; auBerdem emplìengen die Schtiler dieselben zu Anfang und zu Ende des Schuljahres.
Am 29. und 30. Aprii unterzog der k. k. Landesschulinspector Herr Dr. Job. Zindler die Anstalt einer tlieilweisen Inspection.
Ani il. Mai starb der ehemalige li. a. Religionsprofessor, der hochvv. Herr inful. Dom-propst Georg Matjašič; seinem Begràbnisse wohnten Lehrer und Schtiler der Anstalt nahezu vollzàhlig bei.
Ani 8. Juni land ini Beisein des Herrn Vicebiirgermeisters Or. Hans Sclimiderer die Frtifung aus der steiermarkischen Gescliichte statt. An derselben betheiligten sich die Schtiler Fasching Johann, Hadwiger Franz, Lavtar Othmar, Lavtar Paul, Leskovar Josef und Likavetz Johann ùnd gaben durch ilir vorziigliehes Wissen Kunde von dem besonderen Eifer, den sir auf dieses Studium verwendet liatten. Die besten Leistungen waren die der Schtiler Leskovar Josef und Fasching Johann, denen die vomì hohen Landesausschusse gewidmeten Prcismcdaillen zuerkannt wurden. Da jedoch auch die vier iibrigen Bewerber, unter diesen nanientlich Lavtar Othmar vorzligliche Kenntnisse zeigten, so wurde ilinen hie-fur die verdieute Anerkennung ausgesprochen, und sie erhielten, und zwar der letztgenannte •Schiller zwei von Sr. fb. Gnaden dem hochwtirdigsten Herrn Dr. M. Napotnik, Ftirstbischof von Lavant, die anderen je einen der von den Herren Landtagsabgeordneten Julius Pfrimer, Landtags- und Reichsraths-Abgeordneten Professor Franz Robič und Vicebiirgermeister Dr. Hans Schmiderer gespendeten Ducaten. Die Preise vertheilte der letztgenannte Herr nacli einer warmen Ansprache an die Schtiler, in welcher er ihren Leistungen eine sie lificlist ehrende Anerkennung zutheil werden lieti.
Am i28. Juni wohnten die dienstfreien Mitglieder des Lehrktirpers dem in der Domkirche ftir weiland Se. Majestat den Kaiser Ferdinand 1. celebrierten Trauergottesdienste bei.
Vom 21 Juni bis IL Juli wurden die miindliehen Versetzungsprtifungen, vom !). bis 12. Juli die Classification vorgenommen. Bei derselben erhielten die erste Glasse mit Vorzug folgende Schtiler: Heu Josef der I. A.; Lukman Franz derl.B.; Cvetkovič Franz, Kranjc Andreas und Skvarč Josef der 11. B.; Haim Josef, Mally Arnold und Vajda Franz der HI. A.; Kukovec Alois, Limovšek Josef, Slavič Matthias und Vargazon Matthàus der HI. B.; Pschunder Ferdinand der IV.; Beiti Ferdinand, Dolàr Anton, Kukovec Florian, Stegenšek Augustin und Žičkar Marcus der V.; Jerovšek Anton, Noroglav Friedrich und Terstenjak Roman der VI.; Hohnjec Josef und Horvat Friedrich der VII.; Gdbec Josef, Ilešič Fratiz und Rakovec Engelbert der Vili. Classe.
Ain HI. Juli versammelten sich nach dem Vormittags-Unterrichte die Schtiler des Gym-nasiums ini Lelirziminer der VI. Classe, das mit dem festlich geschmtickten Bilde Sr. Majestat des Kaisers geziert war, zur Abschiedsfeier ftir den an das I. Staatsgymnasium in Graz ver-setzten bisherigen Leiter der Anstalt.
Nach einigen einleitenden Worten des Religionsprofessors Herrn Dr. J. Pajek sprach der Schtiler Hohnjec Josef der VII. Classe in schwungvollen Worten dem scheidenden Director den Dank der Schtiler ftir die unentwegte vaterliche Fiirsorge aus, die er der Jugend wiihrend seines neunjahrigen Wirkens an der h. o. Lehranstalt stets im reichsten Mafie habe angedeihen lassen. Tielbewegt dankte hierauf der Director dem Lehrkórper ftir dessen opferfreudiges Mitwirken am Werke der Jugendbildung, den Schiilern tur den Ausdruck ibrer Liebe und An-haiiglicJikeit. Pllege der Wissenschaft, Bildung des Herzens und Liebe zum Vaterlande, das seien die schonen Aufgaben und erliabenen Ziele, welche jeder ttichtige Schtiler jetzt und immerdar vor Augen haben infisse. Mit einem begeistert ausgebrachten Hoch auf Se. Majestat den Kaiser, den Šchtitzer der Schule und Ftirderer von Kunst und Wissenschaft, und der Ab-singung der Volkshynme schloss die wtlrdige Feier.
Am Naclmiittage desselben Tages verabschiedete sich der Director nacli der Scliluss-conferenz vom Lehrkórper und dankte demselben ftir den hingebungsvollen Eifer, die unwandel-bare Berufstreue und die seltene Gollegialitiit, mit denen dieser ihm stets zur Seite gestanden hat. Hierauf dankte Religions-Professor Dr. J. Pajek dem Director im Namen des Lehrktirpers ftir seine ebenso umsiehtige als aufierordentlich wohlwollende Leitung. Nur mit tiefemBedauern sebe der Lehrkórper denselben aus seiner Mitte scheiden; es freue ihn aber vom ganzen Herzen, dass der Leiter der hiesigen Anstalt durch die Gnade Sr. Majestat auf einen so hervorragenden Posten berufen worden sei.
Am Abend fanti ini Casino zu Ehren des Scheidenden ein Festbankett statt, das ein schónes Zeugnis von der ini Lebrkfirper herrschenden erhebenden Collegialitàt gab.
Am 15. Juli wurde das heilige Dankamt vom hochwiirdigen Herrn Canonicus Dr. Johann Križanič abgehalten, nach demselben der Preis der Schilleistiftung fur den gelungensten poetischen Versuch in slovenischer Sprache detn Sehiiler Zemljič Matthias der VII. Classe tlberreicht und mit der Vertheilung der Zeugnisse das Schuljahr geschlossen.

IX.	Statistik.
	—					C 1	a s	e					
	I		II		111						Vili.	/u salimini
		1					IV.	V.	VI.	VII.		
1. Zahl.	a	l>	a	b	a |	h						
						i						
Zu Ende 1890/91 . . . .	27 -1	i I ili	15	32	3G	—	35 ;	20	31	13	11 1	301
Zu Anfang 1891/92 . .	. ' Wabrend des Seliuljahres |	38	Hi	29	39	12	21	29 1	30	21 Ì	25 !	11	331 1
eingetreten .	.	.	. 1	1	—	—	—	—			—				
| Im ganzcu also aufgenomincu .	3!)	Mi	29	39	12	21	29	30	21	25	1 1	335
Damnter :												
Neu aufgenoinmen u. zw. :												
aufgestiegen ....	31-	id	1	1	2	—	*	1	1		—	8G
Repetenten ....	-*)	—	1		—	—	>	2	—	-	—	e
Wieder aulgenommen u. zw.:												219 i
au (gesti egei! .	.	.	.	—	—	19	3ti	32	21	25	27	20	25	11	
Repeteriten ....	3	5	5	2	8		1	—	—			—	21
Wàhrend des Seliuljahres												
ausgetreten ....	12	li	1	—	1	—	1	2	1		—	38 1
Schiilerzahl zu Hude 1891/92:												
j	Otlentliche ....	•ili	31	25	39	35	21	28	28	20	23	11	293 i
1'ri vatis ten	....	1	—	—	—	3	—	—	—	—	—*	—	1 j
i 2. Geburtsort (Vaterland).												
Marburg		111	—	II)	—	12'	1	8	3	3	3	2	52'
Steierniark (auGer Marburg)	11'	31	12	37	18'	23	17	19	Ili	Ili	9	215’
NiederOsterreich ....	—	—	—	—	—	—	1	—	—	1	—	2
Salzburg		1										-	1
Kamlen		—											
Krain		—		—	—	1	—	-	2	—	-	—	3 !
K tistenl and	 Tirol 		—	-			1	—	_	1			1	—	3
ROhinen		1		—	—	—	—		1	* ~	2	—	1 !
Màliren										1			1
1 Galizieu		—	—	1	—	—	—					—	—	1
: Ungarn		—	—	1	1	2'	—	2	2		•	—	—	8'
Kroatien		—	—	—	1	1	—		-	-	—	— '	1 * i
llosnien	 Deutschland				—	1	—			—		_	-	—		1
Suiuiue .	.	ili'	31	25	39	353	24	28	28	20	23	1 1	
3. Muttersprache.												
Deutsch		ii '		i	17	-	251	—	15	12	5	(i	3	| 105'
Slovenisch	 Serbokroalisch ....	: 3	31	8	39	»	21	13 -	Hi	15	Ili	«	185
Ceelioslaviseh		l	—	—	—	—	—	—	—	—	1	—	2
; llalieiiisch		. —	—	—	—	1				—	—			j 1
Suimiie . .		31	25	39	355	21	28	28	20	23	11	j 293'
4. Rcligionsbekenntnis.												
Katholiseh, lai. Hilus .	.	ili'	31	25	39	321»	21	28	28	20	23	n	! 290'
Evang., Augsb. Confessimi	1 		—		—	2		—	—		—	—	2
r Helvet.	„	—	—	—	—	—		—	—	—	—	—	1 	
Griechisch-orientalisch .	.	i —		—	-	1		—				1 “	1
Summe . .		31	25 ■	39	353	21	! **	: 28	20	: 23	I11 1	
•) Davo» 1 Scliùler im Laute il es I. Sem. aus der II. A Classe zurflckgetreteu.
					C	a s	s e					i ! Ziisaininen
		1.		I.	III				VI.		i	
5. Lebensalter.							IV.	V.		VII. Vili.		
	a	b	1 !l	! b	a	! b	!				!	1
10 Jalne .	.... 1 1												
11 » 	 : « , 		11	8	4	1	_				_		"	41 24
13 „			5	6	9	3	6	2	—				—	—	31
M' „			4	5	7	7	7»	2	6	_	-	—	—	38'
15	„			2	12	3	18	10	5	7	2		—	—	59
16 „ 		—	2	1	8	7'	11	7	7	3	—	—	46'
17 „			—	—	1	2	2	4	7	8	5	5	_	34
18	n			—		—	—	3	_			8	4	1	1	17
iu „			—		—	—	—	—	1	3	6	9	3	22
>7			—	I	—	—	—	_		_	2	5	2	10
^ , 		—																2	3	5
22 » 		—	—	--	—	—	—	—	—	—	1	1 1	2 1
i 24 ”	; i ; ; ; ; 25	„														
Summe .	.	20'	34	25	39	35"	24	28	2 a	20	23	11	! 293'
6. Nach dem Wohnorte								.				
der Eltern.												
Ortsangehòrige ....	16	2	14	1	12'	2	14	10	5	6	3	85'
Auswartige .....	10'	32	11	38	23'	22	14	18	15	17	8	208'
Summe .	.	26'	34	25	39	35"	24	28	28	20	23	11	293'
7. Classification.												
a) zu Ende des Schuljahres												
1891/92.												
1. Fortgangscl. mit Vorzug	1	1			3	3	4	1	5	3	2	3	26
1. Fortgangsclasse , . . ! Zu einer Wiederholungs-	20'	27	23	31	18'	17	26	23	10	16	7	218"
priitung zugelassen	i	l	1	2	7	2	1			5	5		28
II. Fortgangsclasse . . . !	1	4	1	3	5	1		_	2			17
111. Fortgangsclasse .	. . Zu einer Nachprutuiig zu-	—	1	—	—				—		—	—	i ! • i
gelassen		—				—	2'				■						1	3'
AuBerordentliche Schiller .												
Summe . . b) Nachtrag zum Scliuljahr	S26'	34	25	39	35"	24	28	28	20	23	H	293' 1
1890/91.		1. b	l.c			111.						
Wiederholungsprilfungen	I. a			n. a	11. b							!
vvaren bewilligt . .	.	4-*)	1	5	5	2	1	5		6	1		30*)
Entsprochen haben . .	.	4	1	1	4	1	1	3		6	1			22 i
Nicht entsprochen haben												
(od. nicht e.rschienen sind) j Nachtragspriifungen waren		—	4	1	1	—			-	~		S i
bewilligt			—					-	_ l	1			1	1	3' 1
Entsprochen haben .	. . Nicht entsprochen haben .	-	•—	—	—	-									1		1
		.										i	- I
Nicht erschienen sind . .		—				-		1 ■				i	2' !
Darnach ist das Endergebnis												
fur 1890/91 :												
1. Fortgangsclasse in. Vorzug	2	1	1	2	5	2	5	4	5	3	1	31
I.	,,	....	20	21	14	31	20	23	27	16	26	IO	7'	215' :
11- « 	 HI		2	3	»	9	7	7'	2								39'
	3	3	2	2	-	2	„									12 1
Ungeprtlft blieben . . .	-				 1			 1	1	—	—	—	1	2'
Summe . .1 ! ' 1	27	28	26	44'	32	34'	35	20	31	13	9'	2995 |
*) Darunter einem Sclifllor uaditriiglicli tlureli L. Seli. K. E. vom 23. Juli 1801 Z. 4760.
1					c	a s	e				II	
8. Gelilleistungen												
												Znsainnicn
der Schiiler.	I.		II		III.		IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	
Das Schulgeld	a	b	a	b	a	b i					1	
zu zahlen waren |												
verpflichtet												
ini 1. Semester *)	31a) 4lb)		m	1-2	27c)	5	14	11	8	!»	3	177
itn II. Semester Zur Haltle waren j	21 d)	20e)	171)	9	24g)	9	13	13b)	9i;	8k)	4	146
befreit												
im I. Semester im 11. Semester	—	—	1	—	—	—	—			—	—	1
Ganz befreit waren												
im I. Semester	7	5	12	27	15	19	15	19	13	16	8	156
im li. Semester	1 2	17	11	30	16	15	16	17	12	16	7	169
Das Scbulgeld betrug im ganze» im I. Semester 11.	390	480	417 50	180	375	75	210	165	120	135	45	2422-50
im 11. Semester tl.	270	285	225	135	345	135	195	165	120	105	60	2040-
Zusanuuen tl.	(iliO	785	472-50	315	720	210	405	330	240	240	105	4462-50
Die Aufiiahmstaxen												
betrugen .	.	11. Die Lehrmittelbei-	73-50	8(i' 10	10-50	210	4-20	—	6-30	6-30	2.10	—	—	19110
trage betrugen II. Die Taxen fur	38--	46--	29* -	39--	42-	24-—	29 —	30-—	21-	25--	11-	334 -
Zeugnisduplicate betrugen .	.	11.			4		.	6			4	4	4	—	—	26 —
Summe 11.	11 1-50	138-10	39*50 45 10' 52 20			2 4- -	39-30	40-30	2710	25 —	11-	55110
9. Besuch des Unter-richtes in den relat.-oblig. und nicht obligate» Gegenstanden.												
Zweite Landes-spraelie (Slovenisch)							1					
1. Gurs			—	7	—	2	—		—	—	—	—	10
11. Curs									7			—	1	2	—	—	10
III. Curs												3	2	1	1	1	8
Franzòs. Spinelle .	—	—	—		—	—	—	2	5	1	4	12
Kalligraphie .	.	. Freihandzeiclmen	9	8	—	5		—	—	—	—	—	—	22
I. Curs	11	4	—		—	—	—	—	—	—	—	15
11. Curs	1	1	4	1	7	—	4	3	2	2	2	27
Turnen:	1. Curs	II	9	3	—	—	—	—	—	—	—	—	23
II. Curs	—	—	8	3	11	2			—	—	—	—	24
111. Curs	—	—	—	—	—	—	5	4	3	6	1	19
Gesang:	I. Curs	11	15	—	—	—	—	—	—	—	—	—	26
II. Curs	—	—	9	13	11	12	1	—	—		—	46
III. Curs	—			—	—	—	—	4	3	9	4	2	22
Stenographie: I. Curs	—		—	—	—	—	22	3	1	—	—	26
II. Curs	—		—	—	—	—	—	17	3	2	—	22
Steierm. Geschichte	; —	~	—	—	-	-	6	—	-	—	—	'i
10. Stipendien. Anzalil der Stipen-												
dien im I. Sem.	-■	—	—	1	31)	4m)	31)	2	5	9	4	31
im II. Sem.	—	—	—	1	31)	5m)	31)	3	4	8	4	31
Gesammtbetrag im												1745 1 9
1. Sem. 11.	1 		—	—	50	75	220III)	147*50	100*	347*50	47)0	355*11	
11. Sem. 11.	1 —	—		50	75	200	147*50	137*50	250.—	400	355* It	1675-19
Zusammen	Ì -	—	—	100	150	420	-21I5- -	207*50	597*50 850		710*38	f3420.35
g) i*
’) Davon simi ver der Zahlun# dos Seliultfolde« uustfetreton: i») 5 Sehùler, b) 3, e) 2, d) 3, e) I, f) 2, h) 1. i) 1, k) 1 Sehùler.
I) Darunter je 1 Naturalstipendiiun. m) Darunter 1 Stipendium init KanzjiiliriKer Aus/.ahlunj? ara l. November.
X.	Maturitàtsprufung;.
Bei iler am 23. unii 24. Juli 1891 unter dem Vorsitze des k. k. Landes-Schulinspectors Herru Dr. Johann Zindler abgehaltenen miindlichen Maturitàtsprufung wurden sàmmtliche Abiturienten tur reif erkl&rt, namlich:
Name	Geburtsort	Vaterland	Lcliens- allcr	Daner der (ìynmasial-studien	Gewahìter Beruf
Buoi Arthur, Freih. v.	Josefstadt	Bohmen	17 J.	8 Jahre	Militar
Janežič Rudolf	Paulusberg b. Friedau	Steiermark	21 ,	8 ,	Theologie
KovafiC Anton	St. Henima b. VVind.-Landsberg	Steierinark	22 „	8 ,	Theologie
Kozoderc Johann	M.-Neustitt b. Pett.au	Steiermark	Iti „	8 ,	Theologie
! Plotsch Franz	Marburg	Steiermark	19 „	8 „	Jus
Premerstein Friedrich. R. v.	' Laibach	Krain	20 „	9	..	| Marine
Sattler Franz	Negali b. Luttenberg	Steiermark	22	8 ,	Theologie
I Sernec Johann	Marburg	Steiermark	19 ..	9	..	Medicin
*Terstenjak Johann	Fraustauden b. Mai bg	Steiermark	20 „	o „	Theologie
Weiss Karl	St. Margarethen am Draufelde	Steiermark	22 „	8 „	Jus ‘
* Reif mit Auszeichnung.
Bei der irn Herhsttermine 1891 mit einem Exlernen unter dem gleichen Vorsitze abgehaltenen Prùfung (die schriftliche fand voin 18. bis 21. September, die miindliche am 23. September stati) wurde der Candidai auf ein Jahr zuruckgewiesen.
lm Sommertermine 1892 unterzogen sieh zehn Ofifentliehe Schiller der Vili. Classe dem Maturitatsexamen; die schriftlichen Prtifungen wurden vorn 9. bis 15. Juli vorgenommen und hierbei folgende Themen zur Ausarbeitung vorgelegt:
1.	Zum Ubersetzen aus dem Lateinischeri ins Deutsche : Tacitus, Hist. 1.3., cap. 84—Sii. (Vitellius capta urbe his cum a Galba descivissent.)
2.	Zum Ubersetzen aus dem Deutschen ins Bateinische: Hauler, Lateinische Stililbungen tur die oheren Classen der Gymnasien, II. Abili. Text ltir die VII. und Vili. Classe — Wien 1884. Nr. 82, IV und V.
3.	Zum Ubersetzen aus dem Griechischen: Xenophon, Memorab. 1. IV., cap. 8, § 1—4.
fEl Hi ng, ori tpaffxovTog — xnUturrji’ fu).trr]V ànoì.nyiag elmi).
4.	Aus dem Deutschen: „Welche Beispiele 1 von Heldenmutli und Vaterlandsliebe lernen wir aus Osterreichs Geschichte kennenV
5.	Aus dein Slovenischen: a) ftir Slovenen: ,Katere zasluge so si pridobili Vodnik. Prešeren in Levstik za preobraženje slovenskega pesništva'? b) zum Ubersetzen ins Slovenische fiir einen Schiller deutscher Mutterspraehe: Stipile, II. Theil, 19. Aullage, S. 252, Nr. 22(1: „Nicht Opfer sind der Gottheit angenehm, sondern ein frommer und reiuer Sinn.“
(1. Aus der Mathematik: l. von einem rechtwinkeligen Dreiecke ist gegeben ein spitzer Winkel 3 und der Obersehuss d der Kathetensumme iiber die Hypotenuse. Das Dreieck ist zu
1 f
construieren. Ferner sind dessen Seiten durch zur logarithmischen Behandlung geeìgnete Formen darzustellen und letztere ftir z; 40°, d — 3 cm auszuvverten. 2. Es ist die Gleichung jener
Tangente an die Ellipse ~x—	4-	‘,
169	114
zz 1 abzuleiten, welche mit der geraden Ver-
bindungslinie des Haupt- und des Nebenscheitels der Ellipse parallel ist. Wie viele solehe Tangenten gibt es und welche Finche schliessen sie ein? 3. Die Ziffern einer dreizilfrigen Zalil bilden eine geometrische Pfogression. Die Zald verlnilt sich zur Summe ihrer Zillern ivie 121:7. Addiert man zur ursprlinglichen Zahl 594, so erscheint eine Zalil mit denselben Zillern, jedoch in umgekehrter Ordnung. Welches ist die Zahl?
Die mtlndliche Maturitìttsprllfung wurde am 4. und 5. Juli unter dem Vorsitze des k. k. Landesschulinspectors Herrn Dr. Johann Zindler abgehalten. Bei derselben wurden siimmt-liche Abiturienten ftir reif erklilrt, nihnlich:
Name	Geburlsort	Vaterland	Leltcns- Alti-r	Dauer der I Gewiilllter uymnasial-	.. studie., j Beruf
*Gobec .Josef	Tlake b. Roliitscli	Steiermark	21 J.	8 Jahr. ! Theologie
Hauptmann Ignaz	Maria-Wuste	Steiermark	20 n	s „	1 Theologie
*1 lešir- Franz	Brezje b. St. Georgen a. d. Stainz	Steiermark	21	8	,. IPhilosoph.
Kapper Anton	Zoppelt b. Feliring St. Martin b. Wd.-Graz	Steiermark	23 „	Ili „	Medicin
Katz Victor		Steiermark	19 „	8	„ Medicin
Korošec Anton	Biserjane b. St.Georgen a. d. Stainz	Steiermark	20 „	8	.. Theologie!
Neupauer Theodor, R.v.	Marburg	Steiermark	Ri ,	9	„	Jus
*Rakovec Engelbert	Pòltschacb	Steiermark	19 ,.	8	,	1 Theologie
Reiser Max	Marhurg	Steiermark	IN ,	8	„ j Jus
éanda Johann	Rphitscii	Steiermark	22 ,	8 n	Theologici
* Reif mit Auszeichnung.
XI.	Aufnahme der Schiller fiir das Schuljalir 1892/93.
Das Schuljalir 1892/93 wird am 1.8, September 1. J. um 8 Uhr mit dem heil. Geistamte in der Gymnasialkirche eroffnet werden.
Die Aufnahme der Schiller in die erste Classe wird am 15. Juli. terrier am Ki. Sept. von 9—12 Uhr im Gonferenzzimmer, die der iibrigen neu eintretenden am Ki. September um die gleiche Zeit ebendaselbst stattfinden. Die Aufnahme der Schtiler, welche der Anstalt scbon angehfirt haben, erfòlgt am 10. und 17. September von 9 — 12 Uhr im Lehrzimmer der VI. CI. Spiiter tindet keine Aufnahme stati.
Schtiler, welche in die erste Classe aus der Volksschule aufgenommen werden wollen, miissen das zehnte Lebensjahr noch im laufenden Kalenderjahre erreichen und sicli einer Auf-nahmsprufung unterziehen, bei welcher gefordert wird: a) Jenes Mail des VVissens in der Religion, welches in den ersten vier Classen der Volksschule erworben werden kann. b) in den Unterrichts-Sprachen: Fertigkeit im Lesen und Scbreiben der deutsehen und lateini-schen Scbrift; Kenntnis der Elemente der Formenlehre; Fertigkeit im Zergliedern einfach be-kleideter Satze; Bekanntschaft mit den Regeln der Rechtschreibung und richtige Anwendung derselben beim Dictandoschreiben. c) Im Rechnen: Ubung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zalilen.
Nicht-katholische Scinder haben bei der Einschreibung ein vom Religionslehrer ihrer Confessiori ausgestelltes Zeugnis liber ilire religiose Vorbildung beìzubringen.
Einer Aufnahmspriifung haben sich aneli alle Schtiler zu unterziehen, welche von Gymnasien kommen. die a) nicht die deutsche Unterrichtssprache haben, b) nicht dem k. k. Ministerium l'Or Cultus und Unterricht in Wien unterstehen oder c) nicht das Offentliclikeits-recht genieDen. SchUler, welche von dffentlichen Gymnasien kommen. konnen einer Aufnalims-prufung unterzogen werden.
Alle neu eintretenden SchUler simi von iliren Eltern oder vertrauenswUrdigen Stell-vertretern derselben vorzuftihren und haben sich mit ihrem Tauf- oder Geburtsschein und den Frequentationszeugnissen oder Nachrichten fiber das letzte Schuljalir auszuweisen und die Auf-nahmstaxe von 2 11. 10 kr.. den Lehrmittelbeitrag von 1 11. und das Tintengeld tur das ganze Schuljahr im Betrage von 30 kr. zu entrichten. Die nicht neu eintretenden Schtiler entrici it on blos den Lehrmittelbeitrag und das Tintengeld.
Die Taxe tttr eine Privat- oder AufnahmsprUfung betrUgt 12 11.; fUr die Aufnahmsprtlfung in die erste Classe ist jedoch keine Taxe zu entrichtèn.
Schtiler, welche von einer andern Miltelschule kommen, konnen oline schriftliche Be-stìitigung der au derselben gemachten Abmeldung nicht aufgenommen werden.
Das Schulgeld betràgt 15 II. ttir jedes Semester und ist in den ersten sechs Wochen jedes Semesters in Form von Sehulgeldmarken bei der Direction zu erlegen. Von der Zahlung des Srhulgeldes konnen nur solche wahrhaftig dttrftige*) Schtiler betreit werden, welche im letzten Semester einer Staatsinittelscliule angeliort, in den Sitten die Note „lobenswert‘ oder „befriedigend“, im FleiBe die Note „ausdauernd“ oder „hefriedigend“ uml im Fortgnnge die erste allgemeine Zeugnisclasse erhalten haben. Die beztiglichen Gesuche sind bei der Aufnahme zu iibeiTeichen,
Fiir das I. Semester der 1. Classe gilt die li. k. k. Ministerial-Verordnung vom (1. Mai 1890, deren vvesentlichste Belimmungen folgende sind:
1.	Das Schulgeld ist von den tlflentlichen Schtilern der 1. Classe im I. Semester spii-testens im Laute der erslen 3 Moliate midi Regimi des Schuljahres im vorliinein zu enlricbten.
2.	Offentliehen SchUlern der I. Classe kann die Zahlung des Srhulgeldes bis zum Schlusse des 1. Semesters gestundet werden:
*) l)er Nacliweis liiufur ist dmvìi ein genaues, nielli 01.ee ein J ali r altes, von Geme in il e- unii IMarraiut ausgestelltes Mittellosigkeitszeugnìs zu erbringon.
a)	wenn ilmen in Bezug auf sittliches Betragen und FleiB eine der beiden ersten Noten
der vorgeschriebenen Notenscala und in Bezug auf den Fortgang in alien obligaten
Lehrgegenstanden mindestens die Note „befriedigend“ zuerkannt wird und
b)	wenn sie, beziehungsweise die zu ihrer Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft diirftig, das
ist in den Vermogensverhaltnissen so hescbriinkt sind, dass ilmen die Bestreitung des
Schulgeldes nieht oline empfindliche Entbebrungen mOglich sein wilrde.
3.	Urn die Stundung des Schulgeldes tur einen Schuler der 1. Classe zu erlangen, ist binnen acht Tagen nacli erfolgter Aufnabme desselben bei der Direction jener Mittelschule, welclie er besucht, ein Gesuch zu uherreichen. vvelches mit einetn nicht vor mehr als einem Jahre ausgestellten behOrdlichen Zeugnisse iiber die Vermogensverhaltnisse belegt sein muss.
Zwei Monate nacli dem Beginn des Schuljahres zieht der Lehrkdrper auf Grund der bis dahin vorliegenden Leistungen der betreffenden Schuler in Erwagung, ob bei denselben aucli die unter Punk! 2. lit. a) geforderten Bedingungen zutreffen.
Gesuclie solcher Schuler, welche den zuletzt genannten Bedingungen nicht entsprechen, sind sogleich zuruckzuweisen.
Die definitive Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes fur das I. Semester wird unter der Bedingung ausgesprochen, dass das Zeugnis iiber das I. Semester in Beziehung auf sittliches Betragen und FleiB eine der beiden ersten Noten der vorgeschriebenen Notenscala aufweist und der Studienerfolg mindestens mit der ersten allgemeinen Fortgangsclasse bezeiclmet worden ist.
Trilli diese Bedingung am Schlusse des Semesters nicht zu, so hat der betreffende Schuler das Schulgehl noch vor Beginn des li. Semesters zu erlegen.
4.	Jenen Schiilern der I. Classe, welche im 1. Semester ein Zeugnis der ersten Classe mit Yorzug erhaiten haben, kann auf ihr Ansuchen von der Landesschulbehòrde die Rflck-zahlung des ftir das 1. Semester entrichteten Schulgeldes bewilligt werden, wenn sie die Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes tur das 11. Semester erlangen.
Die Wiederholungs- und Nachtragsprtifungen werden am Ki. September von 8 Uhr an abgehalten werden.
Mit Bezug auf den § 70 des O. E. wird den auswàrts befindlichen Eltern hiesiger Schuler die Pflicht ans Herz gelegt, dieselben unter eine verlàssliche Aufsicht zu stellen; alien Eltern und deren Stellvertretern aber wird auf das eindringlichste empfohlen, bezuglich ihrer der Lehranstalt. anvertrauten Pfleglinge mit derselben in regen Verkehr zu treten, da nur durch das eintrachtige Zusammenwirken von Schule und Haus das Wohl der Jugend erreicht werden kann.
VISOKOŠOLSKA IN
*▼! IIM1PVA l/uilfuir A II A Dl ROD

r
L