Leto V., štev. 80
\ i ' \ \
Ljubljana, sreda, 2. aprila 1024
Cena 2 Dfn

Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 20'— Din za inozemstvo 30'— „ neobvezno
Oglasi po tarifu. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72.
Upravništvo:
LJubljana, Prešernova ul. št. 54. Telef. St. 36,
Podružnici:
Maribor, Barvarska ul. 1$, Celje, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekov« zavodu štev, 11.842,
Ljubljana, 1. aprila. Borbo na umiku so običajno bolj dramatične nego je trenutek glavne odločitve. Večina bojevnikov tega trenutka niti ne opazi, ko pa se zavedejo, kaj se je zgodilo, obupno poskušajo še kaj popraviti, kakor oni, ki se potaplja
Tako tudi na parlamentarnem bojišču voditelji skušajo z vpitjem in s tolažbami svoje borce očuvati preteče demoralizacije. Gosp. Korošec je u vi-niril bengalični ogenj z nočno obstruk tijo svoje umirajočo legije, gosp. Davidovič javlja, da kralj ni garantiral 1'ašic - Pribičevičevi vladi volilnega pooblastila. Danes pa si je posvetovalno telo, ki je obdalo gosp. Davidoviča, brez pooblastila v strankinem Statutu, dalo sugerirati od zlih duhov, da »izključijo* iz »stranke* gosp. PribiCevito in tovariše. Vse to so nervozni pojavi razočaranih, dasi niso opravičljivi.
Medtem se politična situacija razvija čisto normalno. Kakor jo vlada vnaprej izjavila, je danos verifikacij-<-ki odbor začel z delom za verifikacijo ostalih Raxli<5evih mandatov. Verifikacija bo najbrž v 2—3 dneh izvršena. Cim se to agodi, je povsem legalno premenjena celokupna fiziognomijn Narodne skupščine in mora priti do končne odločitve. Nobenega dvoma ni, da jo skupšči postala delonezmožna. Ako bi bili rsdičevci takoj po volitvah lani vstopili v skupščino, bi se bila nujno razvila čisto druga situacija. A Radič in Korošec sta se odločila podpisati slavni Markov protokol in sta s tem nagnala obe ustavoverni skupini v neizprosen boj. Ta akt jo zadal kal smrti ovi skupščini. Kajti mesto nujnih iz programsko sorodnosti p,, razvijajočih koalicij so nastali bloki silobrana iu ovražtva močni v negaciji, trhli v afirmaciji.
Narodna skupščina, razorana stra-fti in sovraštva, dela že nekaj tednov Farno volilno politiko. Iz sporazuma, ki so ga sklenili gg. Davidovič. Koro-tec in Spaho z odobritvijo g. Radič,i, jo razvidno, da je opozicijski blok po njihovem imel odini namen, izzvati ta. koj volitve in držati vladno vajeti ol) volitvah v roki. Tak blok jo samo za varovalnica za volitve, a ni rešitev državnih vpražanj.
Opozicija vodi danes borbo na umiku, da izbije sedanji vladi vodstvo volitev i: rok. Sama čuti, da vlada, kojo bi podpiralo 25 — 30 Srbov, 65 radičcvcev, 23 klerikalcev, 19 Muslimanov, ne more tesno misliti, da dobi volitve v roke. Vsaj bi potem morala morda policija in vojska v korist g. Radiču zapirati kralju in državi udane agitatorje... Zato se že čujc, da opozicija zahteva nevtralno volilno vlado.
Razpust Narodne skupščine • je pred durmi. Vprašanje ie samo, ali naj se volitve vrše že julija ali jeseni. Gotovo je v agrarni državi volitev ob žetvi nekaj prav težavnega. Ima pa tudi dobre strani, če demagogija nc bo mogoča v toliki meri.
Ker koncentracijska vlada vsprlčo strastem, ki so sc razdivjale med strankami, ni izvedljiva in so pri nas uradniški kabineti nemožni, ker ni primernih uradnikov iu bi taka vlada navzdol ne imela potrebne avtoritete, ker je končno ležko misliti, da bi vojaška vlada bila baš prijetna opoziciji, ostaneta le dve možnosti, komu poveri kralj volilno "vlado: ali radikalnodemokratski koaliciji Pašič - Pribičcvič ali bloku Radič-Davidovič - Korošec - Spaho. Volilna vlada v Parlamentarnem sistemu ni vezana na ali ima iormalno večino v prošlem Parlamentu.
Cim je vprašanje tako postavljeno, je odgovor za vsakega, ki ljubi našo državo, popolnoma jasen. Ali naj se volilna vlada poveri bloku, ki jc za volitve samo Mok v korist separatistom? Ali naj se da aparat v roke prijateljem g. Radiča, da zatrejo vse državnotvorne elemente "a Hrvatskem, v Vojvodini, Bosni, v Dalmaciji? Dati volilno vlado v roke opozicijskega bloka, kakršen jc danes, bi se reklo postaviti kozla za vrtnarja.
Volilno pooblastilo koalicijske vlade
DANAŠNJA MINISTRSKA SEJA. » KDAJ BO RAZPUŠCEN PARLAMENT. — VSI KLUBI SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE. — OBUPNI POSKUSI BLOKA.
Beograd, 1, aprila, p. Danes dopoldne se je vršil ministrski svet, na katerem so je razpravljalo o političnem in o parlamentarnem položaju. Ministri niso po seji hoteli dati nobenih izjav, raznesla pa se je vest, da jo vlada že sklepala o ukrepih, kl se naj zaključijo z razpustom narodne skupščine In razpisom novih volitev. Opozicionalni krogi sicer neprostano zatrjujejo, da po njihovih informacijah sedanja vlada nima pooblastila za razpust, toda tem zatrdilom očividno nihče nc veruje in splošno sc smatra, da so dnevi narodne skupščine šteti In tla bo Pašič - Pribičovičeva vlada vodila volitve.
O razvoju dogodkov se širijo razne napovedi. Kot najbolj verjetno se smatra, da ostane narodna skupščina odgodena do po Veliki noči, nakar bi sledila verifikacija in potem pa razpust. Govori so, da bo vlada poskusila spraviti pod streho vsaj še invalidski zakon, ker pa jo opozicija odločena tuli to važno za-konodaino delo preprečiti če troba z ob-strukcijo, ta verzija ni posebno verjetna. Vlada jo predvidevajoč težkočo dobila v finančnem zakonu pooblastilo, da uredi vprašanje invalidnin 7, uredbo, ako bi si izkazalo, da jo dovršitev zakona nemogoča, Opozicija širi tudi vest, da se narodna skupščina sestano šele dne 20. oktobra. Ta vest je povsem neverjetna.
Najbolj karakteristično za prosojo si-taucije je dejstvo, da sc vs| klubi že mrzlično pripravljajo na volitve. Vprašanje volilno taktiko in agitacijo jo bilo
danes predmet razprav pri klubovih sejah. Pri lakom razpoloženju so zdi uspešno nadaljnjo delo parlament?, sploh izključeno.
Davidovičav klub je žo izvolil poseben odbor, ki bo izdelal proglas na narod, istotako so zemljoradniki dane3 sestavili komite, ki naj vodi priprave za volitve.
15 novih radicevcev verificiranih
SEJA VERIF1KACUSKF.GA ODBORA. - MINISTRSKI SVET JE SKLE«
NIL POSPEŠITEV VERIFIKACIJE. Boograil, 1. nprila, p. Nocoj se je vrši-1 o drugih se bo sklepalo, ko se pretre« la soja verilikicijskega odbora, na kateri j sejo pritožbe.
j« bilo veriliciranih 15 radičevskih man-1 Po seji so bili ministri zelo rezervirani, datov. Poslanec Radovič jo zahteval, daj Izjavili pa so novinarjem, da situacija so prouče pritoibo proti izvolitvi poslan- j ni tako težavna, kakor to smatra opo« cev iz virovitiškega in vnraždinskega: zicija.
okrožju, ki vodijo arnrialno in proti-ilrfavno radivevsko politiko. Proti temu jo nastopil poslanec Naslns Petrovič, ki Jo skupno z dr. Holinjerem, Kulovcein, l)i-
Zabeležiti je treba tudi govorice o re- mifriiovicem in Pefičem zahteval, da so konstrukciji vlade. Radikalskl klub z ne- j (a predlog oiibijo. Predlog jc propadel in katerimi svojimi ministri ni zadovoljen j0 vcritikaeijski odbor vcriliriral vse te in tudi demokrati so šo pred sestavo j mandate. Prihodnja seja vcrifikacijskega kabineta izrazili gotove pomisleke proti , odbrra se bo vršila Jutri dopoldne, nekaterim osebam, kl jih pa g. Pašič ni Beograd, 1. aprila, r. Danes od 11. do uvaževal. Sedaj jo baje pripravljen izve- 13.15 se jc vršila seja ministrskega sveta sti gotovo remeduro in bi nnj vstopili na kateri sc je vršila razprava o parla« v ministrstvo gg. Ljuba Jovanovič, Mar- mentarnem položaju. Predvsem so raz«
ko Gjuričič in Ninko Perič. S tem se spravljajo v zvozo tudi vesti o odstopu g. Jovanoviča s predsedniškega mesta.
Opozicija je za danes napovedala sen« zacijonalnc ukrepe. Bilo pa jc kakor običajno z napovedanimi revolucijami.. Opozicijonaini šefi so konferiraii. Opaža sc pa na njih in zlasti v klerikanih in radičevskih krogih zcio deprimirano raz* položenje. Blok sedaj z vsemi sredstvi poskuša ojačiti moralo v svojih vrstah. Zato jc navezal stike z radikalom Na« stasom Petrovičem, ki ni dobil ministr« skega portlclja in frondira. Dr. Korošec je imel danes ž njim dolg razgovor. — Preko Nastasa Petroviča upa blok prido« biti nekatere džemijctovce. Pričela so sc tudi pogajanja z Ncmci in črnogorskimi federalisti.
pravljali o postopanju radikalnih članov v vcrifikacijskcm odboru in sklenili, da sc verifikacija radičevskih mandatov kar
Popoldne jc Pašič pozval k sebi pred' sednika verifikacijskcga odbora Marka Gjuričiča, s katerim je razpravljal o ve« rifikacljl radičevskih mandatov. V smi« slu tega razgovora in sklepov ministrske« ga sveta jc bilo na popoldanski seji veri« fikacijskega odbora verificiranih 15 no« vih radičevskih mandatov.
DOKUMENTI 0 RADIČEVEM DELU NA DUNAJU.
Beograd, 1. aprila, Dunajski poslaniU našo državo dr. Milojo Milojevič je dospel včeraj v Beograd 1111 poziv našega ministrstva zunanjih zadev. V politifnit krogih se govori da je prinesel g. Milo-
Nesrečna politika g. Davidoviča
NEKI SAMOZVANI «OŽJI ODBOR« V BEOGRADU POSKUŠA RAZCEPITI STRANKO. - PROTEST GRUPE SVETOZARJA PRIBIČEVIČA. — SIMPATIJE ZA AKCIJO SAMOSTOJNEGA DEMOKRATSKE
GA KLUBA.
Beograd, 1. aprila, r. V političnih kro«lnjih. Prevladala je končno strast... gih jo vladalo veliko zanimanje za si« Po soji Davidovičovih članov »ožjega nočnjo sejo Davidovičevih članov ožje«
KRALJ ODPOTUJE NA RIVIJERO.
Beograd, 1. aprila p. Kakor doznava vas dopisnik, odpotuje kralj v najkraj« času na Rivijero, kjer se, kakor zna« "o, nahaja žc dalj časa tudi kraljica
Marija.
PREuRUPACUA MAKEDONSTVUJUŠČIH.
London, 1. aprila, s. <>Daily Tele-Braph« javlja, da jc bil vodja mnkedon-s!viijuščih Aleksandrov vsied kontrole talgarske vlade, kl stoji pod pritiskom velesil, prisiljen pregrupirati svoje čete. Koncentriral je sedaj svoje čete pri Dri-"opolju, dočhn ogroža manjša skupjna srbsko In grško ozemlje Dri Korici. '
ga glavnega odbora demokratske stran ke. Razpravljalo sc jc o vprašinju izklju« čitve skupine y. Pribičeviča. En del pri« šotnih Davidovičevccv jc zastopal mne« nje, da r,c Pribičeviča ne sme izključiti. To mnenje so posebno zastopali bivši samostalci. Bivši liberalci (Vcljkovič in tov.) in naprednjaki (Marinkovič in tov.) so sc izjavili za izključitev. Danes dopol« dan sc jc ponovno sestal tkzv. ožji od« bor v prostorih Davidovičcvega kluba. O tej seji je objavljen naslednji komu« nike:
«Glavni odbor (?) demokratske stran« ke jc sklonil na seji 1. aprila, da 30 na« rodni poslanci gg. Svctozar Pribičevič, dr. Edo Lukinič, dr. Svctislav Popovič, dr. Prvislav Grisogono, dr. Hlnko Kriz« man, Valerijan Pribičevič, dr. Srdjan Budisavljevič, Dušan Boškovič, Stevan Kalember, Joca Trifunovič, Sretan Vuko« savljevič, Večeslav Vilder, Josip Reisner Dušan Gjorič, Gjorgje Brankovič in Dimitrije Petrovič prenehali biti člani demokratske stranke in da so črtani iz njenih vrst. Ta sklep bo objavljen vsem članom in organizacijam demokratske stranke v državi na znanje in ravnanje.«
Ko so Davidovičevci izvršili ta držav« niški posel, je bil izvoljen nov «a!-.ciiski odbor« s predsednikom Ljubo Davido« viecm in tajnikom posl. Radosl. Agato« novičem. Za člane akcijskega odbora so bili izvoljeni gg. dr. Krstelj, dr. Ribal', Rista Jojič, dr. Slavko Sečcrov, Pera Markovič in Kosta Timotijcvič. Gg. dr. Kumanudi in dr. Šumcnkovič imata sto« piti v ta glavni odbor potem, ko se spo« razumeta s svojimi volilci v južni Srbiji, Za Bosno in Dalmacijo določi glavni od« bor predstavnike, ko zasliši tamošnjc strankine organizacije. Kot pomožna taj nika sta dodeljeni akcijskemu odboru g. dr. Grga Angjeiinovič in en član de« mokratske akademsko omladine. Ožji akcijski odbor jc izvolil za svojega pred« sednika g. dr. Krstcija.
Beograd, 1. aprila, p. Iz današnje seje tkzv. »ožjega* glavnega odbora demokrat:-,ke stranke, ki po strankinem s;atii-tu ne obstoja, še izvem sledečo podrobnosti. Mišljenja so bila različna. Del demokratskih poslancev je menil, d 1 sploh no more biti govora o izključit, "i Pribičeviča in njegovih tovarišev iz »trii.ke, ker gro za vprašanje parlament,vne taktike in spada ta stvar v kompetonco strankinega kongresa. Drugi dol je str,.rt no zagovarjal stališče, da treba Pri' ičo-viča in njegovo takoj »izključiti* iz stranke. Zanimivo jo, da se se,je ni udeležil Voja Vcljkovič. On jo izjavil, da se seje sploh ne bo udeleževal, predno ne bodo izključeni Pribičevič in tovariši. Člani samostojnega demokratskega kluba ee seje tkzv. ožjega odbora niso udeležili ker so smatrali, da ta odbor ni kompe-
gl. odbora* se jo vršila seja demokratskega poslanskega kluba, na kateri jo Ljuba Davidovič poročal o sklepu ožjega odbora in na kateri so navzoči poslanci odločili, da izdajo obširen proglas na narod. Ta proglas bodo izdelali Šumenkovič, Agatonovič, Gjorgjcvič in Dukanac. Nato so obširno govorili o politični situaciji. Vendar pa niso mogli zakriti nezadovoljstva in razdvojenosti, ki vlada v njihovih vrstah gledo razvoja političnega položaja V klubu je opažati dan za dnem inonj solidarnosti. V političnih krogih pričakujejo novih izpre-momb.
Beograd, 1. aprila, p. Danes popoldne ob 16. uri jo imel sejo samostojni demokratski klub, na kateri je razpravljal o komunikeju, ki ga jo izdala skupina Ljube Davidoviča. Po seji jo bila priobčena izjava, ki pravi: Nekaj gospodov iz Beograda, ki po statutih stranke nimajo pravico niti sestavljati demokratsko stranke, fiiti glavnega odbora, jc izjavilo da se nekateri člani demokratskega kluba črtajo iz vrst demokratsko stranke, ker so prenehali biti člani stranke. Samostojni demokratski klub izjavlja, da ta trditev ne odgovarja stanju stvari, ker jo akcija samostojnega poslanskega kluba popolnoma v skladu s strankinim programom in s sklepi zadnjega strankinega kongresa.
Samostojni demokratski klub ne pri« znava pristojnosti tega «glavnega odbo« ra«, in to tem manj, ker niso člani na« šega kluba odvisni od te gospode, tem« ,-eč od zaupanja svojih voliieev, ki odo« bravajo, da je naš klub ostal zvest stran« kinemu programu in sklepom strankine« ga kongresa. Nasprotno obsojajo one, ki so zavrgli* program in sklepe glavnega odbora in kongresa stranke in vstopajo v družbo fcdcraiistov i avtonomašev ter zavračajo politiko, ki jo ie naša stranka vodila od svojega početka.
Beograd, 1. aprila, p. Danes je izšla prva številka «R<?či» glasila skupine Svctozar,ja Pribičeviča. V uvodniku piše Pribičevič pod naslovom »Domovina nad vse* o splošnem položaju. On objasnjuje, zakaj je prišlo do razkola v klubu in se čudi, da so še dobe ljudje, ki morejo verjeti, da se z Radičevo stranko, ki jo dirigira njen šet iz inozemstva, more ojačiti narodno edinstvo, kakor to trdi Davidovič. Med federalisti, radičevci in demokrati ni možen sporazum. Sedanja poli-tičnn koncepcija Ljube Davidoviča ni nova. To je davno pred njim začel že Sto ' jan Proti i1, pa so bile vso frakcije demokratske stranke z g. Davidovičcm nn čelu proti njej. Kar se tiče Korošca, Radida in Spahe, jim ni verjeti, ker so skrajno neiskreni. Demokrati morejo sodelovati samo z državotvornimi skupinami. Pribičevič zaključuje članek z besedami: »Naša ideja je čista in jasna. Ona je velika
najbolj pospeši. Mandati proti katerim jevič seboj z Dunaja celo zbirko doku-nc obstoje pritožbe, sc takoj verificirajo, | mentov o protidržavnem delu g. Radiča
Borba za Besarafoijo
NEPREMOSTLJIVO NASPROTJE MED RUSKIM IN RUMUNSKIM STALIŠČEM. — DANES ZADNJA SEJA DUNAJSKE KONFERENCE.
zadnja in bo konfercnca knntala
Duncj, 1. aprila, s. Ruska delegacija je porabila današnji dan, ko 11I bilo šele, za lo, da sestavi obširen odgovor va včerajšnjo izjavo rumunske delegacije glede Bcsarabijc. Kakor doznava AVie-ner Allgcmelnc Zcltung», bo ruski odgovor sestavljen v smislu, da sc Rusi nc morejo odreči ljudskemu glasovanju v Bescrabljl. Ker pa so Runuml ponovno izjavili, da sc nc morejo\ dal/c pogajati, ako Rusi nc priznajo liesarabijc za ru-munsko ozemlje, bo Jutrišnja seja naj-
brže brez uspeha.
Praga, 1. aprila, j. Danes so Je vršilo tukaj zborovanje dijakov iz Besarabije, ki študirajo nn Češkoslovaškem. Ruski delegaciji nn dunajski konlerenci so poslali protest proti rumunski okupaciji Besara-bije. Zahtevajo takojinji odpoklic vseh romunskih okupacijskih čet in uradnik«? ler ustanovitev besarabsko delavske republiko v zvezi z Rusijo.
Iz angleške politike
London, 1. aprila, h. V spodnji zbor« niči jc danes naznanil Snovvdcn, da ho lada proračun predložila 29. aprila, to« rej na prvi seji po veliki noči. 1 ransport ni minister jc izjavil, da hočejo pristn« niške oblasti v Londonu povišati svoje pristojbine, da sc pa ž njimi šc pogaja. Zakonski načrt glede varstva najemni« kov, ki pride jutri v drugo branje, jc naletel na hud odpor, zlasti določba, da sc brezposelni, tudi čc so zaostali s pla« čevanjem najemnine, nc smejo odstra« niti iz stanovanj.
London, 1. aprila, h. Prestop zeta lorda Curzona k delavski stranki bo imel za posledico, da bo ta nadarjeni inladi po« iitik igral šc veliko vlogo v politiki. Vest da se mu jc ponudilo mesto ministra, ni točna, vendar pa jc Macdonald, ko jc sestavljal kabinet, žc računal ž njim. — (Glej na 2. strani rubriko «Po svetu«.)
Iz Poljske
A'ar5ava, 1. aprila, b. Današnji ek=pozc Grabskega v proračunski komisiji je vseboval nekaj zanimivih točk. Iz lega eks-pozeja izhaja, da je bilo za emisijsko banko, za katero je bila razpisana le privatna subskripcija v višini 60 odstotkov, že dosedaj podpisanih Of) odstotkov, od katerih odpade med drugimi nn industrijo 82, na banke 10, 1111 trgovske kroge 6 in na uradniške kroge 10 odslotkov. Na včerajšnjem ministrskem svetu se je sklenil monopol za špirit.
Varšava, 1. aprila, h. S 5. aprilom se bodo tovorniški tarifi na poljskih železnicah povišali za povprečno 25 do 30 odstotkov. Osebni tarifi ostanejo neizpre-menjeni.
IZ MADŽARSKE.
Budimpešta, 1. aprila, j. Vodja desno-radikalcev posl. Julij Goemboes je naznanil ministrskemu predsedniku grofu Bethlonu, da so on in njegovi politični somišljeniki po treznem preudarku prišli do sklepa, da se bodo 7. vsemi sredstvi bo rili proti temu, da bi sanacijski predlog
Vojaška kontrola Nemčije
Berlin, 1. aprila, j. Nemški poslanik v Parizu io danes popoldne izročil predsedniku poslaniSkc konference odgovor 11:1 noto konference od 5. marca glede medzavezniško vojaške kontr 1 c
v	Nemčiji. Nemška nota akceptira misel skupnega prizadevanja, da se pri de iz zagate. Nemška vlada stavlji v tej noti protipredlog glede izvedbe vojaško kontrole, ki bi sc po predlogu poslaniškc konferenco šelo po ugodil
vi	petih točk nadomestila z .lngili) organom. Nemčija predlaga, da bi so naloga vojaško kontrole uikoj izročila drugemu organu, ki bi po svoji sestavi nudil jamstvo, da so bo vojaška kontrola i, bodoče vršila, docela mirno in brez šikan.
Ustavne borilne v TurčijS
Nadaljne omejitve predsednikovih pravic.
Carigrad, 1. aprila, j. Angorski parla, nicnt jc v ponovnem glasovanju znatno omejil pravice, ki jih jc predvideval t« stavni načrt za predsednika turške re« publike. Predsednik nc bo imel pravice razpuščati narodne skupščine niti pravi« cc sveta pro*i sklepom parlamenta ter bo izvoljen za isto dobo kot narodni po« slanci. Tudi za predlog, da naj bo pred« sednik vrhovni poveljnik turške armade, i ni bilo mogoče dobiti potrebne večine.
SABOTAŽA STAVKUJOCIII V LONDONU.
London. 1- aprila, s. Proti polnoč, je zletelo v zrak več mostov. Domneva se, da gre za sabotažo stavkajočih cestnih dclavccv, katerim so bile znižane mezde.
PONESREČENO ANGLEŠKO LETALO IN A POTU OKOLI SVETA.
Atene, 1. aprila, j. Angleško letalo, ki je na poletu okoli sveta, se jc ponesrc« čilo pri Krfu. Vendar pa ta nezgoda no
postal zakon, ker bila program dovedcljbo imela hudih posledic. Poveljnik in
tenten sklonati o tako važnih vniaža- in sveta, zato mora zmagati!*
do popolnega uničenja madžarskega gospodarstva.
MODIFIKACIJA AVSTRIJSKEGA SANACIJSKEGA SPORAZUMA. Ženeva, i- aprila, h. Generalni komisar dr. Zinimermann je izposloval, da sc odpošlje delcgacija finančnega odbora Zveze narodov na Dunai radi prošnje avstrijske vlade za modifikacijo sanacijskega sporazuma. Ta delegacija bo proučila situacijo in nato poročala Zvezi narodov.
PLASTIRAS V PARIZU. Pariz, 31. marca. j. Včeraj zvcCcr ob 9. jo prispel semkaj polkovnik Plastiras. Na kolodvoru ga jc sprejela večstoglava množica iz grške kolonije.
njegovi spremljevalci so ostali nepoško« dovani in bodo mogli po reparaturi lc« tala nadaljevati svojo pot. (O angleškem poletu okoli sveta glej članek na pet/ strani!).
SILNA EKSPLOZIJA V VULKANU STROMBOLI.
Rim, 1. aprila, j. Centralni meteoro« logični institut je dobil poročilo, da ic prišlo v vulkanu Stromboli do strahovite eksplozije notranjega žrela. Podrobnosti šc niso znane. Zračili pritisk jc bil tako velik, da so v bližnjih hišah razbite vse šipe in vrata. Lava sc izliva v inoric.
KUPUJTE OLIMPIJSKE SREČKE v korist tonda za udeležbo tiaGilu športnikov ua svetovni ollinpiiadt v' Parizu*
Slabi svetovalci g. Davidoviča
Odkar stoji gosp. Davidovič pod ne Srečnim vplivom raznih sovražnikov jiaže nacijonalne ideje in Se posebej baše jugoslovenske demokracijo in odkar posluša nasvete Ijud!, ki so Ra še lani zavedli v Ma.mažo zagrebškega kongresa, pada iz pogrešite v pogreš-io. Nocoj nam javljajo iz Beograda, na jo družba gospodov, ki pravi, da tvori glavni odbor demokratske stranke, brisala- gosp. Pribičeviča in ostale Mane njegovo grupo »iz vrst demokratske stranke«.
Zaman iščemo razlogov, formalnih in stvarnih, za ta nečuvoni sklop. Fri-bičevičeva skupina je res zapustila dosedanji enotni klub tor so konsl-it , la kot povsem parlamentarni dpmo-kratski klub. Prav ni?, se »i pregrešila, proti strankinim načelom, nasprotno, "baš ona se opira na. še danes veljavne sklepe vrhovnih strankinih instanc, kongresa in glavnega odbora, ki sta. 1. 1921. in 1922. določila glavne politične in taktične smernico demokratske stranke. In ti sklepi se direktno protivijo sedanji politiki gosp. David--Viča. Gosp. Priblčevič in njegov! ožji tovariSi so pa niso pregrešili niti pro ti disciplini. Oni siopr niso odobravali taktike demokratskega kluba, toda so se podvrsrli sklepom večine vse do trenutka, ko in prišlo na dnevni rod vprašanje: ali smo in ali more demokratska stranka pozitivno sodelovati s federalističnim blokom ter pomagati klerikalcem in rarličevoem. da so polastijo vlado? NTa to vprašanje jo odgovoril go?n. Davidovič sam in demokratski klub sploh ni prišel do tpga, da b! bil po padcu homocenp radlkalske vlado sklepal o nadaljnih korakih. Gosp. Davidovič ie to vse sam opravil in v sporazumu z gosp. Veljkovlčem in ge nekaterimi oSjiml prijatelji je postavil klub pred gotovo dejstvo. To samolastno postopanje ni moglo vezati nikogar in je gosp. Pribičeviča in njegove tovariše tudi formalno odvezalo dolžnosti se pokoriti taktiki, katere zgrešenost je evidentna. Priblčevič in tovariši so izstopili iz Da vid o-
vič-Voljkovičevega kluba, smatrajo pa se s polnim pravom za najmanj tako dobre člano demokratske stranice, nego so gospodje, ki so so sodaj etablt-ra-li kot sodniki nad njimi.
S kakšno pravico? Glavni odbor stranko predvsem nima pravice sam izključevati člane, on je le zadnja instanca, ki potrdi ali pn razveljavi tozadevne sklepe krajevnih, odnosno oblastnih strankinih odborov. Drugič pa seja, ki se io včeraj vršila v Bpo-gradu, sploh ni bila seja glavnega odbora. Glavni odbor stranke sestoji iz v«oh predsednikov oblastnih, odnosno okrožnih odborov tor 25 izvoljenih članov, mod njimi 15 iz Beograda. Ta glavni odbor sploh nI bil povabljen na nobeno sejo. V Beogradu obstoji še nekak < o?.ji odbor«, ki pa jo lo organ ("Slavnega odbora, ki po členu 17. strankinega Statuta izvršuje zaključek Glavnega odbora, pripravlja materi lal in predlogo za soje Glavnega odbora ter vodi tekoče posle. Ta »ožji glavni odbor« torej sploh nima v zadevi članstva ncbci.e kompetencije! Povrh pa čujemo. da v njom odločujejo gospodje. ki sploh nikdar niso bili v Glavni odbor izvoljeni. Od teh so bili po našem poročilu.klicani na famozno sejo le ožji prijatelji gosr. Davidoviča in so ti so imoli pomisleke.
Upravičeno! Saj pomeni današnji sklep vso obsodba vreden poskus razbiti stranko in to baš s strani onih, ki so kot voditelji v prvi vrsti poklicani in dolžni storiti vse, da sp edinstvo čuva in ohrani.
Globoko obžalujemo, da Je gosp. Davidovič zopet podlegpl slabim in morda tudi zlohotnim svetovalcem. Ali menijo gospodje, da imajo pravico kratkomalo izključiti iz stranko vse njene organizacijo v pre ča tiskih krajih, ki brez izjeme odobravajo taktiko g. Pribičeviča in ki predstavljajo po svojem položaju in programski doslednosti moralično baa najboljši del jugoslovenske demokracije?
Protestiramo in svarimo.
VaŽHa tiskovEGSodna odločba Stola sedmerice
V vprašanju kaznjivosti odgovornega urednika, ki ni fital žaljivega članka prod natisom, so v zadnjih letih na ljub. ljanskih sodiščih spremenili starejšo in pravilno prakso. Razsojali so, da sc mo« rc odgovorni urednik le tedaj poslužiti dokaza resnice, cc jc inkriminirani čla< nek pred natisom bral. Čc ga pa ni bral, mu je ljubljansko sodna praksa dokaz resnice odrekala, češ, da je v tem slu< ča;u odgovorni u-ednik vedno odgovoren za zanemarjeno pažnjo. S tem jo po napačni novi ljubljanski praksi odgovor« ni urednik prišel pri zanemarjeni pažnji oa neugodnejši položaj, kakor če jc na« enerno nastopil žaljivo.
Proti temu napačnemu in novinstvu nenaklonjenemu, v zakonu neutemelje« nemu stališču sc je oglašala kritika, ki ima končno zadoščenje, da je Sto! sed< morice v Zagrebu kot kasacijsko sodišče zopet vzpostavil prvotno veljavno in edi ro pravilno razlago veljavnega tiskov* nega zakona.
S sodbo K! 13.24 jc Stol scdmoricc ugodil ničnostni pritožbi in razveljavil eno takšnih rodb s sledečo utemeljitvijo: Napačno ie naziranjc sodnega zbora, da ni dopusten dokaz resnice, ko gre za obtožbo prestopka iz čl. III. zakona od 15. okt. 1867 št. 142. d. z. Ta določba je le popolnitev kazenskega zakona. — Moti sc sodni zbor, ko izvaja, da more odgovorni urednik ponuditi dokaz le tc. daj, če je dotieni členek čital. Članek in v njem oblikovano kazensko dejanje o« staneta vedno ista, ker gre za namerno ali nemarno objavljeni članek, naj jc od« govorni urednik članek bral aii ne. Ni podan zakrivek, ni mogoče najti zako« nite obsodbe, če objavljeni članek ne vsebuje znakov hudodelstva ali pregre« ška. Dejanje je isto, ali jc odgovorni urednik zakrivil namerno in čital, in mu je torej pripisavati dotični delikt kot storilcu, ali pa če ga je učinil le vslcd zanemarjene pažnje. Čl. III. izrccno do« loča, da mora vsebina inkriminirane ti« skovine ustanavljati hudodelstvo ali pre« grešek. Če pa odgovorni urednik dokaže da vsebina ni lažnjiva, izmišljena, preti« rana, ni odgovoren niti po čl. 3., ker ne friore zapasti kazni, če jc objavil resnič« na dejstva, pa nai bedo še tnko neljuba prizadetemu.
V pogledu dopustnosti dokaza resnice ni razlike med namernim in nemarnim Izvrševanjem dotičnega kaznjivega de« Ijanja. O tem se prepriča vsakdo najložje ko uvaži, da bi bila očitna krivica, če bi urednik zapadel kazni, ko je članek ob« javil iz gole nemarnosti, a bi nc smel do« kazati dejanski obstoječe resnice njego« ve vsebine, nasprotno pa bi bil oproščen Vsake odgovornosti v primeru, ako jc ičlanek objavil namerno, s hudobnim na« fclepom, samo da dokaže resnico njegove Vsebine.«
S to sodbo jo odstranjen poizkus, ka« Jco bi se veljavni. Čeprav nc najboljši ti« likovni /akon interpretiral v škodo no« Vinstva. Namen je bil sicer dober, nam« reč prisiliti novine na večjo avtokritiko. praksa zadnjih let dokazuje, da imajo baS največji rcptill največ miru pred ob« godbami. Remedura se mora iskati do« cela drugod, ne pa v napačni Interpreta« eiji veljavnega tiskovnega zakona, niti v
izvajanju «ostrašilne teorije«, kl v praksi pomeni le nedopustno omejevanje no« vinstva.	•
Sodba v Hitlerjevem procesu
Ludendorff oproščen.
Monakovo, 1. aprila. Ob ogromnem zanimanju vse javnosti jo bila danes dopoldne ob 10-15 razglašena obsodba proti Hitlerju in tovarišem. Hitler, We-ber, Kriebel in Pohner so obsojeni radi vpleizda.jp vsak na pet let zapora v trdnjavi, vštevši preiskovalni zapor. K temu je c'•sejen vsak na 200 zlatih mark globe, oziroma 20 dni podaljšati cga zapora. Ostali obtoženci ;o radi podpiranja veleizdaje obsojeni vsak na 1 leto in 3 mesece zapora v trdnjavi ter na 100 zlatih mark globe, oziroma 10 dni podaljšanega zapora. Stroške procesa morajo trpeti obsojenci.
General Ludendorff je oproščen obtoži,-;. A tudi oni, ki so obsojeni na 1 leto in 3 mesece, so bili izpuščeni v svobodo pogojno, da se ta kazen pri-raPuna oni kazni, na katero bodo obsojeni. ako do 1. aprila 1928 store ki'< nov zločin; ako ne, so jim obsodba briše, iiitler s tremi tovariši mora od-sedeti prvih 6 mesecev zapora v trdnjavi: ako se bodo dobro obnašali, bodo »udi oni pogojno izpuščeni na svobodo. Ker pa jim jo vračunjen preiskovalni zapor, zato bo morda Hitle: s svojimi tremi tovariši čim prej izpuščen.
Ko se je razglasila obsodba, se je dvignil Ludendorff ter izjavil, da se sramuje radi osvobodilne razsodbe, do katere ja prišlo radi njegovih odlikovanj in častne obleke, ki jo no6i. Ko Ludendorff odhajal iz sodnega poslopja. mu je zbrano občinstvo priredilo viharne ovacije. Obsipalo ga je s cvetjem. Do incidentov ni prišlo. *
ODMEVI RAZSODBE V ČASOPISJU.
London, 1. aprila, h. »Standard« pišo precej obširno o razsodbi v Hitlerjevem procesu ter meni, da izgleda oprostitev Ludendorffa kot kak dogodek v oporoti.
Berlin, 1. aprila, h. Vsi listi se bavijo z razsodbo v Hitlerjevem procesu. Časopisje desnico poveličuje razsodbo mona-kovskegn sodišča s tom, da jo imenuje salomonsko. JuridiiSno baje neoporečna razsodba so je omilila, glede moraličnih slabosti, ki jih ima, s tem, da so se določilo pogojne kazni. Nemško - nacionalni list »Deutsche Zeitung« zahteva, naj bavarska vlada kot nositeljica najvišjo državne oblasti takoj odpusti obsojencem potom amnestijo naloženo kazen. »Deutsche Tageszoitung« priznava, da izziva razsodba kritiko ter skuša vsled tega sumničiti Časopisjo lovice z ozirom r.a njegovo motivacijo razsodbo. Razsodba predstavlja vsekakor srednjo linijo mod čisto juvidičnim stališčem in uvažovanjem rnzpoloženostl nomške javnosti.
Zbirajte In darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Politične beležke
+ O razcepu demokratskega kluba razpravlja beograjski neodvisni tednik «Pokret» med drugim: Za obstoj vlade opozicijskega bloka bl morala stvarna oblast nad Hrvatsko In Slavonijo biti izročena radičevcem, V Dalmaciji istotako, v Bosni Spahu In radičevcem, v Sloveniji pa klerikalcem. To bl bila neizbežna posledica, ako bl blok došel na vlado. Toda v Sloveniji In ostalih prečanskih krajih so bil demokrati v borbi s Korošcem, Radičem In Spahom In morajo to borbo nadaljevati, ako verujejo vase ln smatrajo, da ima njihova stranka raison obstoja. Opustiti borbenost, bl zanje pomenilo kapitulacijo. Zahtevati pa od njih, da pod diktatom partijske discipline dvignejo svoje nasprotnike, k usodnemu položaju za državno politiko, pomeni zahtevati nekaj nemogočega. In to ne-možnost je zahtevala ravno Davldovlče-va politika, zato je povsem prlrodno, da sc je stranka razločila.» O sedanjem opozicijskem bloku pa pravi piscc, da je nesposoben za vsako evolucijo, razun za
—	razpad.
+ Dvoboj Pašlč - Korošec. S tem karakterizira. glavno nemško glasilo, no-vosadskl «Dcutsches Volksblatt«, potek krize in sedanje parlamentarne borbo. Po njegovem je namreč med opozicijskimi šefi vendarle dr. Korošcc «pravl vojvoda.- češ: akotudl Pašič zna uporabljati dolgoletna Izkustva političnega boja, je dr. Korošcc v avstrijskem parlamentu absolvlral politično šolo, kl ni bila nič revnejša na šahovskih potezah in vladnih knltlh. Dočim je Pašlč odkrltejšl in brczobzirnejšl, je dr. Korošec zavratnej-šl, boli upogljiv in spremenljiv. Pod homogeno radikalsko vlado — take komplimente seka «D. V.» dr. Korošcu — je z neoporečno spretnostjo Igral dvojno vlogo. Stal je v opozicijskem taboru, skrival pa jc vendar vzdrževal prijateljske stike z radikalsko partijo. In če bi pogajanja z blokom končno ne bila vodila k rezultatu, bi z rodoljubnim smehljajem gotovo našel pot k Pašlču. Toda zdaj je tako kakor je: borba jc v polnem teku in dr. Korošcc ne more nazaj. Vsekakor pa se »D. V.» nadeja, da sc bojna sreča še vedno lahko obrne k dr. Korošcu. — Ta-le uvodnik nemškega organa povč mnogo In ubija dve muhi v en mah. Zdaj se vidi, da so Nemci svojo srečo stavili na pripravno karto a vseeno zaigrali. Morda bo «D. V.» tako prijazen, da razodene ob priliki, kake koncesije je vojvoda dr. Korošec ponujal Nemcem, da jih je pritegnil v svojo armado. V ostalem pa je za slovenske nacionaliste zadovoljivo Že samo dejstvo medsebojnih klcrlkaluo-nemških naklonjenosti in
—	njihove skupne blamaže.
+ Radičevci preprečili vojno! O tem itna famozni «Hrvat» informacije «s posebne strani« in piše: Pašič jc prav gotovo pripravljal vpad v Bolgarijo In marš na Sofijo, da tako postavi Evropo pred falt accompll. V to svrho jc s posebnimi vojaškimi merami poslal na bolgarsko mejo svoje agent-prcvocatcure, kl naj bi bili povzročili povode za vpad na bolgarsko ozemlje. Vse je bilo že pripravljeno — ko so nenadoma radlčev-ski poslanci s svojim prihodom v skupščino prekrižali načrt in Pašiča, četudi nehotč, prisilili, da je opustil svojo nakano. Toda stvar še vseeno nI preprečena, četudi je samo odbita... Tako se glasijo posebne informacije «Hrvata», ki je pred tedni s smehom odbijal beograjske alarme o «krvavi pomladi« kot strašilo za radičevce. Zdaj so radičevci v Beogradu in prav dozdeva se, da «Hr-vat» s prvim uspehom radičevske mlro-tvornosti skuša kriti njihov zopetni umik, Ali pa je nasedel prvemu aprilu.
4- Hrvatski dan, slovenska noč iu «Slovenčev» prvi april. To je treba priznati, v prvoaprilskem razpoloženju je bil včeraj »Slovenec* naravnost kolosa-len. Samo dovtip je v tem, da je bil aprilski ravno v vseh glavnih kolonah, dočim so se njegova »najnovejša poročila«, namenjena spečijalno prvemu aprilu, obnesla v znamenju kisle kumare. Zdaj pa k stvari: Hrvatski dan — slovenska noč v Beogradu ni bila kaka dobrotvor-na prireditev, temveč 38-urna seja parlamenta od sobote do pondeljka zjutraj. Dan jc bil .hrvatski«, ker so se radičevci preselili iz hotela Beograd v skupščino, Jugoslovanski klub pa v dvorano poleg muslimanov, kar je vzbujalo »izredno pozornost«. Noč je nato bila »sloven-ska»», ker se je razsajalo na divje viže, To je kaj za slovenske Janeze in se je tudi Janez Pucelj spomnil svojega »slovenstva«, da so mu klerikalci aplavdi-rall. Svetislav Popovič, nesrečni »uskok« pa sl je «zakrll obraz« In je odpuščal vsem, Iti ne vedo kaj delajo... «Od Prl-blčevcov nI črhnll nihče niti besede, sedeli so na svojih mestih lu zrli topo pred sč.» Manlr nimajo! »Med odmorom pa so se opozicijski šefi pomešali med seboj, kar je prožilo lepo sliko — pobratim stva.» Učinek Je bil nepopisen (škoda!) po zopetni otvoritvi seje so klerikalci Izbruhali »proti Imenu Pribičeviča ves gnjev, ves stud, vse zaničevanje!« (Smo že zopet pri možnarju.) Ampak: .Opozicija se nI dala oplaiUll Vsa zbornica je opazila, da tvori hrbtenico (zmerjanja) baš parlamentarni klub SLS. Rekli so vst, kl so bili navzoči, da le bila nedeljska noč slovenska noč v zbornici!« Kolosalno, nepopisno! Toda zgodba še nI pri kraju: proti koncu so se tudi slep-li ln je radikal Aleksa 2ujevlč »vihtel v eni roki palico, v drugI pa samokres.«
le klfelc v eni in žemljo v drugi od prvega fruštka v blfetu, je bilo to preveč in so se odstranili. V zbornici pa Je slovenski demokrat Relsner «s tresočim
glasom glasoval za vlado...»» + Hrvatska klerikalna stranka Je
neznansko skromnejša, zato pa polovico iskrenejša kakor naša SLS. Tako n. pr. znani dr. Janko Šimrak v splitskem »Jadranu« razpravlja o »politiki sporazu ma« In govori o glavnem opozicijskem diktatorju Radlču, kakor se spodobi. Zagovarja sicer avtonomije kot »edino pravilno« formo notranje ureditve, uvldeva pa, da radi zapletene situacije In Radi-čevih grehov ni Izgledov za srečen pre-okret v prid opozicijskemu bloku. »Slovencu«, kl ie v polni vnemi ponatisko-vartja lz opozicijskih organov, bl priporočali, da včasi citira tudi svoje hrvatske sobrate, čeprav ne zmerjajo...
+ Naš konkordat z Vatikanom. V pondeljek se je v ministrstvu ver vršila konferenca, kl sta jI prisostvovala dr. Smodlaka in dr. Rybaf. Dr. Smodla-ka ic referirai o svojih nazorih glede konkordata ln o zadržanju Vatikana. Oboje se sklada v tem, da jc treba to vprašanje čimprej razčistiti. Po kratki diskusiji je bil sprejet projekt, kl naj služi kot osnova za pogajanja z Vatikanom. Ko projekt osvoji tudi ministrski svet, bo dr. Smodlaka pooblaščen k pogajanjem z Vatikanom. Danes sc dr. Smodlaka vrača v Rim z inštrukcijaml vlade. + <;'i'imes« o Makedoniji. »Times« unc 28. marca, prinašajo daljši dopis svojega korespondenta Iz Stipa o sedanjih makedonskih razmerah. Dopisnik opisuje krajevne razmere v posameznih obmejnih krajih In pravi, da vlada tamkaj daleko večja občna varnost, odkar je beograjska vlada dovolila, da se prebivale! oborožijo In tudi sami sodelujejo v obrambi zoper bolgarske komite, pred katerih vpadi so preje mnogo trpeli. Dopisnik doznava, da zapuščajo Aleksandrova mnogi njegovi pristaši. — Edini rušllcl miru v deželi so makedonski agitatorji, ki so se poprej izšolali na stroške bolgarske vlade In katerih naloga Je, da propagirajo združenje Makedonije z Bolgarijo. TI agitatorji obžalujejo, da bolgarska vojska ni močnejša, ker mislijo, da bi v tem slučaiu Makedonci nc bili tako ravnodušni napram sedanjemu položaju Makedonije kakor so.
Iz demokratske stranke
JDS v mariborski oblasti. Minulo nedeljo ee je vršil na Spodnji Pulskavi pri Vragerskem tekom zadnjih dveh mesecev že drugi demokratski javen shod, ua. katerem so poročali dr. Boštjančič, g. Novak in g. Grm ter drugi. Sami kme-tiški zborovale! so kazali polno zanimanja za najnovejši politični položaj, zlasti za odločno potezo samostojnih demokratov ter so živahno odobravali izvajanja gvornikov.
min še nI določen, vondar pričakujejo v Moskvi, da izido Iniciativa z madžarsko strani. Vest, da bo bivši madžarski zU. n.inji minister dr. Gratz odposlan na čelu gospodarske delegacijo v poluradiij misiji v Rusijo, je vzbudila v Moskvi voliko nezadovoljstvo, kor jo dr. Grati spisal knjigo, v kateri so izraža zelo za-ničljivo o sovjetskem režimu.
— Vprašanje kalifuta. Poroča te i; Egipta, da bo najvišji uleme na velikem zborovanju sklenili sklicati v Kairo v moseou marcu 1925. velik kongres, na katerega so povabijo vsi islamski oaiorti. Ta kongres bo imel nalogo, obravnavali vprašanje volitve kalifa. Iz Indijo, in tj. cor iz Delhi, glavnega središča Indijskih muslimanov, pa se poroča, da je tamkaj vzbudila veliko nezadovoljstvo vest, d.i se misli egiptovski kralj Fuad okllcati za kalifa, na kar se dela v Egiptu. Spo-roSili so Zaglul - paši, da bi bilo opas. no v tom pogledu delati prenagljeno. Indijcem bl bilo bolj pogodu, da ostane kalifat odvisen od turškega naroda, t« pa hi Turki vendarle ne hoteli izpolniti željo islamskega sveta, todaj naj vo-soljna konferenca zastopnikov vseh muslimanov odloča v vprašanju bodočega kalifata. Pri vsem tem pa so novi arah-ski kalif Husejin mirno uživlja v «vojo novo vlogo in pravi, da Ima kot direkten potomec Mohamedove rodbine in kot gospodar svetih krajev ter prvega eodeJa arabskih kalifov, edini pravico do kali fata.
Borza
Po svetu
—	Masarykovl in Beneševi obiski. Du-
,jski listi poročajo: Predsednik Masa-rvk namerava za Veliko noč oditi v Sicilijo, kjer bo ostal en mesec. Kakor doznava so bo na povratku ustavil v Rimu in Dunaju. Govori se tudi, da bo zunanji minister dr. Beneš v maju posetil Varšavo.
lz angleškega strankarskega življenja. Iz Londona poročajo: Neod-Msni član parlamenta Motley zet lorda Cur-zona, je priglasil svoj vstop v delavsko stranko. Motley je bil prej koalicijski unionist.
Zlata valuta na Poljskem. Zakon o novi zlati valuti na Poljskem stopi s 1. majem v veljavo.
—	Svetovna konferenca o izSetjenl-škem vprašanju. Dne 15. maja bo otvorjena v Rimu svetovna konferenca, ki se bo bavila z izseljeniškim vprašanjem. Konferenco se bodo udeležile tudi Zodi-njene države in so njeni delegati že imenovani. Sicor se naglaša, da bodo ameriški delegati prisostvovali sejam Ie kot opazovalci, vendar pa so na drugi strani tudi priznava, da bodo v Bimu najbrže stavljoni predlogi, ki naj ustvarijo temelj za dalekosežna madnarodna pogajanja.
General Dawes — predsedniški kandidat Po poročilih iz Washingtona, namerava narodni republikanski klub ponuditi kandidaturo za predsedniško mesto generalu 'Dawosu, predsedniku izvedeniške komisije, ki izdeluje predlogo za rešitev roparacijskega vprašanja.
—	Madžarska namerava oddati svoje železnice v najem. V zvezi s sanacijskim programom pripravlja madžarska vlada tudi reorganizacijo madžarskih državnih želoznic. V gospodarskih krogih se zatrjuje, da jo sedanja navzočnost šefa tvrdke Schneldor & Creuzot, Eugene Schneiderja v Budimpešti, v zvezi z na moro madžarske vlade, dn odda državne železnice in državne železolivarno v Di-osgvtiru v najem. To domnevanje poti-juje tudi dejstvo, da dobi vlada v sanacijski predlogi pooblastilo, da izroči državno obrato privatnim družbam.
—	Zarota pristašev Stambolljskega. Kakor se poroča, jo bolgarska vlada na-vodno Izsledila zaroto pristašev Stam bolljskega proti Cankovu. Zarotniki so naklopali razglasitev republike. V beograjskih političnih krogih se ta vest smatra le kot maskiranjo novih persokuoij proti bolgarskim zomljoradnikom,
—	Sovjetska Rusija In Madžarska. V
doglednom času je pričakovati tudi pogajanj med sovjetsko Rusijo ln MadSar-Za rairotvome klerikalce, ki so premogli sko za obnovite v, jodflošaie v. Čeprav ter-
1. aprila.
ZA.C1REB. Na efektnem tržišču je teu-denen nespremenjena. Od bančnih papirjev sta čvrsti Eskomptna In Etno. Od industrijskih popirjev se je živahno trgovala Slavonija. — Na deviznem tržišču so vsi tečaji deviz slabši, samo devizs na Italijo je ostala napram včeraj nespremenjena. Blaga je bilo dovolj, zlasti pod konec sestanka in so tečaji radi večje ponudbe dalje popuščali. Tudi danes je Narodna banka dajala blago. Promet je bil precej slab, le v deviznh na Italijo in London se jo nekaj več trgovalo. Notirale so deviie: Amsterdam 0 do 8005, Dunaj 0.11373 do 0.11573, Budimpešta 0.115 do 0.1-15, Bukarešta 40."5 do 48.25, Italija izplačilo 852.3 do 355.8, ček 351.4 do 354.4, London izplačilo 345.8 do 848.3. ček 845.15 do 858.15, Ne\v-York ček 80 do 81, Pariz 447.5 do 452.5, Praga 289.7 do 242.7, Stockholm 0 do 2150, Švicarska 1405.85 do 1415.35, ček 1404.25 do 1414.23 valuto: dolar 78.875 do 79.875, aK 0.1145 do 0, Kč 238 do 239, napoleondor 0 do 815, lire 350 do 0; efekti: Trgobanka 48 do 50, Brodska 65 do 68, Eskomptna 148 do 149, Kreditna Zagreb 144 do 146, Hipotekama 78 do 126, Ljubljanska kreditna 242.5 do 0, Praštediona 920 do 930, Etno 113 do 145. Slavenska 112 do 115, Srpska 150 do 152.5, Eksploatacijn 145 dn 150, Drava 400 do 415, Goranin 140 do 145, Sečerano Osijek 1335 do 1342.5. Isls 61 'do 61, Norodna šumska 120 do 124, Nibng 130 do 0, Gutmann 1000 do l(iO,i, Slavonija 150 do 158, Split 1700 do 0, Strojne 175 do 0, Trbovlje 725 do 735, Union 840 do COO, Vevče 182 do 185, odst. investicijsko 65.5 do 66, Vojna Skoda 151 do 152.
BEOGRAD. Na današnjem borznem sestanku bo bile devize London, New-York In Praga nekaj slabše, dočim so Pariz, Švica in Italija nespremenjeni. Blaga jo bilo dovolj in je bilo vse povpraševanje krito s strani privatnih bank, le v deviz! ua Švico je intervenirala Narodna banka. Notirale so devize: Amsterdam 2980 do 3010, Dunaj 0.1147 do 0.1148, Bruselj 348 do 353, Bukarešta 42.5 do 42.75, Ženeva 1407 do 1409, London 346.5 do 346.75, Milan 332.75 do 353.25, Ne\v-York 80.65 do 80.7, Pariz 448 do 449, Praga 240 do 240.5, Solun 138 do 137, Sofija 58.5 do 60; valute: levi zaključek 57, 7 odst. investicijsko 67, Vojna škoda 154, Narodna banka 40<X>; termini: Praga za 80. t. m. 240 do 244.5, Milan za 81. maja 855, New-Yorlc za 5. t. m. 80.7.
CURIH: Beograd 7.125, New-York 571, London 24.58, Pariz 31.75, Milan 25.07, Praga 17.075, Budimpešta 0.0075, Bukarešta 2.95, Sofija 4.15, Dunaj 0.008075.
PRAGA: Beograd 42.75, Rim 152.25, Pariz 192.75, London 148.30, New-York 34.50, Curih 602.50.
DUNAJ: Devize: Beograd 872 do 870, Borlin 15.40 do 16, Budimpešta 0.90 do 1, Bukarešta 363 do 865, London 805.500 do 306.600, Milan 3124 do 3136, Ne\v-York 70.985 do 71.185, Pariz 8982 do 3998, Praga 2127 do 2187, Sofija 510 do 514, Curih 12.455 do 12.505; vabite: dolarji 70.710 do 71.110, funti 308.700 do 8^5.300, francoski franki 8960 do 8990, lire 8120 do 3140, dinarji 867 do 873, efekti (v tisočih aK): Trgobanka 37, Hrv. hipotekama 67, Hrv. eskomptna 126, Jugoslavenska 118, Trbovlje 611. Sarajevska pivovarna 1100, Zenica 1350, Gutmann 825, Slaveks 390, Slavonija 131. Sečerana Osijek 1105, Juli-Sild 565, An-globank 800, Bankverein 170, Landerbank 265, ZivnostenskA 920, Alplne 547, Poldl 626, Skoda 1020, Dnimler 82.
BERLIN: Beograd 5.58, Milan 18.45, Praga 12.71, Pariz 23.44, London 18.055, New-York 4.19, Curih 78.42.
LONDON: Beograd 852, Berlin 19.7S, Pnriz 70.20, Milan 97.87, Curih 24.47, New-York 430.31, Dunaj 805.000, Bukarešta 845, Budimpošla 280.000, Praga 144.50, Varšava 40.000.
NEW-YOBK: Rengrnd 123.25, Berlin 28, London 430.25, Pariz 573, Curlb 1750, MIlan 446.75, Dunaj 14.12, Budimpešta 15. Praga 298.75.
Dr. Svetislav Popovič
raji in
v naše gorenjske kraje In je tudi član Slovenskega planinskega društva. Vse naše težnje so našle pri njem vedno razumevanje in krepko oporo.
Važni resort naših železnic je dobil v drju Popoviču administratorja, ki nastopa svoje odgovorno mesto s polnim razumevanjem za velike naloge, kl se kopičijo pred njim. Čistost njegovega značaja, blstrost njegovega razuma iti energija njegove volje so nam porok, da je vprašanje prometa končno v rokah moža, ki zasluži največje zaupanje.
Društva SHS žena za siročad
V Ljubljani leži večina karitativnega dela na ramah našega ženstva. Savez žen. društev SHS, 2ensko splošno društvo, Kolo jugoslovanskih sester In Društvo za Dečji In materinski dom sc pretežno ali celo izključno baviio z dobrodelnostjo. Sinoči pa se je vršil občni zbor društva SHS žena za siročad. Kdo gn pozna? A njegovo delovanje jc veletispeš no, idealno. Brez hrupa in vsiljive reklame deluie po geslu: «Naj nc ve levica kar daje desnica!«
Predsednica ga. Franja Tavčarjeva je poročala, da sc je društvo ustanovilo 1. 1918 po vzoru »Ceškčga srca«, je za ju-guslovenske sirote, deco vobče, za dija-štvo In sploh za siromake nabralo ogromne vsote ter jih v blagu, ali denarju razdeljevalo med najrevnejše. Zahvaljujoč se vsem dobrotnikom In požrtvovalnim odbornlcam, zlasti blagajničarkl go-spej prof. Mar. Wessnerjevi in tajniku g. prof. Jeranu, je poživljala članice na nadaljno človekoljubno delo.
Blagajničarka Wessnerjeva je poročala o društvenem delu od 1. 1918. doslej. Ljubljansko ženstvo je takoj po vojni začelo za jugoslovensko sirote in vobče za revno deco troje akcij: prva pod geslom «Slovensko srce« je zbrala 5561 Din, druga pod imenom «Narodni bla dan» je zbrala 34.422 Din, tretja za «Srbsko siročad» je nabrala 23.406 Din. Nadaljnje zbirke so po prebitkih Iz omenjenih treh akcij prinesle 46.683 Din. Nabrane vsote so se uporabile za nakup blaga, obutve In perila; dame so same šivale, prcnarciale in krpale ter oblekic in obulc mnogo sirot in bednih otrok; nadalje so se nakupili in razdelili čevlji, podpirala sc je dijaška kuhinja ..Domovine« v Ljubljani, .Ljudskega doma., v Mariboru, Kranju, Novem mestu In Celju, Družba sv. C. M., Slovenska Straža, društvo za otroško varstvo in mladin sko skrb, deca v Trbovljah, na Savi, Jesenicah, v Zagorju ob Savi, Hrastniku, podprlo sc je dcco v Trstu, bedne srbske maturante, otroška zavetišča In sirotlšča itd. Takoj po vojni se je odposlalo v Srbijo mnogo obleke, perila In obutve za sirote in bedno deco. Za božičnico koroški mladini se je nabralo iu izdalo Din 9706 para 98. Iz oblačilne svoje zaloge se je odposlalo v Prekmurje 3 velike zaboje oblek 1. dr., na Koroško 12 zabojev, v Srbijo 61 zabojev, dalje raznim ljudskim, meščanskim in srednjim šolam, zavodom za slepce, gluhonemce in tuberkulozne, zovodom Rakovnik, Marija nišče, Lichtenturn, Elizabctna družba, Otroška bolnica, Dečjl In materinski dom i. dr., skupaj za nad 15.000 otrok ter je bilo obdarovanili v Ljubljani še posebej nad 8000 otrok.
Obč. zbor je račune odobril In izrekel tajniku In blagajničarki toplo zalivalo. Pri volitvah so bile voljene v novi odbor sledeče odbornice ozlr. namestnice: Babnik Mar., Ilešič Ana, Jeran Ana, Ko-kalj Mar., Majaron Ferdinanda, Nikel M., Ravnikar Ant., Subic Hedviga, Go-gola Ana in Ant., Grošelj Mar., Oasper-lin M., Oovekar Mlnka, Zupane Mar., Jeran Fr., Tavčar Franja in Wessner Mar.
S pozivom na nadaljno uspešno delo v blagor bednlkom, zlasti siročad!, Jc predsednica zaključila obč. zbor.
Umor na Vodovodni cesti
Blagajničarka kina Tivoli ustreljena !n oropana.
Ljubliana, 1. aprila.
V	noči od pondeljka na torek se je zgodil v Ljubljani zopet uprav bestljalen zločin, o kakršnih se celo v velemestih ne čujc pogosto. 21 letna blagajničarka kina Tivoli, Panika Petkovšek, se je podala včeraj, okrog pol 10. zvečer iz službe domov. Zjutraj so jo našli ob Vodovodni cesti, nedaleč od njenega stanovanja ustreljeno.
Ljubimec In dekle.
Približno pred dvema mesecema ie bila Fanl Petkovšek še uslužbena kot blagajničarka v kinu Matica. Ko pa je pričela pomladna sczlja in je pričel poslovati zopet kino Tivoli, je bila v Isti lastnosti prestavljena v tamkajšnje podjetje. Malo poprej, morda teden dni, se jc spoznala s trgovskim pomočnikom Alojzijem Jerančlčem s Karlovske ceste. Med obema se je razvilo ljubezensko raz tnerje. Jerančlč jo je po službi skoro vsak dan spremljal domov na Vodovodno cesto, kjer je prišlo včeraj do tragičnega dogodka, čegar razvoj pa šc ni popolnoma pojasnjen.
V	pondeijek zvečer po službi Je odšla Petkovškova na cesto pred kino, kjer sta jo že pričakovala Jerančlč In pa blagajničarka kina Matice, njena prijateljica Fanči Jereb. Vsi trije so odšli nato v živahnem pogovoru proti glavni pošti, kjer se je Jerebova poslovila ln se odpeljala s tramvajem domov, Petkovškova in Jerančlč pa sta odšla, kakor običajno, po Dunajski cesti proti njenemu domu. Ob takozvani .Državni jami. na Vodovodni cesti, kjer se koplje pesek, sta se ustavila ter se živahno pomenkovala. Neki železničar, ki stanuje v obliž-ju, je videl oba tamkaj stati in ona sc je po njegovi izpovedi cclo prav živahno smejala. Nič hudega sluteč, ie zato mirno nadaljeval svojo pot. Okrog pol 12. ponoči pa so Culi prebivalci lesene barake, kakih 100 korakov od tam, tienado-
i ina strel. Med njima se je moral vršiti nc Kaj je bil vzrok, da ic ljubimec streljal na svojo žrtev, je zavito še v popolno temo. Med obema se ic moral vršiti neposredno pred umorom hud boj. Petkovškova jc imela na levi strani lica modre madeže, istotako tudi na vratu. Približno 30 korakov od nje je ležal njen klobuk, med cesto in jamo, na pobočju, pa je ležalo truplo, ki je bilo prestreljeno od spodaj skozi levi bok tn desno stran prsi. Morilec jc potegnil revolver očividno v trenutku, ko se je Petkovškova okreniia za odhod, In je smrt nastopila čez nekaj minut vsled močnega notranjega ltrvavljcnja. Nesrečno dekle jc umrlo ravno na svoj 21. rojstni dan. Morilec je šel na svoj posel očividno zelo hladnokrvno, in je po zločinu zginil v temi. Dekle je imelo pri sebi mesečno plačo v znesku 1000 Din, katero ji je odvzel iz ročne torbicc, iz česar bi bilo sklepati, da je bil izvršen roparski umor.
Morilec je najbrže pobral denar svoji žrtvi že v trenotku, ko sc je ona borila še s smrtjo. Odvzel ji je tudi blagajniški ključ, kl ga ie imela pri sebi. Zato nI izključeno, da je imel namen, vdreti morda celo v blagajno kina Tivoli, kjer je slutil mnogo denarja. Pustil je svoji žrtvi samo okrvavljen robec, ki ga je Imela v torbici In s katerim ji je bržkone nekaj časa ustavljal kri, ki je curljala iz ran. Ni pa Izključena možnost, da jc Jerančlč oropal Petkovškovo samo radi tega, da bi izbrisal za seboj sled In vzbudil domnevo, da Petkovškova ni postala žrtev ljubavne tragedije, ampak da so
Novi minister saobračaja.
Z novim ministrom saobračaja je poslala demokratska stranka v kabinet enega svojih najodličnejšlh mož. Dr. Svetislav Popovtč je rojen I. 1882 v Zemimu ler .ie dovršil svoje pravniške študije v Zagrebu in na Dunaju. 2e kot dijak je v žalostnih časih srbsko-lirvatskega sovraštva stopil v prve vrste bojevnikov za nacljonalno Idejo In je bil od 1. 1902. najožji narodnopolitlčnl sotrudnik Svetozar-ja Prlbičevlča, za katerim je v Zagrebu prevzel vodstvo one srbske akademske omladinc, ki se je skupno s hrvatsko borila za idejo narodnega jedlnstva. Jurist Popovič je bil organizator prve javne ma nifestacije za to idejo 1. 1903. na zagrebških ulicah.
L. 1907. je dr. Popovič v svojem rodnem mestu otvoril odvetniško pisarno ter se je živahno udeleževal političnega dela srbsko-hrvatske koalicije, na katere programu je bil v zemunskem kotaru 1. 1907. izvoljen v hrvatski sabor, kjer sl je kot energičen in trezen politik ter Izvrsten poznavalec upravnih in finančnih vprašanj kmalu stekel velik ugled. Sabor sa je poslal tudi kot delegata v budimpeštanski parlament.
Za časa vojne so vojaške oblasti drju Popoviču zaprle pisarno ter ga Iz Zc-muna evakuirale. Njegova dvojna poslan ska Imuniteta ga ni obvarovala konflna-cije na Madžarskem. Sele 1917., ko jc bilo obnovljeno parlamentarno življenje, se je dr. Popovič mogel vrniti domov. Pri prevratu je igral vodilno vlogo v Srcmu in je bil pozneje delegiran kot član demokratske stranke v .začasno narodno predstavništvo. Tu je bil referent v finančnem odboru.
Pri volitvah v konstituanto je bil Izvoljen kot kandidat DS v sremskem okrožju ter jc kot član ustavnega odbora odlično sodeloval pri iistavotvorncm delu. Ko se je konstituanta pretvorila v zakonodajno skupščino, jc prevzel dr. Popovič podpredsedništvo zakonodajnega odbora. Njemu in drju Žerjavu se je zahvaliti, da je zakonodajni odbor svojo na-bgo dobro izvršil. Avgusta 1922. je dr. Popovič prevzel mesto državnega podsekretarja v finančnem ministrstvu, na katero mesto je reslgniral, ko je v de-ccmbru 1922. podala tedanja koalicijska vlada ostavko.
Pri volitvah v marcu 1923. je bil dr. Popovič izvoljen kot nosilec demokratske liste v Sremu ter je v novi skupščini se zlasti pokazal kot izvestitelj manjšine finančnega odbora proti zakonu o novih teksah. Njegova sijajna argumentacija je napravila takrat velik utls.
Tudi publicistično je bil dr. Popovič žc ud mladih let delaven. Poleg Svetozarja Pribičeviča je bil on glavni ustanovitelj novega «Srbobrana», katerega delovanje ic preobrazilo plemensko mentaliteto vw-Sine srbskega dela naroda v tedanji Hrvatski. S Slovenci družijo novega ministra iskrene simpatije in mnoga prijateljstva. Vsako leto prihaja s svojo rodbino
Kulturni
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Sreda, 2.: «Faun». Na korist Udruženja
gledaliških igralcev. Izv. Četrtek, 3.: «Ašantka». D.	% !
Petek, 4.: .Cezar In Kleopatra«. F. Sobota, 5. ob 16.: »Hamlet.. Dijaška
predstava pri znižanih cenah. fzv. Nedelja, 6.: »Kamela skozi uho šivanke«. i Izv.
Pondcljek, 7.: «Othello». E.
Ljubljanska opera,
Sreda, 2.: Suzanina tajnost, Mozart In ^Salieri, Zapečatene!. C. četrtek, 3.: «MožIček» In plesni večer. A. Petek, 4.: Plesni večer gdč. Wisiakove. Izv.
Sobota, 5.: .Poljub«. E. Nedelja, 6.: «Aida». Izv.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 2.: Zaprto.
Četrtek, 3.: »Travlata«. Izv. Oostuje ga.
Debicka, dvorna operna pevka. Detek, 4.: .La Boheme., Oostuje ga. De-bicka.
Lidija WiRiaknva, Slovenska plesalka Jfiredi v petek 4. aprila t. 1. v opernem ŽledniiSču Plesni večer, na katerem bo Izvaiala skladbe Debusyja. Grieaa, Mo-
pregled
zsrta, Bachmaninova, Smetane in Suka. Gdč. Wisiakova, ki je žela lepe uspehe v domovini ln izven nje, bo v kratkem nastopila turnejo po Italiji. Njen spored ob-soga točke 9odobne plesne umetnosti ter nam je porok za izreden umetniški užitek. Opozarjamo sl. občinstvo, da ne zamudi prilike si ogledali domačinko-ple-ealko, koja bo v kratkem v tujini zastopala v plesni umetnosti Slovence. Načrti za kostume sta izdelala deloma g. Bucik in g. Kralj. Na klavirju spremlja g. A. Balatka.
Pilonova razstava v Rimu
Slikar Veno Pilon je Opozoril a svojimi deli tudi italijanske umetniške kroge nase. Takoj so Bpoznali v njem talent popolnoma samosvoje organizacije, ki sicer izhaja iz tradicije, a liodi samostojno po novih potih. Letošnjo zimo je prejel jako laskavo povabilo, naj razstavi kolekcijo svojih del v Časa d' arte Bragaglia v Rimu. To podjetje, ki ga vodi duhoviti lite-rat ln kritik Anton Giulo Bragaglia, je posvečeno izključno modernim pojavom v vseh panogah umetnosti. Nameščeno je kot umetniški salon v antičnih termah, preurejenih v ta namen no načrtih mla-
dih italijanskih umetnikov. Umetnine je mogoče ogledovati le pri umetni luči, kajti prostori so pod zemljo. Zvečer so vrše v razstavnem prostoru predstave modernih sceničnih proizvodov.
V tem salonu je sedaj razstava Pilono-vih del. Iz svoje tvorbe je izbral najbolj značilne oljnate slike in okoli 40 grafičnih del. Rimski tisk je javil otvoritev razstave, kritike dosedaj še niso znane.
Znamenje izrednega upoštevanja Je tudi, da je goriški umetniški klub rezerviral Pilonu dvorano za kolektivno razstavo v letošnjem aprilu. Razen njega bosta razstavila še dva Italijana kolektivno, za ostale udeležnike jo število umetnin omejeno.
Uspeh, ki ga je dosegel Veno Pilon v tujini, se v resnici ne da primerjati s čudnim sprejemom na jesenski razstavi v Ljubljani.	B.
Vokalni koncert v Celju
Skoraj se je bilo treba bati, da obisk vsled pozne reklamo ne bo tako povo« Ijen, kakor smo ga iz srca želeli naši bratski akad. mladini iz Zagreba. Dasi z nekoliko zamude, sc je dvorana Narod nega doma napolnila tako lepo, da jc vladalo ob nastopu pevskega zbora naj« lepše razpoloženje. Kar po prvih pev« skih točkah se je žc videlo, da razpolaga zhorovodja g. Jan Maria Oufednik z ze« lo dobrim pevskim matcrijnlom, da ga popolnoma obvladuje s svojo veščo roko in da io znal tudi vccDiti nroizvainniu
jo umorili drugI. Nesrečno dekle so našli danes v zgodnjih jutranjih urah delavci, stanujoči v bližnji baraki. Obvestili so takoj policijo, nakar je ob 8. dopoldne prišla na mesto zločina komisija z zdravnikom dr. Avramovlčem In vodjo kriminalnega oddelka, nadsvetnlkom dr. Mlekušcm, z več policijskimi uradniki. Petkovškova je ležala z obrazom, obrnjenim proti zemlji. Opoldne sl jc ogledal situacijo tudi preiskovalni sodnik dr. Petelin.
Aretacija osumljenega morilca.
Policija Je takoj po zaztianju zločina storila potrebne korake za izsleditev zločinca ln je na podlagi informacij ter raznih okoliščin aretirala okoli 11. dopoldne Alojzija Jcrančiča na njegovem domu na Karlovski cesti, ter ga odvedla na policijo, kjer jc takoj pričelo zasliševanje. Aretlranec je bil spočetka tako razburjen, da je komaj odgovarjal na stavljena vprašanja. Clm pa je zaznal, da je njegova žrtev inrtva lu torej nc more pričati zoper njega, je postal samozavesten In jc odločno zanikal svojo krivdo. Zaslišanih je bilo tudi več sorodnikov in so nekateri Izpovedali, da med obema zaljubljencema že nekaj dni ni vladalo soglasje. Popoldne se jc polotila Jerančiča, ki je bil že enkrat obsojen radi vloma, močna duševna depresija, vendar pa zločina še vedno noče priznati. Okoli 1. popoldne jc bilo truplo umorjetike v svrho raztelesenla prepeljano v mrtvašnico državne bolnice. Kako se bo stvar razvijala, bomo poročali v jutrišnji sliki.
Novourejeno trgovino
nudi najboljša oblačila. Cene nizke. Prepričajte se v	733/a
konfekoljl In modni trgovini
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
Dopisi
JEZICA. Naša kmetijska podružnica gotovo še ni imola tako burnega občnega zbora, kakor je bil nedeljski. Celo tri uro so naskakovali klerikalci dosedanji napredni odbor, a so vseeno pogoreli. Na tem ni mogel ničesar izpremc-niti niti tajno sklicani »generalni sosta-nek krščanskih kmetov«, ki ga jo v soboto zvečer priredil v Marijini sobi prof. Jarc. Odbor podružnice jo pravilno tolmačil, da nima ljubljanski komisar pravico sprejemati novih članov, in jo zato sprejem 40 klerikalnih baokov odklonil. Nato sta re vršila kar dva občna zbora, člainov podružnice in naročnikov .Kmetovalca«. Seveda pa je slednji novelja-ven. O tem, zakaj ie g. Janko So ve r silil 7. nozaupnico in kako jo jo utemoljo-val, bomo o priliki šo obširno poročali. Vsi naprednjaki so so dobro držali, čeprav bi tudi kr. org. SKS, ki jo voljala dosedaj za voditeljico napredne misli, lahko nabrala 80 naprednih naročnikov »Kmetovalca > in jih privedla v nedeljo ; na bojišče. V prospeh napredno Btvari j naj so takoj vzamo vodstvo napredne politike iz rok nesposobnim sedanjim vo-ditoljem, ker nc maramo nobenih razočaranj. In, ker tudi ne maramo, da bi se na prižnici brez povoda bali naprednih listov, bo odslej prihajalo na Jožico šo 50 novih »Domovin«. V njo bomo tedensko pošiljali dopiso o naših razmerah.
ST. VID NAD LJUBLJANO. Dno 23. marca jo gostoval naš dramatični odsek na Viču v Sokolskem domu z igro »Pred poroko«. Igralci so zadostili svojim vlogam, kar je glavno. Za nedeljo pripravljalo na domačem odru veseloigro '.španska muha«, nakar opozarjamo napredno občinstvo naše okolice, zlasti pa Šentviil-čano in Draveljčano. — Sokol pridno vež ba za prvi javni nastop meseca maja na vrtu pri »Slepem Janezu«; naprednim Ljubljančanom so še v nadalje priporočamo.
primeren ritem. O zboru samem sc je občinstvo lahko prepričalo, da goji našo najdražjo nam cvctko, našo jugoslovnn« sko pesem, z veliko čustvenostjo, redko ljubeznijo, vzorno disciplino in hvale« vredno ambicijoznostjo. Zato pa tudi ta« ko lep uspeli, ki ga je hvaležno narodno občinstvo s polnim razumevanjem veli« kih žrtev in nacionalnega navdušenja o« cenilo z burnimi ovacijami in odobrava« njem po vsaki posamezni točki.
Od posameznih kompozicij so ug.v jalc Zgančcvc «Ni mi volja», «Pij mlla» in «Zibu liaju», Musorgskcga «Ti vzajdi» Adamičeva «Franica» ter Bajičcve «Ko« mitske pesmi«. V teh je očaral občinstvo s svojim obsežnim in čistim glasom pred sednik društva, baritonist g. Grba. Brat« ska ljubav in odkrito vzhičenjc jc pa pri kipelo do vrhunca, ko je odpel pevski zhor zadnjo točko, Mokranjčcv Rukovct. Občinstvo jc vstrajalo na prostorih, mla dina je plamtela od navdušenja in šc so morali pevci dodati par pevskih točk.
Po koncertu je napolnilo občinstvo go« stilniškc prostore Narodnega doma, kjer je čakala akad. mladina na vlak in so sc v prijateljskem razpoloženju in med pe« vanjem narodnih pesmi izmenjale prav prisrčne besede.
Na koncertu Zvezo pevskih zborov, ki ho v nedeljo 6. t. m. ob 8. popoldne v Ljubljani v Unionu, nastopijo sledeča društva: Lira—Kamnik, Zvon—Trbovlje, Glasbeno društvo—Zagorje, Zvon—Šmartno pri Litiji, Drava—Maribor. Pevski
JESENICE. Kako skrbi naša duhov
ščina za ljudsko naobrazbo, nam priča slodoči slučaj: V neki vaai je priredila šolska mladina lopo mladinsko igro »Po-vodnji mož«. Učiteljstvo so je trudilo, da napravi otrokom in staršem vesolje, toda uprizoritev igro ni bila po volji do-mačomu župniku in to samo zaradi tega, ker se je igrala v Sokolskem domu. Župnik jo pričal zato s strastno protiagita-eijo in jo dvo nedelji kričal raz prižnice, kako pohujšljiva jo igra in rotil starše, naj no pusto otrok k predstavi. Zalibog jo imela njegova hujskanja uspeh in jo bila predstava v resnici obiskana tako slabo, da so so pokrili komaj režijski stroški. Rovna šolska mladina so lahko zahvali župniku, da ji je odjodoi par ti-sočakov. — V nek! šoli, menda je bila meščanska, je vprašani učenec našteval letnice dokadično: dvajsetpet, trideset šest itd. A hudi fedoralist - katehot so zadero nad njim: -Kaj boš štel srbski, govori slovenski! To ni za nasl. Upamo, da dobi od pristojnih oblasti primerno lekcijo.
TRŽIČ. V »Pravici« it. 13 so obrnguje pristaš klerikalne predvojno mentaliteto ob vodstvo trško občino in našega župana. Dopisnik je vodja ono stranke v občinskem odboru, katere odborniki cela tri leta niso odprli ust, azon za konšt;'-tacije, da v tej ulici luč 110 gori in da ta iu ona »šterna« nn točo. Ros jo, da jo občina v denarnih zadregah, toga pa jo kriva krivična obdavčba in pa lanska povodeni, ki je povzročila precej neprevidnih stroškov. Zasluga dopisnika »Pravice«, ki 7. ozirom na. bodočo občinska volitvo prav po »katoliško« laže in zavija, gotovo 110 bo, čo so bo ohčina izmotala iz svojega težkega finančnega/ položaja. Nas taka obrekovanja no bxJo odvrnila od začrtane poti, volilci pa, posobno oni, ki pazno zasledujejo -rtič. gospodarstvo vedo, komu boilo zaupali v bodoče varstvo svojih koristi.
3T. ILJ V SLOVENSKIH GORICAH. Vidi se, da se bližajo vo'itve. Klerikalci, ma čelu jim župnik in kaplan, se zato besno zaganjata v vso, kar jo protikle-rlkalno. Najhujši trn v poti pa jo župniku finančna kontrola. Kako tudi ne! Okoli 20 organov finančne kontrolo je tukaj, pa nihče nočo trobiti v klerikalni rog. To dela našemu gospodu župniku seveda veliko preglavico in bi jih rad spravil iz št. Ilja. V svoji preveliki gorečnost I pa je pozabil pri tem na meje dostojnosti. V dosego svojega namena se poslužuje namreč tudi nedopustnih sredstev. Župniku in kaplanu svetujemo, naj se rajo brigata za cerkev kakor da scjc-ta sovraštvo in blatita pošteno ljudi.
Na splošno zohfeuo vstopata le danes
loSS.a
Pat io Patsclion
■WWMHVUMIWBlllll«IIIMIW ■ ■■! ■■IIBIIIHI M II—TIKl
naj!io!iš>; homlčarja sneta : u smeha polni burki :
Salve smeha! Burja smeha! Kino Uw&>l!ic?rsfci ete©?
Predstavo ob 3., '/, 6., '/,8. ln 9. nri
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
zbor bralnega društva v Tržiču, Lipa— Litija in pevski zbor Čitaluice v Zalogu. Izmed ljubljanskih zborov nastopijo sledeči: Pevski zbor Krakovo—Trnovo, pevski zbor Zveze Jugoslovanskih železničarjev, šl. Jakobski pevski zbor, Slavec, Ljubljanski Zvon in Glasbena Malica. Za ta koncert vlada med našimi pevskimi in tudi drugimi krogi veliko zanimanje.
Simfonični orkester Zvezo godbenikov za Slovenijo v Ljubljani ponovi v nedeljo, dne 13. t. m. ciklus simfoničnih pesnitev Bedfiha Smetane <-Ma vlast». Ponovitev koncerta so vrši kot dopoldanska koncertna matineja v Unionski dvorani ob 11. dopoldne. 'Ma vlasts je na svojem prvem izvajanju žela splošno priznanje in prepričani smo, dn bo našo glasbo ljubečo občinstvo napolnilo koncertno dvorano pri matineji do zadnjega količka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Gostovanjo tenorista Josipa Rijavra v Zagrebu. Slovenski rojak, tenorist gospod Josip Rijavoc jo dospel v Zagreb na kratko gostovanje. V ponedeljek zvečer jo nastopil v Donizettijevi komični operi <Don Pasquale», v sredo zvečer pn nastopi v Bizetovi operi <Carmen». Pel bo vlogo Don Josea.
Hudoiestvcniki se povrnejo v Rusije. Praški listi poročajo, da se letos mes«. ca junija sestaneta v Pragi cbalkanskaj in >amerikannka» skupina Iludožeslveni-kov, t. j. grupa ge. Germanove ln ute-11k Ijilelia Hudožesivenlkov Stanislavske-
'omace vesti
USODNE POSLEDICE PRVEGA APRILA.
Pri vrhovnem Lami v Tibetu je bil Včeraj nenavaden dirindaj. Nekateri gospodje tibetanski korarji so letali brez glavo po koridorjih staroslavne palačo, drugi so jih zaman skušali tolažiti. Bilo je sli&rio kakor v Hofburgu leta 1918., "nesreča povsodi, brezgi.v vost,, zbeganost in popkih. Še celo v kuhinji je vso prismodilo . . .
Odkod ta obup?
Gospod Lama so čitall v »Slovencu» in najprej niso verjeli svojim očem, potem so pa verjeli, kajti kar je v »8'ovencut«, js vedno res. To jo straSno! Tako torej? PribičevM je imenoval Ribnikarja za vrhovnega šefa Šolstva? Iu ljubljanski občinski svot j-razpuščen. In veliki župan upokojen! In milijoni -rredo v »Jutro«! Kaj, čs pride Jo Tibet na vrsto!
Kar temnilo se je prod očmi. Vso to naenkrat! Čez noč, brutalno, brez n.i-povodi . . .
Milo ,oo ober-kuharica vzdihovali po marijaceljskih kapljicah in naglo s?g'i po steklenici ter jo pomolili bolniku rod nos. Krepek »ha-ha . . . ččči!» je tresnil. Prepozno so skrbna funkcijo-narka sprevideli, da so mesto marijaceljskih v zmedi dali šnofati steklenico salmiaka.
Pa je vendar koristilo. Kajti ok6 tl-betsko:ra Lame je jasneje pogledalo iz ajmohta na- beli svet in se uprlo na stenski koledar ter ž njega bralo: 1. spril! Jezno so Lama zakleli: Frda-mani »Slfltvenec«, danes je pa mene potegnil!
Oh. ob, je vzdihovala vrhovna evnu-liinja. in glih dons so mogl naš gsput bit edin u Tibet,, k so na ta star vlc notr padi. sej drgač to le drugim ps-
teja ...	B. P.
*
*	Angleški finančniki v Jugoslaviji. V
kratken prispe preko severne Italijo na Sušak družba angleških finančnikov, kl si bo!o predvsem ogledali Bušaško luko in preštudirali njeno ureditev. Za tem nameravajo poseliti vsn večja mesta naše države, da prouče naše gospodarsko razmere ter da s]>oznajo naše poljedelske in finančne kroge. Angleški finančniki nn-meravajo plasirati svoj kapital v naši državi.
*	Sprejem v pcdolicirsko šolo v Zagreba. Vojna uprava je te dni razpisala natečaj za sprejem gojoncev v pešadijsko podolicirsko šolo v Zagrebu. Reflektanti se o pogojih za sprejem lahko informirajo pri rozaih vojnih okrožjih, oziroma pri vojaškem oddelku mestnega magistrata v Ljubljani.
*	Telefonski promet med Su?akom in Reko. Včeraj jo bil otvorjen telefonski promet med Sušakom in Reko. Ediniea r-zgovora stane 20 centesimov, oziroma 1 paro v zlatu.
*	Smrtna kosa. V Ptuju je umrl te dni višji geomeler v p. J. Vodušek v visoki starosti 82 let. Zadela ga je kap.
*	Hiinon. V nedeljo, dne 80. marca se je zaročil ravnatelj jugoslovensko-češko tvornico bombažnih tiskanin v Kranju g. Artur Heller 7. gospico Doro Ilajnri-liarjeTo. učiteljico v Trbovljah, nečakinjo nadučitelja Luzaarja ua Primskovem pri Kranju. Iskrene čestitke!
*	Bolnica trgovskega društva »Merkur*. Kakor ti run javljajo iz Zagreba, namerava tamkajšnje trgovsko društvo »Merkur* zgraditi lastno bolnico za svoje Člane. rt?'-""<lveni člani ustanove v to svrho poseben fond. Deleži (po 300 dinarjev) so vplačujejo v dvanajstih obrokih po 25 dinarjev mesečno. Seveda se sprejemajo tudi prostovoljni prispevki. V projektirani društveni bolnici naj bi vsak bolnik našel zdravljenje in dobro prehrano proti pla-e;iu takse, ki bo primerna zaslužku našega srednjega stanu.
*	Dolfrnvi nano države Amerike. V četrtek prično v Washingtonu konference juj-oslovenskih in ameriških zastopnikov
glede ureditve vprašanja dolgov. Ameriški državni tajnik Mellon je jugoslovanske zastopuike že sprejel, čeprav neofl-cijelno. Kakor so poroča, nameravajo Zedinjene državo za slučaj, da predloži Jugoslavija sprejemlijv predlog, ponuditi 75 odst. znižanje žo zapadlih obresti. Celotni dolg znaša 26 milijonov dolarjev gotovine iz vojne dobo in 25 milijonov dolarjev zo. vojno dajatve.
*	Vozne olajšave ra državno uradnike. Parobrodne in druge prometne družbe v Dalmaciji so so zaveznle, da dovolijo vsem državnim nameščencem za službena potovanja 30 odst. popusta v razredu, ki jim pripada po njihovem činu. Enaka olajšava se dovoli o priliki preselitve za člnne uradniških družin in zn prevoz pohištva. V v?akem slučaju pa sa je treba izkazati z uradnim ukazom zn potovanje, oziroma za selitev.
*	Absolventom celjske trgovske gole. Gospodo, ki so v teku petih let nbsolvl-rnll državno dvorozredno trgovsko šolo v Celju, prosimo, dn nam javijo svoje natančno naslove. Dopiso ,je nasloviti: Absolventi drž. dvorazredne trgovsko šole v Celju.
*	Novice ii Trbovelj. Strojnik Mihael Rinaldo, zaposlen pri podjetju Dukič, ie tako neprevidno ra"nal s strojem, da ga je po vsem obrazu opekla pora in zna zgubiti vid. — Kudnr Josip Naroglav Je napadel na cesti svojega tovariša Antona Zupana in ga lahko telosno poškodoval. — Zadnje čase so zasačili pri rudniku ljudi, ki so prodajali po stanovanjih rudarjev žganje in to v večji množini. — Delavec Franc Uršič si jo izposodil od več delavcev obleko, čevlje in perilo v vrednosti več tisoč kron, rekoč, da gre k zdravuiškemu pregledu, a se ili več vrnil.
*	Osrednji odbor Slovensk. planlnak. društva sklicuje zbor dologatov na nedeljo dne 6. aprila oh 8.30 dopoldne v pisarni društvenega predsednika dr. Fr. Tominšeka v Ljubljani, Kralja Petra trg Stov. 2.
*	Izlet v Dubrovnik, Krt In Atene. —
Društvo za. promot stranaca v Zagrebu priredi v času od 28. maja. do 11. junija II. društveni izlet z. našim najelogantnoj-Sim parnikom, «Knradjordje» iz Sušaka v Dubrovnik, Krf, okrog Poloponeza v Ateno in nazaj. Kakor fcujemo se bo tudi iz Slovenijo udeležilo več izletnikov tega potovanja. Vsa podrobna pojasnila, in ceno dajo pisarna »Putnika« (Tourist Office) v Ljubljani, Aleksandrova c. 8.
*	Koruza kot — vojna odškodnina. Naša država ima dobiti od Bolgarske kot vojno odškodnino med drugim tudi večjo množino koruzo. Vlada bo to koruzo, ki kmalu pride, prodala prebivalstvu Bosne iu Ilorcegoviue po primerni ceni in bo dobila od tega okolu 55 milijonov Din.
*	Bolgarski komitaši so v ponedeljek skušali pri Koroji vdreti na grško ozemlje, toda grške čete so komllašo, njih 50 po številu, zavrnile z ostrim izpadom.
*	Koraki pri Bitolju, Kakor javlja »Politika.), se je v ponedeljek na bitoljsklh ulicah pojavilo več kačakov, ki so se pri-tepli iz OStrce. Orožništvo jih je po bos-nih odporih polovilo .
*	Revizija inozemskih delavcev. Z ozirom na razglas Oblastne inšpekcije dola v Ljubljani, št. 1388/24 zaradi revizije incemBkih nameščencev, so podjetja brez razlike strok, oziroma, kategorij itd. obveščajo, da se določeni rok (1. april) na vpošiljanje seznamov podaljša na do vključivši 8. aprila. 1924. Opozarjajo so vsa prizadeta podjetja, ustanovo itd., da jo to zadnji termin za teritorij oblasti ljubljansko ter da- bo morajo vposlati seznami v treh enakih izvodih.
*	Preko noči milijonarka. V siromašni sobici starega Novega Sada stanuje 75-lot,na starka, bivša služkinja Ana Miiller, ki je celo življenje težko »garala«, a si vondar ni mogla skoraj nič prište-diti za stara leto. Sedaj pa jo preko noči postala milijonarka. Ameriški konzulat jo je preko domovne občine obvestil, da jo njen v Amoriki umrli brat John MUIler
ki so jo prod 50 loti izselil v s"verno Ameriko, svojim zakonitim dedičem v Evropi zapustil premoženja, ki znaša v našem denarju okroglo 10 milijonov di narjev. Kazen Ano Miiller živi šo njena sestra v Palanki in svak v Karlovoih, ki si bodo delili nepričakovano dedSčlno.
*	Letarglčno spanje. Po znanih slučajih v Beogradu in Novom.Sadu se je pojavil sedaj nov slučaj smrti podobnega spanja v fiiboniku. OsertHetnl deček An-to Vučlč spi žo štiri tedne neprestano. Zbudi so od Časa do časa za par minut, a takoj zopet zaspi. Hranijo ga umetnim potom.
*	Železniška nesreča pri Nabrežlnl.
Včerajšnji opoldanski tržaški vlak jo prispel v Ljubljano z več kakor Stlriurno zamudo. Kakor so nam poroča, se jo zgodila na Nabrežioi velika železniška nesreča. Neki tovorni vlak jo skočil s tira in jo bilo pri toj priliki sedem vagonov popolnoma razbitih. Potrebovali so več ur, da so progo očistili. Podrobnosti o nesreči šo manjkajo.
*	Umor v Trbovljah. Pišejo nam: Ože-njeni rudar Ivan GoroMnka ja to dni vlomil v stnnovanje Bvojega tovariša rudarja Ivana Čanžeks. Odprl je ve?,na vra ta s krampom In se splazi' nato v sobo, kjer jo Ča-nžok po težkem dolu žo počival v postelji. Oorobinka je stopil k njemu in mu porinil nož globoko v prsa. Težko ranjeni Črmžok je imel So toliko moči, da se je dvignil in šel klicat na pomoč, vendar pa se je noknj korakov od hišo že zgrudi! na tla in obležal mrtev. Kaj je bilo vzrok umoru, še ni znano.
Oglejte si in videli boste,
da Ima največjo izbero 1314-a
oblek za gospode
in najbolj poceni vendarle
3. Mate h, Ljubljana, Hleksandrova cesta 12
Posebni oddelek: 1MI1 obleke, ntoiko perilo
ga. Obe skujini se bosta formirali v skupno enoto. Počitnice prebijejo Hudo-žestveniki v čepkih letoviščih, nato pa se vrnejo domov v Moskvo.
28. intimni glasbeni večer Hrvatskega Glasbenega Zavoda v Zagrebu se vrši v petek 4. aprila in obsega kompozicije za dva klavirja od Mozarta, Clementija, Beethovna, Regerja in Lisztn. Program bos' i izvajala klavirska umetnika Louis in Suzana Rže.
»Prodana nevesta* v Splitu. 26. marca se je po raznih težkočah in dolgem od-tešnnju v Splitu vršila premijera Smetanovo »Prodane neve:te>. Mafeuko jo pola ga. Trbuhovičeva, Janka g. Matošič, ICe-cala g. Oksanski, Vaška g. Trbuhovič. Dirigiral je kapelnik Plecity. Predstava je imela značaj slavnostne uprizoritve ob Smetanovi stoletnici rojstva.
E-dur simfonija rektorja zagrebške Glasbene Akademije. Te dni se je v Zagrebu izvajala E-dur simfonija rektorja zagrebške Glasbene Akademijo gospoda F. Lhothe. Skladbo je izvajala zagrebška filharmonija. Kompozicija Je nastala v skladateljevih mladostnih dnoh in priča o obsežnem tehničnem znanju, katerega Jo Lhotka dokazal tudi neštetokrat pozneje. Simfonijo je dirigiral avtor sam. Obenem s tem delom se je izvajala Ljadova skladba »Kikimora*, ki je občinstvo silno na vduSila. — V soboto zvečer pa je bi! koncert orkestra Glasbeno Akademije pod vodslvom F. LUotke,. Goiencl so Izvaiall
Antonija Šolar, posestnikova žena 28 let. — Josip Šmon, sin sedlarja i posestnika, 18 ur. — Alojzija Čampa, posestnikova žena, 26 let. — Jakob Potočnik, delavec,
58 let.
Stoji, stoji, Ljubi janca......
10. In 14. aprila priredi imj/i
Ljubljanski velesejem
v operi MODNO REVIJO.
Predprodaju vstopnic pri dnevni blagajni v opori.
u— Policijske prijave. Od pondeljka
na torek so bili policiji prijavljeni sle« deči slučaji: 2 tatvini, 4 prestopki ka. ljenja nočnega miru, 9 prestopkov cest« nega policijskega reda, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 prekoračenje policijske ure, 1 nezgoda, 2 telesni poškodbi, 1 napad in 1 prestopek v sanitarnih predpisih.
u— Nosilen sostanovalec. Delavec Al. Stranec, stanujoč v baraki na Dovozni cesti je prišel v pondeljek ponoči pijan domov. Njegov sostanovalec Jak. Kralj ga spočetka ni čul, ko pa mu je po dol« gcm trkanju odprl, mu je Stranec zasadil med odpiranjem vsled jeze nož v desno ramo. Nasilnež je bil aretiran, Kralj po se zdravi v bolnici.
u— Predavanje v društvu «Soča». V soboto 5. t. m. ob 20.30 predava v salonu pri Levu ravnatelj meščanske šole v Ribnici g. Mervič o temi: »Primorec do« ma in v sedanji domovini — Jugoslaviji«. (Kulturno«socialna slika njegovega živ« ljenja in delovanja od izbruha svetovne vojne do danes). Vstop vsem prost.
Edino pravi in zanesljivi pccivnl prašek in vanllln-aladkor znamke
Bachov in Mozartov program ter prvo Beethovnovo simfonijo. Tudi ta prireditev jo uspela vsestransko zadovoljivo.
»Kamela skozi uho sivanke*, izvrstna komedija češkega zdravnika in pisatelja dr. Langerja, ja pred kratkim doživela v Pragi svojo 50. predstavo. Ob tej priložnosti so je udeležil uprizoritve v gledn-lišču tudi prezident čsl. republike Masa-ryk, ki se je o komediji izrazil zelo pohvalno.
»Poljub* na Dunaju. Kot slavnostna proslava o priliki lOOletnice Smetanovega rojstva so je na dunajskem novem nemškem gledališču uprizorila Smetanova opera »Poljub*, katero jo dirigiral ravnatelj Aleksander Zemlinsky. To je prva češka opera, ki se je izvajala na tem odru ter je dosegla popoln uspeh. Sedaj Ji bo sledila še »Prodana nevesta*.
Nova poljska opera. Varšavsko operno gledališče je sprejelo v svoj repertoar »Poletno noč*, opero, katero Jo napisal ravnatelj varšavskega opernega gledališča D. Mlinarsltl. Delo je že naštudirano in pride v kratkem na oder.
»L' Europa Orintale* o srhnlirvntski literaturi. Palmiorijova revija »L'Europa Orientale*, ki je v predzadnjem zvezku objavila Orafenauerjevo Studijo o slovenskem slovstvu, je v februarski številki naklonila pažnjo srbohrvalskim avtorjem Ivu Vojnovlču ln Svelislavu Stefano-vlču. Vojnovlča prikazuje g. Maver, Stefa-noviča pa b- Urbonaz-Urbanl,
Iz Ljubljane
u— Diplomski Izpit Ljubljančana. Na
Dunaju na visoki Soli za svetovno trgo« vino je položil s prav dobrim uspehom di plomski izpit g. Zvonimir Lukič, sin lan« sko loto umrlega trgovca Frana Lukiča. Čestitamo!
u— KolaSIce iz šentjakobskega, trnov« skega in dvorskega okraja prirede v so« boto 5. t. m. ob 20. družabni večer s ča« janko v salonu pri »Mraku«, Rimska cesta. Spored obsega nagovor, deklama« cije itd. Vstop prost.
u— Št. Petcrski podružnici sv. Cirila in Metoda imata v soboto 5. aprila t. 1. ob 8. uri svoj redni občni zbor v stekle« nem salonu v kolodvorski restavraciji M. Dolničarja na glavnem kolodvoru. — Prijatelji naše šolske družbe dobro do« šlil
u— »Slovensko zdravniško društvo«
opozarja svojo člane na predavanji prof. dr. M. Dolenca in prim. dr. Fr. Gostla, ki sc vršita v okvirju društva »Pravnik« dne 2. ozir. 4. t. m. na sodišču.
u— Ustanovni občni zbor «Društva za vzgojo in za varstvo ptic>pevk» sc bo vršil v nedeljo dne 6. aprila t. I. ob 14.30 v gostilni pri Mraku na Rimski ccsti. Vsi ljubitelji naših krilatcev dobro došli. Pri« prnvljalnl odbor.
u— Šolska vodstva ln starISe se opo« zarja, da predvaja kino «Matica» od če« trtka <!o nedelje mladini primerno prav« ljico «Zlata predica«, za katere obisk se uprava kina priporoča.
u— Predavanje v «Pravniku». Ta teden priredi društvo »Pravnik« dvoje preda« vanj. Na prvem sestanku, danes, dne 2. aprila bo predaval univ. prof. dr. Metod Dolenc «0 problemu kazenskopravno za« ščite telesnega ploda.« Predavanje se prične točno pol šestih popoldne v pra« vosodni palači št. 79 (I. nadstropje). Gg. člani vabljeni, gostje dobrodošli!
u— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši danes, ob 20. jav« na odborova seja v veliki dvorani Mest« nega doma. Društvena pisarna daje čla« nom dnevno od 18. do 20. ure informa« cije na Sv. Petra cesti Št. 12, pritlično, desno.
u— Opozorilo kemikom. Prejeli smo: Ministrstvo zn narodno zdravje je za« htevalo z odlokom z dne 7. marca 1924, Pov. Z. br. 24 seznam vseh kemikov (ab« solviranih in izprašanih), ki se nahajajo na ozemlju Slovenije in siccr brez ozira na to ali so v državni, ali v privatni službi, ali tudi če sploh niso zaposleni. Mestni magistrat vabi vse v Ljubljani stanujoče kemike, da se prijavijo v teku treh dni na mestnem fizikatu v Mestnem domu.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Po uradnih podatkih se je prošli teden rodilo 32 otrok (17 moškega in 15 žen« skega spola), med njimi 1 mrtvorojen, ček, umrlo pa je S moških in,8 žensk, skupaj torej 16 oseb in sicer: 6 oseb za jetiko, 2 za srčno hibo, 2 zn življenjsko slabostjo, 1 za rakom, 7 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nn na lczljivih boleznih je v tem času obolelo 11 oseb: 4 nn du.šljivem kašlju, 3 na da« vlci, 2 na škrlatlcl, 1 na trebušnem Iegar« ju in 1 na griži.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni idedeči smrtni slučaji: Andrej Kraker, knjigovodja, 70 let. — Božidar Dcrganc. narednikov sin, 3 mesece. — Joslpina Jcromen, mestna uboga, 88 let. « Jaroslnv Kocmur, sin drž, mojstra, 5 let. — Ivana Urbanč, rejenka, 11 dni. — Marija Kokoravec, žena umi« rovljencgn varnostnega stražnka, 42 let. — Mira Odar, rejenk«, 7 tednov. — Ja« nez Loboda, berač, 77 let. — Roža Doml« trovič, hči peka in posestnik«. 19 ur. —
u— Električna razsvetljava v Spodnji Slški. Pišejo nam: Kar se električne raz« svetljave tiče, smo prebivalci Spodnje Šiške res veliki siromaki. Skoro ga ni dneva, da bi električni tok redno funkci« onlral. Za tok je treba placčvati ogrom« nc pristojbine, ki sc redno pobirajo, to« da pri naši elektrarni nimamo nikogar, ki bi sc brigal za to, da bi se odpravili ti nedostatki, ki nam povzročajo, da mo« ramo poleg visokih pristojbin za tok imeti stroške šc za zasilno razsvetljavo (sveče, petrolejke itd.). Od tako neredne električne razsvetljave nimamo pravih koristi in zato zahtevamo da se napravi takoj red.
u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja aboneute, da porav« nnjo vse zaostale obroke najkasneje do 10. aprila 1924, da se izognejo nadaljnim opominom.
u— Mestna ljudska kopelj bo radi te« meljitega snažen ja zaprta v dneh 2. do 4. aprila opoldne.
u— Razdelitev dobitkov srečolova dru, Stva »Atena« sc bo vršila nepreklicno, dne 10. t. m. v ortopedičnem zavodu v Mladiki od 10. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne.
u— Zgubilo se je 19. marca približno pol metra svetlorujavega blagu od Emon ske ceste do Hrenove ulicc. Pošten naj« ditelj naj blagovoli blago oddati pri u« prnvi tega lista.
Modna krojačnica J. Sušnlk
ce j« preselila 1557/a v Šelenbnrgovo ulico št. 4.
bo recitiralo Brankove pesmi, sokolski orkester pa bo sviral zbrane komade slo, vanskih skladateljev zlasti iz Smetano, vih oper. Večer bo tembolj zanimiv, ker se ga prvič udeleže poleg najodličnejšciu občinstva tudi mariborski Srbohrvutje zlasti celotni oficirski zbor.
Iz Celja
e— Glasbena Matiea v Celju priredi v nedeljo, dne 6. t. m. ob pol 11. uri do, poldne v veliki dvorani Narodnega doi ma III. muzlkalno predavanje za mladi, no. Na vsporedu so: rondo, klavirska sonata in suite. Celotni program izvaja pianistka celjske Glasbene Matice gdč. Novakova: 1. Chopin: Rondo, Cis«mol! op. 1, 2. Beethoven: Klavirska sonata! Cis«mol, op. 27. Adaglo sostenuto — Ali lcgretto — Presto agltato. 3. Novak: Slo. vaška suita, op 32. V cerkvi. — MCJ otroci. — Zaljubljenci. — Pri godbi plcs. — V noči. — Predava g. ravnatelj Sani cin. Vstopnice v predprodaji v prostorih Glasbene Matice.
B— Občni zbor društva javnih name: ščencev se vrSI danes, dne 2. t. m. ob 20. v gostilniških prostorih Narodnega doni.i z običajnim dnevnim redom.
e— Orlovski kroj in plašč si je nepo-štenim potom prilastil 21 letni J. Schlouf mesar z Dunaja. Vtihotapil se je v soho Ljudske posojilnice v Celju, kjer so bilo shranjene omenjene stvari. Okrožno so< dišče v Celju ga je obsodilo na Sest teci. nov poostrenega zapora ter sklenilo po prestani kazni izgon iz naše države.
e— Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
Iz Maribora
a— Akademija dobrovoljcev in Jug.« čsl. Lige v Mariboru. V soboto teden, dne 12. t. m. priredita ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma Klub dobro« voljcev in JČL velezanimivo akademijo, pri kateri sodeluje vojna muzika in Gla« sbena Matica. Po uverturi «Kosovo», po« zdravu predsednika obeh organizacij dr. Pivka in odpevanju Glasbene Matice go« vorl generalni konzul ČSR dr. Beneš o bitki pri Vordunu, katero bo predočil tudi s 35 skioptičnimi slikami. Vojna mu zika bo predvajala dve skladbi Čajkov« skega in Dvofaka, nakar bo šc bivši do« brovoljec inž. Fedor Slajmer kratko na« slikal sodelovanje češkoslovaških in ju« goslovenskih dobrovoljcev med vojno v Rusiji. Po oficijelnem programu se bo vršil prijateljski sestanek na čast gene« ralncmu konzulu dr. Benešu z zabavnim programom, glasbo in petjem pri pokri« tih mizah.
a— Mariborski občinski svet bo nada« Ijeval svojo sejo v petek, dne 4. aprila ob 19. uri.
a— Branko Radičevičevo stoletnico proslavita v soboto 5. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu skupno mariborski So« kol in Slovanska čitalnica. Spored je podučen, glasben in zabaven; gospod B. Borko bo orisal pesnika Branka in zlasti njegovo dobo, nekaj gojencev inženjer« ke vojne šole in visokošolcev tehnikov
RADIOAKTIVNOST TOPLIC V LAŠKEM.
Laško, 1. aprila,
2e davno se je slutilo, da mora imeti termalna voda toplic v Laškem neko tajno čudovito lastnost, kl vpliva na ozdrav ljenje različnih bolezni. Tako sta pisala pred mnogimi desetletji dunajska univerzitetna profesorja dr. Henrik Noe In dr. Maks vitez Schoen-Perlashol, da vsebuje termalna voda v Laškem nedognano elektriko, ki učinkuje na zdravljenje. Imenovana znanstvenika sta slutila žc tedaj posebno svojstvo vode, kl pa si ga nista znala razlagati. Kopališki zdravniki so opazovali čudovite uspehe zlasti pri ženskih boleznih, katerih pa si niso znali prav tolmačiti, ker dosedal termalna voda v Toplicah glede radioaktivnosti še nI bila znanstveno preiskana.
Tajnost laških toplic je sedaj razkrita. V nedeljo se je mudila na poziv solastnika, ravnatelja Smcrtnika, komisija, obstoječa iz zagrebških vseučiliških profesorjev, minerologa dr. Srgjana Tu-čana, medicinskega kemika dr. Frana Bubanoviča in asistenta« Josipa Mikšlča, da preizkusi radioaktivnost kopališča. Komisija je napravila nekoliko komparativnih merjeni na Curicvcm radiosko. pu. Uspeh preiskave je bil naravnost presenetljiv, ker se je izkazalo, da vse-buej voda izredno veliko radia, ki prekaša v tem pogledu celo svetovno znani Bad Oastein. Komisija je izdala o rezultatu svoje preiskave sledeče poročilo: 1.) Pesek, vzet iz vrcica, je radiaktlvcn in siccr enako, kakor uranova rudnina v Joachimu na Češkem. 2.) Voda sama je pokazala znatno večjo radioaktivnost od uranove rudnine, Iz tega se more sklepali, da je termalna voda kopališča v Laškem ena od najradioaktivnejšlh v naši državi. Nadaljnc preizkušnje in primerjanja glede radioaktivnosti kopališke vode z radioaktivnimi termami svetovnega slovesa, se bodo izvršile v univerzitetnem institutu medicinske lakultete v Zagrebu pod vodstvom predstojnika medicinskega kemičnega zavoda dr. Bubanoviča. Znamenito konstatacljo je komisija takoj sporočila šefu zdravstvenega oddelka za Slovenijo, dr. Katičiču v Ljubljani.
Nedvomno postanejo že od nekdaj slavne termalne toplice v Laškem, kopališče svetovnega slovesa. Na vsak način je kopališču zajamčena sijajna bodočnost in moremo lepi laški občini k temu samo čestitati.
PRIRODOPISNI MUZEJ IN METE-OROLOŠKA POSTAJA V SPLITU.
V Splitu že dolgo čutijo potrebo po prirodopisnem muzeju. Splitski mestni svet je sedaj sklenil, da željo realizira. Angažiral je v to svrho veščaka profesorja Glrometta, kl je izdelal načrt ln vodi vse potrebne priprave. Muzej bo v prostorih nove mestne hiše. — Istotakc je mestni svet sklenil ustanoviti meteorološko postajo, katere organizacijo j( poveril strokovnjaku prof. Marchlu. Ne vrhu Marjana se zgradi posebno poslopje, ki lio služIlo izključno meteorološklrr svrham.
¥F©mem©ko
Ljubljana 1. aprila 1924.
poročilo
Ljubljana 306 nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . ZagTel) . . Beograd . Dunaj . . Praga .. Inomost ,
VLjubljanl barometer nižji temper. nižja
Dunajsko vremensko poročilo. Vreme se je poslabšalo. Na Dunaju je bilo zjutraj So jasno. Na več krajih (tudi na Dunaju) ie bilo ziutraj zmrznjeno, Oool-
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Vetor	Oblačno 0-10	Padavino mm
7.	760 9	4-4	sever	dež	22
14.	758 4	4-8	vzhod	oblačno	—
21.	766 0	48	sev. zap.	dež	—
7,	760-1;	60	vzhod		10
7.	760'6	70	brozvotra	"'oblačno	—
7.	761-&	1-0	vzhod	več. obl.	—
7.	7628	10	sov.vzh		—
7.	7B6'8	4-0	brozvotra	oblačno	01
Solnce vzhaja ob 6-38, zahaja ob 18.30
dne je bila temperatura pod 10 stopi" Napoved za sredo: Vrerue se bo še pc slabšalo. Doloma dož in hladno.
.z življenja in s
veta
Tekma okrog sveta
Poročali smo že o poletu, kl ga le podvze! okrog sveta oddelek ameriških aeropianov. Skoro Istočasno se Je podal na pot okrog sveta s svojim aeroplanom tudi angleški kapetan Maclaran, kl hoje tudi obletetl svet, samo v nasprotni smeri kakor Amerlkanci. Dočim so jo ti ubrali v zapadno smer (Amerika - Azija - Evropa - Amerika), potuje Maclaran proti vzhodu. Odšel Je koncem marca iz Southamptona, pristal najprej v L,yonu, nato pa v Rimu, odkoder jc v nedeljo nadaljeval polet proti Atenam.
Maclaran Ima aparat s 1000 konjskimi silami In s povprečno hitrostjo 150 km na uro. Preizkušal In pripravljal ga je dve leti In sedaj pravi, da mu zaupa ka-Ror samemu sebi. Iz previdnosti pa si je vendar zgradil še drug aparat, ki ga je poslal naprej v Tokio, kjer ga bo Imel za vsak slučaj na razpolago.
Pot, kl jo namerava Maclaran prele-tetl, meri okrog 40.000 km. Po svojih računih bo rabil za njo 300 ur poleta, med katere pa mora vriniti seveda večkrat po par dni odmora, da se počijo in si popravi letalo. Iz Aten bo letel v Egipt, od tam v Bagdad, Indijo, Japonsko In preko Tihega oceana v ameriško Aljaško; nato preko Kanade iu Atlantskega oceana nazaj v Evropo, kjer bo pristal v Lisaboni In se vrnil nato preko Madrida in Pariza v London.
Najtežja odseka na celi poti bosta poleta preko Tihega in Atlantskega oceana. Preko Tihega oceana bo spremljal Maclarana angleški polkovnik Bro\vne, si se je posvetil par mescev špecljalne-mu študiju kllmatlčnili razmer nad occ-anom.
Maclaran in niegovi ameriški konkurenti se bodo srečali na Japonskem jkrog 20. t. m.
Dostojevski kot strasten igralec
Veliki ljudje imajo čestokrat veliko napake, V dnevniku, ki ga je vodila 'Ana Grigorjevna Dostojevskaja, žena velikega pisatelja Dostojevskega leta 1807., najdemo nešteto mest, katera popisujejo strašno strast za igro, kateri je bil podvržen Dostojevski, ko se jc mudil v Baden-Badnn. Pisatelj je svoje doživljaje iz tc dobe pozneje tudi sam popisal v romanu »Igralec«.
Dostojevski z ženo se je mudil v velikem letovišču šest tednov. Ves ta čas je preživel ob ruleti. Imel je navado, da je vsako jutro krenil najprej na kolodvor, kjer se je tedaj nahajala igralnica in da je zaigral ves denar, katerega je intel pri sebi.
Od dne do dne se mu je godilo enako. Vsako pot je vzel s seboj deset, do petnajst tolarjev, katere je takoj izgubil. Nato je tekel domov, izpovedal se je ženi ler jo rotil, naj mu da še denarja., da zopet poskuša svojo srečo. Toda skoraj brez izjeme so ie zopet ves obupan vrni! domov, zaigravši vse do zadnjega vinarja. Dostojevskaja, ki je bila ta čas v drugem stanju, je hiia fizično in duševno tako izmučana, da r.i mogla odbiti prošnje evojega moža, za denar. S strahom je opazovala Fjodorov razvoj, v katerem je videla zle slutnje za doboČnost,, kajti pri njem se je strast do igre večala čim bolj je Izgubljal.
Neko mesto iz dnevnika to dobe se flasi: »Fed.ja je prišel domov strahovito obupan. Povedal mi je da je zopet vse zaigral ter me je prosil, naj mu dam še dva zlata, s katerima bo poskušal izgubljeni denar dobiti nazaj. Revež je klečal pred mano. Dala sem nra zaprošena dva tolarja ter sem ga prosila, naj danes no gre v kazino, za-
kaj v tem razpoloženju bi izgubil še to, kar sem mu dala. Toda mojo prošnjo so ostalo neuslišane. Dolgo ga ni bilo nazaj. Naposled se jo vrnil ln mi povodal, da jo zastavil svoj poročni prstan in da je pozneje ves denar zaigral. Prosil me je še za nekoliko zla-tov, da lahko odkupi prstan. Dala sem mu jih, ker nisem hotela žrtvovati vidnega znaka najinega zakonstva. Tako sein mu dajala in dajala, dokler sta ostala v mojem žepu samo dva tolarja in en goldinar. Tega pa so mu nisem upala povedati, ker bi bil Fedja v strašni duševni dopresiji. Ja« sem trpela, jokala, preklinjala sebe, ruleto, Baden-Baden in celo življenje. Ne prej ne pozneje nisem živela v tako razstrojenih razmerah.*
Kadar je Dostojevski v igri dobil, kar pa se je zgodilo zelo poredkoma, je pritekel domov ves žareč od veselja, Kupil je ženi rože in slaščice. Toda slepa strast do igre, v katero je zahre-del Dostojevski, je naposled zakonca prisilila, da sta prodala in doloma zastavila svoje najdražje predmete, samo da sta mogla odpotovati iz tega pro-kletega kraja, ki jo uničeval njuno gmotno blagostanje tor jima ni Šil duSevni mir. Šele ko je Dostojevski zaigral svoje in ženino imetje do zadnjega novca, ko je prodal ženine uhane, površnike In obleke, svoj ogrtaS in vse, kar mu ni bilo nujno potrebno za vsakdanjo rabo, šele potem se je odloči'. da odpotuje iz tega kraja, ki je njemu in ženi povzročil toliko težkega gorja. Z ozirom na svojo voljo je bil | Dostojevski v dneh igranja velik sla- ' bič. Dasi je neštetokrat klečal pred ženo ter jo objemal in J prisegal, da ne pojde nikoli veC v igralnico, ga je vendarle vselej prevzela igralska strast čim se iztrgal iz objema. In ko je začutil, da je sam in da ima denar, je zopet krenil na kolodvor, kjer je začela njegova strašna strast goreti zop^t od začetka.
Cirkuška, senzacija v Parizu
Pariz Ima zadnje mesce svojo cirkuško senzacijo. Prišli so v mesto trije klovni Paolo, Italijan, Franc, Francoz ln Oligorl), Rus. Vsi trije imajo skupen cirkus. s katerim so prepotovali že pol sveta. Zdaj so se vstavili v Parizu, kjer so dosegli svetovno slavo.
• Cirkus treh pekvek. — kakor se imenuje — je pod šotorom. V njem jc prostora za 3000 gledalcev. Občinstvo se za vstopnice trga In večkrat pride pred vhodom do burnih prizorov ln pretopov, ker hoče pod šotorsko plahto več ljudi npgo je mogoče.
Klovni so v Improvizacijah baje nedosegljivi mojstri. Vsako komedijo Igrajo v dveh do treh varijantah In ume.io vso radost in veselje, žalost in ti:go sestaviti v končno skupno točko, ob kateri ljudje pokajo od smeha. Njihove borloske so nekaj posebnega in izzivajo salve navdušenja.
Vsak klovn nastopa v svojem kostumu In v originalnem, nalašč zani prirejenem cilindru. Na nogah nosi pol metra dolge šolne, nos pa mu strči cel meter naprej. Kdor mu pride blizu, ga klovn piči in zabava pride spet v kulmlnacljo,
Pravijo, da so »tri pokveke« letos zaslužile več nego vsa pariška gledališča skupaj.
X Goslač Jaroslav Kocljan ln cigani. Pred kratkim jc nastopil češki goslač Kocljan v Košicah. Na njegov koncerta je prišlo posebno veliko število ciganov, katere ie Kocljnnovo igranje tako zadivllo, da so ga po koncertu prosili naj svlra tudi na njihove gosli. Ko-
cljan ie vzel ponuden mu instrument in njegova igra je segla ciganom tako do srca, da so vsi Jokali. Nato so se mojstru zahvalili za počaščenje ter mu obljubili, da mu bodo v spominu ostali ž njim dokler bodo živeli.
X Odkritje zelo starega grškega mesta. Sirija, dežela sedmerih sijajnih civilizacij, kl se raztezajo od dobe Fc-ničanov pa do Turkov, nudi vsak dan po učnejše vpoglede v svojo bogato preteklost. Pred kratkim Jc odkrila komisija za raziskovanje starin v Siriji v okolici reke Evfrat celo veliko mesto, katerega je pred 23 stoletji sezidala neka grška kolonija. Mesto sc Je Imenovalo Doura Europos. Pri Izkopavanju mesta so raziskovalci naleteli na zanimive stenske slikarije, ki imajo izredno arheološko vrednost ter so zlasti važne za presojanje izvorov bizantinske umetnosti. Dalje so sc našli kipi, zapiski in pergamcntl, od katerih nosi eden letnico 189 pred Kristom. To ie potemtakem najstarejši rokopis, katerega pozna človeštvo. Mesto Doura Je bilo opuštošeno tristo let po Kristovcm rojstvu. Prebivalci so naselbino ostavlll in pozneje Je prostor zatrpal pesek.
X Ruske poštne znamke z Leninovo sliko. Prvi predsednik ruskih sovjetskih republik Lenin nl nikoli dovolil, da bl se na poštnih znamkah natisnila njegova slika, šele po Leninovi smrti je sklenil moskovski sovjet, da sc Izda velika serija poštnih znamk z Leninovo sliko. Znamke, kl bodo nosile sliko ustanovitelja sovjetske Rusije, bodo služile kot reklama med ruskimi masami ter kot propaganda v inozemstvu. Znamke bodo Imele žalen rob ter bodo v tem podobne znamkam, kl Jih ie izdala ameriška Unija po smrti predsednika Hardinga.
X Hup-hupa, najnovejši modul ples. V Parizu in drugih svetovnih mestih se uvaja najnovejši ples «hup-hupa», kl je prišel Iz Clle ln se precej razlikuje od shlmmvJa In tanga. Hup-hupa Je, kakor poročajo pariški listi, ples drobnih korakov, udarjanja z nog ob pod ln skakanja po prstih.
»X D' Atmunzio se vnovič ženi? Iz Rima poročajo, da se D' Anuunzlo vnovič ženi. Nevesta ic neka izredno bogata dama Iz najvišjih krogov rimske aristokracije.
X Škoiu ukradli «Petrov novčlč«. «CorrIere d' Italia» poroča, da ie bilo ukradeno paiierbornskemu škofu, ki se je pripeljal s trcini drugimi nemškimi duhovniki v Benetke, 70.000 lir, tako zvalil •Petrov nuvčič», ki ga jc zbrala pader-bornska škofija kot dar papežu.
X Avstrijska peuzijti za češkega pesnlkp Mfichnrja, Ccški pesnik J. S. Mucliat, ki je pred kratkim praznoval 50 letnico svojega rojstva ter jc sedaj glavni nadzornik češko-slovaške armade, je bil pred prevratom več desetletij uradnik v dunajski Bodeukredit-Austalt. Po prevratu je odšel v Prago. Avstrijci pa niso pozabili nanj. Pri končnem urejevanju finančnih zndev z nastavljcnci, kl so poprej služili pti zavodih, kl so pripadli republiki Avstriji, so določili Ma-charjit pcnzi,io kakor vsotu ostalim uradnikom. Penzija pa znaša natančno — -14 stotink češkoslovaške krone na mesec..
X Največji stadion ua svetu. Pred kratkim so dokončali zadnja dela na naj večjem stadionu na svetu, kl pa nc leži, kakor bi mislili v Ameriki, temveč na Angleškem. Imenuje sc Wcmblcy Park Stadion in ima prostora za 125.000 gledalcev. Colokupna naprava ie stala drža-
vo 1 In pol milijona funtov štcrllngov, Njegova zunanja dolgost znaša 273 m, zunanja šlrokost 212 m, arena je velika 189 X 98 m. Ako pomislimo, da Ima rim ski kolosej prostora za 50 — 80.000 gledalcev, potem si lahko predstavljamo ogromno zgradbo.
Socijalna politika
Matematični del socijal-nega zavarovanja
Naša industrija občuti obremenitve iz naslova socijalnega zavarovanja. Iz tega dejstva in iz splošne noiuformiranosii sc poraja odpor proti temu zavarovanju sploh. Naša država in zlasti Slovenija so industrializira. S to industrializacijo so mora iogifno poglabljati tudi smisel in razumevanje za socijalno zavarovanje, ki jo brezdvomno eno najvažnejših sodobnih socijalnih in gospodarskih vprašanj, katerim vse države brez izjeme posvečajo izredno veliko pozornost.
Zalibog so pri nas problem socijaluega zavarovanja ne obravnava stvarno iu premišljeno. Brezplodna la površna kritika, zabavljanje vsepovprek nadomešča resno razmišljenje o temu vprašanju, ki je v jedru zelo zamotano In zlasti v dobi gospodarskih kriz precej nepopularno na obeh straneh.
V	zadnjem času Je v Češkoslovaški socijalno zavarovanje predmet no samo živahnih parlamentarnih debat, ampak tudi najvažnejša točka dnevnega reda na zborovanjih gospodarskih in znanstvenih krogov. Velikopotezni in moderni osnutek zakona, o katerem sedaj razpravlja cela Češkoslovaška publicistična, politična, gospodarska in znanstvena javnost, jo po celi svoji koncepciji vreden sovrstnik volikega nemškega predvojnega zavarovalnega zakona, za katerega je v letih 70 dal inicijatlvo sam Bismark in v katerem jo bila cela nemška javnost prepričana, da bo dvignil razmah nemške industrije in gospodarstva do nedoslute-nib višin. In tako so Je tudi zgodilo!
V	celi množiui bistvenih in podrejenih vprašanj je matematično tehnični del ao-cljnlnegn zavarovanja gotovo najvažnejši. Od rešitve tega vprašanja je odvisna konkurenčna zmožnost našega gospodarstva in ludi zadovoljiva rešitev zahlov zavarovancev samih. V dobi splošnih kriz in zlasti v fnsu denarno krizo jo razumljivo, da se naša industrija, trgovina in obrt trudijo razbremeniti svoje proračune in kalkulacije. Pojavljajo so reformni predlogi. ki so usmerjeni zn ciljem splošnega znižanja zavarovalnih picmij.
Glede bolniškega zavarovanja so statistični podatki dosti ustaleni in tudi drugi knlkjllacljski predpogoji dosti znani, tako du/se mora reči, da se bodo iu morejo bolniško zavarovalne premije gibati od 3 do 6 odst. zavarovane mezdo in da je višina procenta odvisna lo bolj od dobre u. rave in ekonomično izvedeno organi-zncije ter od splošnih uspehov socijalno higijene. Bolj nejasno pa je vprašanje premij pri nezgodnem, starostnem in invalidnem zavarovanju. Stojijo si nasproti: sistem čistega kapitalnega kritja z vedno enakimi povprečnimi premijami, sistem razporeditve z nizko stalno premijo in z rastočimi ali padajočimi lelnimi doplačili na slorjeno dejanske izdatke in sistem dvlgajočih se premij.
Pri označenih panogah zavarovanja Je važno lc vprašanje, kako zagotoviti zadostno močno fondo zn vso izdntke v bodočnosti, dočim je pri bolniškem zavarovanju bistveno le, kako krili tekoče izdatke. V bolniškem zavarovanju so večji ali manjši rezervni fondi potrebni samo za slučajo večjih epidemij. Zanesljiva rešitev vprašanja denarnega kritja zavarovanje je brez točnih statističnih podatkov o številu zavarovancev, o morlalileti, morbiteti in o invalidnosti nemogoča. Teh podatkov pa pri nas ni.
V	naši gospodarski javnosti se pojavlja
težnja zapustiti dosedanji sistem čistega kapitalnega kritja in preiti na drugo sisteme, ki so na prvi pogled za narodno gospodarstvo mikuvnejši iu bolj okono-inični. Pri toj težnji našega gospodarstva se mi zdi vužuo opozoriti na nekatero izjavo češkoslovaško industrijo. Brez dvo-r. a je češkoslovaška induslriju radi svojo razvitosti in radi svojo konkurenčne ogroženosti, zlasti po nemški in uvstrijski industriji, prisiljena svojo produkcijsko stroške potieuiti na minimum. Zalo so izjave realno mislečih češkoslovaških in« duslrijcov, ki so znani kot dobri gospodarji, tudi za nas gotove važuosti. Češko* slovaška industrija se bo pri svojem pohodu v svet pač odločila za oni sistem, ki bo njeno konkurenčno zmožnost dvigal in no tlačil.
Pred kratkim jo v Brou zborovala zveza moravakili iudustrijcev. Zborovanja so so udeležili teoretični in praktični strokovnjaki i:i zastopniki vseli panog industrije, zlasli tekstilne. Predsednik Hoch-stetler jo uvodoma poudarjal, da zveza v polnem obsegu priznava potrebo socijalnega zavarovanja, teži lo za tem, da se zavarovanje izvedo po načelu največjega uspeha pri nizkali obremonitvah, tako da konkurenčna zmožnost industrije ni ogrožena. Kot referent o soeljalnem zavaro-vanju je govoril profesor Sehfinbaum, stvaritelj mnlematično-tchničnega dola zakona in izvajal: Zakon Bloni na principu čistega kapitalnega kritja, ki edini podaja jamstvo, dn so izdatki redno v dohodkih kriti. Sistem doklad hrani v sebi dejstvo, da doklado v času konjunkturo podajo, v času gospodarskih kriz pa so dvigajo. To pa je za gospodarstvo silno kvarno in nevarno. Tudi se sistem doklad protivl osnovnemu načelu, da socijalno zavarovanje no smo biti dražje kakor zasebno zaiaroTanjc. Pri sistemu doklad bi moralo bodoče generacije nositi bremena ' i podjetja, kl so že zdavnaj prenehala ekslstirati, sistem doklad je nekak skole v temo, eksperimentiranje, ker nihče ne more za dolga leta v naprej presojali finančnih sil industrije. Ravno v času največje potrebe more bili industrija finančno nezmožna nositi leBta bremena najvišjih doklad. Nn ta način bi zavarovanje poslalo iluzorno. Sistem doklad navaja Ič razclpnnju in k zlorabam. Tesaurirane ka-pitalije pri kapitalnem kritju bi bilo upo« : rahljali zn ambulatorije, sanatorije, za kredite industriji in rbrli in za ublažitev ; stanovanjske krize, Kar bi bilo zopet v n i knjiženo na splošno korist gospodarstva, I Skrb za l-edoči razmah gospodarska m■>• j ro zagovarjali c.lino 1 sistem kapitidnei; t I kritja. Obrestna mera je v češkoslova-i škem zakonu določeno na 4 odet., ker bi j pri višjem obrestnem elementu radi nesi-gurnega razvoja v b lofnosli morala bili predvidena garancija države. Upravni stroški so določeni nn 8 odst. premij. Na podlagi teh elementov bo češkoslovaška industrija pri svojih produkcijskih stroških iz naslova socijalncga zavarovanja obremenjena lo z ft.40 odst. Rndi modernih ekonomičnih, delavnih in upravnih metod pri izvajanju zakona se hoče preprečil, da bi morale industrije samo v svrho Izpolnjevanja predpisov zakona zaposlovati cclo vrsto novih pisarniških moči.
V daljši debati so so vsi zastopniki industrije brez izjeme izrekli za sistem kapitalnega kritja. Kakšni posebni razlogi pa pri nas govore proti teinu sistemu? Malo je verjetno, da bi češkoslovaška industrija svoje interese znala slabše braniti, kakor jugoslovanska.
Mate Mam:
Komisar
i.
i'o zelo čudnih potih dobiva človek faojme. Vse drugo se dobi nekako bi rekel po naravni in pošteni poti, samo pojmi, filozofija, ti se lotijo človeka tako, kakor neka bolezen, recimo pre-lilad, ali vsaj tako kakor uši. N. pr. do konja priclem lahko čisto po pamc-Vidim zajca pod grmom, pa ga ustrelim in prodam, pa kupim malo sprase; prase odgojim, pa prodam in kupim tele; tele odraste in postane krava s teličkom; prodam ga — no, vidite, pa smo pri konju! Ali čisto na lepem nekaj nekje najdem, pa obogatim — ali ni to naravno? Ali pa sta-yim v loterijo — pa obogatim. Kako jc vse to naravno in pametno! Toda priti do pojmov — to ja nerazumljivo in zakopano Se za devet Tutankame-novih zakopanih let! In nazadnje še la smola — nalezeš se od nekod pojmov — in se jih ne i znebiš nikdar več!
Tako se je godilo meni z mojim komisarjem. Kaj je komisar, kdo je komisar, kakšen je komisar, kaj lela — 'i zopet znova: kaj je to, kdo jo trt, kakšno je to in kaj to dela, kar se imenuje komisar! To misli so bistrile mojo glavo že zelo zgodaj — že takrat., ko sem so začel učiti prve slo-v«neke besede — ln se mi je vb p! o v glavo, da jc komisar — čevljar. Da, čevljar, ln nič drugega nego Čevljar.
O So Jn mati sta to o komisar in ko-
misija izgovarjala največ s strahom in z nekako žalostjo v očeh. In kadar sta govorila o komisarju, je gotovo tudi prišel. Spominjam se ga kot starega moža v škornjih, s kupom papirjev pod pazduho, toda to ni glavno. Glavno je — toda prisežem ne — glavno je to-le: Mož jo široko sedel za mizo, položil papirje na mizo in začel govoriti o nečem, česar nisem razumel. Oče in mati sta ga poslušala kakor v cerkvi. Na glavi je imel kapo, da., kapa, kapa, to bo glavno! Ugajal, morda tudi ne ugajal, toda čuden se mi jc zde] svetli, usnjati izvesek pri kapi in mali usnjati pas od gumba do gumba, ob kapi, ki se je tudi svetil. Zdelo so mi je, da so sveti vsa kana. Saj jc imel oče tudi Črn klobuk, toda svetil so ni, in tako oglat ni bil kakor ta kapa. In če je komisar kapo snel z glave — sem videl plečo, zopet svetlo, in ko si je naprtal očala na nos — zopet, svetlo: oči nisem sploh nič videl, temveč le. dve svetli ploSfici očal, potem pa dvo razorani lici in povežemo, krtači podobno brke. Toda to je bil komisar in no čevljar. Res je. Kajti meni so je zmešalo šele r>07.neje.
Rilo je takrait, ko so mi dali pomeriti prvo škornjiee pri čevljarju. Ril je to čevljar Lovrenc. On mi je meril in meril čevlje, na glavi je imel kapo, na nosu očala, v roki svinčnik in govoril ie pistnouško — no tako kakor sosed Vedraj, ki nl bil nikomur drugemu podoben nego sebi — in čedalje bolj se mi je zdelo, da med čevljarjem Lov-rencem in komisarjem ni vBe v redu.
In ko sem prišel domov, sem natlhem v prašni mater:
«Ali ni bil Lovrenc za komisarja?« tako nekako kakor bi rekel:
«Ali ni bil Vedrajev Janez zadnjič za Miklavža?*
Takrat, so se mi smejali. Toda pojem se jo trdovratno hitro bližal. Nekega dne — pa ni bila nedelja in tudi noben drug rdeč praznik ni bil — Lovrenc ni delal. Prišel je k nam. V meni je takoj vzbudil veliko pozornost. Zdel se mi je čisto drugačen, tak namreč, ki Ima zame vse polno novega in zanimivega na sebi, kakor da hoče potrditi mojo skrivno vero, za katero prinaša silno razodetje. Nekoliko slabo je hodil Lovrenc, skoro opotekati se' mu je hotelo, na glavi je imel kapo in na nosu očala in tudi za mizo se je vsedel in nebroj papirjev je stresel na mizo in tudi govoril jo mogočno. Oče in mati sta ga tiho poslušala. Jaz sem bil svoje nazore že dovršil:
»Lovrenc je komisar!« jo bila moja-celodušna sodba.
Potrdil pa je to tudi oče. Lovrenc jo namreč postal glasan, tako da je naš Tonček v zibelki zajokal. In takrat sc mi je odkrila vsa resnica. Oče stopi k Lovrencu:
»Lovrenc, tukaj ne bo5 vpil kakoT kak komisar! Pojdi domov, t,i si pijan!«
In kakor je bil oče krofa k kakor ovca, je djazll Ijovrenca ven. Jaz '.;a sem triumfiral. «Lo vrenc —^komisjr s kftjgis&r —
pijan!« mi jo švigalo po glavi. In sam ne vem zakaj, ko se je oče vrnil, sem so na glas zasmejal.
Pa sem bil tepen. Menda zato, da si bom zapomnil. In to se je tudi zgodilo. Bilo j« zame zelo usodno.
II.
Nekje, menda v samem svetem pismu, stoji zapisano, da je prijatelj dragocena stvar, in kdor ga je našel, je našel zaklad. Natančno po besedah svetega pisma sem tudi jaz našel tak zaklad. Našel sem ga in ga izgubil; kajti rojen sem pod tisto zvezdo, It j« t rože prijateljstva zaradi nerodnega podnebja ne morejo uspevati.
O, preljubi Andreji Ko bi ti vedel, kako nedolžen sem jaz pravzaprav na tem, da se je ra/zbilo najino prijateljstvo, bl mi gotovo odpustil in pozabil one moje nesrečne besede. Ko bi ti vodel, kako me tepe usoda,! Moji pojmi so nekaj strahovitega! Saj ni ln komisar tak in čevljar! Po pravici so imam na sumu, da tudi moji krojači in kleparji in zidarji niso za med ljudi, in naravnost, tesen strah me obhaja, kako je* z mojimi župani in župniki, raznimi glavarji in namestniki, sploh kako je z vso deželsko in dnhovsko gosposko, ker to je naravnost življenjskega, po-mona za vsakogar, posebno zame, ki gojim resne namene, da kaj storim na tem svetu pametnega za ta jvot, in zveličavnega za oni svet. Ko bi šlo :m same miši, zajce rn kokoši, no — naj bi že bilo! Toda to je naravnost grozno! Cedaljo bolj verjamem v usodo, kar nl8 fle>veai. ja katerim ojrloia me
I ubijejo moji pojmi.	,
I Tzgubil sem Andreja tako-le: i Par tednov prej se je namreč Mroži! z zelo srčkano osebico in on kot '.emisar in pameten človek je imel lepo bodočnost, pred seboj in sem ga mislil vzeti za zgled. Nekega več?ra naletimo v neki restavraciji drug nai drugega. Predstavi mi svojo zaročenko in potem se je razpletel prijeten, zaupen razgovor. Andrej se je rad šalil. In tako je bilo tudi to pot.
»Kaj nc, da nisem tak. da bi si mogla od meno kaj prida obetati, povoj ji, no, opomni jo!« se obrno k meni — o da bi se ne bil nikoli!
»To se razume! Zamajan čevljar si, kolikor te žc od nekdaj poznani, špe« hast, da se svetiš po koži m po kapi! Slep kakor star grški kamen, beiiatt in bahav kakor pes za domačim plotom, v splošnem pa, pijanec z ostudnimi ščetinnstimi brki, kratko — smrdiš in gnusiš se mi, komisar, kor so vsi komisarji nekaj odurnega!« In popistu, vanje je šlo gladko naprej; kajti jaz sem imel — pojem, jason pojem, tako nesrečno jasen pojem o komisarju. In kaj se je potem igodilo? Moje besedo so bile tako živo, da ,je zaročenka obmolknila in moj Andrej jo začol temno gledati. Umolknil sein tudi jaz —^ toda prepozno. Oba obraza sta bila lA resna — in nista se voč zjasnila.. j
Cez par dni dobim od Andreja pls« mo, v pismu pn eno samo besedo, oli, tako besedo, kakor gad ji pik:
»Podlež!«
P««J& , , • Omahnil sem na.«foV'< '/*•'?
Zagrebška borza i 1923
Iz poročila o poslovanju zagrebške borze v letu 1923., ki je bilo podano na sobotni glavni skupščini, povzemamo:
Zagrebška borza j? mogla v prošlem lotu nekoliko svobodnejšo poslovati. Njen celokupni promet je procej napredoval, dasi je naša ekonomska kriza ovirala njeno delo. To se jn pokazalo posebno na elcktnem tržišču. Srednji sloji, ki so včasih največ vlagali svoje prihranke v delnice, za lo tržišče za enkrat ne prihajajo v poštev. Zaradi pomanjkanja gotovine so začele banko omejevati dajanje kreditov,; a lombardiranje je oslalo ludi nadalje ukinjeno. Obrestna mera jc celo leto naraščala iu dosegla doslej nečuveno višine. I Vse te prilike so preprcčalo poskuse, dn! so popravijo prenizki tečaji naših delnic, j Pomanjkanje gotovine je imelo za posledico, da so denarni zavodi in razna podjetja bili prisiljeni izdajati novo emisijo delnic v svrho povečrnja svojih tenielj-rih glavnic. S precejšnjim dotokom tujega kapitala so vso lo er isije uspele. Tej okolnesti in pa dejstvu, da je po štaba!i-zaciji Kč in aK v prošlem letu oživelo zanimanje za naše arbitražne papirje tudi na zunanjih tržiščih, se more pripisati, da! se je poslovanje 11:1 tržišču z. delnicami i lani razvijalo mnogo povoljnejie nego v | letu 1922. Promet Jn zlasti tekom poletnih mesecev znatno narasel, u je bil nekaj manjši proti koncu lotu, ko jo denarna kriza pritisnila rajtnočnejše.
Promet ilevij pokazuje Istotako porast napram I. 1922. Dinar Je ob nastopu finančnega ministra dr. Slojadlnoviča noli-ral v Curihu 5.8, padel 19. januarja 1923. na 3.6 iu sc Je od tega časa z večjimi ali manjšimi oscilacijami začel polagoma popravljati, dokler ni 5. julija dosegel <i'.> švicarskega franka ter doslej šo nadalje poskočil.
Največji devizni promet pride na iluli-junsko liro. Čeprav jc promet padel od 153,590.878 lir v I. 1922. na 13ti.817.G13 lir (za 0.89 odst.), v prošlem lolu jo vendar narasel ta promet v dinarski vrednosti za 39.417.701 Din (za 13.37 odst.), in to zaradi porasla lire. Nasprotno je napram 1. 1922. padel promet v devizi na Prago za preko četrtine dinarsko vrednosti in to poglavitno zaslran tega, ker so S' tekstilno blago in proizvodi težke industrije Uvozili več iz Avstrije in Nemčije ter manj iz Ceškgslovaške. S stabilizacijo avstrijske krone je priče! znatno naraščati tudi promet v devizi na Dunaj. Močan porast izkazuje nadalje švicarska deviza, in sicer za 402. odst. Tudi promet v rlevizi na I.omlonu je napredoval za 134.5 odst. Temu jo glavni vzrok v porastu izvoza lesa iz našo državo v Anglijo. Promet v devizi na New-York so je dvignil od 800.S50 dolarjev v I. 1922. na 2.589.234 dolarjev v 1. 1923.., lo je zn 823 odsl. Francoski frank je stal celo leto v znamenju slabljenja. To je glavni razlog, da je promet v derizi Pariz nazadoval od 21,830.740 frankov v I. 1922. na 20,043.316 frankov, odnosno od 129 milijonov 238.742 Din na 108,319.257 Din. Nestalnost francoskega franka Je slabo uplivala na naš izvoz lesa in rud v Francijo.
Najjačje nazadovanje beleži promet v devizah, glasečih se na nemške marke. V novembru in decembru je sploh izostalo beleženje za dovizo Berlin.
V prošlem letu je porasel promet v severnih devizah in za nekoliko tudi v iztočnih devizah.
Promet v inozemskih novca nicnh pokazuje tudi majhen porast. Poslovanje v blagovnem oddelku pa v prošlem letu, žal, ni mnogo napredovalo.
Skupni promet na borzi je znašal v celem lanskem letu: blago: 13,392.565 dinarjev (v 1. 1922. 11,661.325 Din); elekti: 188.834.619 Din (52,157.613 Din); devize: 2..573,415.958 Din (2„029,393.348 Din); valute 116,234.330 Din (105,081.696 Din); skupno torej 2.,891,877.472 Din (2„198 milijonov 293.982 Din).
v presledkih) zaradi trgovine, smejo iz* dclavnti žganje samo /■ uporabo kontrol« ricgu aparata, predpisanega za špiritne tvornice, ali pa zbiralnika."
Kontrolni aparat uli zbiralnik mora imeti torej le oni, ki kuha žganje iz kup* Ijenlh snov! in za prodnjo. Gostilničar ali trgovec, ki ne prodaja žganja, sme kuhati žganje iz kupljenih ali doma pri« dclr.nih snovi prav tako kakor vsak pri" vr.tnik. Gostilničar ali trgovec, ki pro« daja žganje, sme kuhati žg:. lje l^rcz apai rata ali zbiralnika, kakor hi!ro kuha edi« no !e snovi lastnega pridelka, ne pa tudi snovi, ki jih je dobil od koga drugega.
Z novimi predpisi je pot.mtakem go« stilničarjem in trgovcem le takorclroč onemogočeno, dn bi sami snovi za ku« banje žganja kupovali in g-.i doma za prodajo kuhali. Kuhanje žganja iz kup* ljenih snovi zn prodajo jc odslej omejc« no !c na večja podjetja, kakršnih pa ima mo v Sloveniji sedaj Ic prav majhno število.
Zi> «kupljenc» snovi sc pri žganjekuhi soveda smatrajo nc Ic snovi, ki jih je žganjekuhar res plača!, temveč sploh vse snovi, ki jih ic na kakršnikoli osnovi (kot darilo, posojilo itd.) dobil od koga drugega. "Kupljeno« jc tukaj torej le na« sprotje od «doma pridelano«.
Ko smo si enkrat na jasnem, kdaj go« ■;*i!ničr.rjem in trgovcem ni treba apara« tu ali zbiralnika, si moramo ogledati šc aii so tudi plačila trošarine na skuhano žganje prosti.
Točka 8 člena 116 trošarinskega prn> vilr.ika določa na podstavi zadnjega od> stavka pripombe 1 k tar. post. 15. tro« šarinske tarife, da sc osebam, ki trguje« jo /. alkoholnimi tekočinami (žganjem, špiritom, vinom, pivom, likerji itd.) na debelo ali drobno ali točijo te tekočine dovoljujejo za domačo potrebo gotove količine žganja brez plačila trošarine, ako skuhajo to žganje iz snovi lastnega pridelka.
Iz tc določbe jc jasno razvidno, da morajo gostilničarji in trgovci, ki prodi« jajo alkohinc tekočine kakršnekoli vrste, plačati trošarino prvič na vse žganje, ki ga izdelajo iz od drugod dobljenih snovi, drugič pa tudi na žganje, ki ga izdelajo iz lastnih snovi preko za domače potrebe dovoljene količine.
Gostilničarjem in trgovcem torej ni treba prijavljati kuhanja žganju in imeti žgnnjarskih kotlov pod pečatom in kon« tro!o vobče, "pač p.i morajo vsnk p'o. izvod žganja prijaviti oddelku finančne kontrole.
Kako morajo gostilničarji in trgovci postopati, da sc jim dovoli trošarine pro« sto žganje in kako morajo s kuhanim žganjem postopati, pojasnili bomo v pri« hodnjih dneh.
Iganjarski kotli gostilničarjev in trgovcev
Mnogi gostilničarji in trgovci, ki imajo žganjarske kotle, še danes ne vedo, ali bodo smeli tudi po 20. maju t. 1. šc nanje kuhati žganje alt ne. Krivo je temu to, da mnogi finančni organi tolmačijo do« ločbo točke 24. člena 116, trošarinskega pravilnika popolnoma napačno in da so bili tudi v strokovnih časopisih priobče« lii članki v tcin smislu, da bodo vsi go« stilničarji in trgovci z alkoholnimi pija« čami brez izjeme smeli kuhati žganje le, čc si nabavijo kontrolnomcrski aparat aii zbiralnik.
Temu pa ni tako. Stvar je precej dru« gačna, kakor izvolijo čitatelji razvideti iz naslednjih vrstic.
Točka 24 člena 116 trošarinskega pra« vilnika predpisuje nabavo kontrolnomcr« skega aparata ali zbiralnika le za osebe, navedene v členu 116 točki 5 pod c), vse druge osebe smejo kuhati žganje kadar« koli, na kakršnikoli žgalni pripravi in brez vsake prijave pri finančni kontroli. Podjetniki zganjam so po novih predpi« sih torej le osebe, navedene v točki 5 pod c), vse druge osebe so glede kuhanja žganja vsake kontrole proste. Točka 5 c) sc glasi: «Osebe, ki kuhajo žganje iz kupljenih snovi ali i/ kupljenih snovi in iz sirovin lastnega pridelka (ne glede na to, ali se kuhajo te snovi pomešano, zdržema ali
Tržna poročila
Novosndskn blagovna borza (i. t. m.)
Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 3odst., 1 va« gon 305; 70 do 80 kg, 2 do 3 odst., 2 va« gona 300; 79 do 80 kg, 2 odst., duplikat kasa, 4 vagoni 322.5 do 325. Ječmen: ba« ški, 67 kg, 1 vagon 325. Oves: baški« du« plikat kasa, 1 vagon 250; sremski, 1 va« gon 255. Turščica: baška, duplikat kasa, 21 vagonov 232.5 do 250; sremska, dupli« kat kasa, 5 vagonov 257.5 Moka: baza «0s», duplikat kaše., 2 vagona 510. Tcn« dcnca nestanovitna.
Dunajski svinjski sejem (1. t. m.) Do« gon 4162 komadov; od tega 969 iz Jugo« slavijo. Kotirajo za kg žive teže: debele svinje 19.000 do 24.500, mesnate 22.000 do 24.500 aK.
= Glavna skupščina Udružetija izvoznikov se jo vršila dno 30. marca v Beogradu. Otvoril jo je predsednik Ljuba Srečkovič. Poleg drugega ec je razpravljalo o vprašanju oviranja pravilnega razvoja naše izvozne trgovine, posebno gledo na naš promet. Na Udruženjc prihaja veliko število pritožb proti nerodnostim prometa. Predsednik Udruženja jo bil pooblaščeji, da, protestira pri prometnem ministru in da mu sporoči konkretna dejstva ter nasvete, kako bi sa mogel promet v bodoči izvozni sozoni izboljšati. Obenem naj intervenira, pri Narodni banki, da se uredi vprašanje izvoznih kreditov in da se uvode svoboden promet, z devizami. V resolucijo je sprejet sklep, da se zahteva izvoz etui-ranih sliv, ker je dokazano, da izvozniki v drugih državah etuirajo naše slive in pri tem služijo ogromne vsote. Koncem skupščine se jo sprožila ideja o usta novitvi Izvozno banke, ki bi dajala iz-vo7.nikom cenene kredite in podpirala izvozno trgovino.
— Avstrijske prometne omejitve in naš Izvoz lesa. Z včerajšnjim dnem so prenehale prometno omejitve na obmejnih postajali Buclis in St. Margarethen, ki so zelo oviralo našo izvozno lesno trgovino. V veljavi bo odslej samo omejitev prevoza drv za kurjavo. Ukinjeno je do nadaljnjo odredbe prevzemanje drv za kurjavo za postaje Buch«, St. Gallen in Pt. Margarethen ter tranzit, preko njih. Obenem se zabranjajo tudi vso reekspe-dicijc drv za kurjavo na vsoh postajah železniške direkcijo v Innsbriicku. — Osvobojenjo prometa preko postaje Buclis ho prav dobro došlo naši lesni industriji, ker se r izboljšanjom francoskega franka zopet opaža večje zanimanje Francijo za naš les.
= Udeležba naših industrijccv pr! industrijski razslavi.v Londonu. Knkor je snanou so. bo yršila letos od aprila do
oktobra v Londonu velika industrijska cij v Bogradu rN.5v-aSlča,nskihhpo vrdg razstava. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je prejela od angleških gospodarskih krogov povabilo zn obisk to razstave. Centrala namerava sedaj organizirati obisk razstave in je v svrho dosege pogodnosti za posetilike stopila v stike z angleško vlado.
= Izvoz šumskih proizvodov. Generalna direkcija šum opozarja, du za izvoz šumskih proizvodov ni potrebno odobre-njo šumskih direkcij in uprav, katero so nekatere carinarnico zahtevale.
Občno zbere imajo: lesna industrijska d. d. «Drava» v Mariboru na dan 12. aprila ob 15. v lastnih prostorih v Mariboru (Meljska cesta 91); d. d. pivovarna »Union* 14. aprila ob pol 12. v prostorih Kreditnega zavoda za trgov, in industrijo v Ljubljani (Prešernova ulica 50).
•--= V trgovinski register so se vpisalo v Sloveniji nastopno firme: A. K. (j. Union, jugoslovensko d. d. za eloktriku, podružnica Celje; »Ika*, mehanična tovarna pletenin, družba z o. z. v Kranju; »American MotorB«, prodaja motornih vozil in oprem, družba z o. z. v Ljubljani: Društvo za piodaju Sing:;rovih fi-vačih mašina Boiuno & Oo., podružnica Ljubljana; J. Lovšin & sinovi, trgovina ■/. živimi in zaklanimi teleti ter prašiči v Suš ju. Izbrisali sta so firmi: Kner. & Stipančič, opekarna v Ljubljani in »Vinograd", veletrgovina z vinom v likvidaciji.
= V zadružni register sta ro v Sloveniji vpisali nastopni zadrugi: Ilirska posojilnica, registrirana zadruga z omejeno zavozo v Ljubljani tor Zadružna elektrarna v Slovenski Bistrici registrirana zadruga z omejeno zavezo.
—	Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev na Gllncali - Viču ima občni zbor v nedeljo dne 13. aprila ob 9. uri v zadružni delavnici na Glincab.
= Prodaja svile iz državnih tvornic nvile. Nedavno se je vršila licitacija za nakup sirove svile iz državnih tvornic svile. Celo količino 4000 kg sirove svilo in 12.000 kg kokonov jo kupila zagrebška (irma »Ilirija*.
= Prodaja druge partije tobaka. — Državna monopolna uprava ima pripravljenega za prodajo 350.000 kg prvovrstnega tobaka. Prodaja se bo vršila najbrže licitncijskim potoni. Za to partijo se zanimajo Italija, Poljska in Češkoslovaška.
—	Lesni promet v stišaški lukl. Časopisje poroča, da ee nahaja sodaj v su-šaški Inki pot velikih jadernic, ki krca-jo les. Nekaj jih je žo natovorjenih in 6c pripravljajo za odhod. Vso skupaj bodo vkrcale povprečno okrog 60 vagonov lesa, kl ga prepeljejo v glavnom v južno Italijo in nekatera istrska mesta. Mnogo lesa so tudi prevaža s Sušaka na Reko, kjer so vkrca za Italijo. Razen tega pride dnevno na Reko okrog 20 vagonov lesa večinoma iz Slovenije preko Sv. Petra in Postojno.
= Začasne trgovinske In veterinarske konvencije z Madžarsko. Naš poslanik v Budimpešti in madžarski minister zunanjih del Daruvary sta podpisala dno 29. marca začasno trgovinske in veterinarsko konvencijo, ki so izdelane na načelu naj-obširnojših pooblastil.
= Parobrodna služba med našo državo ter Albanijo In Grčijo. »Jadranska Plo-vidba», d. d. na Stišaku otvarja s 1. aprilom redno todensko parobrod no službo za Albanijo in Grško. Odhod parobroda s Sušaka l>o vsak torek ob 18. uri, a povratok na Sušak vsak pondeljek ob 19. uri. Promotovaia bosta prvovr:tna parobroda, »Beograd« in »Srbln«, ki sta dovolj prostrana za tovore in imata I., II. in III. razred za potnike.
= «BankarStvo», št. 5, ki je ravnokar izšla, vsebuje: Lju!»mir St. Kosier: Prva Hrvatska štedionica i Hrvatska eskompt-na tenko. — Nikola Berkovič: Kriza novca i kredita i naši novčani zavodi. — Dr. Gustav Gregorin: Denarno - tehnična stran vprašanja zvišanja vrednosti denar,ja. —- Dr. Vidan O. Blagojovič: Cek i zakonodavstvo o čeku. — Dr. Fran Windischer: Pitanje poreza u Slovonač-koj i naši reformni zahtjevi. — Nikola Stanarevič: Zaštedjcvina naših emigra-nata. — Samdor A. Aleksander: Misli o putevima za obezbjedjenje neuposlenosti. — Ing. Konstantin Cutukovid: Socijalni organizatork — Dr. Zvonimir Sprajcer: Mrtvi kapitali u Bosni i Hercegovini. — Prof. Branislav B. Todorovič: Otplačiva-nje zajmova kod Ilipotekarno bamke tr-govačkog fonda u Beogradu. — Hroni-ka. —- Zvezek ima 50 strani. Letna naročnina 150 Din. Naroča se: Administracija »Bankarstva«, Zagreb, Marovska ul. 30.
= Dobave In oddaje. V pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani so bo vršila dne 17. aprila ofertalna licitacija za dobavo živil itd. Natančnejšo v Trgovski in obrtniški zbornici. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofor-talno licitacijo na dan 14. aprila za dobavo 6500 kg tigel - .jekla in na dan 15. aprila za dobavo večjo množine tekstilnega materiala. Pogoji pri okonomskem odelenjti Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gospoavetska cesta, vsak delavni dan od 10. do 12. uro. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. aprila ofertalna licitacija glede oddaje izdelovanja poletnih oblek za uslužbence. Material in prido-datke, izvzemši sukanec dfl imenovano ravnateljstvo samo. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Sokol
Sokolski Vjesnik župe zagrebačke jc
izdal letošnjo četrto številko, ki po vse« bini ne zaostaja za svojimi prejšnjimi številkami. Br. Bogunovič piše kot uvod k razpravi «Sokolski sabor« daljši zgo« dovinski članek iz polpretekle dobe, v katerem dokazuje, da se je ideja edin« stvenega jugoslovenskega Sokolstva rodi la že pred svetovno vojno ne šele po prevratu. Članek je jako zanimiv, ker navaja, katere župe bivšega hrvaškega Sokolstva so oklevale pri snovanju edin« stvenega Sokolstva. Br. Brozovič razvija v svojem članku misel, da so sokolska društva poklicana, da vzgojijo svoje članstvo vljubezni do države, kar bodo dosegli prosvetni odseki s predavanji o ustroju države in o vseh vprašanjih, ki sc tičejo države. Dobra in uvaževanja vredna misel. Daljši poročili sta o glavni . skupščini Sokolskcga društva I v Za« grebu in o glavni skupščini zagrebške sokolske župe. Zanimiva so tudi drobna poročila iz raznih jugoslovcnskih sokol« skih društev, kakor tudi iz češkega So« kolstvu. Predavanja sc je udeležilo pre« nih organizacij. Končno prinaša vestnik tekmovalni red za posebne tekme na pokrajinskem zletu v Zagrebu.
Sokol I. v Ljubljani. Pevski odsek vabi vse brate, ki imajo veselje do petja, da sc prijavijo in udeležujejo rednih pev« skih vaj, ki sc vrše vsak torek in četrtek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih nn Taboru. Zdravo.
Sokol v Šiški priredi v nedeljo, dne 6. t. m. »Telovadno akademijo« z bogatim sporedom. — Pričctck ob 20. v društveni telovadnici. — Število vstopnic jc ome« jeno; dobe se v predprodaji pri br. Tu« šarju, Kolodvorska cesta in br. \Vcilgo« niju, Celovška ccsta. Zdravo! Odbor.
Sokol Vače pri Litiji. V nedeljo smo imeli pri nas prisrčen sokolski obisk. — Okrožni načelnik br. Capuder je prišel predavat k Sokolu «o vedenju in zdravju mladine«, z njim pa jc prispel polnošte« vilno ves prosvetni zbor sokolskcga okr. Ljubljana I in okrožni starosta ter šte« vilna družba litijskih Sokolov in Soko« lic. Br. Capuder je s svojim predava« njem idejno utrdil naše članstvo v delu za narodne in sokolske ideje. Prosvetni zbor okrožja je imel tu svojo sejo, ki je bila za nas v mnogem oziru poučna. Br. okrožni starosta jc pregledal poslovanje odbora in smo mu za bratske nasvete in opozorila iskreno hvaležni. Sestra načel« niča iz Litije pa jc pridno vadila nove vaje s članicami. Posebno pa nas veseli, da sta poselila naš sestanek tudi br. Bla> gajne, ustanovitelj našega društva in br. Kozjek, prvi društveni starosta. Oba sta v ganljivih besedah govorila o prvih dne« vih našega Sokola in bodrila na najži« vahnejše delo za narod. Vsem, kl so po« setili naše društvo izrekamo bratsko za« hvalo, imenoma pa br. Urbasu, Capudru, Bczeljaku, Blagajnctu, Kozjeku in sestri načclnici iz Litije. Želimo le, da se prav kmalu zopet snidemo. Zdravo!
Sokolsko društvo v Karlovcu jc na iz« rednem občnem zboru izvolilo posebni stavbeni odsek, ki ima nalogo, da čim prej pripravi vse potrebno za zidanje lastnega sokolskcga doma v Karlovcu. Društvo je zaradi hrvaškega separatisti č« nega pokreta v silno težkem položaju, ker ga kolikor mogoče ovira tudi občin« ski svet s svojimi odredbami. Sokolsko društvo uporablja doslej telovadnico v dekliški šoli, kl jc mestna last. Ker ima društvo že precej imovine, jc upati, da dobi kmalu svoj lastni dom.
Sah
MOJSTRSKI TURNIR V NEW-Y0RKU.
V	X. kolu je porazil dr. Lasker Retija, Bogoljubov Yatesa. Partija Marshall-Ca-pablanca je bila prekinjena, vendar pa sla pozneje oba sklenila, da Je smatrati igro za remis. Reinisirala sta tudi Edvard Lasker z Aljehinom in Janonvski z doktor Tartakoworjem. Maroczy je bil prost.
V	XI. kolu je po 58. potezah Marshall porazil Edvarda Laskerja, Maroczy Janow-skega po 55, Reti Tartakowerja po 70 potezah. Partija dr. Lasker-Yates je končala remis, partija Aljehln-Bogoljubov je bila po 61 potezah prekinjena.' Capablan-ca je bil prost.
Stanje po XI. kolu je sledeče: Dr. Ema-nuel Lasker 6 in pol (1), Aljehin 6 (1), Reti 6, Capablanca 5 (1), dr. Tartakower 5, Bogoljubov 4 in pol (1), Marshall 4, Maroczy 4, Janowski 3 in pol (1), EdvaVd Lasker 3, Yates 2 (1).
Šport
S. K. Ilirija v Ljubljani
Ker se ponovno dogajajo pri bla?aj« nah incidenti radi članskih vstopnic, od, bor vljudno opozarja podporno članstva da Imajo pravico do znižanih članskih vstopnic samo redili člani posameznih sekcij, ki sc pa morajo Izkazati s toza-devno odborovo izkaznico. Utemeljenost tega postopka naj se izvoli razvideti Ig sledečih dejstev:
1.	Podporni član! plačujejo enako čla. narino kot izvršujoči, t. j. mesečno Din 2.50.
2.	Podporni člani, kl morajo že p0 svojem imenu klub flnancijelno podp|. rati, bi tega nikakor ne storili temveč nasprotno, ker znaša diferenca med člansko In nečlansko vstopnico Din
pri vsaki tektni (katerih jc vsaki mesec najmanje tri) medtem ko plača mesečno le Din 2.50 prispevka.
Na ta način bl klub vsaki mcsec pri vsakem podpornem članu utrpel najmanje Diu 9.50 kar pa vočlgled skrajno slabemu Ilnančnemu stanju kluba nika. kor ni mogoče.
Odbor.
Še nekal nedeljskih tekem. Beograd: BSK : Corcordija 1 : 0, BSK je bil sko-zi v premoči. Soko I. : Vardar I. 4 : (0 : 0), Soko II : Vardar II 3 : 0 (2 : o). Soko naraščaj : Vardar naraščaj 2 : 1. Novi Sad: Juda Makabi : NAK 0:0.. Reka: Olimpia : S. C. Piume 7 : 2.
Redna sela poslovnega odbora LNP, danes, 2. IV. ob 6. url pop. v Športni zvezi. — Tajnik.
S. K. Ilirlla opozarja člane, ki še niso plačali članarine naj to store vsaj do 10. t. m. ker se jih bo v nasprotnem slučaju črtalo. Članarino se lahko pla-ča pri tajniku I. Komarju v upravi Jutra. Oni člani pa, kl so plačali članarino in še nimajo letošnjih klubovih izkaznic se naprošajo, da se ob priliki zglase istotam.
S. K. Jadran v Llubllani poživlja lahkoatletično sckcijo k udeležbi sestan. ka, ki se vrši v sredo, ob pol 8. zvečer v klubovem lokalu (Opekarska c.).
Športna manileslaclla na olimpijski dan bo obsegala vse športne panoge, kl se goje v Sloveniji. Klube ponovno pozivamo, da zberejo in obvestijo pravočasno vse svoje člane ter skrbe za čini številnejše zastopstvo. Seja tehničnega odbora sc vrši v torek In ne v pondeljek v kavarni Emona, I. nadstopje ob 8. url zvečer. — Jugoslovenski olimpijski pododbor.
Ollmpilske znamke. V Parizu bodo neka) časa v prometu posebne olimpijske znamke z raznimi motivi iz olimpijskih Iger. Prve take znamke so se stavile v promet včeraj 1. aprila. Ostale bodo v veljavi do 31. julija.
Llubllanskl plivaiki podsavez. Seja upravnega odbora se preloži na četrtek 3. aprila. Vrši se kot objavljeno ob 20.3Q v Športni zvezi. — Tajnik.
Nov ženski plavalni rekord. Mis Ger-trud Ederle, ki drži dosedaj svetovne rekorde na 150, 300 in 500 jardov ter na 400 in 500 m, ic nedavno postavila nov svetovni rekord na 220 jardov (201.25 m) z 2:41.2. Dosedanji rekord na to progo ie držala Miss Helen Waln-wright z 2:47.2.
Gradjanski na Bolgarskem. Na svojem povratku iz Turčije je Gradjanski v pondeljek dospel v Sofijo, kjer so mu ta-j mošnji športniki priredili izredno prisrčen sprejem, ki ga nihče nI pričakoval. Naši športniki so bili pri sprejemu naravnost obsipani s cvetjem. Mogoče bo naš šport dal prvo inicijativo za Izboljšanje razmer med našim in bolgarskim narodom.
Jugoslavija : Rusija. Dunajski «Ex* trablatt« javlja, da bo praški sodnik Hei bak na Olimpijadi sodil tekmi Madžar* ska : Španija in Jugoslavija : Rusija, Odkod je dobil ta list to čudno informacijo, je gotovo nejasno, ker nasprotniki pri nogometnih tekmah še niso izžrebani, ker še niso niti prijave zaključene. Vsekakor bi naše moštvo, ako bi moralo igrati svojo prvo tekmo proti ruski re; prezentanci, imelo precej izgleda, da prt* de v drugo kolo.
Ali ste že poslali
naročnino za Jutro"

Tujci "v Ljubljani
Od pondcljka na torek je prenočilo v Ljubljani 150 tujcev in siccr v hotelu:
UNION 34, med njimi: Adelberg E., trg,, nastavljcncc, Dunaj; Adelberg E., mon, industrijalec, Zagreb; Beck Rihard, bančni direktor, Dunaj; Eckstein Alfred, potnik, Dunaj; Grossmann Moric, trgo« vec, Dunaj; Lazarevič Todor, trgovec, Beograd; Mazzucato Ivan, trgovec, Pa« dova; Miszlikovski Josip, trgovski pot« nik, Trst; Obcrliinder Makso, potnik, Praga; Pauluzzi Henrik, industrijalec, Buje; Reezer Vili, bankir, Berlin; Roth Ervin, trgovec, Dunaj.
SLON 28, med njimi: Baullon WoIf, trgovec, Milan; Gherbetz Makso, trgo« vec, Trst; Genovcsc Izidor, trg., Benct« ke; Iloenig Leopold, trgovcc, Trst; Jos. Cravos, trgovec, Trst; Crescctci Josip, lesotržec, Ospitaictto; Lazar Sahi, trg., Skofiliej Mazza Andrej, trgovec, Torre
del Grcco; Nedeljkovič Milan, trgovec* Niš; Prošt Josip, agent, Dunaj; Schwarz) Sigmund, trgovec, Dunaj; Torreggiani Arrigo, trgovcc, Bologna.	,
JUŽNI KOLODVOR 12, med njimi} Komlcnovič Duro, trgovec, Mostar; Boh/ Staudacher, inženjer, Hradec Kralov.
LLOYD 7.
SOČA 3.
TRATNIK 12, med njimi: Grossmann Hans, trgovec, Dunaj; Janyta Franc, potnik, Trst.
ŠTRUKELJ 16, med njimi: Gjurski Branko, trgovec, Zagreb.
Poleg tega v gostilnah: Dc Schiava 9, Stari .tišlar 9, Kajfcž 5, Amerikanec 4, Ccšnovar Herman 6 in Možina 2.
Lastnik in izdajatelj KoniorciJ «Jutra». Odgovorni urednik Fr. B r o z o v 1 & Tisk Delniško tiskarne, d. d. v LJybliaai<
Sodišče
s veselico ln njih posledice. Minuli teden j® okrožno sodibčo v Mariboru Taz-•,-avljalo o slufiaju, ki je svojčas povzroči precej razburjenja. Dne 27. januarja pj je vršila v Kamnicl pri Mariboru vozliča domače požarne brambe. Veselico fla posotila tudi delavca Matija Haložan jn Štefan Straus. V pijanosti je začel ptraus izzivati (j-osto in ker pomirjevanje i zaleglo, so ga postavili gostilničar in ckateri gostjo na zrak. To postopanja Strausom je razburilo že tudi nekoliko pijanega Matijo Haložana, ki je takoj 7.a gtrausom odšel iz gostilne ter začel iz svojega vojaSkoga revolverja streljati tkozi zaprte gostilniško duri mod goste. Zadel je 5 oseb in ranil 4 težko, 1 pa lahko. Obsojen je bil zaradi tega na 18 mesecev težke in poostrene ječe, v povračilo kazenekih stroškov in na od škod jino poškodovancem.
§ Trije vinski bratci so 6e vračali dne 7. decembra 1923. precej močno natrkani proti domu v Sromljo. Med tem ko so 66 colo noč dobro razumeli, jih je jutranja liirfi spravila v novoljo in prepir, pri čemer je delavec Alojz Lapuh trikrat za-f,idilr nož v Miho Kostanjšeka tor ga precej hudo poškodoval. Pred celjskim okrožnim sodiščem se jc zagovarjal, češ, d.t ga je Kostanjšek preveč stiskal za vrat. Obsodba se je glasila na 2 moseca poostrene ječe.
g Kaznovani klevetnllt. Dne 22. jan. 1522. je kaplan Amon na javnem shodu ra Ptujski gori očital ministru n. r. dr. ;>rjavu, da je jemal denar iz državno blagajne za podkupovanje, daljo bivšemu r,;inistru Ivanu Puclju. da jo kot mini-flor vtaknil v žep dobiček, ki si ga jo (ItovaJ na to način, da je prodni iz Nemčije došlo živino brez licitacijo in končno bivšemu poslancu Ivanu Ureku, da so
je dal na lopovski način podkupiti za HO.OOO K. Shodu jo predsedoval župnik Franc Zagoršek, ki jo sovoda pridno udrihal po Srbih, češ, da no plačujejo dosti davka in da hofojo zasužnjiti naš narod, Sledila je seveda tožba, a tki razpravi Bta se župnik in knplan, ko so priče potrdile njuno krivdo, začela skll-ocvatl na »Slovenca«, «Stražo», »Slovenskega Gospodarja* in na «Avtonomista», češ da sto črpala svoje trditve iz teh listov. Navesti nista mogla za svojo očit-ko niti najmanjšega dokaza in sta krat-komalo zavračala vso odgovornost na imenovane klorikalne liste. Mariborsko sodišče jo obsodilo kaplana Amonn na 300 Din globe, oziroma teden dni zapora, dočim jo bil župnik Zagoršek zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen.
§ Draga šala. V neki gostilni v Arcli-nu pri Vojniku sto se dno 26. decembra 1923. delavca Alojz Spos in Kari Stanto za šolo ruvala in vzdihovala. Ko sta pa naenkrat oba padla, jo priskočil Špesov brat Franc in je na tleli lože&ga Stan-teja udaril s tako silo po obrazu, dft mil ie zrahljal več zObov ter stri nosno kost. Premišljeval bo svoj prenagljen čin dva meseca v celjskih zaporih pri postu in na trdem ležišču.
§ Amnestlrani surovež. Matija Bročko, 28-lotni posestnikov sin iz Bukovelj v konjiškem okraju, je bil leta 1919. obsojen zaradi ropa na 7 let težke ječe, lansko leto pa vsled amnestije izpuščen iz mariborske kaznilnice. Kazen in pomilo-ščenje pa nista prav nič vplivala nn zna-noga pretepača in suroveža. Na novega leta dan 1921. so se sukala brhka dekleta in korajžnl fantje v gostilni Iv. Marinč-ka v Stranicah. Ludvik Sodin jo zameril nekemu Jakobu Svabu, ker je plesal z njogovo izvoljenko in mu je rekel, naj Bi kupi svoje deklo, ako hočo plesati. Tudi je pograbil za kozarec ter ga hotel vreči v svojega tekmeca, kar jo pa pre-
preJil gostilrci&ir in postavil vročekrvnega Sodina na cesto. Ko jo bilo navidezno že v6o pomirjeno, jc pa pritekel na cesto obdolJoni Brečko in zaSel iskati Sodina, ki 60 je skril za hrbet nekega drugega gosta. Ko ga je čaz nekaj časa vendarle zagledal, ga jo «Štibnll» preko braniteljeve rame na glavo in ga težko poškodoval. Okrožno sodišča v Celju ga je obsodilo na 8 meseeo težke ječe.
g Obsodba šentjernejekega župana Kr-hina potrjena. Nedavno smo poročali o obsodbi šentjemejskoga župana prod ljubljanskim okrajnim sodiščem. Mož jo namreč odposlal na oddelek za kmotlj-stvo vlogo, v kateri je po krivem očital drž. veterinarju g. dr. Kuncu pohujšljivo zasebno življenje. Pred sodiščem je naj-projo sploh tajil in bil obsojen. Pritožil bo jo pa šo na deželno sodiščo in so po-Bkusil braniti, da dotično vlogo ni bral! Deželno sodišče jo županovo obsodbo potrdilo. Zupan jo klerikaleo in pravi primer takšnih klerikalnih podeželskih funkcionarjov. Dolal jc, kar jo bilo ljubo fnrovžu in je pravzaprav sam žrtev brezvestne klerikalne gonjo in hujskanja. V drugič naj bo bolj previden. Kar »gospod« povedo, jo treba vzeti mnogo pie-vidnejo, kakor kar govore domači med seboj.
§ Lepa družba. Nekakšno tatinsko društvo z. o. z. jo osnoval mladi Veneel Bi-tenc z Gorenjskega. Zelja po znamenitih doživljajih ln krasni, brezskrbni bodočnosti ga jo seznanila z enako čutočim M. Pečnikom in E. čotarjem, ki sta skoro gotovo tudi tuhtala na tihem, kako bi si opomogla iz revščino. Tako sc jim jo porodila misel, da si bodo na kakršenkoli način nabavili nekaj robe in jo pro-dnli. Prva prilika se jim jo nudila z dvema v u z orna lesa, ki sta ga odpeljala posestniku Kuraltu. Pregovorila sta starega voznika Kotlovška, da jim jo za velik denar prepeljal les k trgovcu D., ki
je les tudi res kupil po posrjdovanju nekega Bende, ki so je tudi zagovarjal vsled tega pred sodiščem. Stvar je šla povsem lopo in prvi poskus »kSefta* so jo posrečil. Bitene so je nato lotil F. Nah-tlgala in mu pri nekem Bprebjdu prigovarjal k tatvini, češ če si kaj moža, bova že napravila dobro kupčijo. Prilika so je tudi kaj kmalu nudila. Ko je bil posestnik V. M. lz Kranja neko nodoljo odsoten, je odnesel Nahtlgal iz n;;govc.ga skladišča 0 vreč otrobov in ovsa ter jih prinesel Bltencu, ki jih jo nato prodal naprej z malim dobičkom. Medtnn sta Počnlk in Cotar žc zopet ponudila 700 I vina in druge za kupčijo pripravna prod-meto; oko pravico pa jih jo šo ;ired lo novo kupčijo zasačilo in spravil.i na, varno. Pred ljubljanskim sodiščem so se vsi udeleženci to dlčno družbice zagovarjali, kakor jo slučaj nanesel. Počnik jo kolikor mogočo tajil, medtem ko ie posredovalec Benda povedal So več, kakor bi bilo tro-ba; vsi pa so končno priznali krivdo ln so navedli lo nekatere olajšilne okolnosti, kakor revščino itd. Sodiščo jo obsodilo Pečnika na 2 leti težko joče, Čotarja na 8 mesecev, Nahtigala na 3 mcseco, Bitenca na G mesecev, Bondo na 6 tednov; prevoznika in nakupovale.! sumljivega blaga pa na denarno globo.
g Gospodarska zveza pred sodiščem. Bivši ravnatelj iu član načelstva. Gospodarske zveze, g. Josip Dular, je vložil pri ljubljanskem obrtnom -sodišču tožbo zaradi nepravilno odšlo vitvo od omenjenega zavoda. Bil je od leta 1920. ravnatelj Gospodarsko zvezo in je»kot tek opo zoril Zvezo na nepravilno in Zvozi škodljivo snovanje novo lesno družbo pod vod šivom predsednika Zvezo, prof. Remca. Vsled toga je dobil šesttedensko odpoved vzlic priznanemu enoletnemu odpovednemu roku. Razprava se je vsled ziu slišanja novih prič večkrat preložila in je sedaj prišla definitivno do zaključka.
Tekom razprave je prišlo na dan, da je načolstvoni predsednik Zvezo, prof. Remec, obenem s članom načelstva, g. Avse-nokom, snovni ustanovitev posebno lesno družbo Izven okvira Zvozo in je v to' svrho žo nakupoval kočevske gozdovo-po posrodovanju g. Koblja. Daljo, da jo u vse oddelkovodjo veljal sklep naCel-stvone 6ojo, da sn odpovedni rok podaljša na 0 mesecov; ravnatelju Dularju pa so je tokrat že dovolil enoletni odpovedni rok. Ta fakto jo tožnik podprl z. mnogimi pričami, ki so obenem izpodbilo vso od Gospodarsko zvezo iznošeno očitke. Mod odločilno pričo in zastopniki obto-žono stranko so je zato vnelo ostro besedno prerekali jo, v katerem so obtoženci zadnjikrat skušali ovreči tožnikove ar-gumento, kar pa se jim nikakor nl po-sročilo. Večuma raz-pvafa ,',o končala a popolnim zadoščenjem za <r. Josipa Dularja, kateremu je bila priznana odškodnina v znesku 83.000 Din, ker je sodišča smatralo odpoved za neutemeljeno in tož nikovc očitke dokazane.
g Povojni nepoštenjakovlč. Preobrat, je zmošal marsikateremu delamržnežu glavo, da ni znal več razločevati svoje lastnine od tuje. 25-lctni posestnikov sin Iv. Habinc iz Brozino je leta 1919. izmaknil na postaji Brežice zavoj, ki je dospel kot prtljaga z osebnim vlakom, med tem ko jo imel kretničar opravka s prtljago pri nokom drugem vlaku. Sele meseca septembra 1923. je opazila lastnica ukradenega zavoja, da nosi neka ženska v Brežicah isto krilo, ki jo bilo takrat med ukradenim blagom. Ta io zopet kupila za teta usodeptilno robo od neke natakarice že pred štirimi leti, ki ie poznala in končno tudi izdala drznega nepo-štenjakoviča. Okrožno sodiščo v Celju jo obsodilo Ha bi ne a, ki se jo skušal zagovarjati, da jo našel blago v papirnatem zavoju oh železniški progi inod Brežicami in Zagrebom na 11 dni zapora.
P z«	
ž „»ipl!WM|3"	
1 ll „?MttVf	
i vtika 'centa	
1 1 Din	
IUdi vsaka b.swl. ■• plaftaal y atpnl
SO par. 7,a„DnplsovanJe" In »ženil?.* M računa vsaka beseda I Dln.— Prlobtujejo ee le Bell oztcsl, kl Pl.lt« M lahko tudi t m.mkah. N« vpraAanja odgovarja uprava la. e« J« vprajanju prlloieoa lauuka ■a odgovor Ur manlpulaotjsk. pristojbina (1 Dln).
(dobe)
Spreten izrezo valeč
Vzorcev (Schnittmacber), ao 196« ia tovarno železnih Iz-ielkov. V pogtev pride samo prvovratna moč. Ponudbe Je potlatl na upravo „ Jutra" pod ..Izrezovalisc".	6070
Čevljarskega pomočnika
ta boljfia dela. sprejme MoJ-|!J Fabjnu, Črnomelj. 6510
Trgovski pomočnik ipeearljske aH dellkat. stroke 2 večjo kavcijo, se sprej-n« kot vodja, event. družabnik. Ponudbe a podatki pod Delaven" no upr. „Jutra".
6476
Učenko
Mravo, a primerno Šolsko Izobrazbo, poStenlb staršev, iprejmo vetja trgovina ua deželi. Prednost Imajo hčerke žleezničarjev Ponudbe nn upravo ,,Jutra" pod slfro ?oStena učenka". 6604
Krojaški pomočnik
ir.bra IzveSban, ee sprejme. Janko Rozman, Zgornja fil&ka It. 24, Ljubljana VII. 6816
Čevljarskega pomočnika
dobro izvežbanega, rabi Ivan Snoj, čevljarski mojster, Zg. Kašelj.	6808
Brivski pomočnik
perfekten delavec, ne nad 24 'et star, veSč slovenskega, nemškega In deloma tudt »ladjarskega Jezika, se takoj »Prejme pri Konradu Donko, Murska Sobota, Prekmurje.
0767
Knjigovodja 1
s trgovsko-eksportno, bančno in tovarniško prakso, veSč ■ italijaulčine, francoščine ln angleščine, želi premanltl mesto Iz družinskih razlogov le v LJubljani. — Ponudbo pod ..Perfckt SO" na upr. .Jutra'.
6546
Zavarovalni uradnih
z večletno prakso. 18čo mesta. Gre tudt Izven Slovenije. — Pouudbe pod ,,Stalen'' na upravo „Jutra".	6807
Upok. or. post. poveljnik
oSenJen, srednjo starosti — zmožon tlovenftčtno in nemščino v govoru in pisavi ter voditi pevske' zbore, želi pisarniške službe, event. kot Skladiščnik, občinski tajnik ali podobno. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod ,,Narednik".
6390
Stavbni pollr
ki je z dobrim uspehom dokončal stavbne strok, tečaje na srednji tehn. Soli v Ljubljani, z večletno prakso, ifičo zaposlenja pri kakem stavbnem podjetju. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ..Zanesljiv 1001".	6802
Brivski pomočnik
lamistojon In hiter delavec, <« sprejme takoj proti dobri Plači. Matija Bukovčan, Cele, Kralja Petra cesta St. 27 6778
2 čevljarska pomočnika
«JiolJSe sbito delo, za takojšen nastop, na stalno me->1», ISče proti dobri plači In «11 oskrbi Avgust Jeglič, Kadeče.	6761
Šivilja
lat pomočnica, ee	sprejmo.
cesta na gorenjsko	železnico
20.	6758
(iščejo)
Uradnik
V85 Taeh pIsamlBklh poslov, J-govsko miobražen, Ifičo pridne službe pri kakem pojjet.ju, najrojo na deželi. Ponudbe pod ..Vesten 350" Ba upravo Jutra". 6724
Dva Žagarja
J^zna in samostojna, ISCeta
Pnnierno sluf.be kot gstrrlsta ■''na vodni Zngl. — Zmožna
▼sakovrsnrgn. dela ln bi laliko naotopiln. Ponudbo pod ^./.nenr" tia podružnico Jutra
* Celju.	6777
Elektrotehnik
»fcsolvent tfeklrotelini&ka <Jo-'ovodske gole, iBčo Plužbe. — prejme tudi mesto risnrja.
enjene ponudbo je poslati « upravo „Jutra" ood šifro ^-Sposoben",
Gostilničarji!
Proda se po »elo alzkl ceni ve6 steklenic od Četrt litra do 5 litrov, kozarci, vrCkl za pivo, Jedilno orodje, krožniki. namizni prti ln stoli. — Naslov pove uprava „Jutra".
0728
Temeijne krede
za soboillkarje in barvarje fte nekaj vagonov lz skla-dlfiCa v Kranjski gori, Imam za oddati. A. Janežlč, Bled I.
6C91
Stavb, trdega kamenja
veft voz ln nekaj tlsofi stare zidno opeke, se proda pri Ruparju, gostilna na TržaSkl ceotl 11.	6762
| Prodoren trgovski loVal |
I v sredi mesta, so ISče za maj.
; Vse drugo po dogovoru. — 1'onudbo na upravo ,.Jutra ' pod ,,Kava 11".	6823 ,
Večja pisarna
i s skladiščem, sa HC-o si. majem. Pcntidlc z opisom na upravo ..Jutra" pod „Trgo- i vina 17".	C826
Prostorno skladišče
ozlr. vinska klet, so odda takoj v najem. — Naslov povo , uprava „ J utra".	6766
Harmonij
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbo z opisom jo poslati na upravo „Jutra" pod šifro ..Harmonij".	G827
Več moških pom. oblek
dobro ohranjenih, za srednjo velikost ln dober otroBkl voziček. 60 ceno proda. Kje. pove uprava ..Jutra". 6703
Pohištvo:
barvane Gpalnlce 2850 Dln, ..Federinatrac!" po 420 Dln, zpornjl matracl po 87B Din, kompl. kuhinje po 1400 Dln nudi tudi na obroke Franc ZupanClC. mizarstvo, Ollnce 8t. 20. ViC.	6726
Oprava za jedilno sobo
! nova, Bo nerabljena, se radi
I preselitve jako ugodno proda. Naslov pove uprava ,,Jutra 6794
1 Leseno novo barako
! 12'1 X 4'1 m, proda Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12.	«797
Lep, 3 lefa star pav
in gomolji raznobarvnih kak-tusdallj. se proda. Pojasnila daje vrtnar Prefiercu, Prista-
va. Diod 1.
6686 >
Lokal
z opravo za trgovino e Špecerijskim blagom v bližini me- i sta. ne odda. ozlr. proda ta- 1 koj po ugodni ceni.— Naslov pove uprava ..Jutra". 6769
2imo
BivSi orožnik
ISče zaslužka pri kakem ve-letrgovcu kot trgovski potnik ali pa kot akvlziter pri kaki ; zavarovalnici. — Ponudbe na I upravo ..Jutra" pod šifro ,.Trgovski potnik". 6801
Koncipient
s substltucljsko pravico, išče mesta. — Ponudbe pod Slfro ,.Konclplent" na upr. ,Jutra'.
6759
Knjigovodja
z banftno prakso, ISče mesta. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Vesten 999".
6798
Mlad trg. pomočnik
specerljske-suhomesnate stroke, govori slovensko, srbo-hrvatsko in nemSko. 1 S č o mesto za takoj. Naslov povo podružnica ,,Jutra" v Mariboru pod ,.Pomočnik". 6799
Slike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf ITugon H i b B e r, Ljubljena. Valvazorjev trg.	804
vseh vrst. na veliko in malo. po najnižjih cenah, prodaja Hud. Sever, Gosposveteka c. št. 6.	6189
Znižane cene za otroške vožiČke
Novi modeli. — Poslužujte so Izdelkov domače tovarne otroSklh vozičkov ln dvokoles Tribuna F. D. L.. Ljubljana, Karlovska cesta Stev. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki. Šivalni stroji in pneumatlke ter se sprejemajo v polno popravo za eraajllranje ln ponlklanje dvokolesa, otroSkl vozički, Šivalni ln razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.	700
Pletilni stroj St. 8
se takoj proda. Naslov pove podružnica ..Jutra" ▼ Mariboru pod „StroJ". 6800
Pletilne stroje
6/46, 7/70. 8/70 ln 12/36 cm, se proda. — Naslov: SuSterSlč Slavko. Zgoža pri Lescah, poŠta Begunje. 6764
2 kleti za slclndišče
veliki, evetll, suhi in zrar-ni. odda ..Pokojninski zavod", Aleksandrova ce3ta štev. 12.
6796
Stanovanje
v novi blSl, 2 sobi ln kuhinja, se vzame takoj v najem. Plačam dobro. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Dobro plačilo".	6671
Katica, povej mi,
kje bl kupila posodo? Ali no veš. da se kupi najboljše pri V 1 c e 1 n u, Maribor, Glavni trg?	191
Starinskih uhanov
krasnih, 2 para, eden z bro-
So k narodni nosi. prodam. GradaSka ulica 8/1, 10.—12. dopoldne.	6649
Mesarijo
na prometnem kraju, se vzame v najem, pristopim tudi kod družabnik v večjo podjetje. Ponudbe na podružnico .Jutra' v Mariboru pod Šifro ,,Samski mesar".	6748
Elektromotor
v najboljftem stanju na vrtilni tok (Drehstrom) a suhim
napuBčalnikom, 6 HP, 180— 210 Volt, prvovrsten fabrlkat se ugodno proda. Ponudbe na tvrdko: Brata Batlč, Celje.
0573
Nova, črna obleka
se proda pod kupno ceno v Knafljevi ulici štev. 7, pritličje.	6819
50 vrtnih stolov
dobro ohranjenih, kupim. — Ponudbe pod „Vrtni stoli" na upravo „Jutra". 6270
Večjo množino stolov
kupim. Naalov pove uprava „Jutra".	6806
Enonadstropna hiša
pripravna za trgovino (s sto-klom brez konkurence), na najbolj prometni točki trga Gor. Radgone, se vsled selitve takoj proda. Cena 175.000 Dln. Ponudbo pod .Bodočnost' na upravo ..Jutra". 6455
Prazno sobo
išče mlad zakonski par brez otrok, a souporabo kuhinje v sredini mesta. Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..April 905".	6610
Na hrano in stanovanje
se sprejme takoj gospodična. Naslov pove uprava ..Jutra".
6820
Biljardne krogle
iz prave slonove kosti, so prodajo. Na ogled pri upravi „Jutra'\	6828
Mlin na 2 tečaja
v dobrem stenju g stanovanjem, s j proda za 30.000 Din. Vodna sila dovolj močna. — Kupec se lahko takoj vseli. Pojasnila daje: Alojzij Prah, pletarski mojster, Breg St. 39 pri Celju.	6770
Soba
z dvema posteljama, so ISče s 15. aprilom. — Ponudbe na upr. „Jutra" pod „15. april" 6821
Lepa soinčna soba
elegantna, s parketom in posebnim vhodom, se odda 1—2 boljSima gospodoma. Naslov povo uprava „Jutra". 0818
Prazna soba
za pisarno, se odda v sredini mesta. Naslov povo uprava ..Jutra".	0822
I •
Otroški voziček
z žlmnlco, se proda. Naslov pove uprava „Jutra". 6805
Opalograph
popolnoma nov, velikost 36.48 cm, so proda z vsemi pritlkllnaml. Naslov pove uprava .jJutra".	6811
Enonadstr. trg. hiša
z vrtom, v prometnem trgu na Sp. štajerskem, se poceni proda. V hiSI se nnhaja velika lepa trgovina na najpro-metneJSom prostoru v bližini cerkve. Prlklndna Je za vsako obrt. Naslov povo uprava ,, Jutra".	0770
Vrtnice
nizko, triletno cepljenke. 10 najlepših vrst, po 10—12 Din komad, za takojšnjo nadltev; nadalje rdeče grosdi?Je, hrS-IJIn ter gladiole. nudi slavn. občinstvu v mestu ln na deželi Anton Ferant, trgovski vrtnar v LJubljani, Ambrožev trg 8,	'	6195
Nova obednica
z uro. kl 1e bila na marivo'-skl razstavi (moderniziran renesančni slog), ee pod lastnimi Isdelnlmi st.roSki (Dln 30.000) proda. — Slika kakor tudi pojnsnlla v upravi ..Jutra" v Mariboru ln LJubljani.	6784
Šestscdeinl osebni auto
30 HP. brezhibno ohranjen, prvovrstna znamka, moderna ln elegantna karoserija. — Ponudbe pod „30 HP'"
upravo „Jutra"
na 6790
Šivalni stroj
..Singer", se ceno proda. — Krakovski naalo 10. 6704
Hiša
z dobro vpeljanim mizarstvom. pripravna tudi za drugo obrt aH trgovino, ob okrajni cesti v Trbovljah, na
najbolj prometnoni kraju, se proda. — Več pri lastniku: Jurij Ferenc, zidarski mojster v Trbovljah.	6787
Suh, svetel prostor
IStcm za dolavnlco v velikosti 100—120 m\ po možnosti v sredini mesta. CenJ. ponudbe pod „Dobra plača". 6605
Sobo
separlrano ln mirno, ISče upok. Častnik, samec. — Ponudbe pod ,,Soba" na upravo „Jutra".	0842
Stanovanje
3 Sob, predsobo in velike eo-: be za služkinjo v sredini mesta. so zamenja z manjšim. — Ponudbo pod ..Zamenjava" na upravo „Jutra'\ 0768
Na stanovanje in hrano
se sprejmo takoj bolJBa gospodična. Naslov povo upr. ..Jutra".	6795
Neštetokrat varana žena
hrepeni za vzor značajem, kl bi JI vrnil vero v človeštvo ter Jo navdahnil s strahom pr^d smrtjo. Dopl«o pod Slfro ..Poslednja nada" na upravo , .Jutra".	0765
Kdo prevzame
v komisijsko zalogo večjo množino raznih čevljev? Ponudbe do R. aprila na naslov Franc Koritnik, Poštno ležečo. Maribor.	6715
Lovcem,
turistom. Šoferjem, nudi po najnižjih cenah obleke iz lodna ln angleškega homes-puna. gumlrano dežne plašče, pelerine In rokavnlke lz vel-blodove dlake, konfekcijska trgovina J. .M a č o k v LJubljani ua Aleksandrovi cesti št. 12.	6629
PRISEKANE
da fcnpiS najoenojo ln najboljše blago v modni trgovini
n. ŠIB, ONi. K. soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19. INVENTURNA PRODAJA.
SAMO DO KON O & MESECA ——————iig«
DAMA 567/a se najbiU-ojo moderno iu , okusno počele z uporabo
Na dobro domačo hrano
v sredini mesta, se sprejmo takoj več gospodov. Dnevna cena 13 Dln. — Naslov pove uprava „Jutra".	6813
Vodno velika Izbora vplctk (kit). Priporočam to za vsi lasna dela kakor tudi ta barvanje sivih las z«L'Oreal j Hone>, tudi v modnih barvah
SU. Fodkrajšok
frizer aa damo in goiipodc, 3v. Petra costa 32.
Različne vezenine
(madeira, richelieu itd.) bol« iu razuobarvuo, sprejtun % delo mehanično vezenju
BIATEK & SCHE1N
Ljubljana, ijib, Dalmatinova ulica 13.
Prodtiskuriju modernih vzorcev za ročna dela. 10»,'0 popust
Košnja trave
na IgriEču S. K. Ilirije, pred gorenjskim kolodvorom, so odda za leto 1024. v najem. — ProSnJo Je nasloviti na: Fran J e r a 1 a , Ljubljanska kreditna banka.	5460
Kdor boCe fesi prodali | Mor hoče i;aj kupili Kdor Me služb« Itd. b na] inserlra s Jglru" i
Opozarjamo na
i o (i&lastiii i!i
ki se naroča pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
ter volja s poštnino vred Dln 6 SO.
r™
Oblastveno m
oddelka za pletenine, trikotažo in perilo.
V'. , Dovoljujemo si ccnjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kakor: ,	.
perilo, bluzo, preOpamlkl, nogavico ln
• . rokavic?, triko perilo, svllerjl, srajce, ovratniki, naramnice,
nogavice, rokavice, gamaše In dokolenlce. perilo, osobito znamke „Tetra", patentno nogavloe, uvlterjl, fioploo In dr. BrleaSe, različna gal&ntorlja ln kosmetlka Vso to blago rasprodajamo pod trinlml conami, satuo dotlej, lotu	dokler traja zaloga.
A. & E. SKABERNE, Ljubljana, Mestni trg 10.
SSa Mffil; Za GOSPODE: Za otroke io dojenčke:

mmwm
Za nnio.^oštcviluo izrazo iskrenega sočutja, ki so nam donia povodom smrti brata iu sorodnika, pročastitoga gospoda
Gostilna s koncesijo
se vzame v najem v mestu .11 okolici. — Najemnina postranska stvar. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.Dobro ldofia",	6507
'J* i
Plnnlno
nit klavir, dobro ohranjen. bolJSo tvrdlte, kupim. — Ponudbe s točnim opisom notranje konstrukcije In zadnjo ceno. Naslov povo uprava „Jutra'.	6675
Dve vljolinl
ceno prodam radi odpotova-nja. — Naslov povo uprava ..JUtra",	«783
lnfallranega proSta, dekana, mestnega inpnlka, konzlst. svetnika v Novem mestu
za muogohrojuo spremstvo na zadnji njegovi poti bo vsom udoležen-ccm uajtoploio zahvaljujomo. Posebno zahvalo izrekamo 1'ro.vzv. g. knozoškofu Pr. A. 1). Jegliču za govor, pontillkalno sveto mašo in pokop, gg kanonikoma dr. Cokalii in dr. Klinarju kot zastopnikoma ljubljanskega Btoluoga kapitlja, gospodom kanonikom novomeškega koleg, kapitlja, dekanijski duhovščini, gospodu priorju križarskega reda 1J. Valurijanu Učaku, gospodu priorju P. Avguštinu Kostclec kot zastopniku ristercijansko opatije v Stični, zastopnikom ljublj. in novomeškega franč. samostana, usmiljenim bratom, tismlljcuk:im, zastopniku vlado gosp. dvornemu svet. KromenSckti, predsodniku okroiuega sodišča lJolonšoku, viš. šol. nadzorniku \Vestni, okr. glavarju Sveteku, predstojnikom ostalih oblasti, mestnemu obč. svetu, gimn. vodstvu iu dijnštvu, vodstvu osnovno šole z učenci, Marijini uružbi, III. redu, rgnjegaseom, prosvetnemu druš'vu, društvu Soča, pevskemu zboru i:i vsem čislanim meščanom, ki so kljub slabenm vremenu polnoštevilno izkazali pokojnemu svojemu dufncmu pastirju tadnjo čast. — Bog plačaj I
JuUJ Elbert in sorodniki
T&G
Odslej ni videti ničesar več, vrata so se namreč zaprla. Očividno je prefekt dal kako naročilo in se poslužii prehoda med vrtom in glavnim vhodom, kajti tudi oba agenta se postavita za stražo tik pričetkom hodnika. »Očividno,« si misli Perenna, «moje akcije nikakor ne rastejo v kurzu. Kako se mora Scle ljutiti ubogi Aleksander!«
Opoldne mu prinese Silvester obed in pričakovanje se zopet prične, dolgočasno in mučno.
V inženjerjevi sobi in go vsej palači se nadaljujejo poizvedovanja in pregledovanja. Don Luis sliši zvoke in korake od povsod. Utrujen se končno stegne v svojem naslanjaču in zaspi.
Okrog četrte popoldne ga brigadir Mazeroux zbudi in povabi s seboj. Med potjo ga vpraša: «No, ali ste ga našli?«
«Koga?»
♦Krivca.«
«Kajpak,» pravi Perenna, «nič lažjega kakor to.«
«Na srečo,« radostno odgovori Mazcroux, ki nc razume, da se Perenna šali. «Da se Vam ni posrečilo, bi bili sedaj sami v škripcu.«
Don Luis stopi v inženjerjevo pisalno sobo, kjer ga že pričakujejo državni pravdnik, preiskovalni sodnik, policijski tiadkomisar, okrožni komisar, dva inšpektorja in trije stražniki v uniformi. Zunaj na boulvaru pa sc zbira množica radovednežev, čujejo se klici in ko odidejo stražniki na perfektov ukaz, da zabranijo množici vstop, sc skozi odprta vrata zasliši hripavi krik novinskega raznašHca:
»Dvojni umor na Boulvaru Suchet! Senzacijonalne podrob-
nosti o smrti inšpektorja Verota! Policija brez glave!*
Potem sc vrata zapro in v sobi zopet vlada tišina.
«Mazeroux se ni motil,» si misli Perenna, «Jaz ali pa nekdo dmgi. Ce sc ini ne posreči skleniti kaj iz tega, kar bom izvedel pri sedanjem zaslišanju, in čc ne najdem indica, ki mi dovoli, da s prstom pokažem na zagonetnega neznanca, me bodo oblasti vrgle nocoj v ievnjak kakor Danijela. Bestija občinstvo žc kaže zobe. Pozor, Lupini«
Ves je radosten, kakor vedno pred bližajočo se bitko. Sedanja je zares ena najhujših, kar jih je moral kedaj vzdržati. Poznal je prefektovo sposobnost, njegovo trmo, njegovo izkušenost in vse njegove strokovne zmožnosti, pa tudi vso prodirno logiko preiskovalnega sodnika.
Napad je pričel policijski pefekt. Brez fraze, nekoliko suhoparno in ne da bi sc v tonu poznala dosedanja simpatija, vpraša: «Qospod, okoltiosti so vam kot univerzalnemu lega-tarju in zastopniku pokojnega Morningtona dovolile ostati nocojšnjo noč v tem pritličju, v času, ko se je izvršil tu dvojen zločin. Zato želimo od vas izvedeti podrobnosti o raznih incidentih prošlc noči.«
«Z drugimi besedami, gospod prefekt,« pravi Perenna, «ker so okolnosti tako naneslo, da ste mi dali izrecno dovoljenje, da sem smel prošlo noč ostati tukaj, želite vedeti, če se bo moje svedočenje eksaktno krilo z izpovedjo brigadirja Ma-zcrouxa.»
«Da,» pravi prefekt.
«To se pravi, »nadaljuje Perenna, «da sc vam moja vloga zdi sumljiva.«
Desmalions nekoliko pomisli in upre svoj pogled v Perenno.
Očividno ga jc njegovo vprašanje presenetilo in ravno tako preseneča sedaj prefekta Perennov iskreni, jasni in mirni pogled. Vseeno mu pa odgovori: »Izvolite mi odgovarjati in nc stavljajtc name nikakršnih vprašanj!«
«Prosim, kakor želite, gospod prefekt,« odgovori Perenna in se vljudno pokloni.	.
«Povejtc mi torej vse, kar vam jc znano!«
Don Luis mu točno opiše vse dogodke nocojšnje noči'. Desmalions pozorno posluša in po končanem poročilu nekaj časa premišlja, potem pravi:
«Še v eni točki potrebujem pojasnil. Ko ste stopili dav ob pol treh v to sobo in sc približali Fauvillovi postelji, nist iz nikakršnega indica sklepali, da je že mrtev?«
«Iz nikakršnega, gospod prefekt, ker bi siccr midva oba' z Mazeroux-jem zbudila alarm.«	(
«Vrata na vrt so bila zaprta?«
«Brez dvoma, ker sva jih morala ob sedmih zjutraj od-| kieniti.«
;«S čim?«	i
«S ključem iz šopa.«
«Kako pa bi mogli odpreti zločinci, če so prišli od zunaj?«.,
«Najbrž lc z vetrihom.«
«Na kaj opirate svojo domnevo, da so bila vrata odprta z vetrihom?«
•Takšne opore nimam.«
«Do nasprotnega dokaza moramo torej misliti, da ni nikdo od zunaj odprl vrat in da je bil krivec v notranjosti.«
«Toda, gospod prefekt, tu notri sva bila samo brigadir Mazeroux in jaz.«
Nastopil je kratek molk, čigar pomen je bil jasen. To jas-: nost jc Desmalions šc podčrtal s sledečim vprašanjem:
«Ste-li morda tekom noči tudi nekoliko spali?«
«Da, proti koncu.«
«Poprcj, dokler ste bili v koridoru, niste spali?«
«Ne.»
«Kaj pa brigadir Mazeroux?»
Brez oklevanja pojasni don Perenna: «Brigadir Mazeroux> jc trdno spal v svojem naslanjaču najmanj dve uri in se je zbudil šele, ko sc jc ponoči vrnila gospa Fauville z avtomobilom.«
Obnovite pravočasno naročnino!
Zajamčeno nepremočljive
iz prvih angleških tovarn
od Din 350 -do Din 800-
nudi tvrdka 1025/a
DRAGO SCHVAB
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
Na željo se pošilja po postnem povzetju. Neugajajoče se zamenja aii se vrne denar.
nudi najceneje, kakor tapctnlike izdelke
389/a
spooijalna zaloga tapetniških izdelkov, LJubljana, Gosposvetska cesta 6. Prodaja ilmo in moriko travo na veliko in drobno.
=3 Konkurenčne eenel	—
Hotelski kuhar (Efichen-Chef)
sc takoj sprejme.	1347/a
Naslov: Mastnak, hotel ^Ston", Ljubljana.
Velika tuzemska tovarna išče za čimprejšnji vstop
RUSKI TISK — RUSSKAJA PEČATJ. d. z o. z., KrSko Ima na zalogi vse vrste
la. knjig,
kakor beletrlstične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not lastnih izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno Milane.
Plačljivo tudi v mesečnik obrokih. nssa
Edini neslišni pisalni stroj
L C. Smith & BrosP Modi
IL. BARAGA,
LJUBLJANA, Šolonburoova ul. 6/1.
Krompir kupujem
jedilni in za seme. Prevzamem in plačam " na tovorni postaji. — Ponudbo prosim z vsaj približno ceno. Novak, Zagreb, Maksimiraka četa 64.
dva spretn
po možnosti vešča v izzidavanju peči za kuhanje celuloze (Cellulose-koeher). Samski imajo prednost. Ponudbe je nasloviti na upravništvo „Jutra" pod „št. 36 P. S."	13&l/a
Izhajati je začel znameniti
Sienkietriczev zgodovinski roman
Delovodja
starejša, v vseh kovinastih strokah pri stabilnih parnih strojih, parnih in bencinskih lokomotivah, kotlih, sesaljkab in raznih šahtnih napravah dobro izvežbana moč, se takoj sprejme. Reflek-tira se samo na prvovrstno moč z večletno prakso, po možnosti v promogokopih. Prosto stanovanje, , kurjava in razsvetljava jo na razpolago. Ponudbo s propisi spričeval, referencami in zahtevki na upravo „Jutra" pod šifro „Delovodja".
Roman, ki jo okrašen z lepimi ilustracijami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25'— Din. Celemu romanu bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30°/o višja. Prvi zvezek je že izšel. Naročnino je treba poslati vsaj za en zvezek naprej. NaroČila sprejema
TISKOVNA ZADRUGA v LJubljani, tsjr	Prešernova ulica 54. ^^S
boje, mastUa, lakovo, fitak, emajle, kiitove i jamačno čisti firma najbolje kakvo6e nude
HEDIČ-ZANKL
Tovarniške zaloge I. češke steklarne Kyjo» v Ijubljanl. S-6els.lexi.lGe
konjakove, ruiuove, sifonske, kraherl, medicinsko vseli vrst in drugo v zalogi pri tvrdki
Mug" d Ljubljani, Ljubil. Sredi na banka
Telefon 339.	1250/a
Dobavljamo tudi po naročilu iz tovarne.
dne 6. ln 13. aprila vslcd bolezni pod ugodnimi pogoji v večjo iu manjšo zaokroženih delih nekdanje Soflerjevo, oziroma Klampferjevo zemljl&če.
v Rodnem vrba (Haloze), železniška postaja Ptuj. Dotično obstoji i? prvovrstnega vinograda, sadovnjaka, gozda, travnika, gospoBke hišo, treh viničarsltih hišic, kleti, stiskalnice itd. — Rodovitna okolica! Zolo bi se izplačal ogled!	1355/a
Ažnrira
M ]aoei-Čem
Dvorni trg I,
Najceneje
Prima Portland - s
Trboveljski ln DitaM
dobavlja v poljubnih množinah V zalogi tudi apno.
Naročila sprejema:
Tvrdka Singerjevih Šivalnih strojev
iSče
1559/a
v centru Kranja
lokal za prodajalno. Ponudbe z navedbo ceno in eventualno odstopnino je nasloviti na filijalo v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3.
MARIBOR,
p:družn!oa.
družba z o. z. LJUBLJANA,
oentrala. Tvornloe:
LJUBLJANA-MEDVODE.
NOVI SAD,
skladlšte.
670/a
Trgovina
s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, z alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi In gozdnimi pridelki v večjem mestu Slovenije, zelo dobro
vpeljana, oddd v najem«
Upoštevali se bodo lo solidni ln dobri trgovci. — Stanovanje in skladišča v hiši. — Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 160.000 Din. - Ponudbo jo poslati na upravništvo «Jutru» pod „Trgf0Vina v najem".	1215
Mu »str

išče Protltuborkulozna liga v Maribora
zs svoj disponzorij v Mariboru, zmožno slovenščine oz. srbohrvaščino v govoru in pisavi, po možnosti tudi nemščine. Trimesečna odpoved. Plača 1400 Din in ov. poznejšo ugodnosti v stanovanju. Lastnoročno pisano prošnje z životo-pisom, in po možnosti 8 sliko, opremljono s krstnim listom, domovnico, uradnim potrdilom in izpričev&lom predvsem o strokovni naobrazbi in dosedanjim delovanjem je poslati do 16. aprila na ambulatorij	i343a
P. T. L. v Mariboru, Stolna ul. 4.
Gosposvetska cesla 16/1, III Telefon 343. im
He belile si glave!
pa 5« potrebujete dobor in tak pisalni stroj, kije res nekaj vreden, kupite samo 428
II
Skladišče:
Zagreb: Mcsn:čks ul. 1.
Prodajo se
rabljeno, dobro ohranjen
nagonske ponjave
kakor tudi 1269-
šeslsedsžni oseiinl auto.
v dobrem stanju. Vprašanj pod „trgoana prilika na upravo «Jutra».
Skladišče in zastopnico pisalnih stpojeu
SI 3
jg<
nadalje karbon-papir, trakove za vse sestave. Mali ročni „Undcrwood" v kovčegu, praktičen za potovanje.
JNGEHHOOO". Zagreb, fflesničha ulico 1. m
(Tour)
nudi po najnižji dnevni can! promptno tvornica ,.SPLIT", del. dr. za Portland cement iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova c. 12.
T PODRUŽNICE s 5
f,.................in »umnim imuni ii
Maribor
Novo mesto Rakek
Slovenjgradec
Slovenska Bistrica
LJUBLJANA
št, 4 (w lastni stavbi)
KAPITAL in REBERVE »in 18,300.000
Izvršuje vse bančne posle najiočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	4
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža - Dravograd
Telefoni: 139, 146, 468