PRIMORSKI DNEVNIK ifab- poat^gTgrJpcT10^1 Cena 50 lir VEDNO VEČJA NAPETOST NA SREDNJEM VZHODU Leto XXm. Št. 117 (6701) TRST, petek, 19. maja 1967 U Tant sprejel zahtevo ZAR za umik varnostnih sil Združenih narodov Koordinirane vojaške priprave med ZAR, Sirijo, Libanonom, Irakom in Kuvajtom - Izrael odredil mobilizacijo dela rezervistov - Napad izraelskih letal na letalo OZN in oster U Tantov protest «EW YORK, 18. — Delegat ZAR v OZN Mohamed Kony r.“*°čil davi glavnemu tajniku OZN U Tantu zahtevo zata-W v i umik varnostnih sil OZN iz Gaze in s Sinajskega po-jotoka. To je sporočil sam delegat ZAR po sestanku z UTan-tom. Se prej se je U Tant pogovarja' 45 minut z ameriškim predstavnikom v OZN Goldbergom, ® Je ta mesec predsednik varnostnega sveta. Predstavnik O-"N je izjavil, da je vlada ZAR Zahtevala, naj se čete OZN u-J^eknejo ((kolikor mogoče hi tro». Pozno zvečer so javili, da je U Jant sprejel zahtevo za umik var- nostnih sil OZN z izraelsko-egiptov-- e meje. Uraden odgovor je izro- Predstavniku ZAR v OZN ob 23-30 po srednjeevropskem času. z izro Goldberg je po posvetovanju r' Tantom, Še preden je bila iz ®na zahteva vlade ZAR, prebral “Javo, v kateri poudarja ameriško tališče v podporo dejavnosti OZN Jr.Srednjem vzhodu. Goldberg je ooaal, da ZDA podpirajo napore U «nta in ne mislijo predložiti za-varnostnemu svetu ali glavni ■"bpščini. Pripomnil je, da se ame-jska vlada strinja z U Tantovo ‘zjavood 11. in 13. maja letos gle-'. krize na Srednjem vzhodu. ip, davi je kairski radio javil, da zahtevala popoln umik var-«%tnih sil OZN. Umik teh sU s eoQr°cja Gaze bi omogočil, da e-»Ptovske in izraelske sile pridejo neposreden stik, in to prvikrat f” napadu na Suez leta 1956, ko ^ izraelske sile zasedle Sinajski rliotok med Rafahom in Akabskim Vil Kairski radio je davi ja-(„1;. da so se začele sile OZN že v *,!1 * prednjih položajev, toda ted fw ^orku so javili, da so bile jT™), varnostne sile še vedno na ree j Položajih. Jugoslovanski od-sSJ€ bil davi še vedno na Sinaj- wrtl. Polotoku na meji med Egip-J? * Izraelom v dolžini 188 ki- 0,Petrov. je bilo. v. Kairu posveto- vojaških voditeljev ZAR. Vo-obh hM~.Oh J popravah za obrambo oblasti so pozvale člane mlar kih milic, naj sodelujejo pri ličas^bb za obrambo. V teh mi-jsT? je dva milijona študentov in 11(J‘Qentk, ki so izvežbani za pasiv- pbbrambo in uporabljanje orožja. H« “močnik ministrskega predsed-'larif111 zunanjega ministra v sirski rl, Ibrahim Makus se je vrnil no- v . Damask po 24-umem obisku nJjiru, kjer se je pogovarjal s VtfJjfbbikom Naserjem in s po-t jbikom oboroženih sil ZAR ter z rl>, UUUI U4CTILII1 311 OnJ^gimi člani vlade. Pred odho-«2? k Kaira Je “javil, da je »il - tev arabskih revolucionarnih __________________________ jaj Postala stvarnostii. Dalje je de so se med pogovori spora-0 ^Popolnitvi potrebnih u-Izraei za nastop proti izzivanju iw|*a ter reakcionarjev in impe-»za^a- Pohvalil je ZAR, ki je 'Za.«- runvarn je tan, je pokola vse sile v borbi prvikrat uq i . v oc anc v uuiuj 1956, in je dodal: »Vojaški čili “Pl v obeh državah so omogo- . 7.nrnUi -s _____j ________ Jsm združitev dveh armad v eno vsehrtm mobilizacijo množic na Pl »n arabskega sveta. Ti ukre- 8tah° ,lzzvali zmedo in strah v vrti n^onlstov, ki so v zadnjem ča-jj^jPOVečaii izzivanje in grozijo, da Porn .zasedli naše ozemlje s pod-hai, stega brodovja ZDA.» le Makus izjavil, da predenj1’ da se bo «sirska revolucio-Pobuda razširila na množice tojjjZmje in Saudove Arabije«. Ob-Jordanskega kralja Husei-tiajv,.a Pošilja čete proti sirski meji Je j'?“0 proti izraelski meji. Dalje iltgjjavll: »Pozivamo Huseina, naj Proti dvojim četam, da nastopijo djegov lriji' v 16111 Primeru bi ga lastna vojska poteptala.« 4 obtožil tudi kralja Fejsa- toto .audove Arabije, da kuje za-P°v&hfi dP110 z Angleži, katere je V"1- naj ostanejo v Adenu. vojske je izjavil, da so vse iraške letalske in kopenske sile pripravljene, da se takoj udeležijo bitke ob strani sirskega ljudstva, da odbijejo izraelske napade. V Damask bo odšla delegacija iraških visokih častnikov, da se sporazumejo o sodelovanju med obema armadama. Minister za obrambo je izjavil, da bodo nekatere iraške enote odšle v Sirijo, da okrepijo sirske položaje. Bagdadski radio je sporočil, da so med Bagdadom, Kairom in Damaskom važni politični stiki. Tudi kuvajtska vlada je sklenila mobilizirati oborožene sile in jih je dala na razpolago enotnemu arabskemu poveljstvu. Po mnenju opazovalcev v Bejrutu znaša celotno število oboroženih sil Iraka, ZAR, Kuvajta, Sirije in Jordanije 400 tisoč mož proti 250 tisoč izraelskim vojakom, vključno z rezervami. Poleg tega je 14 tisoč arabskih Palestincev, ki pripadajo organizaciji za osvoboditev Palestine. V Tel Avivu je izraelski glavni štab sporočil, da so sprejeli »primerne ukrepe zaradi zbiranja egiptovskih vojakov na Sinajskem polotoku, ki je povečalo napetost na tem področju«. Zvedelo se je, da so poklicali pod orožje nekatere letnike rezervistov. Vojaški komentator izraelskega radia je izjavil, da izra- omogoča nadzorstvo nad plovbo v Arabskem zalivu, kjer je Izrael dosegel važno pot za dostop v vzhodno Afriko po Rdečem morju. Po mnenju opazovalcev bi utegnile e-giptovske sile preprečiti izraelsko plovbo v Arabskem zalivu in izraelska trgovina z vzhodno Afriko bi prenehala. V Kairu sporočajo, da so pripravili tudi vse načrte za obrambo Sueškega prekopa. Kar se tiče zahteve za umik varnostnih sil, se poudarja tudi v krogih OZN, da je elska vojska skrbno nadzoruje »ne j b*1 sporazum dosežen neposredno samo emntovskn m p i n tpmvpp tnrii med egiptovsko vlado in glavnim tajnikov OZN ter da ima Egipt pravico zahtevati njih umik vsak tre- samo egiptovsko mejo, temveč tudi vse druge meje arabskimi državami.« V Jeruzalemu se je zvedelo, da je izraelska delegacija v OZN zahtevala od U Tanta, naj ne sprejme nobenega skiepa o umiku varnostnih sil, dokler se ne posvetuje z izraelsko vlado. V Bejrutu izjavljajo, da bi umik varnostnih sil s področja Gaze odvzela Izraelu veliko prednost, ki jo je dosegel s svojo akcijo leta 1956 na Sinajskem polotoku, če bi se sile OZN umaknile, bi se egiptovske sile razmestile na področju, ki liiiuiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiimiiiHiiiHiiMmiiiiiiiiiiiiiiiMHiimninniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiHiiiiii PO ENOTNI SPLOŠNI STAVKI V francoskem parlamentu razprava o pooblastilih Odpor je mnogo ostrejši, kot so predhodno predvidevali PARIZ, 18. — V skupščini se je pričela razprava o zakonskem predlogu, ki predvideva izredna pooblastila za vlado glede gospodarskih in socialnih vprašanj. Predsednik vlade Pompidou je dejal, da tak zakon ni nic posebnega in da sedaj niso v kritičnem stanju, vendar pa okoliščine zahtevajo, da se pripravijo na zadnje razdobje uveljavljanja skupnega tržišča. Izrednost u-krepov je utemeljeval, češ da se je ta rok skrajšal s predhodnim sprejemom uvedbe skupnega tržišča kmetijskih pridelkov. Izredna pooblastila je pripravljala 30-članska komisija, ki je bila sestavljena iz 15 vladnih predstavnikov in 15 predstavnikov opozicije in ki ni prišla do nobenega sklepa. Kot poročevalec je spregovoril bivši minister Pierre Cot, ki je obrazložil osnovne teze, ki so prišle na dan med razpravo in ki je glede ukrepov ponovil vladno tezo, o kateri je že govoril predsednik vlade. Obrazložil je tudi tezo opozicije, češ da bi se morala vlada pripraviti že prej in da se vlada izmika razpravi pred parlamentom in pred javnim mnenjem. Opozicija je predložila resolucijo o nezaupnici, v kateri je rečeno, da se skuša s posebnimi ukrepi vlada izmakniti svoji odgovornosti, saj je med volilno kampanjo trdila, da je gospodarski položaj Francije Odličen. V resoluciji je nato rečeno, da mora biti prebivalstvo obveščeno o vprašanjih, ki nastajajo z uvedbo skupnega tržišča, in se izraža zaskrbljenost zaradi vladnih metod in zaradi posledic, ki bi jih ukrepi lahko imeli na zaposlitev, socialno skrbstvo, plače in podobno. Vodstvo združene levice se je danes sestalo pod predsedstvom Mit-terranda in pozvalo vse demokrate, naj okrepijo svojo borbo proti izrednim pooblastilom. Opazovalci sodijo, da bo bitka proti tem ukrepom mnogo ostrejša, kot se je predhodno mislilo, saj je včerajšnja splošna stavka uspela nad vsa pričakovanja. Izredna je bila tudi manifestacija, ki so jo enotno proglasile vse sindikalne organizacije in kakršne v Parizu še ni bilo, če se ne spomnimo na oddaljene čase ljudske fronte pred drugo svetovno vojno. nutek. Danes so javili, da sta dve izraelski letali vrste «Mirage» streljali na letalo OZN, v katerem je bil vrhovni poveljnik varnostnih sil, indijski general Rikye. Letali sta skušali prisiliti letalo OZN, da bi pristalo na izraelskem ozemlju. Incident se je dogodil na meji med Izraelom in ZAR. Letalo ni bilo zadeto in mu je uspelo pristati na letališču v Gazi. Glavni tajnik OZN U Tant je danes ostro protestiral pri izraelski vladi zaradi tega napada, lo je sporočil sam U Tant ki je dodal, da je izročil pisan protest izraelskemu delegatu v OZN, s katerim se je pogovarjal 45 minut. Ko sta izraelski letali skušali prisiliti letalo OZN, da pristane na izraelskem ozemlju, in sta tudi streljali, je general Rikye ukazal kanadskemu pilotu, naj se ne ozira na grožnje izraelskih letal in naj nadaljuje pot do Gaze. U Tant ugotavlja, da sta izraelski letali prekršili demarkacijsko črto. Zahteval je od izraelske vlade zagotovila, da se podobni incidenti ne bodo ponovili. Poveljstvo izraelske vojske je zve-čer javilo, da je načelnik glavnega štaba sporočil obžalovanje poveljniku varnostnih sil OZN generalu Rike.veju zaradi incidenta. Na današnji seji britanske vlade so zlasti razpravljali o napetosti na, Srednjem vzhodu. Poudarja se, da je britanska vlada zaskrbljena in je dala navodila svojim poslanikom, naj skušajo pomirjevalno vplivati. Trdijo pa, da Je zahteva ZAR za umik sil OZN bolj propagandističen korak, ter so prepričani, da bo ZAR skušala preprečiti oborožen spopad z Izraelom. Glasilo sovjetske vojske ((Krasna-ja zvezda« piše danes, da izraelsko izzivalno politiko proti Siriji vodijo ZDA. List dodaja, da ima Washing-ton sedanjo sirsko vlado, ki se upira vmešavanju tujih monopolov na Srednjem vzhodu, za resno oviro za svoje načrte. Tisti, ki kujejo zaroto v Tel Avivu proti neodvisnosti Sirije, očitno računajo, da bo navzočnost ameriškega šestega brodovja v bližini kraja krize olajšalo protisirsko avanturo. List poudarja, da Sirija lahko računa na prijatelje, ter ugotavlja, da kaže, da so ZAR, Irak, Alžirija, Jemen, Libanon pripravljeni braniti Damask ter našteva izredne ukrepe, ki so jih sprejeli v Siriji za primer napada. Na koncu poudarja, da morajo spletke proti Siriji prenehati. Protestno pismo patriarha Alekseja grškemu kralju MOSKVA, 18. — Moskovski patriarh Aleksej je poslal grškemu kralju Konstantinu pismo, s katerim protestira proti odstavitvi atenskega nadškofa in razpustitvi grškega sinoda. Pismo pravi med drugim: »Zelo smo užaloščeni zaradi vmešavanja novih oblastnikov v zadeve bratske cerkve Grčije, ki se je pokazala z razpustitvijo svetega sinoda in z odstavitvijo njegovega predsednika nadškofa Krizostoma.« Pismo poudarja, da je svetovna javnost obveščena o paralizi, ki je zadela življenje v Grčiji, o stalnem preganjanju patriotov in v številnih aretacijah. Patriarh Aleksej izraža upanje, da bo kralj Konstantin storil vse mogoče, da ta dejanja prenehajo. Letalski sporazum med Italijo in SFRJ RIM, 18. — Na sedežu generalnega ravnateljstva za civilno letalstvo so se pričela pogajanja o letalskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum se nanaša na ureditev letalskih prog, ki jih vzdržujejo italijanske in jugoslovanske družbe, in bo dokončno uredil to vprašanje, ki je bilo urejeno z začasnim sporazumom leta 1950, ki je bi! podaljšan leta 1965. BEOGRAD, 18. — Na vabilo predsednika republike in predsednika ZKJ Tita bo partijska državna delegacija socialistične republike Romunije pod vodstvom generalnega tajnika CK romunske komunistične stranke Ceausescoja obiskala sredi junija Jugoslavijo. OBRAZLOŽENE NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Letošnje glavne značilnosti vzorčnega velesejma v Padovi Cela vrsta novih važnih pohud - 50.000 vabil poslovnega centra za sodelovanje • Letos bodo razstavljene tudi ženske obleke iz papirja PADOVA, 18. — V kongresni dvorani padovskega sejmišča je bila danes popoldne običajna tiskovna konferenca, ki jo vodstvo velesej ma redno sklicuje, da seznani na njej širok krog domačih in tujih časnikarjev z glavnimi značilnostmi mednarodne vzorčne prireditve, na programu vsako leto od 31. maja d.i 13. junija. Na konferenci je predsednik ve-lesejemske uprave dr. L. Merlin poudaril, dli bo letošnji velesejem ohranil osnovno strukturo, ki je bi. la značilna za to prireditev tudi v lanskem in v prejšnjih letih. Sejemska formula, ki ji padovska prireditev sledi že od vsega začetka, se je namreč izkazala za stvarno in pozitivno, ter jo v luči pridobljenih izkušenj kaže sproti izpopolnjevati v skladu z novimi ko-njunktumimi momenti in z novimi potrebami domačega tržišča. To, kar se tiče glavne sejemske prireditve. V izrazito specializacijo pa so usmerjene ostale sejemske prireditve, ki jih vsako leto prirejajo na razstavišču, namreč razstava naprav za prevažanje blaga v okviru industrijskih podjetij ter naprav za njegovo skladiščenje, dalje razstava domačega perutninarstva in kun-čereje, razstava naprav in potrebščin za specifično področje javnih storitev, ter končno — pričenši a letošnjim letom — razstava sodobne obutve, ki je bila prav te dni in ki so jo letos prenesli na pa-dovsko sejmišče iz mesta Stra v beneški pokrajini. Vsestranski razvoj tehnike in zlasti čedalje izrazitejša konkurenca med najraznovrstnejšimi sejmi in sejmišči v Italiji pa vendarle nalaga tudi organizatorjem vsakoletnih padovskih prikazov nalogo, da skušajo najti nove razvojne poti, nove smernice svojim prizadevanjem ter nova, še neobdelana gospodarska torišča, na katerih naj velesejem prevzame po možnosti vodilno vlogo, ali vsaj vlogo gospodarskega katalizatorja. Zato bodo letos krstili 45. mednarodno razstavo, ki jo bodo odprli zadnji dan tega meseca, za «Sejem idej«. Sejem bo sedaj namenjen predvsem poslovnim ljudem in manj širokemu občinstvu. V skladu s tem bodo zmanjšali na minimum površino namenjeno barom, restavracijam in podobnim dejavnostim na razstavišču, razna zabavišča pa bodo z njega popolnoma odpravili. Težišče razstave bodo tudi letos nosila naslednja pridobitna področja: orodni stroji za obdelovanje lesa in kovin, kmetijska mehanika, naprave za živinorejo, turistična industrija in hotelirstvo, oprema stanovanjskih in poslovnih prostorov, HiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiMmiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii DEMOKRISTJANI IZSILILI PROTIVLADNI POPRA VEK ZAKONSKEGA PREDLOGA Julija prične poslanska zbornica razpravo o zakonskem predlogu o ustanovitvi dežel Pričetek razprave o novem zakonu o javni varnosti - Socialistična resolucija o Grčiji - Longo zagovarja ustanovitev parlamentarne komisije o državnem udaru - Potrjena stavka uslužbencev lokalnih ustanov RIM, 18. — V komisiji poslanske zbornice za sodstvo je nastal oster spor v zvezi z zakonskim predlogom, ki ureja način imenovanja članov vrhovnega sodnega sveta. Demo- Ob ^LPhhodu v Damask je Makus Jojsu ’ da sta egiptovska in sirska “Uki .. P°*tali ena sama armada v !*eiu 1za arabsko usodo proti Iz-r* zai? Imperializmu«. Kar se ti-4tavii ‘J'6 za umik sil OZN, je bot / da to pomeni: »Izpraznite 114 hif? se naše sile pripravljajo .«S5» •beij ministrski predsednik je ?* rw)?jlm včerajšnjim obiskom HffJmjih položajih govoril voja-jT Poudaril odločenost Sirije, n*! rt za osvoboditev odvze- Jil jg^akstinskega ozemlja«. Obto-Jb.to^o^audavo Arabijo, Jordanijo, * m Tunizijo, da sodelujejo J* 2a??alizmom, Izrael pa, da ho-rvJ Slrljo in uničiti njen kitiodal je: »Izrael ne stori t?*1 Je ,.Privolitve ZDA, ImperiaU-n' da rSii al l*ratI vse svoje kar-ti id sirsko arabsko revolu-^eljnik sirske »ljudske voj-del»tanov'*’ 140 1° lanl za obram--0hhjT?v.Cev in kmetov) je ukazal i*v, k?rye 150 bataljonov mladeni-kravljfL- ° morali biti stalno pri- jij^šsta da odidei° na odkazana Nu*^aednik libanonske republike i ' k»t predsedoval sinoči sestan-j^dniit ve,r<*a so se udeležili predrt?® te»jde’ vrhovni poveljnik voj-?4lji drugi vojaški in civilni vo-2®1stalo , e8*edali so stanje, ki je u Sirijj .radi izraelske grožnje pro-i jihJ j’ ln razpravljali o ukrepih, »tibjirni sPrejel Libanon v skladu °oveznostmi v okviru med-jAjt)., »a obrambnega sveta, sJl Jel11 radl° Je danes izjavil, šf®t'ila> Vittorio Veneto 16.00 «Parigi orr,0(i. Jean Paul Belmondo, Yves tand, Leslie Caron, Alain u Kirk Douglas. DJ»!' iiiiiiimiuu4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiij|||||iiiiiii||||||||||||B(U|,||||||imi|m||l,llinm,„ll,||l|UIU|||||lul||||| ODKRITJE SLUČAJNEGA SPREHAJALCA Nedonošeno trupelce v morju na začetku pomola Pescheria Dve možnosti: ali je trupelce prišlo v morje skozi mestno kanalizacijo, ali pa ga je porodnica vrgla naravnost v morje Na morski gladini na začetku pomola Pescheria nasproti Akvarija je sinoči plaval človeški zarodek. Majhno, približno 40 cm dolgo trupelce, je v morju zagledal 30-letnl električar Stello Končan iz Ul. F. Severo 43, ki se je sprehajal po Obrežju N. Sauro in hodil ob robu obrežja. Nenadoma je na morski gladini zagledal belkasto gmoto. Ko Je od bliže pogledal, je ugotovil, da gre za otroško trupelce. Odšel je hitro do prefekture, kjer je o najdbi obvestil službujoče a-gente, ti pa so poklicali svoje kolege z letečega oddelka. Nekaj minut kasneje so na o-brežje prihiteli agenti letečega oddelka, ki jih je vodil dr. Rotella, gasilci s premičnim žerjavom pod vodstvom podčastnika Piacentinija in agenti s pomorskega komisariata. Gasilci so majhno trupelce potegnili iz vode, medtem so agenti poklicali sodnega zdravnika dr. Ni- oolimija. Ta Je pregledal trupelce in ugotovil, da gre za 6 ali 7 mesečni človeški zarodek, ki po vsej verjetnosti ni zadihal, ko je prišel na svet. Po predhodnem dovoljenju namestnika državnega pravdni-štva dr. Tavelle so sami policisti trupelce odpeljali v mrtvašnico, kjer bo danes sodni zdravnik napravil obdukcijo. V zvezi z najdbo človeškega zarodka je v teku preiskava, ki vsekakor ne bo lahka. Možno Je namreč, da je brezsrčna mati predčasno porodila in trupelce odvrgla na stranišče, da Je potem po odtočnih kanalih prišlo do morja. Blizu pomola Pescheria se namreč v morje izliva precejšnji kanal. Ni pa izključeno, da Je ženska porodila in potem odvrgla zavitek v morje ter da so rahli pristaniški morski tokovi porinili truplo do obrežja, kjer ga je zagledal Končan. Preiskava je v polnem teku. C a s je, da obnovite svojo športno garderobo. Ni važno, koliko boste nakupili, pač pa je važna kakovost, važen Je stil, ki vas razlikuje, okus, ki valorizira osebnost. Vse to se strnjuje v enem samem imenu: «LINEA» Je trgovina, ki se ne izneveri sami sebi in vam ob vsaki priložnosti omogoči, da se oblečete skrajno elegantno ln vedno po najboljšem okusu! Stil je že v samem imenu: ne pozabite tega !! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 18. maja 1967 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 58-letna Amalia Mar-sic vd, Mazzetti, 73-letna Teresina Zergol vd. Miot, 64-letni Federico Nichea. 47-letna Emilia Carli por. Hrovatin, 73-1 e t ni Camillo Iscra, 50-letni Carlo Zagorec Puntar, 73-letna Vittoria Bon vd. Della Negra, 3-let-ni Fablo Delil aPietra, 81-letna Emilia Andreata vd. Ive, Alessandra A-pollonlo, stara 2 dni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAngelo d”oro, Trg Goldoni 8; ■ cii. oeipoggio , .-viarcnio, Ul. Ginnastlca 44; Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do (.30) A H a Basilica, Ul, S, Giusto 1; Bu-solini, Ul. P. Revodtella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2. Opeka na glavo Na gradbišču podjetja Rostirolla v Drev. Čampi Elisl se je včeraj zjutraj ponesrečil 44-letnl delavec Giovanni Riccobon iz Ul. Mascagni št. 10. Pri delu ga je v glavo zadela opeka, ki Je padla z višjega nadstropja. Riccobona so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni zaradi rane po lasišču. Ideale 16.00 «Pochi dollari go* Technicolor. Anthony (| Asioria (Ulica Zorutti. nioDU* ’ ^i. 16.00 «Le cotline hrucano* ter. color. Virginia Wood, Tab ^j-Astra 16.30 «Oggi domani doP°“ jg. ni*. Prepovedano mladini P°“ letom. Abbazia 16.00 «Ercole l’invlnclu Technicolor. Don Vadiš. SPDT priredi 20. t.m. Izlet ]>*,(-ven in KucelJ ob času cvetenj* v). cls ln avrikeljnov (gorskih Je* Koča na Čavnu bo oskrbovan*- *•* hi ^ Alpinistični odsek SPDT svoje člane in prijatelje na P Ji-sestanek v Glinščici v nedelj ’pfi' tjm. ob 9.30 pri Rif. «Premud3»-šoten bo član Jugoslovanske <*" na Himalajo 1965 Tone Sazonov' * * * rK<>v’ P.D. Marij MatJaslč-MUan v {J, ljah priredi v n-ededjo 11. Jutl y $ Izlet v Velenje na Štajerskem, poldansklh urah bo ogled n* , SK muzeja na U-rhu pri Ljubljam^-no! dilo bo skupno kosilo In nato . gc v Velenje. Odhod ob 6. uri izp,V»ence deža pri Rumeni hiši; za U<1, 0oS18' iz mesta bo odhod ob 5.30 Prl p0v-r>-Jallšču openskega tramvaja. ..tffl' tek ob 23. url. Potuje se s vsJ» nim potrtim listom. Vpisovanj' pfi dan od 18, do 20. ure na sede* Rumenil hiši do 28. t/n. • • * (ji«1 P.d. »Skedenj, priredi 28. maJ* 0* v Senj. Vpisovanje vsak 20. do 21. ure v društvenih Prcw - Darovi in prispevki Rozalija Leban, Slivno St. ’ ruje 1000 lir za Dijaško mat"- ' Po dolgi bolezni je preminila naša draga MILKA HROVATIN roj. KRALJ Pogreb bo danes, 19. t, m. ob 17. url iz mrtvašnice gl*** bolnišnice naravnost v Trebče. Žalostno vest sporočajo: mož Aleksander, sinova P‘n° ** Boris, mama, sestra, brat, svakinja, nečaki in drugi sorlH,,,,,l I.T.F. Ul, Zonta 3. Tel. 38-006 GALLUPOVA ANKETA MED AMERIČANI Ameriško javno mnenje o angažiranju v Vietnamu Poleg «sokolov» in «golobov» imamo tudi «supersokole» in «supergolobe» - Cela vrsta «odtenkov» med dvema skrajnostima «Kdor bi danes proučil mnenje Američanov o vietnamski vojni, bi «nalu prišel do sklepa, da jih je nemogoče vse stlačiti v povsem določeni kategoriji »sokolov« in »ga (°bov», to se pravi v kategorijo izrazitih pobornikov vojne v Vietnamu ter v kategorijo pobornikov miru. O Vietnamu in vietnamski v°jni obstaja cela vrsta mnenj, ki ?e. med seboj pobijajo ali razliku-je3o tudi za neznatne odtenke. Do tega sklepa pridemo, ko analizirajo podatke najnovejše ankete, ki 1° je v 350 ameriških mestih izved-la Gallupova ustanova za prouče-Vanje javnega mnenja. bomo vzeli naslednje vprašaje: ^Nekateri ljudje trdijo, da bi mo-mii a Vietnamu izvojevati zmago * vsakim sredstvom, celo z atom-. md bombami in atomskim orož-1 Ali soglašate s t em mnenjem?* Na to točno opredeljeno vprašaja je ena na vsake štiri intervju-'’ane osebe odgovorila pritrdilno, J° se pravi, da je 25 odstotkov in-■ervjuvanih Američanov za upora-7® skrajnih sredstev za dosego ^age. Sicer pa si oglejmo še po-®obnejše podatke: 26 odst. inter-lavanih se je izjasnilo za vsakrš-°, sredstvo, s katerim se da da ^Cl zmaga, 64 odst. anketiranih Američanov s tem ne soglaša, 10 ust. pa se nj 0pre(jelilo ne za ne Proti. j 7? še podrobneje analiziramo pa atke, ki jih je zbrala Gallupova .Janova, vidimo, da so med «su-■ rsokoli» bolj zastopani moški kot ®nske. prav tako je opazno, da so k z(na področja ZDA bolj «vroča» t so severna področja ZDA. Kar zadeva strankarsko pripadnost, L§J°stno dobo, vzgojo in poklic an-'ranih ljudi, večjih razlik ni. s a bi proučili drugo skrajnost, strokovnjaki ustanove Gallup ""»vili vprašanje: ZDi' bi ne bilo pametno, če bi „ A tofcoj zapustile Vietnam in se stQ,? vprašanje je komaj 14 od-Eoi °v anketiranih Američanov od-ko«l°. da bi se ZDA morale ta-stot nuino umakniti. Če ta od-0(i ek prevedemo v realni okvir, v .-•.°su na število državljanov ZDA, JjJuho da je tg milijonov odraslih Vičanov za takojšen umik iz anama. Toda o je komaj dobra Cvma tistih, ki bi bili priprav-uPorabiti tudi atomsko orož-v ,?.a čim prejšnji zaključek vojne /totoamu. viian tem vprašanju pa se je poja-škim,Z?l° vebka razlika med mo->n ženskami. Ženske namreč v Prevladujejo nad moškimi jahtevi, da naj se ZDA iz Viet-anka umaknejo. Prav tako je iz Vjl toi.h podatkov razvidno, da je logip 1 del ZDA mnogo bolj »ga razpoložen kot je razpoložen in0*3« skrajnosti — »supersokoli* 6orpergolobi» — zajemata skupijo 9 odstotkov anketiranih držav-stotUV’ se pravi nekakih 40 od-o8tB,c!v ameriških državljanov. Od ljubi 89 odstotkov anketiranih Pa so nekateri zadovoljni s rijfjj. da so ZDA angažirane v Viet-tovnp' tlrugi pa zahtevajo nove mips j Poskuse. Vmesnih odtenkov li^ 01 se bolje razčistilo in osvet-vo]„j anie mnenje Američanov o lup J Vietnamu, je ustanova Gal-šanjeP°stovila tudi naslednje vpra- točeti! °cen’ razvoja dogodkov od v J11® vojaškega angažiranja ZDA °m“, mislite, da je poši-PoL.Bvieriških čet v Vietnam mio zgrešen korak?* na gornje vprašanje ki p, 'da narašča število tistih, tej anu ba so ZDA zgrešile. Pri ’.žtazii eti ie 37 °dst. anketirancev šile. v !”nento, da so ZDA pogrelo n .laouarju letošnjega leta je kov J, . Podobni anketi 32 odstotni« isbh, so se vpletje v korejsko vojno. Navedli bomo še nekaj podrobnejših podatkov v sedanji anketi na gornje vprašanje, torej na vprašanje, ali so ZDA pogrešile, ko so se vpletle v vietnamsko vojno. Na to vprašanje so odgovori naslednji: 37 odst. Američanov meni, da so ZDA pogrešile; 50 odst. meni, da ZDA niso pogrešile: preostalih 13 odst. anketiranih pa se ne ve odločiti niti za niti proti. Ker je bilo zelo veliko govora o moralnem opravičevanju vietnamske vojne, je bilo v tej anketi postavljeno tudi naslednje vprašanje: »Alt menite, da je naše sodelovanje v vietnamski vojni moralno u-pravičeno?* Odgovori na to vprašanje so naslednji: 59 odst. anketiranih Američanov meni, da so ZDA bile upravičene poseči v vojno; 26 odst. Američanov tega opravičila ne najde; 15 odst. anketiranih pa se ne ve opredeliti niti za prvi niti za drugi odgovor. Odgovori kažejo na tesno zvezo glede Johnsonove politike. Od tistih, ki mislijo, da je angažiranje ZDA v vietnamski vojni moralno upravičeno, jih 60 odst. odobrava predsednikovo politiko. Med tistimi pa, ki ne najdejo moralnega opravičila za ameriško politiko v Vietnamu, jih je samo 15 odst., ki menijo, da Johnson vodi dobro vietnamsko politiko. Poslednja skupina Američanov bo verjetno predstavljala pomembno oviro, da bi se Johnsonovi upi za ponovno izvolitev za predsednika leta 1968 uresničili. (Nem York Herald Tribune) Med ameriškimi mlajšimi pevci in pevkami je Joan Baez trenutno najbolj popularna. Njeni koncerti, ki prireditelje stanejo po kak milijon na večer, zvabljajo polne dvorane občinstva. Morda je Joan tako popularna tudi zato, ker poje le pesmi proti vojni. Je vneta pobomica miru v Vietnamu. Konec meseca bo Joan nastopila v Milanu niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifrnin ODKRITA BESEDA STROKOVNJAKA Klinično mrtvega človeka ni vedno pametno oživiti Primer mladega zdravnika, ki je že šesto leto «živ mrlič» Pred leti, bilo je to 20. avgusta 1961 v Ankari, je mladi zdravnik Al Reel pripeljal v roentgen-ski kabinet vseučiliščne klinike nekega pacienta. Med pripravami aparata za pregled, se je zdravnik nehote z glavo dotaknil elektrode z napetostjo 60.000 voltov. Več sekund je minilo, preden so prestrašeni asistenti odklopili tok. Še več časa je minilo, preden se je dr. Eeel znašel na operacijski mizi. Kolega kirurg mu je odprl prsni koš in začel z masažo srca. Po dvajsetih minutah je kirurg z olajšanjem rekel: «Rešen je, srce ponovno dela.» In vendar je kirurg zgrešil. Zaradi prekinitve kroženja krvi so možganske celice dobile toliko okvar, da niso mogle obnoviti življenjskih funkcij, tako da je dr. Reel — praktično umrl. Toda ali je res umrl? Njegovo telo, pa čeprav se zdi čudno, še vedno živi, že šesto leto. Po strašnem dogodku v roent-genskem kabinetu je bil dr. Reel šest dni na kliniki. Sedmi dan je odprl oči, toda ničesar ni videl. Tedaj je prof. Orfantitic prvi izgovoril naslednjo sentenco: «Naš kolega bo sicer ostal živ, njegovi možgani pa so umrli.» Minevali so dnevi. Reela so u-metno hranili. Na njegovih nogah so se pokazali vijoličasti madeži. Strokovnjaki so se prestrašili, da gre za kankreno. Poleg pacienta so stalno stali njegovi kolegi. Cez nekaj dni je nevarnost minila. Minilo Je pet let. Na dr. Reela so ljudje že pozabili. Toda on še vedno živi. Vsaj formalno. V zvezi s tem primerom je član sovjetske akademije znanosti dr. Gurvič iz laboratorija za eksperimentalno fiziologijo za o-žlvljanje organizma dal v nekem strokovnem listu sledeči komentar: «Znanost o oživljanju je mlada in doživlja težave, ki so lastne njeni stopnji razvoja. Pred sedmimi ali celo desetimi leti je le skupinica strokovnjakov — entuziastov poznala uspešne metode ponovnega oživljanja človeka. V večini primerov danes za kvalificiranega zdravnika ni problem, vzpostaviti delovanje srca in obnoviti delovanje pljuč. Osnovna naloga — vrniti človeku njegovo osebnost, duševno delovno sposobnost — pa je veliko težja, ker je povezana s področjem velikih možganov, ki pred vsakim drugim organom najprej odpovedo. «Po prekinitvi delovanja človeškega srca ima zdravnik na razpolago kvečjemu tri do štiri minute. To Je odvisno od starosti, od zdravstvenega stanja ter od vzroka smrti. Oživitev po tem kritičnem času najpogosteje pri-M|||| • da so ZDA pogrešile, ko vede ali do poznejše smrti ali 11 llililtii,n iim,i ii i,i II im, m ii m 1111111,11111111111111,111111,111111111111111 m ll niti litimi milini n n mitu Vtoli ^1'a9* primerjave bomo na-1,6 tL »? to bilo pred koncem voj- )v. ^ Kov*«.;: An _j_j. a_____: x____ ki so bili istega mne- j- miu picu »uiivcm torien^-. °reJi 49 odst. Američanov do hude invalidnosti, «Usoda takšnih bolnikov je zares tragična. Spomnimo se le mladega turškega zdravnika dr. Reela. Prej ali slej taki ljudje podležejo ali zaradi sepse ali zaradi pljučnice ali kakršnih koli drugih komplikacij, ki so povezane z zastojem krvnega obtoka. Ali jim moremo resnično pomagati? Ne. Njihovo stanje je brezupno: nemogoče je, zamenjati izumrle celice možganov. Na srečo smemo v vsej sovjetski praksi našteti le nekaj desetin takšnih tragičnih oživljanj. In vendar bi tudi teh bilo še manj, če bi vsakokrat trezno o-cenjevali vse možnosti oživljanja pri sedanjem stanju znanosti. Toda te so omejene v okviru že o-menjenih minut. Redko kdaj je uspelo popolnoma oživiti «mrli-ča», potem ko mu je srce prenehalo biti za pet ali šest minut. Pri sodobnem znanju je očitno zelo nevarno, oživljati človeka, če njegovo srce ne bije že sedem ali osem minut, ker je pri tem skoraj gotovo, da bomo človeka sicer oživili, da pa ne bomo imeli živega človeka, pač pa »živega mrliča«. In prav v tem je nekakšen kon- flikt znanosti. Zdraviaki, ki razpolagajo z znanjem in sredstvi za ponovno vzpostavitev srčne aktivnosti ter dihanja se ne jno-rejo upreti skušnjavi, da bi svoje možnosti izkoristili. Mnogi med njimi si še vedno utvarjajo, da se bo vse ostalo samo ob sebe obnovilo, če bodo pripomogli k oživljanju srca in k ponovnemu delovanju pljuč. Etična in družbena odgovornost v zvezi s tem oživljanjem še nista bili dojeti s potrebno resnostjo. Mnoge motijo poročila o možnosti oživljanja po daljši klinični smrti. Gre za poročila, ki se pojavljajo v strokovnem slovstvu. In vendar so te vesti najpogosteje netočne, včasih celo lažnive. Točno je, da se s poskusi na živalih s pomočjo pdsčbnih metod dosezajo očitni uspehi: popolno obnavljanje delovanja srca. Toda točno je tudi drugo: ne smemo prenašati na človeka to, kar smo npr. dosegli na psu, kajti čim bolj razviti so možganski centri, tem drugačno je reagiranje ob takšnih primerih. Čeprav bi se na prvi pogled okvara mogla pri psu ali človeku po obsegu enaka, se pri psu more kompensi-rati, prizadetega človeka pa spremeni v trajnega invalida. llllllllllllIUIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlfllflllllinillHIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIHIIlUlliliiiiiiiiiiiiiiiiiIll NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Nordhoff- Hall: Upor na Bountyju s« (od 21.3. do 20.4.) Danes > uY? dudi priložnost H/vf^avitev v trge vl,0ralno zadoščenje. za precejš-v v trgovini ali na 21.4. do 20.5.) Če boste i°W i®stl° vzeli pobudo v svoje 5* tiL u.speh zagotovlj ne bo prav. v(od 21.5. do 22.6.) Sre- Aino vzeli pobudo j? tletzagotovljen. Z zdrav- t? V WQ zi-°- ao ZJ..O.) oie- ?faz P°.s‘lh, posebno pri nakupih. jJtoi. zav boste prodrli v novi *!. hisJ0? 23-6- d° 22-7-) Priznajte, [Jtožbi lrr>cli prav in s tem bo v ier>ih t°vno mir. V družini pa iJ-iiV ( *otnpromisov. JJte sitod 23.7. do 22.8.) Ne utvar-Vsi Qa boste s svojo idejo pro-|h* iLJ0 Proti vam. Nekoliko več bSViptoa- C'°3ti \(od 23-8- d0 22-9 ) v ne" sVv da se bo vaš tekmec * Hkičijgjtokoliko več zabave, da TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nekoliko več reda in vztrajnosti in vse bo prav. Tudi v družini bo šlo vse prav, če ne boste preveč zahtevni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nepredvidene, vendar nevšečne o-vire, ki bodo zavrle vašo dejavnost. V ljubezni prav nič novega. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S spretno potezo ! kis te vplivali tudi na ljudi, ki vam niso naklonjeni. Ne porušite mostov za seboj. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pojasnite svoje načrte sodelavcem, da jih bodo razumeli. Na vidiku nova ljubezen ali vsaj simpatija. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo tvegan dan. Krivi ste si sami. Drugič v ec resnosti. Uspehi v ljubezni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo napeto ozračje v poslovnih krogih. Vnesite več reda. Harmonija v ožji in širši družbi. Bountg, to je ime ladje angleške mornarice, ki je ob koncu 18. stoletja povzročila do tedaj enega najburnejših dogodkov v dotedanji pomorski zgodovini: u-por posadke proti kapitanu. Ladja je bila določena, da bi s Tahitija prepeljala sadike kruhovca na zahodnoindijske otoke, da bi ta rastlina dajala poceni hrano za tamkajšnje sužnje. Ladja je odšla na pot pod vodstvom kapitana Bligha, ki pa je skrajno surovo in nečloveško ravnal s posadko, da se mu je ta uprla in prevzela ladjo. Kapitana in njemu zveste može so uporniki postavili na splav. Toda kapitan se je rešil in se vrnil v Anglijo, od koder so poslali novo vojno ladjo po upornike. Nekaj so jih našli, prepeljali v Anglijo in pobesili. Večina pa je za vedno ostala na otokih Južnega morja, kjer so bodisi tragično pomrli ali pa se skrili in tam ostali. Ta dogodek z ladjo Bountg je zamikal tudi dva ameriška pisatelja, (bila sta to Charles Nord-hofj in James Norman Hall), ki sta se po prvi svetovni vojni naselila na Tahitiju in zbrala tam gradivo o usodi ladje Bountg in njenih mornarjev. Na podlagi odkritega gradiva sta napisala roman v treh delih ter v njem opisala dramatično ozadje in posledice upora na Bountgju, pa tudi usode njegovih krivih in nedolžnih udeležencev. Po romanu posneti film smo pred leti gledali tudi v kinu. Zdaj pa imamo to delo v prevodu tudi na našem knjižnem trgu. UPOR NA BOUNTYJU je naslov tudi slovenskega prevoda romana, ki je izšel pri založbi Obzorja v Mariboru in katerega je v sočno slovenščino lepo prelil Janko Moder. V romanu pripoveduje vso zgodbo kadet Roger Byam, katerega je kapitan Bligh zaradi prijateljskih zvez z družino vzel na krov Bountgja. Vendar pa je bil prav isti mož kriv, da je bil mladi fant obsojen na smrt in skoraj po naključju zadnji hip rešen. Kadet Bligh pripoveduje pot Boun- tyja iz Evrope na Južno morje in ravnanje kapitana, ki je bilo ne samo strogo, temveč skorajda nečloveško in kruto. Prav zato je prišlo do upora in do prevzema ladje po posadki. Bounty je srečno prevozila do otokov in tu so se nekateri izkrcali, drugi pa so nadaljevali vožnjo po morju in se končno naselili na nekem otoku in ladjo razbili. Byam se ni udeležil upora, vendar je ostal kot neopredeljen na ladji. Ko pa so mornarji angleške mornarice prišli iskat upornike, ga je kapitan Bligh, ki se je rešil v Anglijo, obsodil, da je bil med zarotniki. Byama, ki se je poročil z lepo domačinko in z njo dobil otroka, so na silo odpeljali .■ Anglijo, kjer je komaj ušel smrti, nato pa znova vstopil v mornarico ter postal častnik. Taka je zgodba, ki jo napeto in predvsem zanimivo pripoveduje e-den od udeležencev usodne vožnje ladje Bountg, upora in burnih doživetij na južnomorskih otočjih. Pripoved je izredno pestra, razgibana, polna opisov pomorskega življenja, narave in predvsem dogodkov, ki so sledili usodnemu uporu. Seveda nam razkrinka tudi naravnost nečloveške metode, ki so tedaj vladale v mornarici kraljevskega veličanstva in ki so nedvomno tudi pripomogle, da so Angleži obvladali postojanke v vseh predelih sveta. Na drugi strani pa prikazuje, kako so kapitani ladij z vso odločnostjo in nečloveškostjo opravili ne le junaštva, temveč prave čudeže, da so z malimi ladjami, brez opreme, strojev, brez vode in prave hrane opravili izredne podvige po neraziskanih prostranstvih svetovnih morij. Roman o uporu na ladji Bounty je zaradi izredne pestrosti dogodkov, ki jih opisuje, zaradi prikaza tedanjega pomorstva in drznih podvigov, in končno, tudi zaradi samega moralnega vprašanja, ki ga avtorja načenjata, vreden branja. Zlasti tistim, ki si žele opisov zanimivih dogodivščin, bo ta tekst več kot privlačno branje. Sl. Ru. POMEMBNE IZJAVE JIMA GARRI50NA J. Ruby in L. Oswald sta bila agenta CIA Kdo ve, kam vse bodo pripeljale niti, ee se bo umor predsednika Kennedyja mogel razčistiti do kraja? NEW ORLEANS, 18. — Preiskava, ki jo vodi okrajni preiskovalni sodnik Jim Garrison v zvezi z umorom bivšega predsednika Johna Kennedyja, se nadaljuje, pa čeprav se včasih o njej bolj malo govori. Od časa do časa pa pride na dan kak pomembnejši dogodek, ki ponovno vzburi javno mnenje, ker osvetljuje tudi nekatere stvari, ki so dejansko, milo povedano, že neverjetne. En tak dogodek so odločne izjave, ki jih je včeraj Jim Garrison dal v svojem intervjuju dnevniku »Dallas Times Herald« in ki jih je ta objavil danes. Jim Garrison je kategorično zatrdil, da sta bila tako Jack Ruby kot tudi Lee Harvey Oswald člana obveščevalne službe in da sta se tudi v svojstvu agentov iste službe med seboj poznala. Okrajni preiskovalni sodnik iz New Orleansa je izjavil, da že dolgo razpolaga z dokazi o tem in da je prav na račun tega zahteval in tudi dobil od sodnih oblasti, da so poklicale pred veliko poroto obveščevalnega agenta Regisa Kennedyja, agenta zvezne službe CIA, ker bi ta mogel «marsikaj povedati« v zvezi z zadevami, ki jih je Garrison dal v svojem intervjuju. Jim Garrison je glede tega rekel; «2e dolgo imamo na razpolago dokaze, da je Jack Ruby delal v Dallasu na račun CIA in da je v New Orleansu deloval kot agent CIA tudi Lee Harvey Osvaldu* «To pomeni — je dodal okrajni preiskovalni sodnik — da so pri CIA vedeli, in da se dobro ve, da sta se Ruby in Oswald poznala in da je Jack Ruby nesramno lagal, ko je večkrat in odločno, celo na svojem procesu, trdil, da ni nikoli poznal Osvalda, preden ga ni na hodniku sedeža policije v Dallasu umoril. Poleg tega je laž tudi to, kar je trdil Jack Ruby, ko je rekel, da je Oswalda umoril zato, da bi maščeval smrt predsednika Johna Kennedija.« V svojem intervjuju je Jim Garrison nadalje potrdil, da je O-svald poznal in si na poseben način zabeležil «tajno.> telefonsko številko Jacka Rubyja, tajno telefonsko številko, ki je bila znar na tudi Clayu Shavu, to je tistemu poslovnemu človeku, ki ga je okrajno tožilstvo v Nev Orleansu formalno obtožilo sodelovanja «pri zaroti za umor predsednika Kennedyja«. Medtem se nadaljuje nadaljnje zasliševanje pred veliko poroto, ki naj se izreče, ali ima okrajni preiskovalni sodnik Jim Garrison prav, ko zatrjuje, da John Ken-nedy ni bil žrtev enega samega zblaznelega človeka, pač pa žrtev »plačancev« ali enega samega morilca, ki pa je delal po naročilu zarotnikov. Včeraj je v zvezi s tem prišel pred veliko poroto član ameriške policije Regis Kennedy, ki ga je velika porota zasliševala več kot eno uro. Pred poroto pa se je Kennedy pri določenih vprašanjih «umaknil» izgovorom, da ne sme odgovoriti, ker mu tega ne dopuščajo njegovi predstojniki. Pri tem se je član obveščevalne službe CIA tudi izgovarjal, da ima kot obveščevalni agent pravico, da se pričanju izogne. Kakor Je znano, Je zvezni de-partman za pravosodje prepovedal Kennedyju da se predstavi sodišču v New Orleansu, sedaj pa prihaja izjava, da ta ustanova nima pravice, prepovedati ((funkcionarjem«, da bi se predstavili sodišču, če so normalno in po vseh pravilih pred sodišče poklicani. Policijski agent Regis Kennedy in njegovi predstojniki so torej klonili pred odločnim ukazom kompetentne sodne oblasti, toda z druge strani Regis Kennedy, član obveščevalne službe CIA, dejansko ni povedal nič o tem, kaj se je zgodilo tik pred umorom predsednika Kennedyja. V Ameriki je med mladino zelo razširjeno geslo, ki ga mnogi nosijo na prsih v obliki značke. Geslo pravi: «Oswald, kje si sedaj, ko si nam tako potreben!« Geslo, ki smo ga navedli, je zelo izrazito in ne potrebuje posebne razlage, pa čeprav vse kaže, da Oswald ni morilec predsednika. Kennedyja. DESET LET RAZVOJA KOPRSKEGA PRISTANIŠČA Na kraju, kjer so privezovali čolne pristajajo sedaj čezoceanske ladje Do konca leta že 800 m operativne obale - 800 tisoč ton prometa čez nekaj dni — 23. maja — bo minilo deset let, odkar so se začela prva dela na izgradnji koprske luke. Na severni obali Kopra, kjer danes pristajajo čezoceanski parniki, je bilo takrat privezanih na kole le nekaj skromnih ribiških čolnov. Treba je bilo začeti iz nič. Najprej so poglobili morje, nato pa se je začela izgradnja operativne obale. Decembra 1958 so izročili prometu prvi vez operativne obale v dolžini 135 metrov. Danes ima Luka Koper že 550 metrov operativne obale, nadaljnjih 120 metrov pa je v zaključni fazi. Podjetje ima v načrtu še en vez v dolžini 150 metrov, tako da bo luka Koper že prihodnje leto razpolagala z nad 820 metri operativne obale. Promet se je povečal od začetnih 60 tisoč na sedanjih 800 tisoč ton letno, pri čemer je treba upoštevati še dejstvo, da tone niso edino merilo, saj se je luka prav v zadnjem času specializirala za kvalitetno blago in bi torej skozi finančne pokazatelje dobili še u-godnejšo podobo uspehov. Skozi desetletno delo je luka Koper že dobila svojo fiziognomijo in jasen proizvodni koncept. Luka se je specializirala predvsem za transport prehrambenega blaga, zlasti južnega sadja, mesa, rib, žitaric, sladkorja in kave. Drugi glavni del njene dejavnosti so prevoz lesa in lesnih izdelkov ter raznih strojev in drugih kovinskih predmetov. Eden največjih uspehov pa je vsekakor uresničevanje sodobnih konceptov delovanja luk, to je, da luka ni več samo prekladalec blaga, ampak d^ daje temu blagu tudi novo kvaliteto. Zato je bilo potrebno vložiti velike vsote denarja v izgradnjo najmodernejših skladišč, hladilnic, raznih strojev prehrambeno predelovalne industrije, za nabavo pristaniške manipulativne mehanizacije, za izgradnjo transportnih trakov in silosov, za izgradnjo rezervoarjev za goriva in maziva itd. Čeprav je luka šele v prvi fazi uresničevanja tega koncepta, je dosegla že vrsto lepih uspehov. Danes ima na primer že 60 tisoč kvadrktnih' metrov pokritega skladiščnega prostora, do konca leta pa se bo to število povečalo na blizu 100 tisoč. Luka ima nadalje večje število tako imenovanih plinskih celic za dezinfekcijo in dozorevanje južnega sad- Gojenci glasbene šole Glasbene matice, ki so nastopili v torek na javni produkciji v mali dvorani Kulturnega doma Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Vokalni ansambli - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Skupina Carla Pacchiorija - 17.20 Zabavali vas bodo - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.13 Umetnost in prireditve - 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja - 18.50 Skladbe davnih dob - 19.10 S. Kralj: Nastanek in razvoj konja »lipicanca« - 19.25 Plošče, ki so mladini všeč - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli u-trinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil. Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 14.20 Istrski motivi - 14.40 Rigoni-Galli «Prigode 1943». Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.15 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije - 14.00 Popularne skladbe - 15.00 Zbor slovenske filharmonije - 12.45 Domači ansambli 16.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme - 16.30 Ob 400-letnici rojstva C. Monteverdija 17.40 Današnji gostje -18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glas- PETEK, 19. MAJA 1967 be - 9.07 Dvorak, Ortolani, Strauss itd. - 10.05 Plošča za poletje - 10.30 šola - 11.00 Triptih - 13.33 Orkester in pevci - 14.40 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Program za mladino - 17.20 Lahka glasba -17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park -20.10 Giro dTtalia - 21.15 Simfonični koncert. //. program ja, pražamo kave, moderno pakirnico in luščilnico riža. V načrtu pa je vrsta objektov, med drugim silos za žitarice s kapaciteto 30 tisoč ton. Na osnovi nove uredbe bo mož-no v Industrijski coni luke angažirati ob domačem tudi tuji kapital. Tu bo šlo za sodelovanje med domačimi in tujimi podjetji, kjer bo točno določeno, koliko oziroma kaj bo kdo investiral, nadalje profitna mera in končno bo-sta morala oba partnerja nositi tudi enak riziko, če stvar ne uspe. Za objekte v luki za zainteresirani številni evropski in izvenev-ropski podjetniki. Tako se Združene države Amerike zanimajo za kemično industrijo, Zahodna Nemčija za konfekcijo, Italija pa za industrijo plastičnih izdelkov. Razen za južno sadje se namerava luka specializirati zlasti za pretovarjanje kemičnih izdelkov in sploh za kemično industrijo. V načrtu je, da bodo del obale usposobili izključno za pretovor fosfatov. Pomembna vloga luke Koper Je nadalje v tranzitu. Zadnji dve leti je tranzit v stalnem porastu. Interes je največji v CSSR, takoj za njo pa sta Avstrija in Madžarska. Luka Koper si je vsekakor močno prizadevala, da bi bila konkurenčna drugim jadranskim pristaniščem tako v ceni kot v kvaliteti uslug. To ji za sedaj vsekakor uspeva, še boljše perspektive pa bodo Jeseni, ko bo zgrajena koprska železnica in ne bo več vse odvisno od cestnega transporta. Nedvomno sta kolektiv, ki šteje danes že nad tisoč zaposlenih, in njegov direktor Danilo Petrinja, opravila v desetih letih o-gromno delo in jasno odgovorila posameznim skeptikom, ki so menili, da bo Koper težko konkuriral večjim pristaniščem, ki imajo poleg vsega drugega tudi močno tradicijo, utrjene poslovne stike in vsestranske izkušnje. Res je sicer, da je bila luka Koper večkrat v velikih težavah, toda v takih trenutkih je celotni slovenski gospodarski potencial znal pravilno oceniti, kaj r-imeni imeti lastno pomorsko tre | urino bazo. Nedvomno lahko pri akujemo, da se bo tudi v prihodnje nadaljevalo angažiranje slovenskega kapitala s prav takim tempom kakor doslej, ko so bila potrebna velika sredstva za gradnjo skladišč, železnice in drugih objektov. Pri tem seveda ne gre za nobeno sentimentalnost, ampak za jasne ekonomske račune. Industrijska cona Kopra s številnimi objekti za predelavo blaga, ki prihaja po morju, oziroma, ki ga odvažajo po morju, je stvar, ki mora uspeti. O tem so nas prepričali že prvi rezultati. Dovolj zgovoren pa je tudi interes, ki ga kaže tuji kapital. NICA, 18. — Davi malo po osmi uri so trije roparji napadli bančnega nameščenca in mu od vzeli vrečo, v kateri je bilo neda.i nad milijon frankov, torej nad 125 milijonov lir. Po uspelem «pod vi gu» jim je uspelo pobegniti, pa če prav je do ropa prišlo v samem središču mesta v Drevoredu Vic torja Hugoja. ■■■■■■Hi n!7 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Plošča za poletje -9.40 - Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Pet celin - 10.40 Glasbeni profili - 11.42 Pesem desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Za prijatelja plošč - 15.15 Dirigent Otto Klemperer - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Operetna glasba -18.35 Enotni razred - 19.50 Giro dTtalia - 21.00 Z mikrofonom v Nuoru - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Klavirske skladbe - 10.35 Schumannovo skladbe - 11.00 Du-kas in Grieg - 12.20 Weber in Janaček - 13.15 Simf. koncert, sodeluje Bruno Giuranne - 14.30 Basist Cesare Siepi - 15.25 Gounodo-va opera «Le medecin malgre lui» - 17.10 Mozartove skladbe - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Kulturni pregled 19.15 Koncert - 20.30 Znanstvena oddaja: Možgani - 21.00 Varietejska glasba -22.50 Literarna oddaja. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ansambel Weekend - 9.40 Mla- dinski zbori - 10.15 Skladatelj Sla-venski - 10.35 W. Schnurre: Zamujeno - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Popevke - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Japonski zabavni ansambli - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 S popevkami po svetu - 15.20 Napotki za turiste - 15.25 Zabavni inter-mezzo - 15.40 Mladinska oddaja - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 B. Finžgar: Klasiki zabavne glasbe - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Lepe melodije - 20.20 Zunanje pa litični pregled - 20.30 Slovenska zemlja v pesmi - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Stravinski in Hinde-mith - 22.50 F. E. Parkers: Pesmi - 23.05 Nočni mozaik jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 12.30 Na daljevalni tečaj 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Simf. koncert - 19.15 Mehanizem ital. gospodarstva - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Abraham iJncoLi, 2. nadalj. - 22.15 TV razprave - 23.00 Dnevnik - 23.30 Giro dTtalia. II. kanal 18.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Poljudna znanost: «V pričakovanju rojstva» - 22.05 Glasbeni spored. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli • 10.40 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe . 17.05, 20.00 in 21.50 Poročila - 17.10 Oddaja za otroke - 17.55 Obzornik - 18.15 Rezerviran čas - 19.05 Balzac: Izgubljene iluzije - 20.37 Prvi krik — češki film. V NEDELJO DOPOLDNE V Krminii proslava obletnice bitke pri Peternelih v Brdih V njej so se proti nacistom skupno borili slovenski in italijanski partizani Sekcijski odbor ANPI v Krminu priredi v nedeljo 21. maja v občinski gledališki dvorani svečano proslavo 23. obletnice bitke pri Peternelih v Brdih, ki so jo slovenski in italijanski partizani skupno bojevali proti nacističnim četam, da bi dosegli skupen cilj: osvoboditev svoje domovine ter mir na svetu. Program manifestacije obsega ob 10.30 imenovanje predsedstva in pozdrav delegacij; prisotna bo delegacija Zveze borcev iz Nove Gorice in Dobrovega. Prebrali bodo pisma na smrt obsojenih, nakar bo sledil govor prof. Vittorina Zanija, poveljnika ozopovcev. Družinam padlih v osvobodilni vojni bodo izročili priznanice. Ob 12. uri bodo udeleženci proslave v povorki odšli k spomeniku padlih na Trg svobode ter na pokopališče, kjer je grobnica padlih partizanov, in položili venca. Prireditelji vabijo k udeležbi partizanske organizacije, ki naj prinesejo s seboj svoje zastave. Spomladansko zasedanje občinskega sveta v Tržiču Občinski svet v Tržiču bo imel *vojo prvo sejo spomladanskega ci- Gorica VERDI. 17.30—22: «11 fischio al našo«, Ugo Tognazzi in Franca Bet-toia. Italijanski barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO. 17.30: «Funerale a Berli-nov>, M. Caine in E. Renzi. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: «11 se- greto di Ringo«, J. Harrisom in M. Dovan. Kinemaskopski italijanski barvni film. CENTRALE. 17.15: «Io non prote-sto, io amo», C. Caselli in M. Girotti. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «11 lungo, il corto, il gatto«, Franco Franchi in Oiccio Ingrassia, italijanski film v barvah in kinemaskopu. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «Sparback», R. Woods in E. Andersen. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30—22: «L’immora. le«, U. Tognazzi in St. Sandrelli. PRINCIPE. 17.30—22: «Mauway», J. Andrews, M. Sidow in B. Harris. Kinemaskopski barvni film. Ronke EXCELSIOR. 19—22: «1 cuori in-franti«, Nino Manfredi, F. Valeri in T. Buazzelli. RIO. Zaprto. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italija št. 89, tel. 24-43. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «A1 Redentore«, dr. Enneri in de Nordis, Ul. F.lli Rosselli 21, f-1 79'Ufl LEKARNA V RONKAH Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alla stazione« dr. Matitti — Vermeljan, Ulica Garibaldi 3, tel. Razna obvestila Tudi letos, in sicer 10. in 11. junija se bodo srečali bivši idrijski realci v Idriji pri vseh «rihtah», a posebno pri «žlikrofih». klusa v petek 26. t.m. Za to sejo je na dnevnem redu med drugim tudi proračun za 1967, o katerega postavkah so že razpravljali občinski odbor in predstavniki levega centra posamič. V teh dneh pa ga bodo obravnavali tudi na skupnem sestanku. Poročilo o proračunu bodo podali župan in vsak odbornik s svojega področja. Občinski odbor je imel včeraj ponovno sejo, na kateri so obravnavali osnutek za novi organski pravilnik. Proučili so tudi možnost, da bi odprli občinski urad za statistiko in proučevanje. Novi izvršni odbor mestne sekcije PSU Novoizvoljeni odborniki mestne sekcije PSU so imeli preteklo sredo zvečer svojo prvo sejo, na kateri so izbrali iz svoje srede petčlanski izvršni odbor. Za tajnika sekcije je bil izvoljen Giorgio Dellago, za njegovega namestnika in za krajevne ustanove Livio DelTOrco, za organizacijo Gianni Devetag, za upravne posle Tullio Zorzenon, za manjšinske zadeve in tisk Ivo Marinčič. V nadzornem odboru pa so: Ed-mondo Candutti, Alessandro Furlan in Ferdinando Carbone. Dan matere in otroka bodo slovesno praznovali v Tržiču v nedeljo 28. maja v domu matere in otroka v Ul. Rossini. Ob tej priliki bodo razdelili nekaj denarnih nagrad in diplom tistim materam, ki so redno obiskovale posvetovalnice ONMI. Podelili bodo 10 diplom in 24 denarnih nagrad. Revnejšim družinam bodo ob tej priliki razdelili darilne zavoje z opremo za otroka in oblačili. NASA POKRAJINA JE V DRŽAVI NA ŽALOSTNEM 2, MESTU Prizadevanja zdravstvenih oblasti za cepljenje otrok proti tbc Cepljen otrok bo vse življenje odpornejši proti bolezni Goriška pokrajina je po odstotkih jetičnih na drugem mestu v državi. Zavoljo tega žalostnega primata je pokrajinski protituberku-lozni konzorcij začel široko akcijo, da bd zmanjšal število bolnikov. Dr. Tulilo Tomassich je doslej imel v imenu konzorcija več predavanj zlasti med učitelji ter jim pojasnil akcijo konzorcija za cepljenje otrok. V Italiji deluje dobra zdravstvena organizacija za preganjanje bolezni. Otroke jKjgosto-ma skermografirajo ter jih preiskujejo v dispanzerjih, prav tako tudi odrasle, da bd odkrili nove primere obolenj že v začetni fazi. Vendar se je izkazalo, da ta postopek še ni dovolj zanesljiv ter je mogoče bolezen preprečiti s cepljenjem, ki je zelo razširjeno v ••iiiiiriiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitMiiiMiititiJiiiiiiiiif iiiiiiviiiiiiiiatiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif«iiiii>iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii> IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Sprl se je s financarjem pri Rdeči hiši ter se moral zagovarjati zaradi žalitve Z avtom je prehiteval po desni strani - Zaradi nepravilne obtožnice so ustavili sodni postopek Po več kot enomesečnem presledku so bile včeraj pred goriškim okrajnim sodiščem zopet običajne četrtkove razprave, pn katerih je sodnik dr. Simone obravnaval vrsto drobnih razprav. Ker je žalil finančnega stražnika, ko je ta opravljal svojo službeno dolžnost na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, se je moral za govarjati 50-letni prodajalec copat Gino Ferro iz Gonarsa, Ul. Trieste 64. To se je zgodilo nekaj po 20. uri zvečer dne 10. februarja letos. Ferro je bil namenjen s svojim avtom giulia 1600 v Jugoslavijo, ko ga Je finančni stražnik na blo ku prt Rdeči hiši ustavil in vprašal za dokumente, tudi za radijski sprejemnik, ki je vključen v avtu. Prt tem pa se je Ferro, ki se mu je mudilo, sprl s financarjem in ga žalil z besedami. Zato ga je financar prijavil sodišču, kd je včeraj obsodilo Ferra na 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa. Plačati bo motal tudi sodne stroške. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 56-letni Leonardo Dom-pieri iz Trsta, Passeggio S. Andrea 14, pod obtožbo, da je s svojim avtom prehitel po desni strani neko drugo vozilo. To se je zgodilo dne 28. novembra lani ob 19. uri zvečer v Gorici, na križišču Ulio Aqulleda, Korzo Italla in Manzano. To je videl neki podporočnik, ki se je peljal mimo z vojaškim vozilom in si vzel številko njegove evidenčne tablice. Pozneje ga je prijavil karabinjerjem, ki so ga na podlagi številke avtomobila tudi našli. Dne 8. marca letos ga je okrajni sodnik obsodil na plačilo 20 tisoč lir globe. Dompieri pa se je pritožil in včeraj sta dižav-ni tožilec in branilec dr. Oiannat-tasio zahtevala njegovo oprostitev, ker mu nihče ni predložil lista za plačilo globe. Sodnik pa tega ni upošteval in je potrdil prvo obsodbo. Plačati bo moral tudi nove stroške. Zanimiva je fudi zadeva Velca Legovlni-Levina iz Gorice, Ul. For-mica 17. Dne 9. marca lani okrog 8.50 ure zjutraj ga je ustavil v Ul. d'Alviano v Gorici mestni stražnik in ugotovil, da se je Legovini vo zil z avtomobilom sam, čeprav je imel le roza dovoljenje za vežbanje s spremljevalcem. Zadeva je prišla pred okrajnega sodnika, ki ga je dne 21. Julija lani obsodil na 40 dni pripora in 4000 lir globe. Le-goviiii pa se je pritožil na okrožno sodišče in navedel, da ni res, da ni imel voznega dovoljenja, ker je v resnici imel patentih tipa A, se pravi za motocikle. Okrožno secišče je spričo tega ugotovilo nepravilno obtožbo, razveljavilo prvotno* razsodbo in vrnilo vso zadevo okrajnemu sodišču. Sodnik je včeraj ustavil sodni postopek proti obtožencu z ugotovitvijo, da ni mogoče sodno postopati proti obtožencu zaradi nepravilno formulirane obtožnice po predpisih cestnega pravilnika. Obtoženca je branil odv. Pedroni. Čestitke Martine predsedniku Vižintinu župan občine Gorica Michele Martina in predsednik pokrajine Gorica Bruno Chientarolli sta poslala čestitke Milanu Vižintinu ob njegovi izvolitvi za predsednika občinske skupščine Nova Gorica. Predsednik Vižintin in član slovenske vlade Jožko štrukelj bosta te dni v Gorici gosta župana Martine in predsednika Chientarollija. Avto je povzročil padec motociklista Včeraj ob 11.39 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 21-letnega dijaka iz Podgore, Ul. Giusti 3, Silvana Obe-diča. Zdravniki so mu ugotovili u-darec v glavo s pretresom možganov ter so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. Obedič je povedal, da se je peljal z motociklom Morini po Ul. Petrarca proti Trgu Battisti v Gorici, kjer mu je nenadoma prečkal pot neki avtomobilist s svojim vozilom in povzročil njegov padec. številnih državah na svetu, zlasti v Sovjetski zvezi, ZDA, na švedskem in v Jugoslaviji. Na Goriškem bomo s cepljenjem pričeli med šolsko mladino z novim šolskim letom. Preden pa te otroci cepijo, je potrebno ugotoviti, v katerem razdobju pride o-troški organizem prvič v stik s Kochovim bacilom ter izvršiti cepljenje tik pred tem. Da bi prišli do te ugotovitve, so podvrgli poskusu »tuberkulozne alergije« o-snovnošolske otroke v občini Gorica. V prihodnjih dneh bodo poskus opravili tudi v občini Tržič in Krmin. Protituberkulozno cepljenje dejansko zamenja prvo okužbo, bi na blag način prizadene skoraj vsakogar v prvih letih njegovega življenja. Razlika je samo v tem, da je cepljena oseba odporna proti poznejšim infekcijam, medtem ko bo necepljena oseba v teku svojega življenja laže obolela. Vloga vzgojiteljev v tej akciji je nadvse pomembna; zavoljo tesnega stika s starši lahko ugodno vplivajo nanje ter jih v interesu njihovih otrok prepričajo o velikem pomenu cepljenja otrok proti tej zavratni bolezni. Izpred sodišča v Tržiču Okrajni sodnik v Tržiču je včeraj obsodil na dva meseca zapora Ot-taviano Dreossi iz Tržiča, Ul. Pri-mo maggio 145, ki je bila obtožena, da je dne 14. aprila lani pretepla Jolando Biče iz Fogliana. Plačati bo morala tudi odškodnino in stroške. Kazen je pogojna s pridržkom, da v enem mesecu plača odškodnino in sodne stroške. Branil jo je odv. Venier. Ker se je vozil z avtom brez voznega dovoljenja in brez drugih dokumentov, ter s pokvarjeno avtomobilsko lučjo, je bil včeraj obsojen 26-letni Paspuale Juriševič iz Tržiča, na plačilo 15.000 lir globe in plačilo stroškov. Kazen pa je pogojna. UJiiuiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiimitiniiiiiiiiiiiiHiiiiiHiimiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii TURISTIČNE POBUDE V BENEČIJI Na Matajurju bodo zgradili zimsko turistično središče Prispevki dežele Pro Natisone in CAI - Nova cesta Prizadevanja ustanov in organizmov, ki jim je pri srcu turistični razvoj Matajurja, skorajda ne poznajo počitka. Prejšnji dan so se Prof. Italo Cotuno, znani italijanski enolog, govori pred številnimi vinogradniki v dvorani trgovinske zbornice o konzorciju za zaščito originalnih briških vin v Čedadu sestali voditelji Pro Natisone in alpinističnega društva CAI ter se pogovorili o nadaljnji konkretizaciji osnovne zamisli o izgradnji turističnega središča, privlačnega pozimi in poleti. Namen sestanka je bila ustanovitev družbe, ki bo zgradila ter upravljala žičnice za zimski turizem na Matajurju. Sestanek je bil nadvse koristen ter so prisotni prispevali šest milijonov lir. Deželna uprava je že pred časom na posredovanje krajevnih uprav primaknila 13 milijonov. Zbiranje sredstev se bo nadaljevalo toliko časa, dokler ne bodo zbrali zneska, potrebnega za nabavo naprav. Izgradnja turističnega centra na Matajurju, zanimivega za vso deželo, še celo pa za vsa tri glavna mesta naše dežele, se je začela pred dnevi, ko so se lotili gradnje nove ceste med Ložcem in Matajurjem. ENEL bo kmalu začel graditi električno kabino, da bi se moglo območje napajati z zadostno količino in tudi s primerno jakostjo toka, potrebnega za žičnice. Posebno zanimiva je cesta v gradnji, ki bo speljana ob spodnjem pobočju hriba ter bo povezovala dve dolini. KVALIFIKACIJE ZA II. LIGO Križani na dobri poti Rosandri trda prede Pozzuolo v gosteh Vesne, Maranese pa Rosandre Po končanem prvenstvu III. amaterske lige sta si enajsterici Vesne (v skupini L) ter Rosandre Žerjal (v skupim M) osvojili naslov prvaka. S tem sta se tako tudi uvrstili v kvalifikacijski turnir za prestop v II. amatersko ligo. Z žrebanjem je Rosandra prišla v skupino «A» skupaj s Fontana-freddo, Ločnikom in Maranese. Od štirih enajsteric bodo prve tri prestopile v višjo ligo, zadnja pa osta. ne še naprej v III. amaterski kategoriji. Kvalifikacijske tekme so se že začele pred tremi tedni. V prvem kolu je bila Rosandra v gosteh Maranese. Kljub dobri igri pa so morali Boljunčani prepustiti zmago domačinom ter kloniti 3:1. Enajsterica Ločnika pa je zaključila prvo tekmo 1:1 s Fontanafreddo. V drugem kolu je bila Rosandra gost goriške enajsterice Ločnika, ki je s pičlim 1:0 odpravila Tržača. ne. Maranese pa je še enkrat prišla do celotnega izkupička s Fontanafreddo 1:0. V nedeljskem zavrtljaju pa je Rosandra igrala na domačih tleh. V gosteh je imela enajsterico Fontanafredde. Domačini so zaključili p.p. z 0:0, v 1’ d. p. pa so prišli v vodstvo z Vascottom ter rezultat obdržali kljub pritisku Fontanafredde, do konca. Enajsterica Ločnika pa je prisilila Maranese na delitev točk 1:1. Po nedeljskem kolu se je zaključil prvi del kvalifikacijskih tekem, id so imele kot protagonista enaj- mSJMM ejRODlTAUA Danes v Milanu sprint 50-letnice Jutri prva etapa Treviglio-Alessandria (140 km) MILAN, 18. — V soboto se bo začela etapna kolesarska dirka po Italiji. Ker letos praznujejo 50. obletnico obstoja Gira si je «patron» Torriani izmislil več novosti. Predvsem bodo jutri vsi prijavljeni nastopili v nočnih urah v Milanu na krožni progi izključno le za osvojitev prve roza majice. Ta novost kolesarjev ni navdušila, ker dirkati ponoči po ulicah, kjer so tramvajske tračnice z nevarnostjo padcev, ni preveč prijetno. Zadeva se torej profesionalcem ne izplača. Vseeno pa bodo morali vsi nastopiti. Prijavi jence bodo razdelili v 14 skupin in najhitrejši bo v soboto, ko bo start prve etape, oblekel prvo roza majico. Precej nezadovoljstva je bilo tudi zaradi dolgih prevozov. Iz Neaplja bodo morali kolesarji v Palermo z letalom ali parnikom. Za pot iz Palerma v Catanio se bodo lahko poslužili ali letala ali vlaka, medtem ko bodo imeli na razpolago za prevoz od Catanie do Reggio Calabrie letalo ali aliskaf. Precej poti pa bodo prevozili z avtomobili. Vožnje bodo precej dolge, posebno od Chianciana do Rima. Z druge strani pa bodo etape krajše. Torriaiii upa, da bo s tem «poživil» Giro in da bodo etape prav zaradi tega vsak dan razburljive. Vodje posameznih ekip in tudi številni kolesarji so mnenja, da bo ime zmagovalca znano še pred napornimi dolomitskimi etapami. Nihče pa na to ne more priseči, saj bo posebno 20. etapa s svojimi štirimi prelazi — Falzarego (2105 m), Poroi (2239 m), Rolle (1970 m), Brocon (1616 m) — prava mana za vzponske kolesarje. Sledila bo 21. etapa prav tako čez najvišje prela-laze. Prav zaradi tega ni mogoče izključiti možnosti maščevanja kakega «girina», ki bo ostal na ravninskih progah praznih rok. Največ pa je debat o letošnjem zmagovalcu. Italijani Motta, Gimon. di, Adorni, Zilioli, Bitossi, da imenujemo samo nekaj najboljših, bodo imeli v tujoih zelo nevarne tekmece. Dovolj je, če navedemo Merckxa, Anquetila, Simpsona, Ai-tiga, Simarja itd. Na startu bo 14 ekip s 140 kolesarji, ki bodo nastopili za barve Italije, Belgije, Danske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Holandske, Švice in Španije. Skoraj vse ekipe so danes prispele v Milan, kjer bo jutri »sprint 50-letnice». Prva skupina bo star-tala točno opolnoči, ostale pa si bodo sledile v presledkih 90". še prej bo rallye starih avtomobilov na startu Jih bo kakih 40, med katerimi bodo tudi taki, ki so jih spravili v promet 1909. leta, ko je bil prvi Giro. PIACENZA, 18. — Danes so v občinski dvorani v Piacenzi izžrebali pare dvoboja II. kola B skupine evropske cone za Davisov pokal Italdja-Luksemburg Jutri bosta prva dva singla in sicer Pie-trangeli - Baden in Maioli - Bras-seur. V soboto bo double: Italijo bosta zastopala Maioli in Crotta, medtem ko Luksemburžani še niso določili postave. V nedeljskem zaključnem dnevu bo Pietrangeli nastopil proti Brasseurju, Maioli pa bo imel za tekmeca Badena. MOKOBOm MINSK, 18. — Od jutri do nedelje bo v Minsku evropsko prvenstvo v grško-rlmskl rokoborbi. O-sem držav se bo predstavilo s popolno ekipo, medtem ko bosta Italija in Jugoslavija nastopili samo v nekaterih kategorijah. Med 150 atleti je največ favoritov v reprezentanci Sovjetske zveze, ki se bo sterico Maranese, ki je tudi n* vem mestu. Za točko razlike Ji =*• di Ločnik, za njo pa sta Rosand** in Fontanafredda. LESTVICA Maranese 3 2 1 0 5:2 Ločnik 3 1 2 0 3:2 ’ Rosandra 3 1 0 2 2.4 Fontanafredda 3 0 1 2 L« Po tem pregledu lahko da je pot za višjo ligo za .vsj* enajsterico še odprta. Glavni P*, tagonist Maranese, ki je že P»® svojo premoč, bo v nedeljo v g steh Rosandre. Boljunčani n® ” mačih tleh ne bi smeli zgubiti » bene prilike, ker njihov položaj lestvici ni preveč gotov. Vseka*., pa bi jih v nedeljo morda samo točka zadovoljila. Enajste® Ločnika bo v nedeljo igrala s tanagfreddo. Jasno je, da ®i|® Goričani na celotni izkupiček. *® tanafredda pa ne mara Poraz*affl zapustiti igrišče, ker bi bila s te j praktično že skoro odrezana borbe za prestop v višjo lig°-Kriška enajsterica Vesne pa v skupini «C» s Porpettom in *“ zuolom. Vesna je do sedaj odis* la le eno tekmo. Križani so bili gosteh Porpetta ter z gladki® odpravili domačine. Kazalo j®> je Porpettu s tem porazom ze * prta pot v višjo ligo. V nedeljske zavrtljaju pa je bil gost P°ZZ*!L ter z gladkim 4:1 odpravil g°, lje, ki so bili na papirju 2laVn favoriti te skupine. LESTVICA . Vesna 1 1 0 0 3:0 Porpetto 2 1 0 1 o Pozzuolo 1 0 0 1 1:4 Kot vidimo tudi v tej skupi® J pot za prestop v višjo ligo še oov ta. Glavno besedo pa imajo to** Križani. V nedeljo bodo iroelLf gosteh enajsterico Pozzuola ter P* v tej tekmi bo morda lestvica skupine dobila svoj obraz. J®"!*, je, da bi z zmago Križani PraS,». no že prestopili v višjo ligo, r zuolo pa bi bil s tem dokon® obsojen. Zato se nam ta obeta nad vse zanimiva, ker o._ enajsterici mislia na zmago. čani smo, da prav zaradi ega privabila ob rob igrišča mnogo vijačev. _ n B. *• HELSINKI, 18. — Od 28. sep* bra do 8. oktobra letos bo na skem evropsko košarkarsko Prv.t3. stvo za moške reprezentance * ^ lija bo v prvi tekmi igrala v1"., Bolgariji. V isti skupini, ki P° ofe. stopala v Tampereju, so še ' r. zentanoe Franclje, Izraela, ske, Vzhodne Nemčije, Sovje«* zveze in Grčije, medtem ko v Helsinkih nastopale Jug°s'av predstavila s šestimi svetovnimi Poljska, Finska, Romunija, »P** prvaki. V NEDELJO, 4. JUNIJA Planinsko-orientaciiski pohod SPDT obvešča vsa društva, da bo 4. Junija t.l. organiziraj® tradicionalni pomladanski planlnsko-orientacijski pohod za prehodni pokal Z Jelinčiča. Razpis tekmovanja bo objavljen prihodnjo nedeljo, za sedaj le nekaj podatkov: kot običajno bo ekipo sestavljalo 3 do 6 tek®0' valcev, vsaka ekipa bo morala imeti s seboj kompas, nahrbtnik 'n vse potrebno za pisanje. V okviru pohoda — za razvijanje družabnosti med člani 10 simpatizerji našega društva — misli SPDT organizirati ob do®* kapljici in pečenju janjčka na ražnju nekaj šaljivih tekem za n)®* še in starejše navijače in seveda tudi za tekmovalce - če b°d° tmeli še kaj sape. Torej, tekmovalci in prijatelji. nasvidenje prvo nedeljo junij®1 JOSIP KRAVOS: 13. re. Da, in to je tudi za nas težka dediščina.)) 2e isti večer govoril v že omenjeni dvorani. Na učeno bistroumen nač® pojasnjeval v lepi italijanščini, da je demokracija pojem i bodnega vladanja več strank, kajti brez teh ni različnih mn ni gibanja odkrite kritike, ker prav iz te se mora izluščiti v no najboljše. O socialni preuredbi je dejal, da mora vS' večja ali vodilna stranka stremeti za socialnim napredke1* plemeniti tekmi in svobodi na podlagi vesti in ljubezni do 1 njega. To zadnjo zimo vojne smo v družini nestrpno pričal*0 obvestilo iz Neaplja in jaz sem hodil poslušat radio k 9 dovirn kako poteka zaključna doba vojne. Vsi smo di'1 strpni. Posebno jaz se nisem več znašel tam v svojem 0 ru, vedno prisluškujoč notranjemu klicu po domovini, Pa prav so me imeli ljudje v Montecalvu kot za svojega i°, sem jim hvaležen, da sem prebil tri leta vojne prav med f Rad sem bil povsod zraven in sodeloval sem, kjer sem d10' Tega se nisem nikoli kesal, le v čast ml je, da sem Prip0' gel k temu, da danes bolje živimo, da je bilo moje delo P°“ čeno ljubezni do svojega naroda. Prve dni marca 1945 smo končno dočakali izpolnite'', šega hrepenenja, ko se je ustavil v bližini našega div®11 kamion, opremljen s tablico narodnoosvobodilne vojske- ** ga so poskakali naši fantje v vojaški uniformi in nam P? gali, da smo naložili naše reči In vse potrebno. Obkoli* nas domačini. Priredili so nam ganljivo slovo in ponavlj®11' je še vse prezgodaj in nevarno potovanje za družino 8 majhnimi otroki, da bi lahko ostali še med njimi. Posel”1 je težko ločila naša druga soseda in botra Maria Giorgi0lj, je do zadnjega držala v naročju malega Marka, ki Je 10 j sesal prstek. Ko Je mladi komandir videl vso to prijazno® di, jih je vse pogostil s takratno vojaško hrano. Poslovil’ se z objemi in solznimi očmi. Nato smo odbrzeli s kami0 proti Bariju. KONEC UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II, TELEFON 93-808 m 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnl‘P^f četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115324 f’ jr SFRJ: AD)T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči l-čun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - (Mil,ASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — vlali oglas 40 Ur beseda - Oglasi trJ®**f goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih p< krajin Italije pri «Societš Pubbltcitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega Mska, Trst Doživetja in opazovanja Do nas je prišel v civilu Stanko Savarin iz Šmarij pri Kopru, kateremu sem tudi, kolikor sem mogel, pomagal, vodeč ga po tamkajšnjih okoliških vaseh. Povabil me je, naj ga pridem obiskat v Neapelj na «prihvatno stanico«, kjer bom lahko tudi začasno pri njih, dokler se za družino ne najde primemo stanovanje. In res sem izkoristil prvo priliko. Ko je šel naš vaški trgovec v Neapelj, me je v zameno za moje delo peljal tja. Ostal sem tam teden dni. «Prihvatna Staniča« je bila v središču mesta v višjem nadstropju, nameščena v nekem večjem stanovanju, do katerega je vodilo dvigalo. Tu sem spoznal med dru giml takratnega konzula komisarja Nediča, ki je bil Dalmatinec in j-3 govoril dobro slovensko. Zvečer je prišel k nam na obisk tudi neki slovenski redovnik, ki je sodeloval z njimi v tem mestu. Doma je bil iz Ilirske Bistrice. Vse je bilo že dobro organizirano, posebno pa vojaška in partizanska stran. Ker ta čas ni bilo drugega, so me določili za vratarja. Stanko me je, če je le mogel, vabil s seboj, ko je šel po svojem poslu, in me vodil po tem velikem mestu, ki je lepo, a jaz se nisem čutil srečen v njem. Posebno še, ker me je Stanko vodil in zadrževal po krajih, kjer sem spoznaval njih način življenja v vojnih razmerah zasedenega prista niškega velemesta v boju za življenjski obstanek. Peljal me je. da mi pokaže v pristanu popolnoma izropano ladjo. Neapelj-čani so ji Izvrtali luknjo v trup in ponoči s čolni odvažali ameriško blago Videl sem, kako si je dala opravka ameriška policija v rdečih kapah; Neapeljčani so jo klicali «pomodori» in policajem tudi v obraz rekli «fessi». Nekoč, ko me je zvečer peljal v drug del mesta, sem v vrvežu opazil, kako je neki moški nosil majhnega fantiča, kaka tri leta starega, na rami v torbi in fantič je, navajen na to, spretno snel mimoidočemu klobuk z glave in ga stisnil v torbo. In vse se je pomikalo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Drugi dan zjutraj me je popeljal še v stranske ulice predmestja, od koder sem komaj čakal, da se izvlečem ven. Tudi tam sem v spremstvu Stanka prisostvoval nenavadnim goljufi jam in drznim krajam. V neki teh uličic so tudi prodajali raznovrstno manjvredno blago. Presenečala me je drzna iznajdljivost teh tatičev. Naj povem sledeči dogodek z osamljeno kmetico, ki je imela kar na tleh košaro z jajci naprodaj Tej se približa neki moški, prične si slačiti hlače ter počene kakor k veliki potrebi. Zenska se seveda sramežljivo obrne proč, a v tem hipu mož spretno dvigne košaro z jajci in odhiti. V tistem tednu se je v naši postojanki pripetil pretresljiv dogodek. Zmanjkala sta dva tovariša, ki so ju zahrbtno ubili ponoči na neapeljski ulici. To je povzročilo med nami napetost in razburjenje. Drugo jutro se pojavi na vratih lepo oblečena gospa, ki je prišla vsa zaskrbljena vprašat, če bi ji mogli kaj povedati o njenih dveh bratih, ki sta pripadala neki diviziji in ki je po padcu fašizma razpadla v Jugoslaviji. Ker se mi Je zdelo, da moram vse javiti, sem javil tudi to. Potrkal sem in Jo najavil od prejšnjih dogodkov že itak razburjenemu komandirju. Ko sem končal pripovedovati, mi rezko odgovori: «Povej ji, da sam ja zaklal oba.» Pustil je odprta sobna vrata in pogledal za mano, ko sem ženi lepo odgovarjal. Rekel sem ji na lep način, da za sedaj ne vemo še nič točnega niti za svoje, ker se vojna vihra še nadaljuje. In to je komandirju najbolj ugajalo, da sem razumel njegovo trenutno razburjenje. V zahvalo me je potrepljal po rami, rekoč: «Dobar si.» Pravil mi je dalje, kako se je tudi on že v zmedi znašel. «Ali veš, mi je pripovedoval naprej, kaj se ml je neverjetnega v tej borbi med drugim pripetilo? Ko smo popolnoma razdejali neki fašistični oddelek in preostale ujeli, se eden izmed njih postavi predme in me nagovori: Signor bandito, jaz bi hotel delati in ži- veti na kakršen koli način. — In določili smo ga, da je lupil krompir v naši edinici. Spoznali smo namreč, da siromak ni vedel, kdo in kaj so partizani, kakor tudi ona ženska sploh ni vedela, kaj je vojna.« Dogovorili smo se, da pridejo pome in mojo družino, ko bo za to ugodnejši čas. In še, da me bodo prej obvestili. Po vsej južni Italiji sta pričeli intenzivno agitacijo glavni stranki KPI in KD. Tudi v naši vasi sta bili že obnovljeni in prišli so tja tudi njih govorniki. Tik pred zimo je prišel že omenje ni začasni interniranec iz Calabrie Concetto, ki je vneto govoril za komunistično partijo v majhni vaški dvorani bivšega «Dopolavora». Takoj zatem pa je prišel minister tedanje vlade onorevole Iervolino, ki je govoril za Katoliško demokracijo. Jaz sem se rad udeleževal teh shodov, posebno kot opazovalec, ker še danes rad slišim obe plati zvona. Ko je prišel onorevole Iervolino v vas, so ga prvo sprejeli v občinski zgradbi. In ker so me imeli tamkajšnji vaščani za izobraženega, so k sprejemu povabili tudi mene. Ob tej priliki me je neki stari župnik tudi osebno predstavil, kar po domače: «Onorevole Iervolino, qui ti presento un bravo cecoslovacco di Trieste.« S prijaznim nasmehom me pogleda z izrazitimi očmi in popravi «sloveno», ter nadaljuje: «2al mi je, da ste morali vi kot dobri naši državljani prenašati hud pritisk fašistične diktatu-