TRST, petek 29. aprila 1955 Let0 XI. - št. 100 13029) Cena 20 lir Poštnin« plačan« v gotovini Til 94-638, 93-808, 37-338 it 37'JL' MONTECCHI It. *, III. nad, — TELEFON HI« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. *• — Tel. liravrv ~ OGljASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančno-m 1(w. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Petlico l-II., Tol. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, eetoletm 2300 kr. — Federtt. IjaMca roputoblea Ju*osi*vija: Iavod 10, mesečno 210 dm. Poštni tekoči račun Zalotoiitro trfa*w*a tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; A*mc*)a donofcratKnega inoiemkcega tiska. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-938, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst PJWlDAN GLASOVANJ 2A IZVOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE Nedisciplina 1* zmedla med demokristiani politične račune e® kot sto demokristjanov ni glasovalo za uradnega kandidata stran-e Merzagoro - Pri prvem glasovanju je dobil največ glasov Parri, ki *® i® nato odpovedal kandidaturi, pri tretjem pa Gronchi s podporo Danes četrto glasovanje, pri katerem zadostuje navadna večina našega dopisnika) Rim n« fristiancl-u 0dl)ora demo-in jo,]. skupin v senatu k‘v Rovah, ,zbornicl sU se »«. danes pozno v llstViii»( ?vanie. kl mu Pri_ % st- , ud' politični taj- Oistrsirianke Fanfani in m,- M na,j!,iPredsedn‘k Scelba. se dne narJeval° jutri predpol-tanj *.,]? T?a bo morda skli-^istiansi P arna seia demc-Ob parlamentarcev, stil j r,a , se bo ponovno sel in za/oi amentarna skupšč ina njeni ,-a s c*trtim glasova-1:3 ran, , j^oiitev predsednico ' demokristiai,- "‘»»jšega "Ifgov n- jPanI&> da se --!aSora ,.5-S kandidat Mer- bo iitft^-tvo Pa nama še naj-ipani Ini ■] 'aetoo kolikor to lite. b° 'Goljen62*1, kaj šele’ d” žalt> ■ *° ^ stvari zasu-“P3>i iWJi drugače, kot so [li — - ®okr‘stjanski vodite-bo včP-a-.s9. ros upali, da se Ier3agoriS,rVi izsiljeni sklep o a.eci n7°vi kandidaturi Ciz-Patlai---, demokristjanskih "deložibta?r^V se jlh je seje Va>0 2a 25°- 86 jih je gla-Proti o- Predlog vodstva, 3) °stali n- ^ jib je vzdržalo, S'-asovani Se niso udeležili Nbtarro3' zdel vsem parla-j-bVezen m-n večinske stranke kdo n Toda težko da je sciplin=3 ’ da bo ne- '3Lo j,u, ,med demokristjani !anill iiSa:-^pr‘ Prvem glasu '■slo za m rai 15u ni glaso-,ufctjetn ju^zagoro in še pri fbstian-L.Je uradnemu demb-v« 6R1U kandidatu manjših ., ?) 120 demokristjan- v'3dne \°v- Gd ostalih strank koahcije nobena ni a postavili na .-71 a , .5 'n brez posvet o- biiassi P]lmi- Podtajnik PSDI V“ spori6 včerai cel° P°’ta: ^nlct, a-Zum med vladnimi ff' ko?11-0- skupni kandida- iei,'okri«kandidata. ki so gt Ustno lstl ani - - I Im ■' “P ne-t ita,|,- oeasus foederis«: ce ftltii ?|a ne bo, grozijo so-Sjo nm°.krati razbiti koa- ffl in p?rlamentarci PSDL ^ „1, LI so pri današnjih Hja i'*1 podprli fei- cPtvih tn‘, prifakoval. da bo 4čit», re glasovanjih padla XtiT; , p°trebna je bila Sov J nska večina ali 562 •lij ‘ i~ato so bila ta glaso-it3l>k in Preizkušnja moči ?3itvo kandidatov. Pred-,’dit, “tupščine pa je dalo ?ko hit- ovanje glasovanju dl, h- ,° (včeraj so napove-^Vanii08!3 danes samo dve v 1)0 Dot,’ Jretie jutri, četrto > pa 5 nodaljnja glaso-in 1tdeli.uT' s°boto ali šele v o 'e nit , da stranke niso )!-tporaz, dovolj časa, da bi Prevale. Pa tudi do J3 je čal ulšnieBa glasova-*s kaj skopo odmer- . po 0St"‘JU Vnrfi"^‘ “c‘jem gla" nej0 j1 Gronchi; če mu jejo več zanj, da bi se tako olajšala koncentracija glasov in izvolitev predsednika republike. Res je pri drugem glasovanju, ki se je začeio ob 15.30, Parrijevo ime odpadlo. Vsa levica je oddala bele glasovnice (kot MSI), Merzagota je ostal pri istem, Gronchi pa je že prehitel Einaudija; vzel mu je verjetno del demokristjanskih glasov in najbrž zbral tudi glasove monarhistov. Tudi tokrat je bilo precej razpršenih glasov, med njimi tudi pet za preiskovalnega sodnika Sepeja. Rezultati drugega glasovanja, ki jih je Gronchi sporočil ob 17.35. so bili naslednji: Merzagora 223, Gronchi 127, Einaudi 89, Segni 18, belih glasovnic 332, razni kandidati 24, neveljavna glasova 2. Ferruccio Parri je pri prvem glasovanju za predsednika republike dobil največ glasov. Med raznimi kandidati so dobili Del Fante 6 glasov, Sepe 5, Buffone 2, Cadorna 2, Pella, Macrelli, Martino, Pi-relli, Parri. Sturzo, Petrailli, Villelli in Lucifero po enega. Skupno je bilo oddanih 808 glasovnic. Ob 19.30 se je parlamentarna skupščina ponovno sestala in Gronchi je dal znak za tretje glasovanje. Ko je ob 21,15 predsednik precital izide, se je videlo, da je Gronchi ze prehitel Merzagoro, očitno s socialističnimi glasovi, da se je Merzagora nekoliko okrepil, verjetno, ker so Einaudija zapustili praktično vsi demokristjani, in da so predstavniki KPI oddali Dele glasovnice. Veliko povečanje števila glasov za Gronchija pa ne gre samo na račun socialistov, ki so 103. Precej se je zmanjšalo število razpršenih glasov. Izid tretjega glasovanja je bil naslednji: Gronchi 281, Merzagora 243, Einaudi 61, Segni 14, De Caro 12, razni 7, belih glasovnic 195, neveljavna glasova 2. Razpršene glasove so dobili Paratore, Del Fante in Martino, skupno pa je bilo oddanih 817 glasov. Takšen je torej položaj po tretjem glasovanju in pred začetkom četrtega, na katerem, kot rečeno zadostuje za izvolitev že dvetretjinska večina. Jasnosti še ni nobene. V političnih krogih pa sodijo, da bo demokristjansko vodstvo moralo opustiti Merza-gorovo kandidaturo in iskati sporazum s strankami centra, ali pa priporočiti vsem svojim parlamentarcem, naj volijo Gronchija- Scelbi pa rešitev ne diši, ker bi mu ustva- rila hude težave v vladni koaliciji. Za primerjavo je zanimivo navesti, da je že pri predsedniških volitvah 10 in 11. maja 1948 nedisciplina med demokristjani onemogočila izvolitev takratnega uradnega kandidata stranke (in koalicije), ki je bil takrat Sfor-za. Sele pri tretjem glasovanju so se demokristjani odločili za Einaudija, ki je pri prvem glasovanju dobil samo 2(J glasov, pri drugem pa 16. Pri četrtem in odločilnem glasovanju je Einaudi zbral 518 glasov, kar mu je zadostovalo za izvolitev. Kot rezervne kandidate navajajo danes predvsem Martina, za njim pa Segnija in še kakšnega demokristjana. Martinovo ime ima največ verjetnosti, da se o njem doseže sporazum med strankami centra, čeprav nikakor ni gotovo, da bi ga podprli vsi demokristjani. Za presojanje raznih možnosti naj navedemo še sestavo parlamentarne skupščine, ki voli predsednika republike: levica 308 glasov — 103 socialisti (75 poslancev in 28 senatorjev), 192 KPI (143 poslancev in 49 senatorjev), 10 levih neodvisnih, 4 deželni predstavniki; center 431 — 372 demokristjanov (261 poslancev in 111 senatorjev), 23 socialnih demokratov (19 poslancev in 4 senatorji), 17 liberalcev poslancev in 4 senatorji), 7 republikancev (5 poslancev in 2 senatorja), 5 južnotirolskih parlamentarcev in 7 deželnih predstavnikov; desnica 91 — 41 monarhistov PNM (31 poslancev in 14 senatorjev), 9 monarhistov PMP (8 poslancev in 1 senator). 37 neofašistov MSI (28 poslancev in 9 senatorjev). A. P. Štetje glasov v palači Montecitorio včeraj ob 17.38 po prvem glasovanju novega predsednika italijanske republike. za izvolitev (Telefoto) Jugoslovanski bivši borci za prepoved atomskega orožja Sklepi III. kongresa Zveze borcev Jugoslavije - Konqres je protestiral proti sklepu festivalskega odbora v Cannesu o prepovedi norveško jugoslovanskega filma iz nacističnih taborišč LJUBLJAlNA, 28. Kongres Zveze borcev je danes v znak priznanja za velike zasluge v organizaciji in vodstvu narodnoosvobodilne borbe, v borbi za neodvisnost in izgradnjo nove Jugoslavije, ki je pod vodstvom in po zaslugi maršala Tita dosegla velik ugled v svetu, soglasno izvolil predsednika republike maršala Tita za dosmrtnega častnega predsednika organizacije. Kongres, ki je dopoldne končal z delom, je ponovno izvolil za predsednika osrednjega odbora Aleksandra Ran-koviča, za člane osrednjega odbora pa so bili izvoljeni med drugimi Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Miha Marinko. Moša Pijade, Svetozar VukmanoviJ in Ivan Gošnjak. Poleg sklepov, ki se nanašajo na delo organizacije, zla- Čuenlaj poudarja razliko med odnosi z ZDA in s Čangkajškom Tudi Indonezija sprejema pet načel o mirnem sožitju Edenove izjave o teh načelih in o vprašanju Formoze i:i)i:\ii\i: izjai/e n inziiuuniiH z /ssn sredi un.ii.u: kampanje ANGLIJA PRIPRAVLJENA N« RAZGOVORE MER MINISTRI ALI NAČELNIKI VLAD Seji Itnmisijc izvedencev so včeraj prisostvovali tudi zahndno-nemski predstavniki - IMnaji odpotoval v Bonn, kjer se bo danes sestal z Adenauerjem est*Tn *f°uadanii glasovi n-1,s°cialistsniki KPl (Nennije- izvom0 Ea že P°dPrll)- K fehi n- zagotovljena. Ha itija „i'meru b' zmagala £0WtiJ\asov levice in de- . ..Skc Onnzioii#. trm Vi ^Ustavi-!5? zani glasovali SOcia' • K Dt fNonmip. Jem «8 MO ^okristiff0 , Za Fanfanijevo ‘kujanje ° VOdStV°' too c'he ir- • Parlamentarne In aheev’ 1° sestavlja 590 tn-pte6sto„? senatorjev in iaš>im m.kov dežd z av-,.(-eio Dr»a utom> se )e iv Uri v p,°ldne °b de_ tiiv, . v _ sl°vesnem ozrač-,!lahov riTz°čn°sti Stevil-kai. uooobe>nstu Vel'kcm zanima-r!‘Un,ir?stv». Velika dvorana >USke zbo je bilarnice na Mon,e- P|». cpreure' V ta namen P°- Dt.j ^UDšri 'n okraše- Mt» ednika m predsedujeta GV\born'ceSenMU in P°slan-l* ki ?agora 'n ?' PU*“Ja dali« ”5* neijCK« i'ev vha t»il °benem tu- C- Delo Vortm6Ca za izvo' i ®c.hi. Oba po Predpisih j4.asujeta. PAe,dsednil' (»r^lain - lu«i elani vlade, pa vrsti k volilni ,elKeremseoCei0 van)° listke, ( Oj, andidata.P'Sadl lme svo' ?*fe^prvegar0n,Chi ra7-g'asil W so vzbudUig‘asoVania. k> tneapoltazali presenečenje, s d. za 1 na hud ra7- ?pUlt, demokri1 -ati L.rri 308 1Veea Elas°vanja: hud raz-stjani. M' -•SK*' &.<»1 ^' kandidati 23 Vtl*a?nihnic-e 89, gaandida" so i ŽtPokr6odvisni i, ln Kp‘ fazd.v^ianski ^anlka)o-*>(bkC^a 5 Elasovi ,o Slav- 81aw egniia in Lja’ V!«l „>'t- Te Pekaj °dd«U m pa so - ■■S t1.1' hanl ^Parh.s,, klasov •lt° iea^.Parri in Pa Za iziti jss LONDON, 28. — Angleški ministrski predsednik sir An-thonv Eden je danes izjavil v spodnji zbornici: »Pripravljeni smo sodelovati na razgovorih z ZSSR na kakršni koli ravni, bodisi da bi šlo za sestanek načelnikov vlad bodisi da bi šlo za sestanek zunanjih ministrov. Iskreno želimo proučiti s sovjetsko vlado možnost, da se doseže sporazum o vprašanjih med Vzhodom in Zahodom, ki so še nerešena.* Zagotovilo, da je Anglija pripravljena sodelovati na konferenci štirih na kakršni koli ravni, je dal Eden v odgovor na vprašanja dveh laburističnih poslancev, ki sta hotela vedeti, kakšen napredek je bil že dosežen v tem smislu. Levi laburist William War-bey je nato vprašal Edena, zakaj on sam ne določi datuma za konferenco štirih, in vprašal, ali ga morda ne ovirajo (demačne sile, ki delujejo znotraj konservativne stranke«. Eden je odgovoril, da bi bil «skrajno vesel«, ko bi se sestal z Bulganinom. da pa angleška vt^da proučuje to vprašanje skupno s svojimi zavezniki, ne pa ločeno. Eden je odgovarjal tudi na vprašanja o Kitajski in dejal, da je britanska vlada »vedno zasledovala politiko, ki je stremela k izboljšanju in utrditvi odnosov s kitajsko vlado«. O Cuenlajevem predlogu, naj bi tudi Anglija podpisala izjavo o petih točkah koeksistence, je Eden dejal, da angleška politika sloni na listini OZN in da se zdi, da je pet točk koeksistence «v bistvu v skladu s to listino«. Mogoče je torej reči, je dejal Eden, da Velika Britanija ze podpira teh pet točk. 6 Formozi pa je Eden dejal, da pripada Kitajski in ZDA naloga, da diskutirajo o tem vprašanju. Današnji «Daily F.xpress» pa piše da je novi angleški zunanji minister MacMillan izjavil na seji spodnje zbornice za zaprtimi vrati, da je glavno vprašanje, o katerem hi angleška vlada hotela, da bi o njem razpravljali na konferenci štirih, vprašanje otokov Macu in Kvemoj. MacMillan je baje dodal, da se ZSSR prav tako kot ostale države boji. da bi spor o tem vprašanju povzročil svetovno vojno. Kot poroča nadalje «Daily Express», je MacMillan na isti seji izrazil upanje, da bodo «vse priprave za konferenco štirih končane v dveh tednih«. Izvedenci treh zahodnih ve* lesil so se danes ponovno se-stali, tokrat prvič s sodelovanjem nemških izvedencev. Važnost teh sestankov je poudaril v spodnji zbornici sam ministrski predsednik Eden. ki ie med drugim dal razumeti, da .majo izvedenci tudi na- logo predlagati, na kakšni ravni naj se sestane konferenca z ZSSR, čeprav je dokončni sklep o tem pridržan trem zunanjim ministrom, ki se bodo sestali 8. maja v Parizu. Sodijo, da bo ta sklep odvisen od namenov, ki jih bo v tem času pokazala sovjetska vlada. Navzočnost nemških delegatov na današnji seji kaže, da so se izvedenci lotili vprašanja mirovne pogodbe z Nemčijo in nemške združitve. Medtem je danes holandski senat z veliko večino odobril ratifikacijo pariških sporazumov. Francoski zunanji mipister Antoine Pinay je odpotoval danes popoldne z vlakom v Bonn, kjer bo jutri začel razgovore s kanclerjem Adenauerjem. Sprejel ga bo tudi predsednik zahodnonemške republike Heuss. Ni še znano, ali bodo Pinayevi razgovori z Adenauerjem končani že jutri, ali pa se bodo nadaljevali pojutrišnjem. Poleg posarskega vprašanja bosta oba državnika obravnavala polog ratifikacijskih listin pariških sporazumov ter vprašanje štiristran-ske konference o Nemčiji. V zvezi s posarskim Vprašanjem bosta govorila tudi o imenovanju komisarja za Posarje. Morda se bosta dotaknila tudi možnosti francosko-nemškega gospodarskega sodelovanja v A-friki. DUNAJ. 28. V zaključku zunanjepolitične debate po obširnem poročilu kanclerja Ra-aba o razgovorih avstrijske vladne delegacije v Moskvi je avstrijski parlament danes predpoldne soglasno odobril tri resolucije, ki jih je predlagala vlada. Prva resolucija odobrava izjavo vrhovnega sovjeta od 9 februarja, ki je priporočala tesnejše stike med parlamen-t. raznih dežel in izjavljala, da morajo odnosi, med deželami sloneti na načelih enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve in nenapadal-nosti ter spoštovanja narodne suverenosti in neodvisnosti. Takoj nato je bila izglasovana resolucija, ki odobrava rezultate pogajanj avstrijske vladne delegacije v Moskvi od 11. do 15. aprila, ko je bil dosežen sporazum o določilih državne pogodbe. Končno je parlament izglasoval resolucijo, ki poziva vlado, naj da na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN pobudo za sprejem Avstrije med Združene narode. Sovjetski visoki komisar v Avstriji Iljišev je sporočil danes. da je podvzel naslednje ukrepe za omiljenje nadzorstva, ki ga izvajajo sovjetske oblasti v Avstriji; 1. od 28. aprila bodo lahko tudi francoske in zahodnonemške lad- je uporabljale donavsko vodno pot; 2. sovjetske oblasti ne bodo več delale težav vstopu državljanov držav, s katerimi je avstrijska vlada sklenila sporazume o ukinitvi vstopnega vizuma: 3. sovjetske oblasti ne bodo več nadzorovale prevozov blaga čez demarkacijsko črto sovjetskega področja. Po predvidevanju političnih krogov bo konferenca veleposlanikov štirih velesil, ki se bo začela na Dunaju 2. maja, trajala do 12. maja, če ne bo posebnih ovir. 13. maja bi prišli na Dunai štirje zunanji ministri in bi 15. maja skupno s predstavniki Avstrije podpisali državno pogodbo v slavnostni dvorani gradu Schoenbrunn. Govori se tudi že o prvih pripravah za prihod zunanjih ministrov; a-meriški državni tajnik John Foster Dulles bi se nastanil v hotelu Bristol na Ringu, Molotov pa v hotelu Imperial, tudi na Ringu, medtem ko bi francoski in angleški zunanji minister stanovala v svojih veleposlaništvih. \V ASH1NGTON, 28. — Predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora senator Walter George je danes ponovno poudaril, da upa na uspeh ne-. . posrednih razgovorov med 1 ZDA m Kitajsko. Izjavil je tudi, da bi po njegovem mnenju Cangkajška na konferenci o usodi Formbze lahko zastopala kaka nevtralna država. Kitajski ministrski predsednik Cuenlaj pa je danes prišel z letalom v Rangun, Kjer se bo razgovarjal z burmanskim ministrskim predsednikom. V Djakarti so takoj po odhodu Cuenlaja objavili skupno poročilo, ki pravi, da obe državi sprejemata pet načel mirnega sožitja, ter izraža zadovoijstv« nad dejstvom, da vlada med Indonezijo in Kitajsko mirno sožitje dobrih sosedov na podlagi omenjenih petih načel. Qbe državi c b-ljubljata medsebojna sodelovanje. V Djakarti je dopisnikom listov in agencij Cuenlaj izjavil, da Kitajska podpira indonezijske zahteve do zahodne Neve Gvineje. Cuenlaj je primerjal zahteve Indonezije zahtevam Kitajske do Formoze ter je sporočil, da bo letos prišlo v Indonezijo kitajsko prijateljsko odposlanstvo, da vrne obisk indonezijskih odposlancev na Kitajskem. Cuenlaj je tudi poudaril da so indonezijsko-kitajski odnosi zelo prijateljski, ter je navedel kot primer nedavni sporazum o kitajskih državljanih. k' živijo v Indoneziji. V intervjuju dopisniku a-meriške revije »Nation« pa je Cuenlaj med drugim izjavil ((Osvoboditev Formoze je kitajska notranja zadeva. Kitajsko ljudstvo ima pravico, da se ta osvoboditev izvrši. Kar se tiče napetosti na tem področju, pa je nastala zaradi intervencije ZDA in predstavlja mednarodno vprašanje«. Rotem ko je omenil svoj predlog za razgovore o popustitvi napetosti v Formoški ožini, je Cuenlaj takole odgovoril na vprašanje ali bi Kitajska pristala, da bi bil prl-pogajanjih navzoč kuomintan-ški predstavnik: «Gre za dve pevsem ločeni vprašanji. Ki-tajsko-ameriški odnosi spadajo v mednarodni okvir. Odnosi med Kitaj»ko in Cangkaj-ške-m pa so kitajska notra- nja zadeva. Ii dve vprašanji se ne smeta mešati«. Zatem je Cuenlaj izjavil, da predstavlja sedanji položaj na Formozi nevarnost za vojno, dodal pa je, da bo odvisno od ZDA, ali bo prišlo do vojne ali ne, ker sedaj ni vojne med Kitajsko in ZDA. Kar se tiče kitajskega stališča, pa je bilo obrazloženo v izjavi, ki je bila objavljena 23. aprila. | bombaža. Pripomnil je, da gre za izjavo, ki so ja podali voditelji delegacij Burme, Cejlona, Kitajske, Indije, Indonezije, Pakistana, Filipinov m Siama na konferenci v Bandungu. Na koncu je Cuenlaj ponovil izjdvo, da je kitajsko ljudstvo prijatelj ameriškega ljudstva, da noče vojne z ZDA ter da je kitajska vlada pri-j.ravljeiia začeli pogajanja z ameriško vlado o popustitvi napetosti na Daljnem vzhodu, zlasti pa napetosti v Formoški ožini. Pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali, ki se je vrnil v Karači, je izjavil, da je prepričan v Cuenlajevo iskrenost. Zanikal pa je informacije, da je ameriška vlada odgovorila na njegovo poslanico v zvezi z njegovim razgovorom s Cuenlajem ■ o Formozi. V Dritanski spodnji zbornici je ministrski predsednik Eden izjavil, d« Velika Britanija ni prevzela nobene ob-vezhosti, in je tudi ne namerava prevzeti, da bi branila Cajigkaiškov režim na For-mezi.' ’ Se prej je Eden izjavil, da skuša britanska vlada izboljšati odnose s kitajsko vlado. Glede Cuenlajevega predloga, naj bi Velika Britanija podpisala izjavo o izvajanju petih načel mirnega sožitja, je Eden izjavil; »Britanska zunanja politika temelji na listini OZN. Zdi se, da je pet načel v celoti v skladu s to listino. Lahko se torej reče. da je Velika Brijanija že podpisala ta načela«. Kar se tiče Formoze, je izjavil, da se morajo o tem razgovarjati Kitajska in ZDA, britanska vlada pa bo napravila vse mogoče, da pride do dobrih rezultatov. Prav tako je bil sklenjen trgovinski sporazum med E-giptom in Romunijo. Tudi Roi-munija bo dobavljala petrolejske izdelke v zameno za bombaž. ■ Končno javljajo, da bo v kratkem prišla v Kairo kitajska trgovinska delegacija ki se bo pogajala za nakup večje količine egiptovskega Burmanska vojaška delegacija v BEOGRAD. 28. — Danes je prispela z letalom V Beograd burmanska vojaška delegacija. ki bo kot gost jugoslovanske ljudske armade ostal« v Jugoslaviji približno dva meseca. Vincent Auriol odpotoval v Beograd LJUBLJANA, 28. — Častni predsednik svetovne federacije bivših borcev Vincent | Gauleom Auriol je danes s svojo soprogo obiskal tovarno Litostroj, zatem pa se odpeljal na Gorenjsko, kjer je pod Ljubeljem položil venec na spomenik francoskim in jugoslovanskim žrtvam fašističnega terorja. Po kosilu, ki ga je v njegovo čast v Kranju priredil Miha Marinko, je Vincent Auriol s spremstvom obiskal Bled. nato pa je odpotoval s posebnim vlakom skupno z delegati v Beograd. NOVI DELHI. 28. Indijski ministrski predsednik Nehru in predsednik egiptovske vlade Naser sta danes prišla z letalom v Novi Delhi. . NEW YORK. 28. Ameriški "l.‘l. g.'. ‘ e' OIH - Gabet • Lodga je obvestil to organizacijo da je ameriški kongres dolo-' čil 6 milijonov in pol dolarjev kot ameriški prispevek za razširjeni program tehnične pomoči OZN za leto 1955. PARIZ. 28. Predsednik vlade Faure se je danes popoldne sestal z generalom De sti na skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, je kongres sprejel resolucijo o borbi za mir in mednarodno sodelovanje, v kateri Zveza borcev energično protestira proti uporabi a-tomske energije v vojne namene. »Enotni smo v energični zahtevi, da se čimprej doseže prepoved uporabe atomske energije v vojne namene. da se javno objavijo vsi dokumenti o izdelavi nuklearnega orožja in vzpostavi kontrola ter da se ta največ.ia pridobitev človeškega uma postavi v službo napredka človeštva«, poudarja resolucija. Zveza borcev nadalje zahteva. naj se čimprej začne reševanje vprašanja razorožitve in naj se sredstva, ki se trošijo za oborožitev, uporabijo za pomoč nerazvitim državam. Sklepi komisije za mednarodne zveze ugotavljajo, da si je Zveza borcev aktivno prizadevala za krepitev zvez z drugimi veteranskimi organizacijami, za mir in mednarodno sodelovanje. Delovanje Zveze borcev temelji na globokem prepričanju, da je koeksistenca med narodi in državami edina možna in pravilna poj., v borbi za ohranitev miru v svetu. Kongres je pozdravil napore državnega vodstva, zlasti predsednika republike, za krepitev miru in sodelovanja med narodi, in ugotovil, da bodo tudi bodoči obiski predsednika republike v drugih državah prispevali h krepitvi sil. ki se bore za mir. Kongres je poleg tega sprejel sklep, naj se 4. julij, dan, ko je bila zgodovinska seja CK KPJ, na kateri je bil sprejet sklep o začetku oborožene vstaje jugoslovanskih narodov proti fašizmu, proslavlja kot dan borcev. Tretji kongres zveze borcev je tudi soglasno obsodil sklep odbora mednarodnega filmskega festivala v Cannesu, ki je prepovedal predavanje jugoslovansko-norveške-ga filma «Krvava pot«. Sklep odbora obtožuje tiste, ki so ga sprejeli, in tiste, ki so ga inspirirali, poudarja protest zveze borcev; prve, ker misli-Jt>;v"C-S 'se s pfiki ivnnjem res* nice o Zverstvih fašizma lahko gradijo boljši odnosi med narodi. druge pa zato, ker so s tem, ker so skušali preprečiti prikazovanje filma, nastopili kot branitelji teh zverstev. Protestne brzojavke sta poslali tudi jugoslovanska festivalska komisija in združenje filmskih proizvajalcev Jugoslavije. KAIRO, 28. Uradno javljajo, da je Egipt sklenil trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo. V zameno za bombaž in bombažne izdelke Ko SZ dobavila Egiptu za 2 milijona šterlingov vrednosti petroleja. Vedno bolj se zaostruje položaj v Južnem Vietnamu Pri včerajšnjih hudih bojih v Sajgonu je bilo 120 mrtvih in 300 ranjenih Cesar Bao Daj odvzel Diemu poveljstvo nad vojsko in sklical za 5. maja konferenco v Cannesu - Collins poročal na seji ameriškega sveta za varnost SAJGON, 28. — Položaj v Scjgonu se je nenadoma poslabšal. Premirje med vladnimi silami in verskimi sektami velja do sobote, toda danes ob 13. uri po krajevnem času je nenadoma prišlo do močne bitke v kitajskem predmestju Solonu med vladnimi silami in silami sekte Binh Xuyen. Položaj se je posmbša! že sinoči, ko je predsednik vlade Diem odstavil glavnega ravnatelja južnovietnamske policije Lai Van Sanga. Cesar Bao Daj, ki je še vedno v Franciji, je povabil predsednika vlade Dierna v Cannes, Sledila bo v Cannesu konferenca, ki se je bodo u-ueiežile vietnamske osebnosti, ki piedstavljajo razne verske sekte, stranke in skupine, bivši predsedniki vlade, načelnik južnovietnamske vojske ter delegati kmetov in delavcev. Konferenca bo najpozneje 5. maja. Kazen tega je cesar Bao Daj odredil, naj prevzame vso vojaško oblast v Južnem Vietnamu glavni inšpektor oboroženih sil general Nguyea Van Ny. Se prej se je cesar razgo varjal s tajnikom ameriškega poslaništva v Parizu, ki je prišel z letalom v Nico. Ameriški predsednik Eisen-hovver pa je zaradi položaja v Južnem Vietnamu povabil na sejo državnega sveta za varnost svojega posebnega odposlanca v Sajgonu generala Collinsa, ki se je pred kratkim vrnil iz Indokine. Jutri bo Collins zopet odpotoval v Sajgon. Collins je na seji sveta za varnost poročal o položaju v Vietnamu. Prvi spopad v Sajgonu jc bil izredno močan in je trajal pol ure. Zaradi posredovanja poveljnika francoskih sil v Vietnamu generala Gam-bieza je prišlo do kratkega premirja, ki pa je trajalo le eno uro, in boji so se znova začeli okoli glavnega stana oboroženih sil sekte Binh Xu-yen in okoli nekega šolskega poslopja, ki so ga zasedle oboli žene sile omenjMie sekte. Iz. evropskega dela mesta, kjer je popolnoma mirno, se je slišalo grmenje topov, prasketanje strojnic in pokauje bomb. V kitajskem delu mesta je nastal velik požar, ki je zajel več sto hiš in barak ter tudi več trgovin. Več topovskih izstrelkov je bilo izstreljenih proti palači predsedstva vlade. Načelnik policije Lai Van Sang, ki ga je Diem včeraj odstavil, je izjavil, da so čete Binh Xuyen obstreljevale palačo predsednika vlade, ker so vladne rete rekaj prej napadle neko policijsko postojanko omenjene sekte. Okoli 17. ure je prišlo do sporazuma za prenehanje ognja. Požar v kitajskem delu mesta pa se je še dalje razširil. ker so gasilci ostali v kasarni. Olccli 18.30 je glavni štab vladne vojske ukazal svojim četam, naj prenehajo z napadi in naj ostanejo na svojih položajih. Vendar pa se je še pozneje slišalo streljanje na raznih krajih. Okoli 22. ure po krajevnem času je bilo skoraj mirno, le tu pa tam so se slišali streli strojnic in avtomatičnega orožja Po prvih podatkih je pri darašnjih spopadih bilo 120 mrtvih m 300 ranjenih. Z REHABILITACIJO BEVANA se je položaj laburistov okrepil Odobren sklep o ponovnem sprejemu Bevana v laburistično parlamentarno skupino - Objavljen volilni manifest s programom stranke LONDON, 28. — Aneurin Bevan je bil zopet sprejet v parlamentarno skupino britanske laburistične stranke. Ta sklep je sprejela danes laburistična parlamentarna skupina na tajni seji v spodnji zbornici, ki je trajala 20 minut. Seje se je udeležilo 291 laburističnih poslancev. S tem se je zaključila kriza v stranki, ki se je začela 16. marca, ko je bil Bevan izključen iz parlamentarne skupine. Vzpostavljena je s tem enotnost stranke, ki je toliko bolj važna zaradi bližnjih poslanskih volitev. Stranka je objavila tudi volilni manifest za volitve, ki bodo 26. maja. in v katerem obrazložuje svoj program. Kar se tiče zunanje politike, izjavlja strahka, da bo v primeru zmage na volitvah takoj zahtevala prenehanje poizkusov z vodikovo bombo ter bo stavila nove predloge za združitev Nemčije. Kar se tiče Daljnega vzhoda, bo stranka zahtevala evakuacijo kitajskih otokov Macu in Kvemoj, sprejem Kitajske v OZN. nevtralizacijo Formoze pod upravo OZN, zato da prebivalstvo otoka lahko samo odloča o svoji pripadnosti. V zvezi z obrambo Velike Britanije pravi manifest, da «v pomanjkanju splošne razorožitve bodo morale biti demokratične sile močne in združene in njihova obrambna moč zadostna, zato da se odvzame pogum za napade«. V zvezi z notranjo politiko našteva manifest razne ukrepe, ki bi jih sprejela laburistična vlada, zlasti pa: zopetno nacionalizacijo jeklarske industrije in železnic ter nacionalizacijo nekaterih vej kemijske in mehanske industrije; »nadaljevanje procesa spremembe «iz imperija v Commonvveath«, tako da bodo kolonije postopoma po stale neodvisne; preiskavo o hudih pomanjkljivostih v letalstvu; revizijo dvoletne obvezne vojaške službe; ustalitev življenjske ravni z akcijo proti monopolom in z drugimi nadzorstvenimi ukrepi; povečanje davkov na velike dobičke; ukrepe za rešitev vprašanja starih hiš. ki so malo primerne za stanovanja; ponovno uvedbo popolnoma brezplačne zdravstvene služ- be; ustanovitev socialnega ministrstva za penzije in druge ukrepe državnega socialnega skrbstva; radikalno reformo pouka; davčne razbremenitve pri športnih in gledaliških predstavah. bplošno mnenje je, da se je položaj laburistov med volivci v zadnjem času zelo izboljšal. Prvotno so opazovalci napovedovali precejšnjo večino za konservativce, toda zadnje dni so v precejšnji meri to svoje mnenje spremenili in napovedujejo zelo majhno razliko v korist konservativcev, če že ne zmago laburistov. Nedvomno pa bo ponovni sprejem Bevana v parlamentarno skupino in skupni nastop na volilni kampanji stranko še bolj okrepil. Tudi konservativci pripravljajo objavo volilnega manifesta. Novi ministrski predsednik Eden je povabil Churchilla, naj bi skupno razpravljali o volilnem programu, ki je bil že sestavljen in ki bo verjetno objavljen jutri. Britanski ministrski predsednik Eden se je danes razgovarjal v ministrom za delo Moncktonom v zvezi s stavko železničarjev, ki je napovedana za nedeljo. Tudi predstavniki sindikatov so se danes sestali in se pripravili na sestanek s predstavniki komisije za transporte. Po današnjih razgovorih, ki so bili v ministrstvu za delo med predstavniki komisije za transporte in predstavniki sindikatov, niso dosegli nobenega sporazuma. Ravnatelj britanskih železnic je po sestanku izjavil, da so pogajanja propadla. Tajnik sindikata strojnikov in kurjačev pa je izjavil; »Ukaz za stavko 1 maja ostane v veljavi. Predlogi, ki so nam bili stavljeni danes, so popolnoma nesprejemljivi«. Upor zaradi zdravnika na Farerskih otokih THORSHAVN, 28. — Ze več časa ima danska Vlada preglavice zaradi spora s prebivalstvom na Farerskih otokih. Kmetje v Klasviku na otoku Bordoe so se namreč uprli sklepu oblasti, ki so odstavile tamkajšnjega zdravnika in imenovale drugega. Okoli 3000 kmetov se je zbralo in spremilo zopet na ladjo novega zdravnika skupno s sodnikom in uslužbenci, ki so prišli na otok, da bi izvedli ukaz. Ker na otoku ni policajev, je danska vlada poslala tja ladjo #Parkeston» s 120 policaji, ki imajo nalogo prisiliti prebivalstvo Klasvika k pokorščini. Ladja je zasidrana pred glavnim mestom Thorshavnom. Stražarji, ki so jih postavili domačini, so pripravljeni na bližnjih hribih, ženske in otroke pa so preselili na bližnje otoke. Vsi dosedanji poizkusi za sporazum so propadli. Danska vlada se je posvetovala s predstavniki vseh političnih strank in je nato sklenila poslati na otok finančnega ministra Kampmanna z nalogo, da sku-sa posredovati med krajevno vlado in predstavniki občine v Klasviku. Toda zaradi slabega vremena ni mogel Kamp-mann, ki je sedaj na Škotskem, še odpotovati. Včeraj je Splošna zveza dela proglasila splošno protestno stavko. Predstavniki nekaterih strank v Kopen-hagnu svetujejo vladi, naj skuša najti mirno rešitev brez uporabe siie. ki znunslv v aluiRSl InSlIlulih FLRJ BEOGRAD, 28. Te dni je o-biskal znanstvene inštitute za nuklearna raziskovanja v Ljubljani, Zagrebu in Vinči pri Beogradu direktor zavoda za znanstvena raziskovanja izraelske vlade Samuel Som-burski. Prof. Somburski je izjavil, da se je prepričal, da ima Jugoslavija izvrstno o-premljene znanstvene inštitute in generacijo mladih znanstvenikov, ki so dosegli pomembne rezultate v svojih raziskovanjih. BUENOS AIRES, 28. — Policijska prefektura za pokrajino Buenos Aires javlja, da so odkrili zaroto v predmestju prestolnice. Organizatorji zarote so * nameravali izvršiti atentate ob priliki prvomajskih proslav. Policija je več ljudi aretirala. »FOMUHKI IU9KVI Na (Unašri i> dan je bilo lbta 1945 na Opčinah ustreljenih ie U talcev. n m 'ym mm Dane«, PETEK 29. a»ril’ Robert, Tanfcosiav Fonce vzide ob 4.5? in./fn Lun» 15 08. Dolžina dneva , ,g. vzide ob 11.33 in zatone <*«• Jutri, SOBOTA 30. »Pf™ Katarina, Samot?!1 I. MAJ na STADIONU „PRVI MAJ" na Vrdelski cesti it. 7 ▼ nedeljo ob 15. url SPORED: 1. Otvorit«v: a) »Internacionala* (godba); b) tovora tovarišev EUGENIA LAURENTIJA In MIRKA KOSMINE c) »Delavska himna* in »Prvomajska* (godba); 2. nastop folklornih in plesnih skupin (izvajajo mladinske skupine iz Trsta, Brega in srednješolcev); 3. nastop tamburaskih zborov (nastopita zbora iz Skorklje-Rojana in Rocola); 4. igre in tekme za otroke; 5. nastop pevskih zborov — na malem igrišču (nastopijo zbori iz Barkovelj, Bazovice, Boršta, Do» line in Nabrežine); C. od 17. do 24. ure ples (igral bo jazzlorkester). IMISLUVAL BU BOBRU ZALOŽEN BAH-BI1H Z VČERAJŠNJIH PROSLAV ZMABE NAD NACIFASiZMOM IM OSVOBODITVE V borbi proti fašizmu in nacizmu se je kovalo bratstvo naših narodov Posebno sodišče je od februarja 1927 do julija 1932 obsodilo na smrt pet slovenskih antifašistov, 106 pa na 1124 let zapora - Med osvobodilno borbo je bilo v Trstu 214 terenskih odborov z več kot 1400 aktivisti. Delavska enotnost pa je imela 1. 1944 200 tovarniških odborov in nad 20.000 članov V Skednju ' V okviru proslav, ki so te dni v mestu in na deželi, je i bila včeraj zvečer proslava desetletnice zmage nad naci-fašizmom tudi v Skednju, kjer so domačini napolnili dvorano škedenjskega prosvetnega društva. Potem ko so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev, je prvi spregovoril tov. Franc Stoka, ki je v daljšem govoru prikazal pomen zmage nad na-cifašizmom v svetu in še posebej pri nas ter v Italiji. Poudaril je, da so fašistične sile v Italiji in tudi v Trstu bile sicer razbite, toda nedeljska provokacija fašističnih e-lementov v kinu Nazionale ob govoru Ferruccia Parrija dokazuje, da se njihovi ostanki organizirajo in predstavljajo grožnjo za svobodo in demokracijo. Nadalje je tov. Stoka poudaril nujnost sodelovanja vseh antifašistov v demokratičnem < ZNAK PROTESTA PROTI UKREPOM RAVNATELJSTVA CRDA Danes bodo stavkali delavci Tovarne strojev Na sestanku med predstavniki sindikatov iz Tržiča in Trsta ni prišlo do končnih sklepov Slede nadaljnje stavkovne akcije - Pogajanj glede disciplinskih odpustov v Sv. Marku ni hilo Danes popoldne bodo stavkali delavci Tovarne strojev. S tem se konča vrsta stavk, k> so jo prejšnji teden določili sindikati v obratih CRDA v protest proti ukrepom ravnateljstva, ki pomenijo kršitev delavskih pravic in sin-dikalnih svoboščin ter poslabšanje delovnih in mezdnih pogojev delavcev. Včeraj dopoldne pa so se sestali predstavniki treh sindikatov iz Tržiča ter predstavniki Delavske zveze in Delavske zbornice iz Trsta, da bo razpravljali o razvoju položaja v CRDA in o morebitni stavkovni akciji za pr>» hodnji teden. Včeraj niso proučili vseh vprašanj izčrpno, zato se bodo še enkrat sestali. Njihovi sklepi pa bodo odvisni od pogajanj med predstavniki CRDA in delavcev, ki se danes popoldne z» četrtič sestanejo na uradu za delo. Ce ta pogajanja ne bodo rodila uspeha, je pričakovati prihodnji teden novih stavk v vseh obratih CRDA, ker delavci ne morejo t. krivičnih ukrepov CRDA, saj bi to pomenilo, da se predajo na milost m nemilost delodajalcem. . A a sedežu Zveze mdustrij-cev pa je bil sestanek, na katerem bi morali razpravljati o odpustih v ladjedelnici bv Marka. Te odpuste prikazuje ravnateljstvo CRDA kot disciplinski ukrep proti delavcem, ki naj bi «hdjskali|> druge delavce in jih nagovarjali naj stavkajo. Do prgvih fjTT ravnateljstvo CRDA poslalo na sestanek samo nekega uradnika brez vsakršnih pooblastil. Zato se predstavniki delgvcev niso hoteli niti razgovarjati in so zante-vali, naj se vključi na zapisnik ugotovitev, da ni bilo mogoče doseči sporazuma. Zaradi tega bo ta spor predan v posredovanje uradu za de- Nh uradu za delo so bila včeraj pogajanja med predstavniki CRD A in.. I™ , glede vpra.san.ia tistih lhO su-spendiranin delavcev, ki dobivajo del mezde iz dopolnili ne blagajne Tudi to pot so so kot Že pred mesecem dni sporazumeli, da podaljšajo veljavnost sporazuma o suspenzijah še za 1 mesec in da se bodo predstavniki delavcev in podjetja zopet sestali 26. maja. Ravnateljstvo torej še ni ugodilo zahtevarp sindikalnih predstavnikov, naj podjetje že končno sprejme na delo vse suspendirane delavce. * ♦ * Tudi drugi dan stavke italijanskih srednješolskih profesorjev je potekel v znamenju popolnega uspeha, saj so bile vse šole zaprte. Na slovenskih šolah Rg je bil reden pouk. # * •* V Rimu so bila pogajanja iped predstavniki Zveze trgovcev ter predstavniki CGIL, CISl. in U1L. Razpravljali so o zahtevi sindikatov po mezdnih izboljšanjih za trgovinske uslužbence in po boljši kategorizaciji. Pogajanja pa niso uspela, ker so predstavniki Zveze trgovcev dejansko odklonili zahteve sipdikatov. Zato bo 9 maja po vsej Italiji stavka te stroke in pričakujejo, da bodo stavkali trgovinski uslužbenci tudi v Tr- Prolesl Delavske zveze ura* oviranja prvomajskih proslav Detgvska zveza je dobila dovoljenje za razne manifestacije 1. maja. ki pa ni zadovoljivo. Zdi se, da je po-licij* dodelila za zborovanje Seneni trg namesto Trga U-nita. Tudi za prvomajsko po- vorko naj bi policija ne dovolila sprevoda po običajnih ulicah in določila zanj take stranske ulice, ki bi ga zelo ovirale, če ne celo onemogočile- Zaradi tega bodo danes predstavniki Delavske zveze protestirali pri kvestorju dr. Marzanp in dr. Palamari. Zastopnik jug. študentov na konqresu italijanskih vTrstu Na kongresu nacionalne zveze italijanskih študentov, ki bo od 2. do 5. maja v Trstu, bo jugoslovanske študente zastopal podpredsednik študentske zveze Jugoslavije Ivo Bo-janič. Oddaja del v ljudskih hišah Ravnateljstvo oddelka za javna dela sporoča, da so bila danes oddana naslednja dela za postavitev parketov v ljudskih hišah: v petih hišah s 34 stanovanji v Miljah bo parkete postavilo podjetje Nino Cominott; za 3 milijone 150.900 iir v drugem obroku, v 7 hišah s 154 stanovanji na Reškj cesti bo delo preyzelp isto podjetje za 8,197.200 lir v prvem obroku, medtem ko bo v S hišah z 78 stanovanji pri Sv. Ivanu postavilo park»te podjetje ToreseMa in sin za 6,968.000 Ur v drugem obroku. O V ponedeljek ob 10.3,0 bo v saveljskem industrijskem' pristanišču ponovna otvoritev podjetja »Tržaške jeklarne in žičarne«. ki nekaj časa ni obratovalo zaradi menjave uprav«. O Na začetku pomola V. v tržaškem pristanišču so začeli z e' idr,jo sklad,š4a 57 .ki bo imelo 5 nadstropij, dolgo bo 170 m in visoko 36 m. Dela bodo stala 5U0 milijonov Ur. in socialističnem gibanju, ki mora združiti vse napredne sile v enotni fronti. Naša usoda se kuje v Rimu, je nadaljeval tov Stoka, zato se ne moremo omejiti samo na delovanje v okviru našega področja, temveč hočemo sodelovati v okviru takega gibanja pri vseh stvareh, ki zadevajo delovnega človeka bodisi pri nas bodisi v Italiji. Naše mesto je v vrstah onih, ki se borijo za pravično družbeno ureditev, ki se borijo za dosego socialnih pravic in ki nam bodo pomagali v naši borbi za uveljavitev naših narodnostnih zahtev in pravic. Končno je tov. Stoka poudaril še letošnjo prvomajsko proslavo, ko bomo praznovali osvoboditev izpod nacifa-šizma in seveda praznik delovnega ljudstva ter ugotovil, da tudi letos ni bilo odziva na vabilo o skupni in enotni proslavi 1. maja. Kljub temu bomo pa tudi letos proslavljali 1. maj na stadionu pri Sv. Ivanu, kamor so vabljeni vsi demokrati in antifašisti. Za tov. Štoko je v italijanščini spregovoril tov. Eugenio Laurenti, ki je najprej analiziral razvoj fašizma v Italiji in nacizma v Nemčiji ter se nato oddolžil spominu vseh, ki so padli v borbi proti nacifašizmu. Poudaril je, da je naša zemlja dala v tej borbi sorazmerno več kot marsikatera druga, vendar pri u-radnih proslavah to ni prišlo do izraza. Pri teh proslavah, k. jih je vodil Bartoli, se je zdelo, kot da se praznuje samo zmaga nad nacizmom in se je skušal zakriti revolucionaren uspeh zmage, ki ni bila samo v osvoboditvi, temveč je imela tudi svoje demokratično in socialno obeležje. Tovariš Laurenti je nato poudaril, da je največja pridobitev in zasluga naše borbe bila v trdno skovanem bratstvu med Slovenci in Italijani, ko je enotna fronta delovnega ljudstva korakala od uspeha do uspeha. To borbo, ki je bila prekinjena po resoluciji IB je treba nadaljevati, je zaključil tevA Laurenti, toda uspešno bomo lahko nadaljevali samo tedaj, če bomo združeni in enotni. Z ustanovitvijo široke demokratične in protifašistične fronte ter odločno borbo za dokončno zmago delovnih množic, se bomo najdostoj-neje oddolžili spominu onih. ki so za te ideale žrtvovali svoje življenje. PO ZAGOTOVITVI 0 VRNITVI .SATURNlh" IN ..VULCANIL: \/ TRST Skupne zahteve predstavnikov italijanskih jadranskih pristanišč Celo tradicionalna konkurenta Trst in Benetke složno glede zahtev po okrepitvi rednih zvez Vrnitev »Saturnie« in »Vul-canie«, katero je napovedal ob svojem nedavnem obisku minister za trgovsko mornarico Tambroni, predstavlja sicer razveseljivo vest, saj se bosta po dolgih letih vrnili obe ladji ponovno v matično pristanišče, v čigar pomorski register sta bili stalno vpisani. Vendar pa se s to vrnitvijo še zdaleč ne bo rešilo vprašanje tržaškega pomorstva. Ta vrnitev, kot tudi obljuba za dodelitev štirih «Li-berty» na progo proti Južni Ameriki, ne rešuje niti najnujnejših potreb izraženih v resoluciji, katero je sprejel tržaški občinski svet. Minister je poleg tega zagotovil, da bodo v okviru novih konvencij med F mmare in državo ponovno proučili vprašanje italijanske mornarice in da bo v tem okviru Trst dobil mesto, ki mu pripada. Ta obljuba jasno govori, da se tudi minister zaveda, da z vrnitvijo obeh ladij vprašanje tržaškega pomorstva ni rešeno, temveč da so potrebni še drugi številni in mnogo obsežnejši ukrepi. Vprašanje tržaškega pomorstva pa v resnici ne zadeva samo Trsta, temveč tudi vsa ostala italijanska jadranska pristanišča, ki so prav tako kot Trst navezana na redne proge Finmare. V tem vprašanju »ta »i zaveznika celo tradicionalna konkurenta Trst in Benetke, ker gre za zagotovitev rednih pomorskih zvez obeh mest (vsaka proga se dotika tako Benetk kot Trsta) in s tem zy osnovni pogoj razvoja prometa tako Trsta kot Benetk. V tej zvezi je bil v Benetkah pred dnevi zanimiv sestanek predstavnikov trgovinskih zbornic iz Trsta, Benetk. Barija, Rrindisija in Ancone, na katejem so prisotni strokovnjaki zelo podrobno proučili vprašanje pomorstva na Jadranu in izdelali obšežnej« ši načrt nujno potrebnih novih Prog. Strokovnjaki so ugotovili, da trpe vsa jadranska pristanišča zaradi nezgdosfnih pomorskih zvez in so na osnovi prometa vsakega mesta posebej izdelali sledeče zahteve po rednih pomorskoh progah: I Proge proti Ameriki (družba »italia«): Z vrnitvijo »Saturnie* in «Vuleanie» je delno rešeno vprašanje potniške zveze pro-L Sševerpi Ameriki, nikakor pa ni s tem rešeno vprašanje redne tovorne zveze s Severnim Pacifikom in ni dokončno urejena zveza z Južno A-meriko. Te proge zahtevajo nove, moderne in kvalitetne ladje, ker je prav tu tuja konkurenca izredno ostra. 2. Proge prpti Aziji, Afriki in Avstraliji (Tržaški Lloyd); a) Ustanovitev hitre potniška proge proti Daljnemu vzhodu je možna na osnovi ministrskega dekreta z dne 19. februarja 1953. Pred vojno je Tržaški Lloyd vzdrževal to progo izključno iz Jadranskega morja in je bila po vojni prestavljena v Genovo. Potniška proga ima ugodne možnosti, saj predstavljajo Bepetke važen turističen center, bj Zg obnovitetv hitre trgovske proge proti Daljnemu vzhodu bi bile potrebne tri 8.500-tonske ladje, ki bi razvijale najmanj 16 milj na u-ro. c) Druge tri 8.500-tonske ladje bi bile potrebne za obnovo trgovske proge proti Indiji. d) Stili motorne ladje po 6.500 ton bi bile potrebne za izboljšanje in okrepitev proge proti Južni Afriki. e) Obnoviti bi bilo treba hitro mešano zvezo proti Avstraliji in to tako, da bi se e-na izmed treh Lloydovih ladij (« Australia«, «Nettunia» ali »Oceania«) vrnila v Trst in se pridružila stari «Tosca-ni». Kasneje pa bi morali »Toseanoii zamenjati z novo ladjo. f) Obnoviti bi bilo treba promet z bananami z motorno ladjo «Algida» in vzpostaviti redno zvezo, kot je bila pred vojno. g) Proga proti Zapadni A-friki, Kongu in Angori bi morala zajeti tudi jadranska pristanišča, h) Obnoviti bi bilo treba mesečno zvezo Jadran-Somali- Proge proti Libiji, Sredo-zemlju in Severni Evropi (družba «Italia»): a) Proga proti Severni Evropi bi morala biti dvakrat na mesec, kot je bila pred vojno. b) Zvezo Jadran-Sieilija- Malta-Spanija bi bilo treba o- krepiti, tako da bi bila ponovno tedenska ter podaljšati progo tudi do Cagliarija. c) Obnoviti je treba redno progo proti Črnemu morju. d) Okrepiti je treba hitro progo proti Siriji s tremi novimi 3.000-tonskimi tovornimi ladjami, ki bodo razvijale najmanj 16 milj na uro. e) Proga Jadran-Ciper-Hai-fa zahteva dodelitev ladje «E-speria«, tako da bo ponovno postala tedenska. f) Okrepiti je treba zveze ob vzhodni jadranski obali. Trije zidarji padli z zidarskega odra Huda nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Miljah, kjer neko podjetje gradi avtobusno in filobusno postajo, pri kateri je zaposleno precejšnje število delavcev. Trije delavci so delali na visokem zidarskem odru, ko se je ta nepričakovano in iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov sesul, zaradi česar *o delavgi zleteli z višine 5 metrov na tla, kjer so obležali dokler jih niso odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. V bolnišnici so 23-letnega Giovannija Crevatina, 26-letne-ga Alda Furlančiča in 27-let-nega Marija Angelinija, vse iz miljske okolice, pridržali na ortopedskem oddelku, kjer so prvemu ugotovili poleg o-motičnega stanja tudi zlom leve noge, drugemu verjetni zlom pete leve noge in treje-mu verjetni zlom gležnja. Zdravniki so mnenja, da bo Crevatin okreval v 40, Fur-lanič v 20 in Angelini v 15 dneh. Namesto globe v zapor Pred dnevi so aretirali 28-letnega Giovannija Piccionija znanega pod imenom »Puccia iz Ul. F. fcjevero, ki bo moral namesto globe 5.395.000 lir. na katero je bil obsojen zaradi tihotapstva, presedeti 3 leta zapora. Enako kazen bo moral presedeti tudi 58-letni Mar-cello Erianz iz Ul. Monte-grappa, ki je bil obsojen za tihotapstvo na 730.000 lir globe. V Lonjerju Na proslavi desetlenice zmage proti nacifašizmu se je včeraj zvečer zbrala v Lonjerju vsa vas, tako, da je bila društvena dvorana premajhna. po enominutnem molku v čast padlim je spregovoril tov. Dekleva, ki je poudaril, da italijanski narod svečano praznuje obletnico zmage nad fašizmom in da sedanji vodilni italijanski možje z besedami to zmago sicer poveličujejo, istočasno pa v resnici ne izvajajo bistvenih pridobitev zmage, saj še vedno veljajo številni fašistični zakoni in se ne izvajajo najvažnejši členi ustave. V Trstu pa je prevzel po- PROSLAVE DESETLETNICE ZMAGE NfO NACIFASIZMOM V HA H K 01/ MA II: danes 29. 4. 35 ob 29. uri v prostorih prosvetnega društva — na Frankio-vem. Nastopil bo tudi pevski zbor. VEL R. MAMIVA 29: danes 29. 4. 53 ob 29. uri V MAHHKŽIMI: danes 29. 4. 53 ob 29. uri v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden*; nastopil bo tudi pevski zbor. MA II P Čl MAH: danes 29. 4. 53 ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva »A. Cok*. VABLJENI ČLANI! budo za proslave tržaški župan in občinski odbor. Ti ljudje pa nimajo nič skupnega z odporniškim gibanjem in še > manj z osvobodilno borbo, ki jt zajela vse napredne. Tržačane in zlasti delavske množice ter Slovence. Tov. Degleva je nato nadaljeval: «Ta ironija pride še bolj do izraza, če pomislimo, da je župan odklonil, da bi bila prqslava, na kateri je sodeloval Ferruccio Parri, vključena v program tukajšnjih uradnih proslav. Odklonil je to, ker se je zavedal, da je bil Parri dosleden in neuklonljiv antifašist, da je bil eden izmed voditeljev italijanskega odporniškega gibanja, ki ne more prikriti svojega razočaranja nad tem, da so o-stale pridobitve osvobodilnega gibanja italijanskega ljudstva po 10. letih zmage v bistvenih točkah neizpolnjene. Tržaški župan je odklonil vse predloge Zveze partizanov in bivših političnih preganjancev, češ da sp te organizacije niso borile za osvoboditev te zemlje izpod nacizma, temveč da bi prišla pod oblast tuje dežele. Odklonil je skoro z ogorčenjem mojo zahtevo, naj bi bile spominske plošče, odkrite v počastitev spomina padlih borcev za svobodo, dvojezične, čeprav so med borci poleg Italijanov tudi Slovenci in Hrvati. Ravno tako je odklonil predlog, da bi se ena izmed ulic imenovala z imenom junakov Tržačanov — Slovencev ali Italijanov, ki so se dosledno borili proti fašizmu in v tej borbi žrtvovali življenje#. Dr. Dekleva j« nato na kratko obnovil zgodovino ljudskega odpora proti fašizmu, saj so se že takoj po prvi svetovni vojni pričele borbe po ulicah s tržaškimi delav- ci. Odpor proti fašizmu je bil ogorčen ves čas in to zlasti med Slovenci, ki so bili najbolj prizadeti. Fašizem je skušal odpor premagati z dramatičnimi ukrepi in je Posebno sodišče od februarja 1927 do julija 1932 obsodilo pet naših najboljših sinov na smrt in obsodilo 106 Slovencev na skupno 1124 let zapora. To ni omajalo duha odpora in je bilo v samo štirih spomladanskih mesecih 1931. leta izvršenih v naših krajih več kot 100 akcij proti fašistom. Odpor pa se je spremenil v množično oboroženo borbo po letu 1941 in je med osvobodilno borbo Osvobodilna fronta v Trstu imela 214 terenskih odborov z več kot 1-40O aktivisti in je združevala vse Slovence. Vzporedno je rasla borbena organizacija «Delavska enotnost«, ki je združevala delavce ne glede na narodnost in ki je imela v avgustu 1944 nad 200 tovarniških odborov z nad 2.000 aktivisti in več kot 20.000 organiziranih članov. V zaključku je tov. dr. Dekleva poudaril, da nas čakajo še novi napori in nove žrtve, da se uresničijo vse pridobitve veličastne osvobodilne borbe. Po govoru je lonjerski pevski zbor zapel več udarnih partizanskih pesmi. V Sv. Križu Proslava desetletnice zmage nad nacifašizmom je bila sinoči tudi v Sv. Križu, kjer so domačini do kraja napolnili društveno dvorano v kulturnem domu »Berto Sirk«. Proslavo je otvoril tov. Rudi Košuta, nato pa je v imenu italijanskih antifašistov prinesel pozdrave tov. Bortolo Pe-tronio. V. svojem nagovoru je poudaril predvsem antifašistično zavezništvo med Italijani in Slovenci, ki se je kovalo že od prvih početkov fašizma in doseglo v skupni oboroženi borbi svoj najvišji jzraz. Antifašizem zato ni in ne more biti last enega samega naroda, temveč je mednaroden prav tako, kot je pomenil fašizem zlo za vse narode na svetu. Zn tov, Petnoniom je »pregovoril tov. Drago Pahor. Poudaril je. da praznujemo v teh dnen dVe veliki obletnici: 25. april — dap odpora in 1. maji— Dan osvoboditve. To skupna praznovanje pa ni zgolj slučaj. temveč odraz skypne borbe j.*, iste prutir fašistične cilje. Tov. Drago Pahor je natp v. kratkih besedah orisal vso antifašistično borbg našega ljudstva, ki se je začela že s samim prihodom fašizma na oblast in ki ima v Gortanu, v bazoviških žrtvah, v Tomažiču in drugih svoje vrhunske etape. Končno se je ta borba razplamtela v vseljudski upor z nastankom narodnoosvobodilne fronte in se že takoj v začetku povezala z demokratičnimi Italijani v organizacijah Delavske enotnosti. Tov. Pahor je poudaril, da je ta borba zahtevala velike in številne žrtve in da naš delež pri žrtvah antifašistične borbe ni majhen tudi v svetovnem merilu. Danes pa so ljudje, ki se jim zdi, kot da bi te žrtve bile zaman. Toda to ni res! Nacifa.šizem je bil strt in na površje so prišle demokratične sile. To je prišlo do izraza tudi v sami italijanski ustavi. Seveda pa je od antifašističnih in demokratičnih sil odvisno, v koliko bo ustava uveljavljana v praksi. Zato se je treba enotno in združeno boriti proti poskusom ogrožanja demokratičnih ip antifašističnih pridobitev naše borbe, t. j. predvsem proti oživljanju fašizma. To velja v isti meri tudi glede naših nacionalnih pravic v okviru posebnega statuta, ki nam jih jamči,' Obvestilo urada predstavnika FLRJ v Trstu Ker se praznuje delavski praznik 1. maja tudi v ponedeljek in torek 2. in 3. maja, bo urad predstavnika FLRJ v Trstu zaprt in ne bo sprejemal strank do 4. maja. V sredo 4. maja bo izjemoma uradni urnik za stranke od 8.30 do 12.30. Rok za vlaganje prošenj za izpite Po sporočilu viši« šolske uprave je rok za vlaganje prošenj za zrelostne in usposobljenostn« izpite na višjih srednjih šolah oo sobote 34. aprila 1955 Vozni red avtobusov na stadion «Prvi maj» Odhod avtobusa iz Doline na stadion «Prvi maj« ob 14. uri skozi Boljunec in Dom.io. Povratek s stadiona po isti poti ob 21.30. Odhod avtobusa iz Boršta ob 14. uri skozi Ricmanje. povratek po isti poti ob 21.30. Aviobusj redne proge odpeljejo iz Doline prvi ob 15. uri skozi Boljnec ra Domio na Trg Stare mitnice (Bariera), drugi ob 15.30 skozi Boljunec, Boršt in Katinaro tudi na Trg Stare mitnice. Odhodi rednih avtobusov v Dolino skozi Domjo, Boljunec s Trga Stare mitnice (Barjem) ob 19.30, 20.05, 20.30. 22.00, 23.05. =*= ZOPET PRIMER MLADINSKE KRIMINALITETE , ■ ■- j ...... | —----- Policija zasačila mladeniča ko sta skušala vdreti v gostilno Med lailištvinjem sta primata tudi vlome in tatvine raznega material« v Ul. Sonnino in v mureju prof. Henrigueia V prvih nočnih urah 22. t. m. so agenti letečega oddelka opazili dva mladeniča, ki sta se sumljivo oddaljevala po cesti potem ko sta prišla iz veže neke stavbe pri Sv. Jakobu. Agenti so jima sledili in ko sta mladeniča to opazila sta začela teči, vendar so ju kmalu ujeli. Na poveljstvu so ju identificirali za 17-letnega Giorgia G. in 17-letnega Giulia B- Spočetka fanta nista hotela govoriti, vendar sta kasneje priznala, da sta hotela vdreti v gostilno Karla Vivode. V načrtu sta imela, da bi vdrla skozi okno gostilne, ki gleda na stopnišče stavbe v Ul. Giulia-ni in sta zaradi tega vtaknila v ključavnico vrat majhen ključ, da bi tako vratar ne mogel zapreti vrat. Ker pa sta našla vrata zaprta, sta nameravala vdreti v gostilno z nasprotne strani, kar pa se jima m posrečilo prav zaradi prihoda policijske patrulje. Ker j* bilo pri Sv. Jako- bu in v bližnji okolici registriranih več tatvin železnega materiala, j* policija izvršila preiskavo tudi pri starinarjih z edinim namenom, da izve. če sta mladeniča kdaj kaj prodala. Uspeh ni izostal in tako sta morala fanta tudi priznati, da sta ukradla s pomočjo 15-letnega Romana P. več kosov železnega, bakrenega in svinčenega materiala v škodo lastnikov skladišč in sicer na Drevoredu Sonnino in Ul. Sv. Marka ter v pomorskem muzeju prof. Diega Henriqueza. Po končani preiskavi je policija vse tri mladeniče prijavila sodišču in je prva dva poslala v koronejske zapore, medtem ko so tretjega izpustili na začasno svobodo. Istočasno so prijavili sodišču tudi 49-letno lastnico starinarnice Giovanno Marin zaradi nakupa ukradenega blaga in j 43-letnega starinarja Feliceja Biecherija zaradi neprevidnega nakupa. Hud požar v „Italcementi" Sinoči nekoliko po polnoči se je v industrijskem pristanišču vnelo 12 kubičnih metrov nafte v vmesnem skladišču cementarne Kltalcementin. Vzroki niso se znani; škoda je precej velika. K sreči je požar zapazil nočni čuvaj, ki je takoj obvestil policijo in gasilce, ki so z vso naglico prihiteli z več vozovi in so imeli nekaj ur trdega dela, da so najprej požar omejili in ga nato pogasili. Padec mlekarice Medtem ko je raznašala svojim odjemalcem pri Sv. Ivanu mleko, je 45-letna Rozina Kalc iz Padrič nerodno zdrsnila po stopnicah in ker si je izpahnila nogo, se je morala z rešilnim avtom zateči v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 14 dneh pridržali na ortopedskem oddelku. Nezgoda otrok V trenutku ko je komaj 8-letna Adriana Gagliardi iz Ul. Belpoggio hotela na Trgu Rosnimi nabrati neaaj cvetlic, je iz strahu pred pspro padla in se zavalila po majhnem pobočju, ter k sreči priletela na zemljo m ne kakor je bila nevarnost na tlakovani del ceste. Njena mati ji je hitro priskočila' na pomoč in jo kasneje odpeljala v bolnišnico, kjer so ji ug<|toyili le podplutbe na čelu in nogah, vendar so jo vseeno pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na opažovalnem oddelku. v n g ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 29. t. m. ob 20.30 uri gostovanje na KONTOVELU z J. Hartogovo komedijo «Sopohiika» JUTRI 30. t. m. ob 20.30 uri gostovanje v BORŠTU z J. Hartogovo komedijo «Sopotnikd» PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* vabi na plfibui vviv't ki bo v nedeljo 1. maja ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-IV. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Pred sodniki zaradi žice in ukradenega kolesa Kljub temu, da je 30-letni Milan Tul iz Mačkovelj vedno odločno zanikal to, česar ga je obtoževala policija, so ga vseeno prijavili sodnim oblastem pod obtožbo tatvine 200 metrov telefonske žice, katero naj bi po mnenju preiskovalnih organov odrezal z napeljave ameriških sil, ki so septembra 1953. leta bile na manevrih v bližini Pre-benega. Septembrskega dne okoli 17.30 je neki policijski agent uslužben na dolinskem policijskem poveljstvu zasačil Tula, ki je nosil žico. Agent ga je seveda odpeljal na poveljstvo, kjer je Tul presenečen izvedel, da ga obtožujejo tatvine. Mož je zanikal vse in se skliceval, da je videl več oseb, ki so odnašale opuščeno žico, in ker jo je tudi on potreboval, jo je pobral in odnesel. Nikakor pa ni, kakor so ga obtoževali, odrezal žice od tetlefonske napeljave. Vse je bilo zaman in Tul se je moral zagovarjati pred sodiščem, kjer pa so sodniki ugotovili, da ni nobenega dokaza za njegovo krivdo, zaradi česar so ga tudi oprostili. Preds, Gnezda, tož. Pascoli, zapisn. Magliacca, obramba odv. Stradella, * »C i, Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 40-let-ni Giovanni Gallo iz Ul. Goz-zi, katerega so tudi obtožili tatvine dirkalnega kolesa, ki je bilo last njegovega delovnega tovariša Giuseppa Bos-sija Bossi je namreč v soboto 7. novembra predlanskim pustil svoje kolo v mizarski delavnici v Ul. Gelsomini in v ponedeljek, ko se je ponovno vrnil na delo. vozila ni bilo več. O tatvini torej ni bilo nobenega dvoma, zaradi česar je začel Bossi premišljevati, kdo naj bi bil tat. Po dolgem premišljevanju mu je šinilo v glavo, da je kolo morda ukradel Gallo. ki je ponoči spal v delavnici in ki v ponedeljek ni prišel na delo. To je bil šele sum, in da zadevo razčisti, je nekaj dni kasnee ustavil Galla in ga obtožil tatvine. Ta je seveda zanikal in povedal, da ni prišel delat, ker je bil zaradi privatnih opravkov izven Trsta. Izgovor seveda ni prepričal Rossija, ki je zadevo prijavil policiji, katera pa je Galla izročila sodnim oblastem, Toda tudi proti njemu ni bilo dokazov in mož je bil po razpiavi ponovno svobo-jden. I ’ Razna obvestila Plezalci tečaj SPDT. Alpini-nistični odsek SPDT začenja 'udi letos s plezalnim tečajem v Glinščici. Na tečaj so vabljeni vsi, ki jih veseli plezalno udejstvovanje v gorah. Ima namen nuditi začetnikom osnovo v ph zanju in jim omogočiti, da spoznajo težje, toda mikavneiše lice g°ra. Prijave se sorejemajo vsak četrtek od 20.30 dalje do vključno 5 maja na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Ljudska prosveta Izvršni odbor SPZ v Trstu bo imel sejo danes 29. t. m. ob 18 uri na sedežu v Ul. Roma 15. iz Letš Izlet SPDT. V nedeljo 15. maja priredi SPDT iziet na Nanos. Vpisovanja oq 2. do o. maja od 13. do 20. ure v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli 12, seveda le za tiste, ki imajo italijanski potni list. KGssetti. 16.00: »Dekleta iz S. Frediana«, K. Podesta, M. Mariani. txcelsior. 15.30: «Princ - štu- dent«, A. Blyth ,E. Purdom. Kenice. 16.01: »Kralj ba. barov«, J. Charidler. R. Gam. Nazionale. 15.30: «Madame B::t-terfly», K. Yach:gusa. N. Fila-curidi. Filodranimatico. 16.00: «Oger,.j in poltenost«, L. Turner. C. Thompson. Mladini izuod 16 let prepovedano. Supevcinema, 16.00: «Babilonska kurtizana«, R. Fleming, R. Montalban. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleuo. 16.00: »Dolina kra- ljev«, R. Tayicr, E. Parker, Astra Rojan. 16.30: »Bengsiski s,,eld», R. Hudson, A. Dahi. Capiiol. 16.0G: »Rese Marits, A. Blyth. Ctistado, 16.00: «Saadia», C. Wtihe, M. Ferrer. Grattacielo. 16.00: «Svet pripadi ženskam«, J. Allvssn, L Bacall. Alabarda. 16.00: «Vanttejski ju- nak*; A. Nazzari. Arivton. 16.00: »Miren mož«, J. Ford. Armenia, 15.00: «Bela Indijan- ka«, G. Madison. Aurora. 16.00. »Federalni agent X-3», V. Mature. Garibaldi. 15.30. »Pluto Pippo in Papzrino«, VValt Disneyev film. Ideale. 16.00: «Pošast črne lagune«, R Carlson. Impero, 16.00: »Romantična ježa«, C. Marchand. Italia. 16 00: »Sijajen človek), D. Kaye. S. Marco. 16.00: »Mi kanibali«, S. Pampanini. Mladoletnim izpod 16 let prepovedano. Kino ob morju. 16.00: «Postržek 53», U. Špadaro, Moderno, 16.00: «Quo vadiš?«, R. Taydor, Savona 15.30: »Rdeča planjava«, G. Pečk. Vlale. 16.00: «Znaj!i se je treba«, A. Sordi. Vittorio Veneto. 16.00: »Velika vročina«, G. Ford. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00: »Kocissov sin«, R. Hudson. Belvedere. 16.00: »Sin bledega o-braza«, J. Russell. Marconi, 16.00: «Jezdi vaquero», R. Taylor. Masjimo. 16.00: »Dolga noč«, A. Cuiun. Novo Cine. J6.00: »Strastno«, A. Nazzari. Odeon. 16.00: »Kleopatrine ljubezni«, R. Fleming. Radio. 15.30: «Upor na Calni«, H. Bogart. Secolo. 16.30: »Dnevnik obsojenca«. Mladini izpod 16 let prepovedano. Venezia. 15.30: «Ljubeznl C* Skedenj ^oT^F.^ K i »o° na6 O pč i n ah. 18.00: ^ ga brata sem ubil» PETEK 29 «. H55 Tit ST PO»'IAJA * 11.30 Lahki orkestri; 11* trinkj iz tehnike; 12-10 'f. -kogar nekaj; i3.00 plasbJ 1 jati: 14.00 Poje m«10 *9 “5 pid* 14.15 Kulturni obzornik Razne jazz zasedbe; 1 ;Lc4ri| glasba; 18.00 Iredand: dva klavirja; 18—4 . 4 Valček iz Serenade v 18.30 Z začarane P°l.ice- p ček bi rad postal deiav* ' Ameriški zbori; 19 00 "Sjjii z ravnatelji slovenskih * p šol; 19.15 Pestra glasbili*; Šport- 20.05 Zabavna Uj); 2U.30 Tržaški kultu/m r«*. 20.45 Lipovšek: «Orgl***)^J»: ta; 21.08 Sibelius: »Mbjjfr 21.15 Slovenska »h lta!1j?Sr daja Andersenovih pra'iV)H> dava prof. Lenčc-k; "1, dije iz revij; 22.00 Br^J-jSl**' ni koncert, v a-molu; ni in počasni ritmi: 24-30 za lahko noč. "** ' IIJOJ 11.45 Komorna glasb* ‘JM, oper, 19.15 Brahms: ■A p** 20.00 Po eden..: 21.05 ^„^1. koncert, dirigira Lon“ 1» O I' F R j g, Slovenska poročila:, *•■-- 13.30, 14.30, 19.30 ih ?3,3°. Hrvaška poročila: vsak dan ‘ 20.00 - ,e 1!.V' Italijanska poročila: o.i«. 17.00 19 00 in 23.00 . vS>* Iz naših listov v dan (razen nedelje ih ka) ob 14.36 vsi!1 Iz naših listov H v “jedili dan (razen nedelje m r ka) ob 17.06. »no K?- 6.40 Jutranja glasb.3; _ na 1 e!ar - vremenska nap0; .i'js«ž poved časa; 7.05 Jutrant* * j|js 7.30 Nasveti za gosbooinj _23j)i; Opoldanski glasbeni J4.«° 13.45 Glasba po želJgbl.AO p« igrajo kmečke zasedbe; jje-turnp pismo; 15.15 Glasbe ^ m ra-rnia odaj?.: Negro spiru črnska poezija; 16.15 & laSN. gar nekaj; 17.45 Lahka s jj.lB 18.00 Iz delavskega svet' ^ Šport; 19.15 V ritmu z 3 jh*-variskimi ansambli z3°,„.ni ‘K be; 20.15 15 minut v ^ gi.05 vije; 20.30 Narodne Pf“’L]čerto!0 Iz jugoslovanskih KW dvoran. H I. O V K » D* 0 327.1 m, 202.1 m, 212-4 [j.j!, Poročila ob 5.00. 6.00, <■ • 15.00. 17.00 in 22.00. ,jj)S 11.00 Radijski ko!ed8r:0rrf,.-.‘ Glasbena medigra: i1-3” ilJ! skladbe velikih mojstrov.;^. Slovenske narodne Fmila Adamiča; 13.00 7e1-oZj f peslušajte! 13.30 Križen. je perete, filme in revije, i • j # vi f i 1 itw ; 14.40 Domače eLjjUt napevi; 16.00 T°n* ! in »Tovariši«; 16.30 V Pjizpili? su po Jugoslaviji: i'-1«, »(rf po željah; 18.00 Domače |c? nosti; 18.10 Poje Ljub .'araVa#! morni zbor; 18.30 Spoz" ^i-človeka; 18 45 Vedre <" 20.15 Alban Berg: Kal jenriitT nost; 21.30 Tjra plesm Rrdia Ljubljana. TKI HVI/-U-4 _ ,# 19.30 TV za najml^i F Film: «Moj sin profesor" A. Dumas st.: »Kean*. T H S i Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in-serate. male g[t oglase, osmrtnice ih ^ da od 8. do 12.30 in od 18. ure. . KOftiH' PRI MOTO GUZZ1 TA, IZROČITVE! Airone f(i to Zigoli 98. Gardellih® v-»ril torni tricikel.i. . Mondial bati. Nadcuh pfi»vCh|, si. Avtomoto Diesel za popravila. CHEMA . Fabio Severo 18 - ceh). Priporoča se o0' stom stara, sedaj vo otvorjena GOSTIlN^-^3ž ^ Albin Mc3.: na RAVBEH-KO^Nl pd poS;>e' F V kjer boste dobro zeni s ,r-oL HLADNIMI PRl in pristnim DOMAČIM [Z*1 Od uderai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. aprila 1955 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 19. POROČILI SO SE: mehanik Eripio Marani in uradnica Co-stanza Belmonte, mehanik Giur-gio Ravalico in šivilja Savina Havalico, prodajalec Dante Ri-nald. in limrica Romana Dtaco-gna, električar Vmicio Lavini in uradi ica Arina Maria Valene, inženir Giuseppe Calucci ir: u-r;,Unica Daniela Pertot, uradnik Franeesco Ollipitsch in prodajalka Lidia Zulian., kurjač Errr.an-do Jaksetič Ir- gospodinja Ana Karbončič, šofer Armaudo Ven-naver in pletilja Liliana Grillo, uradnik Pietro Cotnelli in uradnica Silvia Carboni, Industrijski izvtdenec Burneti Robert pa-vellt iu uradnica Analolia Salti, železničar Ermis Nobile in gospodinja GIgliola Steidler, pie-•'■kar Luigi Valoppi jn knjigovez-ka Arina Maria Valente, slaščičar l.udovico Penko in natakarica Violetta Crevalin, poštni a-ger.t Josip Zdrilič in gospodinja Marija Kosul, tiskar Lujgj Ripa-monti (n šivilja Maria Pečenka, težak Francesco Grimaldi in delavka Nivea Di Mauro, menanik Pelet Ipavic in Cvetličarka Silvia Vigmi, delavec Lugi Cimn-dor in šivilja Car men Maligoj, šofer Petpr De Fa-lco m gospodinja Dora liusso. UMRLI SO: 85-letna Maddale-na Jankovič vd. C/alam, 75-1 elna Giustina Velicogna vd. Krampr-Sek, 57-leJni t.urico Coral 72-let-na Teresa Trampuš por. Canria-ni, 84-leina Cla-a Giaia vd. M-oc, 73-letna Antonia Sacchett', 87-lel-na Vincenza Domačič vd. Cibna, 8 t-let ni Antonio Clai, 71-telni Irar.cesco Sirca, Laura Carli stara 1 mesec. I ADRIA EX T H S T' Ul. Cicerone st. tel. 29243 " ^ fi» Adria E*pi'ess srjhod’ znanje »pore njih izletov ,0S 28. - 29. - 30- - * d„a " TURIN (medna r gometna tek Jugoslavija) 94. V-* Vpisovanje 00^ pflE Si 4.1S55 17. - 22.5.1953 DUNAJ , 30.4- vpisovanje ^ MUENCHEN. CARLO - ji- . 1 8 l5" odhodi 1-. in 29. maj* PARIZ frst* dnevni odhod* na . t* SICILIJO pUstl j 19 (specialni Ppajh’3 skupine P° oseb) _ pf?" le za tržaško ‘W ZNEBELJ »čini 21. 5. 1 ls,*3 pri Novem 'ISLav ; ludrovci • s- 1944 rojen padel Križu 28. 7. 1924 29. 9. 1943 našega Krasa, bil je rojen v Opatjem selu, nedaleč od Tržiča. zgodno mladost pa je preživel v Trstu. Trst je nato moral zapustiti, ker je pač njegova rodbina bila takšnega kova. da ni mogla upogniti hrbtenice pred naraščajočim nacionalnim in socialnim fa- OB DESETI OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM ") SPOMNIMO se naših padlih »Uta*. I?PLF ŠKABAR 'V. Repnu 11. 1. IVAN STOK 1922 vojen v Dutovljah 14. 12. 1910 paodel 6. 10. 1943 v Istri Darko Maruši in leto 1942 v Trstu S svojim mladostnim poletom, predanostjo in pogumom je razgibal vse slovensko ovobodilno gibanje in prodrl tudi med ilalijanske proletarce, ki so stremeli po odločnejšem posegu v borbo proti nacifašizmu lOlfn MlGI° višin ,en V Trstu 26. 8. 1923 »besen 28. 3. 1945 HENRIK URSTC rojen v Orehovljah 22. 9. 1910 padel 16. 1. 1945 pri Šempasu A-------------- Padla ALOJZ STRANJ rojen 16. 6. 1905 umrl v Ravensbruecku „r0JtnEPO VALDEMARIN 'Uri 2« Trstu 20. 3. 1908 ■ 12. 1944 v Rižarni FULVIO VIDOVIČ rojen v Trstu 9. 1. 1918 pogrešan Kot je bilo leto 1041 glede razvoja osvobodilnega gibanja v Trstu, tesno povezano z o-sebo Oskarja Kovačiča, ki je prvi zanesel v naše mesto zametek osvobodilnega boja, tako sta bila delo in napredek tržaških protifašističnih organizacij v letu 1942 v nič maj-šem obsegu povezana z imenom Darka Marušiča, vedrega in nesebičnega protifašističnega borca, nenavadno pogumnega ter odličnega organizatorja. ki ga bodo napredni Tržačani za vedno ohranili v trajnem spominu. Darko Marušič je bil otrok SLAVKO ŠTOLFA v Tržiču 13. 5. 1923 18. 8. 1944 na Opčinah ŽIVEC 18. 11. 1922 v Bosni DANILO ZOBEC rojen v Borštu 14. 6. 1922 umrl 28. 4. 1944 v Mathausnu -ivua v. . 11 M1RCE ŽERJAL rojen v Boljuncu 18. 5 1919 padci 8. 4. ‘S« Klbnic' šističnim pritiskom. Odšli so v Jugoslavijo, kjer je Darko, ki ni svoje ožje domovine nikoli pozabil, kmalu spoznal, da tudi ta, kakršna je bila, ni mogla predstavljati’ resnic-, ne domovine. Dasi po naravi izredno bister, se ni mogel šolati, ker je bil presiroma-šen. Že v tgm je občutil krivičnost družbenega sistema, ki je v njem živel, o čemer se je dokončno prepričal, ko se je začel kot zaveden delavec politično udejstvovati v naprednem duhu V svoj rojstni kraj se je spet vrnil kmalu potem, ko je Jugoslavija postala žrtev fašističnega napada in je on bil med prvimi, ki so se temu postavili po robu. Enkrat 15. februarja leta 1942 je prišel v Trst, kjer je bilo treba obnoviti temelje osvobodilnih protifašističnih organizacij, ki so bile z aretacijo Oskarja Kovačiča in tovarišev razrahljane. Pri tem mu je pomagal Albin Cotar-Karel. Kmalu je bila postavljena vrsta novih odborov OF, stari pa so bili obnovljeni. V tem času so Se OVRA, kvestura, karabinjerji in ves fašistični aparat na vse pre-tege trudili, da bi v kali zatrli naraščajoče protifašistično gibanje, pri čemer so se posluževali najbolj zverinskih metod. Ustanovil se je za Julijsko krajino poseben inšpektorat ministrstva za notranje zadeve, s sedežem v _ Ulici Bellosguardo, ki se ga še danes z grozo spominjajo vsi napredni Tržačani. Tu je kraljeval zloglasni Colloti. Konec pomladi so agenti tajne policije že bili na sledi novim buditeljem -protifašističnega odpora. Znova so se začeli polniti zapori. Darko Marušič, znan po svoji drznosti in pogumu, ker se je z dcmala izzivalno spokojnostjo gibal po mestu, prisostvujoč sestanku za" sestankom, je za las ušel aretaciji. Na novo u-stanovljene osvobodilne organizacije so se pod navalom terorja znova zamajale, roda v tem času so se vključili v osvobodilno gibanje novi predani in nesebični kadri, med temi Jožko Udovic-Nino. ki je kasneje v junaškem spopadu s fašističnimi opricniki padel v Ulici Ginnastica- Protifašistično gibanje se je okrepilo, ustanovili so se spet novi odbori ki so širili med tržaškim prebivalstvom osvobodilne l-deje ter usmerjali celotno protifašistično dejavnost. Darko je poiskal zvezo tudi z italijanskimi protifasi-sti pri S. Jakobu in v Skednju. Vzpostavil pa je stike «od spodaj«, ne «od zgoraj«. Odkril je skupino članov KP1, toda tem se je zdelo, da je treba še počakati. Fašizem s ostro obsojali, da bi se ga pa lotili z dejanji, do tega jim ni bilo, oboroženi akciji so nasprotovali. Vtem so množice proletariata same od sebe začele odpirati oči, dasi je bilo do konkretnih, posebpo oboroženih akcij |e daleč. Darko je bil slovenskega rodu a je vendar znal poiskati 'pot do italijanskih delavcev, saj je bil sam delavec, zato v prvi vrsti internacio-nalist, človek, ki je znal spoštovati zdrava patriotična čustva vsakogar, kakor je hkra, ti brezpogojno zahteval, da sp v enaki meri spoštujejo tudi njegova. Skupine italijanskih in slovenskih delavcev, zbra ne.okrog «Fratellanza operai4» (Delavsko bratstvo), srn* bile plod njegovega dela- To so bili prvi začetki kasnejs* «U-nith operaia« (Delavska enot- Novembra 1942 je bil usta novljen okrožni odbor OF, i katerem je Darko Marušič odgovarjal za propagando in mladino, Jožko Udovig z« fi: nance in stike z italijanskimi antifašisti. V tem času je bi Darko kooptiran v pokrajin-ski komite KPS. Decembra istegao leta je bi lo v Trstu že 30 odborov OF in začeli so se ustanavljati prvi krožki mladinske in zen ske organizacije posebno u spešno pri Sv. Jakobu in Sv Ivanu v Skednju m Rojanu V centru je obstajal krožek ki je bila v njem organizira na poleg slovenske tudi itali janska mladina. Dne 15 decembra je pnslo v vrstah' OF do novih aretacij- Do tega je prišlo, ker je policija pjela skupino mladeničev, ki so hoteli v par tizune, nakar so ti izdali ime-na družin, pri katerih so pre nočili. Pri tem je padla v ro ke policije vrsta aktivistov med temi Zora Ivjincič-Mar jjirja, ki .ie vadila tajno skhi ui.šče materiala Nekako v istem mesecu je prišli) do načelnega sporazuma s skupino italijanskih partijcev, ki je bil Darko Marušič z’ njimi v stiku. Sprejeli so program brezkompromisne .borbe proti fašlžflJib pristali DARKO MARUŠIČ — BLAZ na načelo, da je treba v borbi proti fašizmu mobilizirati najširše ljudske množice, se boriti proti oportunizmu ter ktivizirati članstvo, med katerim je bilo mnogo takih, ki so bili revolucionarji bolj na eziku kot z dejanji. Na vse o so sicer pristali, v resnici pa je vse skupaj, žal ostglo samo pri lepih besedah. Zato je Blaž, t. j. Darko Marušič navezal neposrednejši stik z osnovnimi množicami proletariata, ki so bile dejansko pripravljene poseči v boj, ko bi jim le nekdo pokazal KONCERT DVEH MLADIH TALENTOV V AVDITORIJU Janez Bokavšek in Aci Bertoncelj umetnika s svetlo bodočnostjo pravo pot- Iz teh osnovnih množic so pognale prve organizacije (dJnita operaia«. katerih naloga je bila vsestransko podpreti partizansko vojsko in osvobodilno gibanje, dvigniti politično zavest in osvetliti politično perspektivo delevnih množic. Prvi začetki »Unita operaia« segajo še v dobo pred polomom Italije, toda njen resnični vzpon je pričel šele v naslednjem razdobju. Pri vsem tem gre ne malo zaslug prav Darku Marusiču-Blažu, ki je s svojim mladostnim navdušenjem, neizčrpnim optimizmom, osebnimi sposobnostmi in pogumom dajal potrebnega impulza. borbene vztrajnosti in revolucionarne dinamičnosti, pri čemer tudi samega sebe ni varčeval. Konec zime '43 je moral zapustiti Trst, ker je bil že preveč kompromitiran in ga je policija ves čas iskala. Odšel je na osvobojeno ozemlje, kjer je opravljal odgovorne vojaške in politične dolžnosti do kepca. se pravi, dokler ni enkrat konec 1943 na Banjščici padel v nernško zasedo ter žrtvoval svoje mlado življenje za svobodo in nolišo bodočnost svojega ljudstva in vsega človeštva. Lik tega mladega kraškega fanta, ki ga je hvaležno ljudstvo v svobodi proglasilo za ljudskega heroja, je še danes, dvanajst let po njegovi smrti, med tržaškimi naprednimi ljudmi, takratnimi pripadniki ali simpatizerji osvobodilnega gibanja, močno živ. F Italiji ni verske svobod Pod gornjim naslovom nam je Združenje za versko svobodo v Italiji poslalo dopis s prošnjo za objavo, hkrati pa je priložilo spomenico Zveznega sveta protestantskih cerkva o vprašanju verske svobode v Italiji. Omenjeno združenje ugotavlja v svoji spomenici, da je vprašanje verske svobode v Italiji še vedno odprto, kljub temu, da je republikanska listava radikalno spremenila fašistične zakone o «dovaljen,h bogoslužjih» iz leta 1929-30. I.aieran ski pakti priznavajo katoliški veri prednostni značaj s tem, da jo proglašajo .za državno vero, medtem ko se s posebnimi zakoni svoboda drugim bogoslužjem sicer priznava, a je njihovo izvrševanje podvrženo tolikim omejitvam, nadzorstvu tn kontrol i izvršne oblasti, da ni bilo več mogoče govoriti o resnični in dejanski verski svobodi za druga pogoslužja razen katoliškega. Kljub temu. da 7. člen list ave pušča nespremenjene odnose med državo in katoliško cerkvijo, kakor izhajajo iz lateranskih paktov, proglašata 3. in S. člen ustave popolno versko enakopravnost: «Vse veroizpovedi uživg.io pred zakonom enako s )bo-do»; ((Veroizpovedi, ki se razlikujejo od katoliške, imajo pravico da se organizirajo po lastnih statutih, v kolikor ne nasprotujejo italijanski pravni ureditvi«. Iz tega izhaja, da bi v Italiji morala obstajati popolna verska svobgdg, kijub prednosti, ki jo uživa katoliška cerkev (nakazila duhovščini, u-radni verski obredi po katoliškem obredu itd.J, kqt se to dogaja tudi v ustavni ureditvi drugih držav, kjer je uveljavljen sistem državne veroizpovedi (kakor n. pr. p Angliji), Iz tega izhaja praptako, da bi morala svoboda veroizpovedi, izvrševanja bogoslužja in verske propagande imeti določeno vsebino, ki jo v določenih mejah popolnoma pri- Nouo potrdilo o dvigu in rasti mlade slovenske glasbe Mlada glasbenika BOKAVSEK in BERTONCELJ Ni minilo še mnogo let, odkar se je iz ((mladega talentu« Igorja Ozima razvil violinist evropskega merila, pa se je že pojavila med onimi, ki se uče kakega instrumenta, vrsta novih mladih talentov. Se pred kratkim smo brali o Spejiih, ki sta jih dosegla v inozemstvu mlada violinistka Sabina Skalarjeva in pianistka Dubravka Toinšičpva. V torek zvečer pa sla koncertirala V Avditoriju štirinajstleten violinist Janez Bokavšek in petnajstletni pianist Aci Bertoncelj, o uspehih katerih smo prt koncertih na ljubljanskih odrih bili že brali marsikatero navdušeno oceno. Ni trebi poudariti, kako razveseljujejo taki pojavi slovenske glasbene ljubitelje, vac pa bomo rajši priklicali pfeornost bralca ‘ na drugo dejstvo. Ce poizveduješ za imeni glasbenih pedagogov šol iz katerih so Izšli ti mladi talenti, te bo presenetilo, ko boš izvedel za toliko različnih imen. Ni torej le zasluga posameznega učitelja ali posamezne šole, da vzgajajo tako resno in popolno novi kader koilcertistov, pač pa je nedvomno zelo velika tudi zasluga celotnega u-stroja glasbenega šolstvu na Slovenskem, zakaj le resno organizirano glasbeno šolstvo, temeljita in vsestranska glasbena vzgoja in sposobnost ter prizadevnost učiteljskega kadru lahko rode tolikšne uspehe. In v tem — ne. osamljenem pojavu v povojnem glasbenem življenju v Sloveniji — vidimo novo potrdilo o dvigu in rasli mlade slovenske glasbe. To so prve misli, prve ugotovitve, ki so se vsilile v mojo glavo, kg sept zapustil koncertno dvorano. Nu koncert sem šel pač tako, kot gre človek, ki Viu niso glasbena prizadevanja ta ja, poslušat koncert mladih talentov: priačkuješ, da bor, slišal nudprjcno mlada/iice, ki igrajo na način..Ki je t? d m ;c '.eno študijsko stopnjo kar caličen. da bo prednostmi kar primerno, ljubko, saj gre za nadpovprečno nadarjene o trnke; veš pa tudi, da ne mn reš pričakovati od koiicerti-sto, ki je komaj na tem, da fy ciie jujnoslojiio mislilj im čutiti, dognane interpretacije posebno če so na sporedu in-terpretacijsko zahtevne skladbe; nadalje veš — in to je večkrat črna pika takih koncertov—t da izberejo pedagogi svojim nadpovprečno talentiranim gojencem skladbe ki so prezahtevne in pretežav-na za njihove zmožnosti. Saj razumemo težnjo otrok, da pokažejo, kako znajo igral čim težavnejše m učinkavttej-■ skladbe, kakor tudi težnjo učiteljev, da pokažejo, ka ko daleč so že pripeljali svoje učence; a prav pedagogi ne bi smeli podcenjevati nevarnosti, ki izvirajo iz tega. Toda pričakovanju in zakaj ne bi priznal — pred-sodkonj nakljub sta me Janez Bokaviek in Aci Berivu celj presenetila. Drobni Boka všelc nam jr na srnji tričetrtinski violin zaigral Vrsto lepih im dobro lizbfanih, skladb iz violinske literature. Mimo gotove intonacije, smisla za ritem, prozne tehnike loka in smisla zg dinamiko sta me pri njem presenetila gost, enakomerno porazdeljen, pojoč zvok in sproscen vibrato. Kdor ve, kolikšne težave dela vprav to mladim violinistom, bo znal globlje cepiti Bokavško-ve sposobnosti. (Njegov učitelj — prof. Janez Žižmond — je bil učenec tržaškega violinista Avgusta Ivančiča, tu pa je izšel iz znane Vrani one šole, ki je dala zelo veliko število dobrih koncertislon). Po štirih letih učenja je to zavidanja vreden uspeh. Poleg tehnike pa nam je v Bo-kavšku dala slutiti bodočo u-metnišiko rast mehka, poglobljena in zadržana igra. Aci Bertoncelj me ni nič manj presenetil. Njegov kar zreli smisel za fraziranje, lahna igra prstov in zapestja in dognana tehnika dado slutiti tudi v njem umetnika s svetlo bodočnostjo. Med številnimi skladbami, ki jih je zaigral, je bilo tudi nekaj skladb slovenskih avtorjev, ki so bi-občiustPn novost: Trije sarkazmi P. Ramovša so zanimivi zaradi sarkastične vsebine, jedkih kon trastov in posebnih vzočnosti m zastavljajo izvajalcu poleg tehničnih zahtev tudi mnogo interpretativnih problemov tem in onim je bil Bertoncelj odlično kos. Štiri improvizacije za sodobno slovensko liriko Pavla Sipica so pisane z znanjem in smislom ter tvorijo prijetno celoto. Krajnji sta zasnovani v čisto romantičnem duhu in ne zadostuje nekaj modernih prijemov, da zabrišejo prejšnji vtis. Srednji sta zasnovani sodobneje: igriva, sveža bistra tudi v uporabi sredstev je improvizacija na Bo rovo Balado, prikupna in ljubka ,ona na Vipotnikov Zeleni grobek, ki tju označujeta preprosti otroški motiv in zadržana spremljava Bertonclje-ve sposobnosti in njegovo nežno igro smo lahko občudovali tudi, ko je spremljal pri klavirju Janeza Bnkavška. Občinstvo ir nagradilo oba izvajalcu z dolgotrajnim ploskanjem po vsaki točki sporeda in po skladbah, ki sta ju oba dodala in s tern izrazilo svoje priznanje, trudu obeh piladih kpneertistov. znava nedvoumno določilo 19. člena ustave, ki se glasi: «Vsakdo ima pravico izpovedati svoje versko prepričanje, v kakršni koli obliki, posamezno izpovedati svoje ver-skq prepričanje, v kagršni ko li obliki, posamezno ali združeno, vršiti versko propagande in izvrševati bogoslužje zasebno in javno, da le ne gre pri tem za obrede, ki so v nasprotju s spodobnostjo«. Iz tega hkrati izhaja, da bi morala vladati popolna enakopravnost med zasebnimi in javnimi prostori glede dolžnosti predhodne prijave ali prepovedi tudi javnih sestankov, ki se v njih vrše (prvi in drugi odstavek 17. člena ustave: ((Državljani imajo pravico zbirati se mirno in brez orožja«: «Za zborovanja, tudi na javnem prostoru ni potrebna predhodna prijava«.) Nedopustne so neobičajne posebne omejitve za bogoslužne u-stanove v zvezi z njihovim posebnim značajem, in to ra osnovi 20. člena ustave, ki se povsem naravno nanaša udi ni sestanke verskega značaja. Kljub temu pa ,e položaj italijanskih nekatolišk-h verskih skupnosti naslednji: 1. Notranje ministrstvo stalno dokazuje, da ne priznava vrednosti in pomena novih u-ctavnih določil glede verske svobode; ohranja še danes nespremenjeno zakonodajo iz leta 1929-36 glede ndovoljenih bogoslužij»; ne pokrene pogajanj za sporazum, ki jih preti videva 8. člen ustave; še vedno ohranja izvršno veljavnost protiliberalnim okrožnicam., k‘ jih je fašistični režim izdal na škodo nekateirh veroizpovedi. 2. Osrednje in periferne policijske oblasti nadaljujejo z izdajanjem nezakonitih prepovedi na škodo dejavnosti protestantskih skupnosti in s kazenskimi prijavami na škodo duhovnikov za dejanja, ki po zakonu niso prekrški. 3. Kljub temu, da so se sodne razprave, do katerih je prišlo zaradi takega stanja, zaključile s popolno oprostitvijo nezakonito obdolženih, notranje ministrstvo kaže, da ne namerava spoštovati pra vdo-rekov sodišč, vštevši onih ka-sacijskega sodišča, s čimer daje zgled nespoštovanja ustave in odločb sodne oblasti. Spričo takega nevzdržnega stanja se verske manjšine o-bračajo na vlado, poudarjajoč, da ne zahtevajo nič več kot to, kar je njihova pravica; zahtevajo, da vlada — ne da bt čakala na to, da bo vsa zadeva sprožena v poslanski zbornici — ne zavlačuje več z rešitvijo tega vprašanja; da se po-v eri mešani komisiji (ki naj jo sestavljajo predstavniki države in prizadetih verskih skupnosti) izdelavo sporazumov, na osnovi katerih bodo izdali zakon, ki predvideva zadnji odstavek S. člena ust-i-ve. Hkrati pa nekatoliške verske manjšine zahtevajo, da se prefektom tn kvestorjem dajo ustrezna navodila, da bt se tako zajamčila popolna svoboda hekatolisliih verskih skupnosti.. s „ a. Spomenica izraža v zaključku prepričanje, da bo vlada podvzela ustrezne ukrepe, da bi tako prenehalo dosedanji protiustavno preganjanje nekaterih verskih skupnosti m njihovih članov izključno zaradi dejavnosti, ki je v zvezi z njihovim verskim prepričati iem. -upa uprava - Koper Delovni kolektiv «PRIMORSKE ZALOŽBE» - Uprava in «LIPE» Koper čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 1. MAJA TRGOVSKO PODJETJE JESTVINA Azienda commerciale Moper - Capodistria č^oUkUiTTRGOVSKO PODJETJE uJESTVINA» j — Pjoper, želi veliko uspehgv vsemu delov-> ntmu ljudstvu ob delovnem prazniku 1. maja Trgovsko podjelje ■AWAWA%VWAWAV.W KOPER Delovni kolektiv trgovskega podjetja „SOČA - Koper" v Kopru čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem ob priliki praznika /» MAJA Okrajna zadružna zi/nza čestita ob prazniku delovnega ljudstva 1. maja vsem naprednim ljudem v svetu Splošno gradbeno podjetje «Primorje« Ajdovščina, Vipavska cesta 2 Kolektiv Splošnega gradbenega podjetja «Primorje» iz Ajdovščine čestita vsem delovnim ljudem za praznik, 1. MAJA H delavskemu prazniku iskreno čestita vsem čitatuljem Primorskega dnevniku LJUBLJANA VELETRGOVINA »PREHRANA" ■r''. •% ■' j D PROSLAVA 10-LETNICE ZMAGE NAD NACIFASIZMOM V GORICI Potrebna je enotnost antifašistov za očuvanie svobode in demobraciie V sredo zvečer se je v Ljudski čitalnici zbralo veliko število Goričanov in okoličanov, da proslavijo 10. obletnico zmage nad nacifašiz-mom. Proslavo je otvoril Mi-ladin Černe, ki je v svojih besedah poudaril nujnost, da se danes vsi antifašisti združijo in da skupno nastopijo proti tistim, ki bi nam hoteli odvzeti pravice, ki smo si jih tako težko priborili. Nato je dal besedo govorniku, novinarju tov. Gorazdu Veselu. Tovari* Vesel je svoj govor začel z besedami: «Neki pisatelj je zapisal, da so sporni ni velika knjiga, v kateri je zapisano vse. Danes odpiramo to knjigo, da se spomnimo herojske borbe protifašističnih sil, da se spomnimo vseh tistih padlih, ki so z žrtvovanjem svojega življenja odprli pot svobodi•» Dejal je dalje, da je prišel fašizem v I-taliji na oblast s pomočjo kapitalistov, ki so se ustrašili naraščajoče sile delavstva po prvi svetovni vojni. Kose je utrdil doma, je fašizem pričel osvajati tudi druge dežele. Najprej je bila na vrsti Španija, njej to sledile druge evropske države, potem po je pričel z osvajunjt tudi * Afriki. Vzporedno z nastajanjem fašizma pa je nastajal tudi antifašizem. Njegovi borci so bili tisti ljudje, ki so šli skozi ječe in ki so morali prenašati poniževanja. Ti ljudje so dokazali, da so sposobni voditi državno politiko; dvignili so Italijo, ki je bila leta 1943 poteptana in v razsulu, k uporu in jo privedli do osvoboditve. Slovensko prebivalstvo je skupno z italijanskim prenašalo fašistično zatiranje. Slo je skozi zapore. Zaradi tega je dobro razumelo klic svobode in se odločno uprlo fašizmu. Čeprav so ga streljali na gradu in v Panovcu, je v partizanskih edinicah, po koncentracijskih taboriščih in drugod trdovratno kljubovalo fašizmu, dokler ni propadel. Antifašizem je rešil Evropo pogube in nazadnjaštva, v katerega ga je pehal tako imenovani snovi redv. Zaradi tega mora biti antifašizem tudi danes budno na straži, ker se opažajo zelo nevarni znaki njegovega porajanja po vsej Italiji in torej tudi pri nas na Goriškem in na Tržaškem. Kot so bili delovni ljudje prve žrtve fašistične nasilnosti po prvi svetovni vojni, tako so tudi danes tarča vseh napadov reakcije in kapita- Upravna vprašanja na seji ganskega občinskeqa odbora Na seji goriškega občinskega odbora so v sredo zvečer razpravljali o raznih upravnih vprašanjih. V začetku seje je predsednik dr. Terenzio poročal o udeležbi predstavništva goriške občine na proslavitvi desetletnice osvoboditve v Genovi in v Milanu. Omenil je tudi, da so na skupščini občin, ki so odlikovane z zlato svetinjo, razpravljali o postavitvi spomenika umrlim V Mathausenu. Nato je odbor odobril imenovanje didaktičnega ravnatelja dr. Gregorettija za člana pokrajinskega šolskega sveta; dalje je odobril 4 milijone občinskega prispevka za oskrbovanje nezakonskih otrok, ki so jih matere priznale za svoje, 1.100.000 za o-troke neznanih staršev, ‘ž milijona ustanovi «Oddone Le-nassi», 146.000 lir za nakup protez in drugih ortopedskih predmetov za občinske reveže. Nato so odobrili ustanovitev delovnega centra v kraju «Madonnina del Fante#, v katerega bodo sprejeli 55 delavcev za tri mesece. Končno je občinski odbor odobril namestitev ure na stolp cerkve v podgori. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72. la, ki podpira fašistične me-t ode v novih oblikah in v novih časih. In ker so oni pojmovali protifašistično borbo tako, da je treba priznati tudi delavske pravice, je tudi danes njihova protifašistična borba polna socialne vsebine. Zaključil je z besedami, naj se vsi antifašisti združijo, kot-so bili združeni nekdaj, da bodo očuvali svobodo in demokracijo in da bodo slovenski antifašisti se posebej prikazali nujnost spoštovanja u-slave ter vseh narodni/l pravic. zaradi katerih se je slovensko ljudstvo na Goriškem tako odločno dvignilo v upor. Govoru je sledila vrsta recitacij, ki so jih izvedli gori-ški sredn ješolci, člani klui a «Simon Gregorčič«. Najprej je z zanosom recitiral pesem Mateja Bora »Kri v plamenih« mladinec Bogdan Šuligoj. Za njim je Filibert Be-nedetič prečital dve pretresljivi pismi iz zbirke knjige «Pisma na smrt obsojenih borcev evropskega odpora«. Cital je pismo velikega komunista Jugoslavije Rada Končarja, ki so ga fašisti po strašnem mučenju ubili 1942. leta, in pismo mladega Italijana Valeria Balassana, ki je dal svoje življenje za boljšo bodočnost italijanskega naro, da 1944- leta. Pesem Iva Minattija «Maj ob Soči« je pri srčno recitirala Lilijani Bo-nini. Ob koncu pa je fesem Petra Levca »Sedaj gremo v boj« recitiral Jarc Jožef. Proslaval. maja-delavskega praznika v SOVODNJAH (na nogometnem igrišču) SPORED 15.30: Nogometna tekma ZNK (Nova Gorica) - Juventina (Standrež). 18.00: Govor o pomenu prvomajske proslave in pozdravi. Skupni nastop moških pevskih zborov z Goriškega. Telovadni nastop mladincev in mladink iz Gorice, Sovodenj in Doberdoba. Od 19, do 24. ure ples in prosta zabava v RUBIJAH. Udeležite se prvomajske proslave, ki jo bomo letos praznovali v znaku odpora proti poizkusom ponovnega zasužnjevanja delavskega razreda in odvzemanja demokratičnih svoboščin v- tovarnah. Združeni bomo preprečili izvedbo mračnih načrtov nove reakcije, njen nastop in vpliv v javnem življenju. — Zato v nedeljo 1. maja vsi v SOVODNJE! VAL STAVK V GORIŠKI POKRAJINI Uspela stavka srednješolskih profesorjev 0d 602 profesorjev srednjih šol v goriški pokrajini jih je slavkalo 613 • Velika udeležba pri stavki v dveh oddelkih CHUA v Tržiču Včerajšnja popoldnevna šti-riurna stavka delavcev, zaposlenih v elektromehaničnem oddelku in oddelku OMSA v Tržiču, je po prejetih poročilih nadvse dobro uspela. Delavci in uslužbenci obeh oddelkov so se je udeležili v veliki večini, izražajoč svoje nezadovoljstvo nad nepopustljivostjo ravnateljstva CRDA, k: je na včerajšnjem sestanku na uradu za delo v Trstu pokazalo, da hoče nadaljevati s svojimi represalijami proti delavskemu razredu. Kakšen bo nadaljnji potek stavkovnega gibanja, so določili na včerajšnjem sestanku sindikalnih organizacij v Trstu. Danes se bodo ponovno sestali predstavniki sindikalnih organizacij in ravnateljstva in skušali rešiti spor. Prvi in drugi dan stavke srednješolskih profesorjev je pokazal v goriški pokrajini, da profesorji vztrajajo pri svojih zahtevah in da bodo nadaljevali, s stavkovnim gibanjem, dokler ne bo vlada ugodila njihovim zahtevani pi povečanju plač. V goriški pokrajini je stavkalo 613 ravnateljev in profesorjev srednjih šol od skupnega števila 632. Stavka se bo nadaljevala še danes in jutri, vendar pa profesorji napovedujejo, da bodo ponovno stavkali od 15. maja dalje, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam. Profesorji slovenskih srednjih šol v Gorici so iz solidarnosti stavkali prvi dan, včeraj pa se je udeležilo stavke le nekaj slovenskih profesorjev. Včeraj in danes stavkajo tudi učiteljice otroških vrtcev (ustanove ONAIR). Njihov sindikat je izdal obvestilo, v katerem med drugim navaja, da otroške učiteljice že vsa leta po vojni zaman čakajo, da bi jim država dokončno uredila njihov položaj in jim priznala tiste pravice, ki jim pripadajo. V sredo so na Goriškem stavkali tudi uslužbenci ustanov INAIL in INPS. Znano je, da v državi že delj časa stavkajo uslužbenci omenje- Počastitev, spomina padlih borcev v steverjauu. nih ustanov, ker jim ne priznajo enakih poviškov kot državnim uslužbencem. Julri zvečer gostovanje qoriških dijakov v Doberdobu Akademsko srednješolski klub Simon Gregorčič bo jutri zvečer ob 20. uri nastopil v doberdobski občinski dvorani s komedijo A. Puge-ta «Srečni dnevi«. Goriški dijaki so pri premieri v Gorici želi obilo uspeha in Dober-dobce bo prav gotovo zanimala komedija, ki so jo člani kluba skrbno pripravili. Tri dni bodo zaprti dvolastniški bloki Goriška obmejna policija sporoča, da bodo dvolastniški bloki v naši pokrajini zaprti v dneh 1., 2. in 3- maja; redni promet bo obnovljen 4. maja. 1. maja trgovine ves dan zaprte Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo v nedeljo 1. maja vse trgovine ves dan zaprte. Pekarne in mlekarne bodo poskrbele za prodajo kruha in mleka v soboto 30. t. m. tudi za naslednji dan. Prav tako bo 1. maja zaprt tudi zelenjadni trg. Mesnice bodo odprte po navadnem urniku v ponedeljek 2. maja, in sicer od 6.30 do 13. ure. Urnik velja za vse občine goriške pokrajine. Vojaški tovorni avto prevrnil dekleti iz Pevme V Drevoredu XX- septembra ae je v sredo okrog 18. ure dogodila prometna nesreča. Neki vojaški kamion je od zadaj zadel ob motorno kolo »Gloria«, na katerem sta bili 14-letna Ana Ko-mavli in 17-letna Graziella Radinja iz Pevme. Obe motorni vozili sta vozili proti središču mesta. Pri nesreči sta dekleti padli in se precej poškodovali. Na kraj nesreče je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesre-čenki odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Komavlijevi so zdravniki ugotovili rano pri desnem ušesu, lahek pretres možganov ter poškodbe na zgornji ustnici in po rokah; Radinjevi pa globoko rano na levem kolenu ter razne poškodbe po rokah. Ozdraveli bosta v približno 10 dneh. Zaradi pomanjkanja prostora je danes izostal podlistek in ga bomo zopet objavili prihodnjič. 'dNostalgioi» iz Gorice Goriški fašisti niso mogli mirno mimo 10. obletnice odkar je italijanski narod storil sebi in vsej Evropi veliko uslugo s tem, da je dal zasluženo kazen največjemu zločincu iz dobe po prvi svetovni vojni, Ze popoldne so se zelenci goriške federacije MSI zbrali na svojem sedežu na Travniku, kjer so seveda za zaprtimi vrati in okni junaško prepevali v spomin svojega idejnega voditelja. Njihova nesramnost je dosegla višek, ko so na balkon strankinega urada izobesili državno zastavo s črnim trakom. Seveda se dolgo niso mogli hvaliti s svojim junaškim dejanjem, ker so prišli goriški gasilci, ki so po lestvi splezali do balkona, zastavo dvignili in jo položili na tla. Očividci so bili mnenja, da bi bilo najbolje, da bi pobaline odpeljali na policijo in jih kaznovali za sramotitev čustev demokratičnega prebivalstva Gorice. Tudi letos je bila maša za pok. Mussolinijem v cerkvi Immacolate. Udeležili so se je znani goriški fašisti. Ponoči pa so fašisti po nekaterih ulicah napisali fašistična gesla. K? f 1 ' * ■1 '■ " ! i 9 Z avtobusom v Turin na tekmo Italiju-Jugoslavija Prijave sprejema ZSPD v Ulici Ascoli štev. 1 Za nogometno tekmo Italija-Jugoslavija v Turinu bo avtobusni izlet iz Gorice. Odhod v soboto 24. maja ob 4. zjutraj; povratek v ponedeljek 26. maja ob 9. zjutraj. Cena vožnje 4.500 lir. Numerirani prostori na stranskih tribunah so po 3.000 lir. Za prenočnino in hrano bo skrbel vsak zase. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 do 10. maja. II. ETAPA DIRKE RIM-NEAPELJ-RIM (BENEVENTO-BARI) Zopet Monti zmagoval lec eta pe VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu; 0.10. 6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15.49, 17.16, 18.31, 19.50, 21 28. Odhodi proti Vidmu; 5.24. 6.26, 8.00, 8.34, 10.44, 13.59, 15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 21.09, 23.10. Prihodi iz Trsta; 5.21; 6,24, 7.57, 8.12 *, 8.32, 10.42, 13.55. 14.34**. 17.15, 19.10, 19.58, 21.06, 23.08. Prihodi iz Vidma: 0.09. 6.06, 7.19, 8.16, 9.24. 13.56, 15.47, 17.14, 18.29, 19.57. 21.26. Op. * Ne vozi ob nedeljah. ** Vozi samo ob nedeljah. KINO CORSO. 16.30: ((Bobnenje bobnov«, A. I.add. VERDI. 17.15: «Falworthski grb«, cinemascop, T. Cur-tis in J. Leigh. CENTRALE. 17.00: ((Rimske počitnice«, G. Pečk in A. Hepburn. VITTORIA. 17.00: «Dnevi ljubezni«, barvni film, M. Ma-stroianni in M. Vladi. MODERNO. 17.00: »Ujetniki zapuščenega mesta«. Moštvo Hajduka pred nedeljsko tekmo s Partizanom v Beogradu, ki so jo Splitčani končali v svojo korist ter si tako močno okrepili nade na osvojitev prvenstva države. Prvi z leve je že stari kapetan moštva Frane Matošič, nato Beara, zadnji pa je Vukas. ", '.V' ’ 1" prvi Rossello - Coppi v splošni klasifikaciji poldrugo minuto za Montijem BARI, 28. — Precej zgodaj so danes dirkači startali v Be-peventu, vendar je bilo na cestah že toliko ljudi, da so navdušeni privrženci Coppija predrli kordone agentov, da so se približali «campionissimu» in mu stisnili roko. Potem ko so tekmovalci napravili daljši krog po mestnih ulicah, so zares startali ob 8,10 s periferije mesta. V prvi poletapi je bilo precej težavnih mest, s čimer je bila dana priložnost dirkačem, ki jim «ležijo» strmine, da si nekoliko poboljšajo položaj na račun brzinskih dirkačev ravnih cest. Vendar pa se med dirkači ni razvila borba. razen v zadnjem kilometru. ko je šlo zgolj za pribitek ha gorskih ciljih. Tu je Defi-lippis uridobil 30” in Astrua 15”, kar pa jima nič ne pomaga. ker sta v splošni klasifikaciji preveč zaostala. Ko so vozili nekaj časa po slabi cesti, ki jo popravljajo, se je prerinil naprej Rossello in magal na nekem letečem cilju. Pozneje pa so se odtrgali Benedetti, Moser, Maggini in Filippi, ki se jim je priključil e Coletto, vendar pa jim ni uspelo dohiteti Rossella, ki je prispel v Foggio skoraj celo minuto pred njimi. Splošna klasifikacija se je nekoliko spremenila, vendar ne na prvih mestih, ker sta Monti in Coppi prispela na cilj skupaj. V drugi poletapi je 95 km pred Barijem ušel Maule. Mogoče bi se mu namera posrečila, kajti Milano in De Santi sta velikodušno pustila mla-oega dirkača, da nemoteno vozi spredaj. Toda nastopil je Koblet in stvar se je s tem spremenila. Zganil se je Mon- ti, ki se je postavil na čelo in tekoj mu je sledil Coppi in še drugi. Sicer pa ves čas ni bilo posebnega dogodka. Tako je prispela vsa skupina tekmovalcev v Bari kompaktna z Benedettijem na čelu, ki .se je prvi pripel za motor. Vendar pa ze v prvem krogu prevzame vodstvo Monti s povprečno brzino 58.680 km. Slede Benedeti in Messi-na po iO”. Koblet, Albani, De Santi in Gauthier po 20”, Coppi pa je zaostal za 35”. Baje je Coppi včeraj izjavil, da mu bodo prve etape za motorji bolj za vpeljavo. Vsekakor pa je danes že za 1’37” v zaostanku. V drugem krogu je Monti brzino še povečal in dosegel v tretjem celo hitrost 59.043 km. Koblet, ki je na drugem mestu, ima 40” zaostanka drugi pa še več. V četrtem krogu vsi nekoliko popustijo. Borba pa se zopet razvname od sedmega kroga dalje. Coppi prehiti vse razen Kobleta in Mon-tija. Monti sicer polagoma izgublja, toda le nekaj sekund in na cilju je le prvi. Zopet se je videlo, da nekateri sicer dobri cestni dirkači ne morejo resno tekmovati s specialisti za vožnjo za motorji. Med temi je tudi Astrua, ki sicer vodi v klasifikaciji za veliko gorsko nagrado z 9 točkami, medtem ko imajo Coletto, Defilippis in Moser po 5 točk. Vrstni red na cilju prve pol-etape (Benevento - Foggia 109 km); 1. Rossello V., 30’3”. povprečno 31.030 km (pribitek 30”), čas za klasifikacijo 3.29’33”); 2. Benedetti po 53” (pribitek 15”); 3. Maggini; 4. Filippi; 5. Coletto; 6. Moser, vsi s časom Benedettija; 7. De Filippis po 2’35”; 8. Maule; 9. Crespi; 10. Severyns, vsi z istim časom: 11. z isto oceno: Gauthier, Monti, Ciolli, Zucconelli. Pezzi, Messina, Gismondi, Fantini. Dupont, Milano, Crippa, Albani, Rosseel, Mockridge, De Santi; 27. Maitland; 28. Minardi; 29. Coppi; 30. Astrua; 31. Conterno; 32. Carrea; 33. Has-senforder; 34. Clerici, vsi s časom De Filippisa: 35. Koblet po 2'57”; 36. Croci Torti po 3’6”. Vrstni red na cilju druge poletape (Foggia-Bari in 36 km za motorji); 1. Monti 4.46’05”, po cesti povprečno 21.089 km, za motorjem povprečno 57.384 km; 2. Koklet po 6”; 3. Coppi po 43”; 4. Messina po 1 ’22; 5. Albani po 1'37”; 6: De Santi po 2’5”; 7. De Filippis po 2’36”; 8. Milano po 33”; 9. Gauther po 3'6”; 10. Coletto po 3’H”; 11. Minardi; 12. Benedetti; 13. Maule; 14. Conterno; 15. Sev-ryns. SPLOSNA KLASIFIKACIJA PO II. ETAPI: 1. Monti 15.17.22; 2. Coppi presledek 1’37”; 3. Albani 3'43”; 4. Messina 3'49”; 5. De Filippis 4’52”; a. Benedetti 550”; 7. Koblet 7’23”; 8. Minardi 7'30”; 9. De Santi 7’31”; 10. Conterno 7’59”; 11. Maule; 12: Moser 13. Gauthier; 14. Crespi; 15. Maggini; 16. Rosseel; 17. Filippi; 18. Coletto; 19. Sevryns; 20. Zucconelli itd. KOŠARKARSKO PRVENSTVO V .lUGOSLflg Vodi prvak Crvena zvezdo Obe ljubljanski moštvi sta izgubili po eno teKmo, Maribor pa vse tri Pred nedavnim se je pričelo tekmovanje za jugoslovansko prvenstvo v košarki. To tekmovanje ne poteka tako kot v Italiji, od nedelje do nedelje, temveč se tekme igrajo tudi med tednom. Kadar kako moštvo potuje daleč, tedaj opravi z istim potovanjem več tekem; drugače bi moral n. pr Maribor potovati trikrat v Beograd in enkrat še v Zre-njanin (bivši Vel. Bečkerek). Vendar imamo sedaj pred se-boj sliko kompletnih prvih treh kol. Crvena zvezda, ki je državni prvak, vodi kot edino še nepremagano moštvo, medtem ko so štiri moštva zmagala po dvakrat in enkrat izgubila. Med temi sta obe ljubljanski moštvi, Ljubljana in Olimpija (AŠK). Slabo pa se godi Mariboru, ki je novinec v prvi ligi in je doslej vse tri tekme izgubil. Četrto kolo bodo igrali šele 15 maja. Navajamo rezultate prvih treh kol in lestvico po tretjem kolu; I. Mladost-Partizan 54:54 Maribor-Lokomotiva 51:73 Crvena zvezda-BSK 52:32 Ljubljana-Montažno 62:56 Proleter-ASK Olimp. 55:39 II. Lokomotiva-Olimpija 40:50 Montažno-Mladost 78-71 Maribor-Crv. zvezda 47:69 Partizan-Proleter 55:53 BSK-Ljubljana 77:57 III. Olimpija-Partizan 65:58 Mladost-BSK 64:62 Proleter-Montažno 60:57 Ljubljana-Maribor 71:41 Crv. zvezda-Lokomot. 65:48 LESTVICA: Crv. zvezda 3 3 0 0 208:127 6 Ljubljana 3 2 0 1 195:174 4 Proleter 3 2 0 1 168:151 4 Mladost 3 2 0 1 189:181 4 Olimpija 3 2 0 1 154:160 4 Partizan 3 1 1 1 167:172 3 Montažno 3 1 0 2 191:198 2 BSK 3 1 0 2 158:173 2 Lokomotiva 3 1 0 2 168:186 2 Maribor 3 0 0 3 139:173 0 Olimpia 3 2 0 1 154:160 4 Etapni kolesarski dirki v Španiji in Holandski BARCELLONA, 28. — V šesti' etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Italijan Baf-fi v času 7.01’08”. Sledili so mu v istem času: 2. Gual (Sp.), 3. Iturat (Šp.); 4. Agut (Fr.), 5. Reitz (Nemč.); 6. Baumens (Benelux), 7. Dotto (Fr.). Slede ostali v presledkih. V splošni klasifikaciji je obdržal vodstvo Francoz Gemi-niani. * * * V šesti etapi dirke po Holandiji je zmagal Van Ockers (Hol.) pred De Vecchijem (It.). Koningsom (Hol.) i. dr. V splošni klasifikaciji vodi se nadalje Holandec Haan Van Breenom, Schulteje®1 ' prvih Holandci imajo mest, na 11. mestu je P1?1..- Bt' gijec, na 13. prvi Pugi, na 18. prvi Švicar, Italij** Za hokejsko reprezentant pred svetovnim prvenst^ 28. - hokejska zveza je Poz^j,j aprila v MILAN, soboto 30. sledeče igralce, ki bodo d ningu pred svetovnim tre ftV' skim prvenstvom: vratar)*- 0 lis (H. C. Monza), Cat!' . (U. S. Triestina); bralU-- Forti (U. S. Triestina), no (Amatori Modena); V cenK*: Marchetto (U. S. 'Triest'11*^ Bertuzzi (U. S. Triest'^fjjmint padalce: Gelmini I., u gre. II., Lovati (H. C. Monza), zigar (U. S. Triestina), r gini (Hockey Monza), zi (C. S. Pirelli Milano)- Charles premagan MIAMI, 28. — Včeraj *£tf, je John Holman (tež gorija) premagal s tetl Javc k.o. v 5. rundi velike?3 rita Ezzarda Charlesa. n V8’- Prispel je v Torino Jua^ sta[ ro, argentinski nogome a^ 23 let. ki je doslej i?ra .ja ji štvu Boca Junior. tisoč ga je Juventus za jii- pezet, kar je približno lijonov lir. Odgovorni ureanl* STANISLAV BENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT KINO NA OPČINAH predvaja danes 29 ® z začetkom ob !*• .. film o obupni Uut>* Tvojega brals // sem ubil" Igralci; MARIA SCHELL. , DIETER BOKSU \ KIB30 «4KEnBjjlj i« t. t”' predvaja danes |n); ob 1*. uri barvni Francozinja IvgliS ''SHELLEV «««"* JOEL MCCREA, Pustolovski .:jg). in strasten Podjetje za promet s kožami, strojili, odpadki in volno IZVOZ UVOZ LJUBLJANA- Kid • v riceva Ob prazniku delovnega l čestitamo vsem n