31. štev, V Kranju, dne 3. avgusta 1912. XIII. leto. NJEC Političen in gospodarski lisi. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hisi žtev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj-a oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s« izvolijo frankiratl. — Rokopisi se ne vračajo. Preustrojba šol na Kranjskem. ii. Naš zadnji članek je vzbudil precej pozornosti. Nič ni čudnega. Zadeva, ki se tiče preustrojbe šol, sega globoko v življenske interese naroda. Prepričanje, da kmetijstvo ne napreduje, ker nimamo primernih ljudskih šol, pa dobiva splošno znanje. Vprašanje je zdaj: Kje je krivda in kako pomagati? Glavna krivda, da šola premalo vpliva na razvoj kmetijstva, leži v napačni vzgoji učiteljstva. Rak-rane delajo pripravnice. Kdor hoče vedeti, kakšno vzgojo in kakšnega duha prinašajo učiteljski kandidati s pripravnic, naj samo nekoliko prelista njihova strokovna glasila, n. pr. »Učiteljskega Tovariša". Ta zmedenost pojmov in načel in ciljev je grozna. Iz vseh člankov najbolj rije na površje misel, da je ljudska šola nekaka pripravnica za vseučilišče in da je moderna, rafi-nirana, brezverska kultura višek človeške sreče, do katere naj izkuša vsakdo dospeti. Zato so pa tudi vspehi naših dragih šolskih palač zelo jalovi. Brati in pisati, kar je podlaga vsi izobrazbi in za življenje najbolj potrebno, iz šole izstopivši otroci večinoma ne znajo prav dobro in kmalu še tisto pozabijo. Pač pa prineso iz šole seboj košček tiste nadutosti, s katero je napolnjen učitelj, ki meni, da je kot ljudski učitelj posajen na vse-učiliško stolico. Odtod izvira precej vzroka, da gineva pri mladini veselje do dela, in zlasti do umazanega kmečkega dela. Zato imamo mnogo nepreskrbljenih »učenih" fantov, pa malo stro-kovno-izobraženih kmetov, polno hišinj in bla-gajničark, pa skoro nič kravjih dekel. Vsako jutro lahko vidimo procesijo kmečkih dekel, ki hodijo s kmetov v mesto šivat, mestna dekleta pa romane bero, rokavice pero, klobuke likajo in čakajo, da bi se jih kdo usmilil. To je sad pretirane moderne vzgoje, sad nazorov, da učitelj kmetijstva spada pravzaprav le kot mumija v ljubljanski muzej. V ljudski, in posebno še v ponavljavni šoli, naj se na kmetih vcepi otroku v srce veselje do kmečkega dela in prepričanje, da je na polju delati in živino opravljati častno delo. V mestnih šo1'1 naj se fantom vzbuja več veselja do rokodelstva in do vstopa v obrtno šolo, dekletom pa veselje do kuhanja in šivanja, kar potrebuje vsaka, četudi postahe gospa. Posebno pohvalo zaslužijo tedaj možje, ki so se ogreli za preustrojbo ljudskih šol na Kranjskem. Naj bi se le kmalu pokazali uspehi, da bi ne ostalo pri samih načrtih! Res je, da so sklenjene resolucije dobro premišljene in da niso pretirane, ali ovire bodo velikanske, kakor povsod, kjer se mora orati ledina. Učiteljev je malo, so slabo plačani in se jim tedaj ne ljubi, še posebej se ukvarjati s tujimi predmeti. Nedostaja učiteljem tudi usposobljenosti za poučevanje v kmetijstvu, ker se tega niso dosti učili na pripravnici, in bi tedaj tudi težko prišli pri kmetih do potrebne veljave. Vr-hutega kmetje ne bodo radi kupovali sveta za šolske vrtove, še večje težave bodo pa z obdelovanjem vrtov, s pridelovanjem zelenjadi, z razdelitvijo pridelkov i. t. d. Vse to je resnica, vendar se bodo dale vse te težave premagati. Če res ni upanja, da bi se učni načrt na pripravnicah v prid kmetijski stroki nekoliko predelal, si vendar more usposobljenost učiteljstvo pridobiti s posebnimi kmetijskimi tečaji in z lastno pridnostjo. Take pridne in po-žrtvovavne učitelje, odkritosrčne podpornike kmetov, bodo kmečki zastopniki tudi z veseljem dostojno nagrajali, da bodo mogli izhajati. Z istim veseljem bodo kmetje dajali tudi prispevke za vrtove, ker bodo sami imeli iz njih dobiček. Utegne se tem potom priti tudi do potrebnega sodelovanja med učitelji in duhovni, ker se bode čas bolje porabil za praktične stvari, ki imajo več skupnih vezij, kakor politiziranje. Kako koristni so gospodinjski tečaji, s katerimi se je v nekaterih krajih že poizkusilo, in kako jih ljudstvo želi, je znano. Tudi pri teh tečajih se bode treba ozirati malo bolj, kakor dosedaj, na praktično stran, potem gotovo ostanejo priljubljeni. Bistveno se mora preosnovati zlasti naša ponavljavna šola. Taka, kakršna je zdaj, ne zasluži pohvale, ker se v nji otrokom le zdeha. Ta naj bo na kmetih prava učivnica za prestop v življenje in opora domači vzgoji. Mladina, ki šolo zapusti, ne sme ostati sama sebi prepuščena. Um je razvit, obzorje razširjeno, v teh letih se mladina največ nauči. Dobro naj se porabi čas, zlasti v nedeljah popoldne, da ne bodeta fant in dekle vsled dolgega časa mislila le na norost. Neprecenljive vrednosti bi bila knjiga o kmetijstvu, ki bi se lahko rabila kot učna knjiga v kmetijskih tečajih. Preustrojba šol na korist kmetijstvu se da tedaj doseči kmalu, prav kmalu. Treba le na eni strani poguma, na drugi pa dobre volje in ljubezni do ljudstva. In potem — vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Program za evharistični kongres na Dunaju. Torek, dne 10. septembra. Popoldne: Prihod in sprejem papeževega legata. (Podrobnosti bodo pozneje objavljene.) — V veliki dvorani .Uranije" Calderonova slavnostna igra: .Skrivnosti sv. maše". Sreda, dne 11. septembra. Popoldne: Od 5. do 7. v stolnici otvoritvena seja. (I. slovesno zborovanje.) Ob 8. uri v stolnici večerna pobožnost. Pridiga enega izmed PODLISTEK. Ob desetletnici nove mase. (Sošolcem, zbranim na Bledu 6. avg. 1912.) Prišli smo sošolci sem v divno Gorenjsko, kjer .morje" se naše skrivnostno smehlja; srce svečeniško tako je velelo, ker le pri Mariji smo bratje doma. Let dolgih deset nam je hitro minulo, ko vzeli med saboj smo zadnjič slovo; visoko takrat nam* je solnce žarelo, pošiljalo milosti sveto nebo. Kdo mogel sešteti bi boje, težave, vse žalostne dni in vse temne noči, ko duša je naša bolestno ihtela, prosila Očeta je novih moči? In Oče nebeški molitev je slišal, odganjal nad nami je besni vihar, da mirno je splavala barka po morju, na krovu smehljal se pa mladi krmar. Življenje na zemlji res vedna je vojska, pravilo že staro tako nas uči, ta vojska s sovragom postaja pa lahka, če verno srce za Boga le živi. Srce naj tedaj bo prelepo svetišče, na njem naj se dviga presveti oltar, na njem naj gorijo le čiste daritve, ne vgasne naj nikdar nebeški ta žari Prav krepko tu danes si sezimo v roke, ljubezen do vzorov naj vse poživi, da volja ostane živahna in krepka, potem se sovražnikov bati nam ni. Let večkrat deset naj bi zopet minulo in naj se postara to naše telo, srce le ostane naj vedno mladostno, potem pa zahvala Ti, sveto nebo! Fr. PavSič Bogdan Selimir: Potepin. (Slika.) .Kakšna sopara je!" je dejal krčmar, ki je stopil v gostivniško sobo in vzel kozarec iz omare. »Dež bi moral priti," mu je odgovoril gost za mizo. ,Pa ga še ne bo, Jernej. Vse nam bo suša vzela." Zaprl je omaro in prišel s kozarcem v vežo. Jernej pa je sedel za mizo, pred njim je stala steklenica žganja. S komolci se je naslanjal ob mizo in napol dremal. Njegov obraz je bil dobrovoljen, a postaran in izguban; dolgi, močni brki so se mu povešali navzdol. Jopič je imel ogrnjen čez pleča, srajco pod vratom odpeto, glavo pa mu je pokrival star klobuk širokih krajcev, ki so se mu povešali čez ušesa. Zdajpazdaj je dvignil steklenico k ustom, se nagnil nazaj in požrl žganje z dolgim po- žirkom. Nato je malo zamižal, cmoknil z jezikom in brke obrisal z rokavom platnene srajce. Steklenico je počasi in varno postavil nazaj na mizo in potegnil po nji z veliko, široko dlanjo, kakor da bi jo božal. Po sobi so zaspano brenčale muhe, posedale po mizah in kozarcih. Ko pa so se odprla vrata in je vstopil nov gost so završale vse naenkrat, se dvignile proti stropu in potem zopet posedle. »Pojdi no pit, Tonče!" je klical Jernej, dvignil steklenico in jo ponujal prišlecu. Oni pa se je obrnil med vrati in zaklical krčmar ju v vežo: .Žganja mi prinesi!" Nato je stopil, postavil bič v kot in sedel na stol pri mizi tako, da je bil napol obrnjen k Jerneju. Bil je srednje postave, širokih pleč in zdravega obraza. »Pij, Tonče!" je vnovič velel Jernej, ko je videl, da se oni obotavlja. Tonče je pokusil in porinil steklenico nazaj. .Vroče je," je dejal, ne da bi pogledal Jerneja. »Vroče, Tonče, vroče; vse se bo posušilo. Otave ne bo nič; še sena je bilo malo. Vidiš, oni dan sem kosil pri Volku na onemle travniku za gozdom, saj veš, kje je, Tonče — pa se je prav malo nakosilo; nizko je bilo vse in ožgano. .Pojdi no, Jernej," me je prosil Volk, ,pa pobij tisto, kar je pognalo; saj veliko tako ne bo. In ti si vajen, je dejal, košnje na takih travnikih.* Gb treh zjutraj sem začel, pa sem do osmih tolkel, da sem mu jo podrl. Pa je je malo dal Gospodarski del. škofov, kratek blagoslov. (Večerne pridige ra ne-nemške narodnosti te vrše v določenih cerkvah.) Četrtek, dne 12 septembra. Dopoldne: Od 6. do 8. ure v vseh dunajskih župnih cerkvah maše z obhajili. Ob 8. v stolnici slovesna pontifikalna maša s kratko pridigo. Posvetovanja odsekov. Od 10. do 12. v avguštinski cerkvi asceza za duhovnike. — V cerkvi ,Am Hof" od 10. do 12.: Dušno pastirstvo mladine. — Na Schottenu od 10. do 12.: Zgodovina in arheologija najsvetejšega zakramenta. — VVollzeile 54, I. okr., od 10. do 12.: Evharistična umetnost (ustvarjajoča umetnost). Razstava cerkvene umetnosti. — Popoldne: V avguštinski cerkvi od 2. do 4.: asceza za lajike. — ,Am Hof od 2. do 4.: Aka-demična sekcija (za teologe). — Na Schottenu od 2. do 4.: Evharistična umetnost (glasba). — V stolnici od 5. do 7.: II. slovesno zborovanje. — V stolnici ob 8.: Večerna pobožnost (kot prejšnji dan). Petek, dne 13. septembra. Dopoldne: Od 6. do 8. ure v vseh dunajskih župnih cerkvah maše z obhajili. — V stolnici od 8. do 10. pontifikalna maša s pridigo. — Od 9. do 10. v votivni cerkvi: Ura pobož-nosti za paramentna društva in častivce sv. R. T. Za uvod konferenca o simboliki paramentov. Posvetovanja odsekov. V avguštinski cerkvi od pol 11. do 12.: Dušno pastirstvo v velikih mestih. — Na Schottenu od 10. do 12.: Akademična sekcija. —Dvorana glasbenega društva (Musikverein) od 2. do 4.: Korreferati k dopoldanskemu zborovanju o para-mentih z debato. »Am Hof" od 2. do 4.: Pomožna organizacija dušnega pastirstva. — Popoldne : Na Schottenu od 2. do 4.: Unionistična stremljenja. — V stolnici od 5. do 7.: III. slovesno zborovanje. — V stolnici ob 8. večerna pobožnost kot prejšnji dan. Sobota, dne 14. septembra. Dopoldne: Od 6. do 8. svete maše z obhajili. — V stolnici ob 8. pontifikalna maša z nagovorom. — V stolnici od 11. do 1. zaključna seja. (IV. slavnostno zborovanje.) — Popoldne: izpovedi. Nedelja, dne 15. septembra. Dopoldne: Od 6. do 8.: glavno obhajilo udeležencev kongresa v vseh dunajskih cerkvah. — V stolnici od 8. do pol 10. pontifikalna služba božja. — Od pol 10. do 1. slovesna procesija z Najsvetejšim od Sv. Štefana preko VVollzeile in Ringa k dvoru, kjer bo maša in slovesen blagoslov. * * » Neposredno pred kongresom se vršita dva znanstvena kongresa, in sicer od 6. do 10. septembra katebetski pod protektoratom kardinala dr. Nagla in od 10. do 11. septembra pedagoški kongres pod protektoratom nadvojvode Franca Ferdinanda. Dne 7. septembra bo otvor-jena ob 11. uri dopoldne razstava za cerkveno umetnost, ki je pod protektoratom kardinala dr. Nagla. Razstavo (I., Wollzeile 45) si udeleženci kongresa lahko ogledajo brezplačno od 9. do 4. ure popoldne. Namerava se tudi prirediti litur-gično katehetsko razstavo miniatur in tiskovnih del v c. kr. dvorni biblioteki. V soboto ob pol 3. uri se vrši v veliki dvorani dunajskega glasbenega društva slavnostni koncert. Za slovesno procesijo v nedeljo, dne 15. septembra, izide poseben program. Po kongresu se bo vršilo zahvalno romanje v Marijino Celje. Vstopnice po 10 K imajo vijoličen tisk in one po 6 K zelen tisk. Dnevne karte so po 2 K in za znak Še posebej 1 K. Na legitimacijo za vožnjo se mora vsak podpisati, preden se odpelje, in plača se kolkovne pristojbine 35 vinarjev. Kdor plača 10 ali 6 K, dobi brezplačno znak, katerega naj nosi, da se sme udeleževati prireditev. Sedež na tribunah bo stal 10 K. Stanovanj bo dovolj. Kdor je plačal 10 K, bo dobil tudi knjigo »Vodnik po Dunaju" in obširno poročilo o shodu, razentega je dovolitev do znižane voz-nine na osebnih vlakih in brzovlakih v 3. razredu za 50%. v 2. in 1. 30°/0, kar velja za državno in južno železnico. Vožnja na posebnih vlakih bo še nekoliko ceneja. To znižanje vožnje velja do Dunaja od 5. do 15. septembra in nazaj od 12. do 22. septembra. Za ekspresne vlake znižanje ne velja. V Marijino Celje pojde veliko posebnih vlakov in se bo romanja vsak lahko udeležil, kdor bo hotel. Voznina bo znižana. Učitelji, ki se hočejo udeležiti kongresa, dobe dopust, oziroma se bo šola pozneje pričela, ako vlože prošnjo na dež. šolski svet. Duhovnikom ljubljanske škofije, ki bodo namesto val i na kongres odišie duhovnike, je dovolilo škofijstvo dne 15. septembra opraviti dvojno božjo službo. tisti travnik; petkrat bi jo nesel v naramnem košu — vso —" Ko je govoril, je privzdigoval veliki, lopatasti roki, krotko gledal in se mirno smehljal — kakor otrok, kadar ga božaš po licu in mu govoriš mehko. Nato je nesel steklenico k ustom in izpil v dušku vse — Tonče mu je bobnal po mizi s prsti, odganjal muhe, ki so silile vanj, in gledal v omaro, kjer je stalo vse polno steklenic in kozarcev. Ko mu je prinesel krčmar pijače, se je porazgovoril ž njim. »V Komendo se peljem," mu je dejal, fižola bi rad nakupil. Na smanji dan sva bila s To-nejem skupaj, mi ga je pa ponudil v naprodaj." .Drag bo letos," je pripomnil krčmar. »Drag, saj je vse drago in bo še bolj, če bo taka suša." »Jernej, ali tebi še prinesem?" se je obrnil krčmar k Jerneju. »No, ga pa prinesi, no!" je prikimal Jernej. Ko je odšel krčmar, je porinil Tonče steklenico po mizi in dejal: »No, sedaj pa še vi pijte!" »Nikar, Tonče, saj bom dobil. — No, pa ker mi že ponujaš — .* Nagnil je in debelo požrl. »Bog ti povrni, Tonče — sedaj saj vem, da si nisva v sovraštvu." Zguban in postarni obraz se mu je nabral v dobrohoten nasmeh. Košate obrvi so se nekoliko dvignile nad očmi in se raztegnile, oči pa so gledale boječe. »Zakaj v sovraštvu?" se je začudil Tonče. ,I-no, saj nič ne rečem. — Pa, saj veš, Tonče, ni, da bi na vsako besedo pazil. — Oni dan — na nedeljo je bilo — si me na Križu zmerjal s potepinom. Pri Kruljevcu ste pili, pa si bil najbrž malo pijan. Jaz sem ravno mimo prišel. — — Vidiš, Tonče, saj nič ne rečem, če si me zmerjal s potepinom; pijan si bil malo--" »Da bi vas bil zmerjal?" se je začudil Tonče in gledal v tla, »prav nič ne vem tega." ,1, no, saj sem vedel, da nisi mislil kaj hudega, Tonče, Pijan si bil, pa nisi vedel, kaj govoriš. Če je Človek pijan, govori kar tako — kar mu na jezik pride. No, saj nič ne rečem —" Ves čas mu je igral smehljaj na dobrovoljnem, zgubanem obrazu in nič zlobno mu niso sijale oči; čisto mirno so počivale pod košatimi obrvmi, kakor nedolžne oči otrokove-- Dekla mu je prinesla pijače in Jernej je omočil grlo ž njo in zamahnil z roko za muho, ki mu je hotela sesti na nos, in je nadaljeval: »No vidiš, Tonče, nikar mi ne zameri, ker sem ti povedal. — A človeku se inako stori takole--Vidiš, tudi meni se je inako storilo oni dan, ko si me tako zmerjal. No, pa saj nisi ničesar hudega mislil, in tudi vedel nisi, kaj praviš. — A inako se mi je storilo, res--Vidiš, berač sem res, Tonče, ker mi je tvoi oče vzel grunt. — Lahko bi bil malo počakal mož, da bi mu bil poplačal tisti dolg, pa ni hotel. — Pri živini sem imel nesrečo in sem zašel v dolg. Pa tvoj oče, saj veš, Tonče, kako je--ti nisi tak, ti si dober človek, piti si mi dal-- tvoj oče mi je prodal grunt, ni se dal pregovoriti. Vse mi je prodal, da sem stal praznih rok v svetu.--No, jaz nisem bil kriv. — Vsak je rekel, da sem dober gospodar, a tvoj oče, Bog daj tudi njemu dobro — možu — trdega srca je bil, se ni dal pregovoriti. A ti nisi tak, Tonče--" Tonče je v zadregi tolkel s prsti po mizi, nesel zdajpazdaj steklenico k ustnicam, Jerneja pa ni pogledal. »Vidiš, za grunt," pravi Jernej, ,mi je bilo zelo hudo, pa zaradi žene mi je bilo še hujše — čez dve leti je umrla, Bog ji daj nebesa — in zaradi otrok. Hudo je, kajne, Tonče, Če mo- Žetev na Gorenjskem. Po poročilu, ki ga je izdalo v drugi polovici julija poljedelsko ministrstvo, se kaže letos po vseh avstrijskih deželah boljša žetev, kakor lani in predlanskim. Na Gorenjskem je žitna letina v majniku in juniju prav lepo kazala. Toda hude nevihte so žito po-mandrale, da je poleglo kakor bi bilo poplavljeno ln ni moglo napraviti zrna. V nekaterih krajih je ržena žetev komaj dala seme. Nekoliko boljši sta pšenica in ječmen. Dobro kaže oves, prav dobro pa obeta proso. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 32 K, ali za ves tečaj 352 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16 leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk: 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra 1.1. glavnemu odboru c kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo rajo po svetu. — In moji so šli vsi. — Francka služi pri Medvedu. Brhka je in dobra. Kadarkoli pridem mimo, mi da kruha ali pa kaj drugega. Še za žganje mi da včasih. — Vidiš, preje ga nisem nikoli pil, pa sem ga iz same žalosti začel in sem opustil delo. Greh je — vem--" Pogladil je steklenico z roko in malo omočil usta. »Sinova sta pa v Ameriki sedaj," je pristavil. »Da, sedaj sta v Ameriki! Dve leti je tega. Ko je bilo prodano, sta jo potegnila v Vestfalijo in sta šla iz Nemčije tja. Takrat sem dobil pisanje, a sedaj ne slišim ničesar več o nikomur. — Da bi mi saj pisala, ali pa poslala takole kaj za žganje!--No, da bi mi saj pisala--* Obmolknil je, glava se mu je povesila nekoliko na prsi. — Na obrazu mu je ostal smehljaj, a bil je neskončno žalcsten tisti smehljaj-- Tudi oči je uprl v mizo, čeznje pa se je razlila lahna mokrina. — Tonče je izpil in vstal. »Bom moral iti" »Kaj že greš? Veš, Tonče, nič ne zameri, ker sem ti te reči povedal; saj ni nič hudega. — Pa če boš imel kaj košnje, rad pridem. Dobro koso imam ia tudi jaz — — no, saj me poznaš, Tonče---" Tonče mu je pokimal, plačal v veži in od-drdral na vozu po cesti. Starec pa je obsedel, zopet sklonil glavo in se zamislil. Okrog njega so brenčale muhe, mu sedale na širokokrajni klobuk, na roke, na brke-- Nato se je zdramil, izpil iz steklenice in odšel. Šel je po vasi, velik, nekoliko naprej upognjene postave, z ograjenim jopičem. Za njim je bila žalostna povest o propalem, lepem, belem domu-- priloga „Gorenlcu" štev 31 Iz 1.1912. sprejemale tudi prosivke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Električno centralo, ki bi imela 65 000 konjskih moči, hočejo napraviti na Dravi med P'ujem in Ormožem. Elektriko hočejo rabiti za celo Štajersko in napraviti nje prenos na 240 km daljave s 110.C00 volti napetosti. Ustanovilo se je društvo .Poiovia" za izrabo te velikanske vodne sile. Cene špirita. Osrednji odbor kartela za špirit je sklenil v svoji zadnji seji v preteklem tednu, da ostanejo cene špirita neizpremenjene. Koliko se plačuje davka v posameznih državah? Največ davka plačajo Angleži, kjer pride na osebo 82X6 kron, v Francji 78 98, na Holandskem 57-59, v Avstriji -19-05, v Italiji 4504, v Nemčiji 43*37, na Norveškem 4260, na Danskem 41 70 in v Belgiji 39 kron. Nova hrvaška banka. .Wiener Bankverein" ustanovi v Zagrebu po vzorcu hudimpeštanske hipotečne banke novo banko z osnovno glavnico 15 milijonov kron. Hrvaški zavodi se protivijo ustanovitvi nove banke in so predložili Čuvaju spomenico, ki dokazuje nepotrebnost novega zavoda Za ta zavod je prevzela neka hrvaška občina za 7 milijonov kron delnic in pričakujejo sedaj, da bo vlada razveljavila sklep občine, za katero bi bila udeležba s tako velikim kapitalom naravnost pogubna. Menda pa iz raz vel ja vi jen ja ne bo nič, ker je sam knljevi komisar pri novi banki zelo zainteresiran in je zagotovljena ustanovitev nove banke Hrvatom na kljub. Pošta na ladjah. Poštna uprava bo namestila skoro na vseh parnikih, ki vozijo po Dalmaciji, poštno ambulanco v svrbo enotno urejenega pisemskega prometa. Ravnotako so sedaj na 16 večjih parnikih urejeni brzojavni uradi, opremljeni z brezžičnimi Marconi aparati, ki orno-gočujejo brzojavljenja s celino tudi zunaj na visokem morju. Beseda stane 56 vinarjev ter znaša najmanjši tarif desetkratni znesek za eno besedo. DOPISI. Iz Selc. Slavnost orlovske godbe za škofjeloško okrožje se je izvršila prav slovesno. Priprave za olepšanje veseličnega prostora so dale veliko dela. Da je bil vrt tako lepo opravljen, gre zasluga raznim darovavcem potrebščin in .Orlom". Vsa čast članicam Izobr. društva za skrbno pripravo ženskih ročnih del. Travnik g. Tavčarja je izgledal v resnici slavnostno. Ob dveh popoldne so že prihajali udeleženci, katerih je bilo končno do 500. Izmed telovadnih odsekov so se slavnosti udeležili škofjeloški, starološki, železniški in kamnogoriški odsek. Pri dohodu škofjeloškega in staroioškcga odseka v Selca se je neki študent, doma pod župno cerkvijo v Selcih, norčeval, češ, da gredo čuki Ko so pa .Orli" samozavestno in lepo korakali mimo Jakelnove gostivne, je pa vse obmolknilo in začelo premišljevati, zakaj da liberalci na deželi ne morejo ustanoviti take organizacije. Kamnogoriški odsek je bil iskreno pozdravljen. G. drž. in dež. poslanec Fr. Demšar je kot predsednik selškega odseka aranžiral skupni dohod vseh petih navzočih odsekov in selške požarne brambe na veselični prostor. Ljudstvo je napeto poslušalo novo godbo, katera dela čast vsej Selški dolini Po prihoda g. Sedeja, ustanovitelja godbe, je g. poslanec Demšar nagovoril udeležence in povdarjal, da je godba del ljudske organizacije. S takimi organizacijami, kakor je godba, se daje mladeničem pr ožnost k delu. mišljenju, resnosti, vstrajnosti. Pozdravil je zastopnike vseh stanov. Godba je pridno igrala. Nato je nastopil g. Janko Sedej iz Stare Loke, ki je naglasal, da je godba kulturno delo, katerega na deželi Še manjka Nato se je razvila prosta zabava, prijema tako, da je v Selcih ne pomnijo enake. Gospe in gospodične v narodnih nošah so se v svojih paviljonih prav spretno gibale. Telovadci so px\ prostih vajah pokazali občinstvu, da imajo .Orli' resno voljo. Gospodične so ob svitu mnogih balončkov proizvajate lep rajalni nastop. Vsa prireditev se je izvršila v najlepšem redu. Vsi so rekli, da je godba .Orlov" nekaj potrebnega za dolino. Gmotni uspeh je prav povoljen. ker bodo z dohodki pokriti stroški za godala. Največje priznanje godbenikom za njihovo veliko požrtvovalnost. Iskrena zahvala vsem darovavcem raznih potrebščin, kakor g. Demšarju, g. Tavčarju, g. Vrhuncu in drugim. Iskrena zahvala vsem pomagavkam: ge. Demšarjev;, ge. Zornovi iz Trsta, ge. Tavčarjevi in vsem gospodičnam v narodnih nošah. Iz Lesec. Zadnjo nedeljo je bila pri nas volitev novega župana. Prej ta dan je lazil naš stari oče župan Žark okrog svojih občinskih odbornikov in jih prosil in rotil, naj ga volijo zopet za župana. Menda ni bil prav siguren svoje zmage, ker ve, da na solncu ni varen. Pri volitvi je prodrl neizogibni oče Žark s 14. glasovi in 4 glasove je dobil Ivan Walland, pristaš liberalne stranke. Čudimo se, da je tukajšnji občinski odbor, ki šteje dve tretjini pristašev S. L. S., izvolil za župana liberalnega zaupnika. Pri tej volitvi se je pokazalo, kako malo zavedni in politično zreli so naši možje, ko si niso znali poiskati in izbrati za Župana moža iz naše srede. Za enkrat se mu je posrečilo zasesti županski stolček, čez tri leta pa naj se le pripravi. Za sedaj je odločila žlahta in osebnosti. Ta Čas ga bomo opazovali, in če bo še lisjačil, pride neizprosen boj. Iz Tržiča. Socijalni demokratje kar besne po .Zarji", ker so tako sramotno pogoreli pri občinskih volitvah za naš trg. Uboge pare, prav smilijo se nam 1 Ker sta zastopnika našega delavstva, Vidic in Dečman, v posebni izdaji sobotnega .Slovenca" odločno odklonila vsako varuštvo hinavske rdečkarske stranke, jih zmerja .Zarja" z znanimi priimki, kakor .podrepniki farški" itd. Prepričani smo, da tržiški sodrugi ne umejo polovico tujk, katere je zapisala v tem dopisu neka znana roka, ki sedi v uredništvu .Zarje". Sicer so pa psovke, katere meče na delavca Vidica in Dečmana .delavski list", najboljši dokaz, da se mora socijalni demokraciji v Tržiču slabo goditi, ker se poslužuje tako nizkotnih sredstev. Psovko .podrepnik" pa odklanjamo, ker poznamo med tržiškimi rdečkarji precej takih, ki v polni meri zaslužijo ta pridevek. Iz Kamnika. V nedeljo je abiturijentski sestanek prav lepo uspel. Že v soboto je došlo precejšnje število dijakov-abiturijento/, bogoslov-cev in akademikov. V imenu občine jih je pozdravil g. župan dr. Dereani in nato č. g. dekan Lavrenčič in drugi. Že pri pozdravnem večeru je vladalo odkritosrčno prijateljsko razpoloženje, ki pa se je v nedeljo pokazalo še v večji meri. Posestniki hiš so v čast došlim gostom razobesili zastave. .Narod" je pisal o nekem terorizmu glede zastav od strani č. g. dekana, kar pa je tako debelo zlagano, kot so tega liberalni uredniki sploh navajeni. — Referati so bili skrbno sestavljeni in tudi igra, kjer se je ljudi kar trio, je bila prav dobra. Na veseliškem prostoru seveda ni bilo razgrajanja in vpitja pozno v noč, kot so ga navajeni naprednjaki, in zato je .Narodov" poročevavec vedel povedati, da je bil prostor prazen. Slavnost sta počastila s svojo prisotnostjo premil. g. knezoškof Jeglič in g. drž. in dež. poslanec Jarc ter precej drugih odličn jakov. Politični obzor. Spravna pogajanja med Čehi ha Nemci na Češkem se več ne nadaljujejo, ampak se je sklenilo, da se bode o tem govorilo zopet v jeseni. Pogajanja niso prišla do nobenega uspeha. Nekateri listi pripovedujejo, da bode vlada poizkusila urediti češke h o matije s pomočjo § 14. Poslanec dr. Kramar je pa s tem nezadovoljen, da so se pogajanja prekinila, in je na shodu mladočeškem se izjavil, da se morajo ta pogajanja izvršiti že zaradi tega, ker se bo leta 1917. obnovila pogodba z Ogrsko. Glavno oviro pri spravni pogodbi med Čehi in Nemci pa dela vlada, ki se je izjavila, da nikakor noče pripustiti, da bi bila v Pragi češčina notranji uradni jezik. Avstrijska vlada ima za svoj cilj po nem če vanje in zato je mir med narodi nemogoč. Razprava proti napadavcu Jukiču. Pred zagrebškim kraljevim sodnim atolom se je pričela 29. julija razprava proti Loki Jukiču in dijakom zaradi napada na kraljevega komisarja Čuvaju. Velik je pritisk občinstva, ki hoče poslušati v sodni dvorani Jnkiča pripeljejo orožniki Predsednik Vendier mu pove, da je obtožen zlo-činstva umora. Jukič na ves glas zavpije: .Lopova Čuvaja, ki je izvršil razbojništvo nad hrvaškim narodom, pripeljite semkaj in njega sodite " Jukič je kričal še mnogo dragih reči in se je obnašal divje, tako da je govornik dr. Prebeg predlagal, da naj ga pošljejo na opazovavoi oddelek v blaznico. Jukič je večkrat skočil po koncu, pahnil orožnike proč in zbežal proti vratom. Pripeljali so ga nazaj. Enaki prizori so se ponavljali tudi drugi dan. Jukič jim je klical: „Lopovi, Čuvajevi sluge, ali mislite, da se bojim krvnika?" Zgrabil je stol in ga vrgel med klopi Zagovornik se je pritožil raditega, ker so Jnkiča imeli v ječi zvezanega v verigah na rokah in nogah in ga prisilili, da je podpisal ono, kar je preiskovavni sodnik narekoval v zapisnik. Nočindan Jnkiča straži t a v celici po dva orožnika. — Drugi obtoženec je 15 let stari Gjuro Cvijič, ki je nosil zabojček z razstrelivom. Rekel je, da je Jukič zmeden človek, ki je hotel napraviti republiko v neki vasi pri Zagrebu in postati kralj, oziroma Čuvaja napraviti za kralja. Cvijfča so zasliševali v zaporu nepretrgoma ¿0 ur in je moral podpisati zapisnik, katerega mu niso dali prej prebrati. Med Cvijičevim zaslišanjem je Jukič v zaporu silno razgrajal, da so ga morali vtakniti v prisilni jopič. Na predlog zagovornika je potem šla komisija opazovat v celico, kaj ondi dela Jukič. — Na vrsto je prišel potem obtoženec osmošolec Cesarec in potem dijaki Bublič, Neudhardt in Horvatin. ki so pravili, da je preiskovavni sodnik na zapisnik dejal stvari, katerih niso izrekli. O Čuvaju je prinesel list .Zeit", da bo odstopil. Ogrski ministrski predsednik je pa izjavil, da o odstopu ni govoriti, ker si je Čuvaj pridobil velike zasluge za red na Hrvaškem. V Monakovem se je princ Jurij Bavarski potegnil za odpravo postave proti jezuitom, ko so zborovali državni svetniki. Princ Jurij je vnuk nr-šega cesarja in biva pri njem v Išlu. Nemško vojno brodovje bo leta 1914 štelo že 38 ladij. Angleži so lahko vznemirjeni, ker jih bodo glede brodovja Nemci v kratkem prekosili. Turčija. V turški zbornici je 113 glasov proti 45. bilo za zaupanje vladi. Zbornico je stražiio 150 vojakov. Kljub temu, da imajo Miadoturki v zbornici večino, hoče vlada razpustiti zbornico. Nasprotje med vlado in mlado-turško zbornico stopa vedno bolj na dan. Viada zahttva od zbornice, da se premeni člen sedmi ustave, ki zadeva pravico sultana, da sme zbornico razpustiti. Vojaške predloge, katere je zbornica prejela, hoče vlada predložiti najvišjemu vojnemu svetu. Odredila je vlada vse potrebno, da se vzdržuje red in mir. Japonsko. V Tokiu je umrl japonski cesar Mutzuhito, star 60 let. Cesar ali raikado je postal leta 1867. Bil je potomec iz rodbine, ki vlada na Japonskem že 2572 let. Imel je več otrok, pa so pomrli vsi dečki razen sedanjega naslednika Jošihita, ki je bil rojen 31. avgusta 1879. Jošihito je vzgojen v evropskem duhu. Govori angleško, nemško in rusko. Pokojni cesar je Japonsko dobro vladal, jo moderniziral, preosnoval armado in jo napravil velesilo. Povzdignil je tudi trgovino, obrt in paroplovbo, zgradil nove železnice in ustanovil nove šole. Bil je mirnega, otožnega značaja. V občevanju s tujci je bil prijazen, sicer je pa znal kot cesar nastopati častitljivo. Precej po njegovi zmrti je bil knez Katsura, ki je bival zaradi neke pogodbe v Petrogradu. pozvan, da naj se s sibirskim ekspresnim vlakom povrne v Tokio. Sodi se, da on postane ministrski predsednik. Novi cesar Jošihito je v torek dne 30. pr. m. vpričo ministrov slovesno prisegel na ustavo. Za umrlim cesarjem bodo žalovali na dvoru eno leto, ljudstvo pa tri dni. Novičar. Prest a vi j en je kapelano v na Gorenjskem. Prestavljeni, oz. na novo nastavljeni, so sledeči č. gg: Karo! Gnidovec iz Žužemberka za uršu-linskega špirituala v Ljubljano, Martin Jarc, se-meniški duhoven, na Dobrovo; Franc Krische iz Litije v Vodice; Ivan Lovšin iz Moravč za žup-nega upravitelja na Sv. Goro; Franc Golob iz Dobrnlč v Moravče; Jernej Podbevšek iz Cirknice k sv. Petru v Ljubljano; Josip Marlrič, novornašnik, k Sv. Trojici nad Tržiščem: Ivan Cegnar iz Žirov k Sv. Nikolaju v Ljubljano; Josip Fiolich iz Črnega Vrha v Žiri; Jernej Hafner, novornašnik, v Velike Lašče; Vincenc Kavčič iz Selc v Hrenovke; Matej Tavčar, sem. duhovnik v Selca; Matej Žbontar s Koroške Bele na Jesenice; Franc Sedej, novornašnik, na Koroško Belo; Matija Noč z Bohinjske Bistrice v Horjul; Ignacij Oberstar iz Spod. Idrije na Boh. Bistrico; Tomaž Tavčar, semeniški duhovnik, v Čemšenik; Janez Sesek z Jesenic v Kočevje; Franc Šarit, kapelan v Smledniku, pojde za kapelana na Brezovico in ne za upravitelja župnije svetogoiske. Za električne centrale na Gorenjskem zahtevajo liberalci rentabilitetni račun. Natančni tak račun se pač ne more podati. Približni uspeh pa kažejo draga enaka podjetja, ki se nahajajo po vseh deželah. Če drugod električna podjetja dobro uspevajo, zakaj bi pa pri nas ne? Treba za to dobrih gospodarjev, pa ne takih, kakor so jih liberalci imeli pri .Glavni posojilnici", pri »Agro Merkurju" in drugod. Liberalci so pri teh zavodih izpreminjaii zlato v vodo, in še sedaj jim ni mar, da bi se rešilo, kar se rešiti da. Liberalci zahtevajo rentabiliteto pri gospodarskih podjetjih, posebno v tem smislu, da se zasebnikom njihove stranke polnijo vedno prazne bisage. Pravo bedastočo pa kaže .Slov. Narod" v tem, da po eni strani zabavlja zoper napravo električnih naprav na Gorenjskem, po drugi strani pa zahteva, da naj se take centrale delajo tudi na Dolenjskem in Notranjskem. In ti ljudje hočejo biti gospodarji v deželi! £lz uredništva »Dneva- je izstopil z včerajšnjim dnem g. J. Jelene" To novico je prinesel .Dan* zadnji četrtek kot prvo med dnevnimi novicami. Zakaj je g. V. Jelene izstopil, je pa .Dan" zamolčal, dasiravno je bil mladi gospodič eden najveijavnejših mladino v, snovatelj narodno-sodjalne stranke, predsednik .Bratstva" in imeniten .Dnevov" urednik. Da so tako važnega moža odslovili, je dal povod nastopni slučaj: Vi-tomir Feodorovič Jelene, sin nadučitelja Jelenca, voditelja liberalnih učiteljev, si je pridobil od gospe Dolinarjeve 250 K, je bil na Dunaju obsojen na en mesec težke ječe, poostrene s postom. Ničnostno pritožbo je vložil Jelene, pa tudi državni pravdnik. ki je zahteval šestmesečno ječo. To so lepe reči I Enega je osvetlila gospa Gobel, drugega pa gospa Dolinar In ti ljuuje si upajo se stikati po škandalih, ko jih imajo doma na kupe! Svoje zdr&vjo ü'iranite- ^ Felierjev iiuid z znamko Eisailuid. Poizkusiti tuc.it 5 K iranko. — Izdelovavec samo lekarnar E. V. Feller, Stubica. EIsatrg štev. 264 (Hrvatsko). III 148—23 Vodovod v občinah S tražišče in Mavčiče. Načrt za ta vodovod bo v kratkem gotov. Zajelo se bo za vodovod troje studencev pod sv. Joštom, ki dajejo po meritvi oktobra meseca leta 1911 — torej v prav suhem letu — petinpol litrov vode na sekundo, kar je popolnoma dovolj za približno 3500 prebivavcev, kolikor jih štejejo vasi, katerim je vodovod namenjen, namreč: Stražišče, Gorenja Sava, Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje, Dru-lovek. Breg, Jama, Praše, Mavčiče in Podreča. Stroški bodo znašali za 25 km dolgi vodovod okrog 300.003 kron. Ker je opravičeno upanje, da bo prispevala dežela 30 %, država pa 40%, bo prišlo na interesente 90.000 K ali pri davčni moči blizu 15.000 kron na vsako krono direktnega, občinskim dokiadain podvrženega davka približno ö kron, kar bi gotovo ne bilo prehudo breme, ako se pomisli na veliko korist vodovoda v slučaju požara in za pitno vodo za ljudi in živino Zato so se tudi prizadeti posestniki na shodih, katere je imel poslanec Jarc v Šmartinu in Mavčičah, izrekli soglasno za vodovod Upajmo, da bo mogoče kmalu zagotoviti državno podporo in že prihodnjo leto začeti z zgradbo. Zaradi Ribnikarja prijema .Dan' policijskega svetnika Lavtena in mu očita nesramnost, da si je upal dati materšial za ovadbo kot vodja mestne policije. Ta capad na Lavterja je pa precej sumljiv. Ako je bil Ribnikar popolnoma nedolžen, tedaj mu tudi ves materija!, kar ga ima na razpolago mestna policija, ne more škodovati. Liberalni slovenski dijaki v Ljubljani so surovo napadli, izžvižgali in zaničevali hrvaške katol dijake, ki so prišli kot gostje v obilnem številu v Ljubljano. Ko bi pijani kmečki fantje kaj takega storili Sokolom, to bi bilo kričanje o podivjanosti in brezmejni surovosti! A naši kmečki fantje se vedejo dostojno. Da so liberalni dijaki tako posuroveh, sta vzrok lista .Narod" in .Dan", ki jih bujskata, češ, da so prišli Hrvatja v Ljubljano kot klerikalci in da se hočejo tudi družiti z brezdomovinsko in narodno izdajalsko klerikalno stranko, in da tedaj nehajo vse bratske simpatije. Tu se zopet potrjuje mnenje, katero smo že večkrat povedali, da liberalci Slovanov nočejo imeti za brate, če so katoliški. Liberalci so od sovraštva do vere popolnoma pobesneli, to je posledica, ker so bili 14 let v zvezi z Nemci. Vročina v liberalnih glavah. Slovenski liberalni listi ne nehajo tveziti, da bo dr. Krek postal škof v Mariboru Sedaj so pa knezoškofu dr. Napotniku dobili še drugega nasprotnika, namreč škofa Slomška. Niso jim všeč Slomškove slavnosti in zato pišejo: .Ta Slomškov kult hoče Koroščeva struja izrabiti pred vsem v ponižanje in zapostavljanje sedanjega škofa. Dr. Napotnik tudi čuti, kam pes taco moli." — Kdo more reči, da liberalci niso popolnoma prismojeni? Proste vaje v »Učiteljski Tiskarni". .Dan" je napadel Antona Kristana in mu očital, da ima umazano in smrdljivo politiko in da dela s Koc-murjem vred načrte s klerikalci. Anton Kristan pa odgovarja v .Zarji", da je glasilo .Učiteljske Tiskarne" (.Dan") prevzelo dedščino pokojnega „Jutra", da se laže, natolcuje in obrekuje, kar se razume pri .Dnevu" samoobsebi. Kristan pravi tudi, da je zanj vseeno, če so v Mostah klerikalci gospodarji občine, ali pa taki liberalci, ki stresajo po .Dnevu" svoje neumnosti. — Vodstvu nar.-napredne stranke je .Dan" očital, da se je vmešavalo v moščanske volitve na ta način, da je hnjskalo narodno-napredne volivce proti soci-jalno-demokratičnim volivcem. In vodstvo socijalno demokratične stranke je hnjskalo svoje volivce proti naprednim volivcem i Pogreb stoletnega starčka v Kranju. Zadnji četrtek popoldne je bil v Kranju slovesno pokopan Franc Kosmač, ki je bil rojen 2. decembra 1811. Na zadnjem potu so ga spremila društva: veterani, gasivno društvo, godba in mnogo odličnega občinstva. Pel mu je veliki, sto let stari kranjski zvon. Pokojnik je bil rojen v Gameijnih pod Šmarno Goro in je služil kot vojak v peš-polku št 17, ki se je tačas imenoval princ Hohenlohe. L. 1844. je postal cestar, 1. 1884. namestnik cestnega mojstra in tri leta pozneje so ga vpokojili in mu priznali na dan po 27 krajcarjev miloščine. Malo poprej mu je cesar podelil več kot za 50 letno zvesto službovanje srebrni zaslužni križec. Grob je imel ljubeznivi starček prav lepo okinčan s cvetlicami. V Gasteju pri Kranju so ljubljanski so-cijalni demokratje zadnjo nedeljo napravili nogometno tekmo. Prej so rekli, da se bodo poizkušali ljubljanski in loški rdečkarji. Prišel je pa iz Škofje Loke samo eden, zato so pa Ločane nadomestili dijaki kranjske gimnazije. Znali so ti dijaki sedemkrat bolje žogo brcati, kakor ljubljanski rdečkarji med katerimi so bili stari možje, katerim pa se ni veliko ljubilo. Kranjski Sokol je tej mešani družbi posodil svoje prostore in svoje — sinove. Na Bledu ^e je aadnjo nedelio cvetlični dan, kateri se je uprizoril po i pokroviteljstvom eosoe soproge ministra Trnke, dobro obnrsel. V korist nove vremenske hš^ce bo ostalo okeh 1C30 kron. Državna podpora. Ministrstvo je dovolilo posestnikom oočinc Jesenice, Dovje, K'anjska Gora in Gjrje 3000 K podpore, ker so bili lani oškodovani po povodnji. -JIH Crobath plakate prodaja?« To vprašanje je stavil nekdo zadnji četrtek svojemu tovarišu, ko sta šla mimo Crobathove trgovine v Kranju. V izložbi in v prodajalni je namreč vse obito s plakati sokolske župe. Monter ponesrečil. Zadnji ponedeljek sta popravljala stroje za elektriko v preddvorski graščini monterja Mervec in Krulc. Mervecu, ki je hotel s palico popraviti jermen na stroju, je spodrsnilo in kolo ga je pritisnilo k zidu, da si ni mogel prav nič pomagati Iz groznega položaja ga je rešil tovariš, sicer bi se bil zadušil. Odpeljali so ga v bolnišnico Iz Dupelj. Ponoči 22. julija je nekdo vlomil v blagajno na postaji Duplje. Ubil je šipo in zlezel skozi blagajniško okno. Bilo je v blagajni le nekaj nad tri krone, katere je odnesel. Avtomobilska zveza med Jezerskim in Kranjem po kokrski dolini. Na Koroškem dela poslanec Grafenauer na to, da se doseže avtomobilna vožnja skozi Kokro na Kranj. Šola v Preddvoru. Dvorazredna ljudska šola v Preddvoru se bo s prihodnjim šolskim letom razširila v trorazrednico. V fari, kjer je bil še pred nedolgim časom samo eden učitelj, bodo sedaj trije! Učenci bodo v novem razredu hodili v šolo od 8. ure do 12., in sicer vse dni v tednu, tudi ob četrtkih. Iz bolj oddaljenih vasi bodo morali šolarji zimski čas brž po 7 uri, torej še po temi v Šolo in bodo prišli domu proti eni, po kosilu. Mislimo, da se tu od otrok vendar preveč zahteva. Celodnevni pouk je naravnost nemogoč, poldnevni s štirimi urami je pa za otroke prava muka. Menimo, da bi tri ure bile dosti. Pa postava je postava! Take neprilike nastanejo, ker je šolska postava umerjena za trge in mesta in ne za deželo. Res nujno potrebno je, da dobe kmečki zastopniki več besede pri šolstvu. Carski ruski drž. svetnik prof. M. Stiftar, rodom Slovenec, je prišel s svoto soprogo, ki je Rusinja, v domači kraj in te dni cbiskal tudi Kranjsko. V Trbojah bode jutri slovesno umeščen prvi župnik nove župnije č. g. Martin Štular, ki je bil doslej prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Lepa nagrada za državne železničarje. Železničarji dobivajo velike olajšave, če se vozijo po železnicah in to ne-le aktivni uslužbenci, ampak tudi tisti, ki so v pokoju. Svota, katero bi morali ti železničarji plačati, ko dobivajo proste letne karte in legitimacije, ko se vozijo po železnicah, znaša nad 43,181.712 K. -Kamničan- — žejen! V nedeljo zvečer je imel kamniški vlak nekoliko več potnikov voziti v Ljubljano. Ker se je hudo trudil, je postal žejen. Na Črnučah so Lukmanove dekle v škafih nosile vodo na lokomotivo. Pa še ni pomagalo. Pri Tavčarjevem dvoru se je vlak ustavil, kar je tekel v Ljubljano naznanit neki biciklist. Čez eno uro te prišla na pomoč nova lokomotiva, ki je odpeljala Ljubljančane domov. * • * Toča je ubila v ruski vasi Atacakini te dni štiri kmete, sedem oseb poškodovala in ubila je tudi nekaj konj. Vročinska bolezen se je pojavila med vojaki 54. pešpolka v Olomucu. Dva sta umrla, 50 jih pa leži v bolnišnici. Ostalo vojaštvo ne sme iz vojašnice vesti. Knjigoveznico je o tvorilo .Tiskovno društvo" v Kranju, na kar opozarjamo slavno občinstvo, posebno izobraževavna društva. Svoje prostore ima knjigoveznica v naši tiskarni. Imenovani so učitelji in učiteljice: Frančiška Pogačar za Bukovico Karolina Zupančič za Križe, Marija Grobovšek k Sv. Lenartu, Melanija Fajdiga za Šmartin pri Kranju, Marija Lončarič za Moravče, Andrej Pogačar za Kamnik, Hcrmina Pelan za Spodnjo Šiško in Franc Ivane za nadučitelja v Kranj. Stalno se vpokoji Anton Kos in začasno Ida Mali. Slovensko in hrvaško katoliško di-jaštvo praznuje te dni v Ljubljani lepe slavnosti. Ta shod ima velik pomen za bodočnost jugo-slovanstva. Krasen je bil že pozdravni večer v .Unionu". D/orana je bila polna slovenskih od-ličnjakcv in navdušene mladine, ki je dala duška svojim čutilom v navdušenih govorih za hrvaško-slovensko vzajemnost. Pozdravljali so dijake: premilostni g. knezoškof dr. Jeglič, dalje dr. Krek, dr. Larape, dr. Korošec, dr. Elbert, Iv. Kregar, dr. Pogačnik in posl. Gostinčar Istotako je bilo drugi dan v .Ljudskem Domu" sijajno slavnostno zborovanje ob desetletnici slovenskega akade-mičnega tehničnega društva .Zarje" pod pred sedstvom V. Remca. Imel je slavnostni govor inž. Hodžar. Ljubeznivo je z brzojavko sestanek pozdravil tržaški škof dr. A. Karlin. V Prečini se je pre;skava zaradi občinskih volitev ustavila. Liberalna žaba 5e je pol leta napihovala in zdaj je počila. •Slomškova Zveza* bo izdala tiskan imenik svojih čl :::ov. Literaici se zaradi tega jeze, vsem drugim bo pa prav, da se bo vedelo, kateri učitelii in učiteljice ne sovražijo krščanske vere. Na Bled pojdejo jutri opoldne jugoslovanski dijaki, ki so sedaj na slavnostih v Ljubljani Goriško. Slovencev pojde na evharistični kongres iz naše škofije 425; 84 žensk in drugi so moški. Furlanov se je oglasilo 398. Belgrad. Srbija bo najela v Parizu 150 milijonov posojila za zgradbo novih železnic. Vojska na Turškem. Albanci so z 10.000 možmi vzeli sotesko Kačanik in gredo proti Skoplju. Mitrovica je že / rokah Ise bega Boljetinca. Ar-navti imajo izvrstno orožje. Turški oblastniki pozdravljajo Boljetinca. Okoli Prištine tabori 30 000 Albancev. Mesto upravlja vstaški vodja Riza bej. Vse železniške postaje od Oskuba do Mitrovice so zasedli Arnavti. Pariz. Francoski ministrski predsednik Po-incates odpotuje jutri v Rusijo. DRUŠTVA. Občni zbor »Slomškove zveze* se bo vršil v četrtek, dne 8. avgusta 1912 v .Kamniškem domu" v Kamniku. Dnevni red: I. Ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi. — 2. Ob 10. uri zborovanje v .Kamniškem domu": a) pozdrav; b) odborovo poročilo; c) predavanje: Pomen Slomška za narodno šolo in vzgojo. Predava gdč. Marija Štupca, c. kr. vadniška učiteljica v Ljubljani. 3. Samostalni predlogi in nasveti, ki pa se morajo nekaj dni prej izročiti odboru. — 4. Slučajnosti. — 5. Skupno kosilo. — Radi kosila naj blagovoli vsak udeleženec naznaniti svojo udeležbo g. nad-učitelju Francu Krmelju v Komendi. V Celovcu bodo danes zvečer ustanovili skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze. Na shodu bo poročal g. drž. in dež. poslanec Gostinčar. Le resnične izpovedi izkušenih ljudi dokazujejo več, kakor vsaka samohvala. — Gos od dr. Neugebauer na Dunaju piše: .Vaš Elzm fiuid so prijatelji priporočili nekemu 83 let staremu možu, ki je trpel na otrpnenju živčevja, da bi zadobil gibčnost svojih nog. Vztrajno drgnenje mu je resnično pomagalo, in ta gospod zatrjuje, da odslej lažje hodi." — Gospod dr. R. Schmidt v Pittenu na Gornjeavstijskem poroča: .Z Vašima Elza-preparatoma, zlasti z Elza-fluidom, sem dosegel sijajne uspehe in taiste priporočam vsepovsod " Fellerjev fluid se naroča pri dvornem lekarnarju E. V. Fellerju v Stubici, Elgin trg št. 264 (Hrvatsko), in se pošiljajo 12 malih, 6 dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici po 5 K poštnine prosto. 244 raznovrstnega pohiitva se vrši v ponde-Ijek, dna 5. avgusta v Kranju hiš it. 133. Istotam se prav poceni proda še dobro ohranjen glasovir, kakor tudi garnitura v dobrem stanju. Ravnotam se odda tudi več stanovanj. Krepkega učenca ki je dovršil vsaj dva razreda kake srednje šole ,preln,e ^ci€trgoViga „MefferM, 246 i Peter Majdlč, Kranj. Zahvala Ob bridki smrti najinega dobrega očeta, oziroma tasta, gospoda 245 Franceta Kosmača imejitelja srebrnega zaslužnega križca in Radetzkvjevega veterana ki so v visoki starosti nad 100 let v torek, dne 30. julija t. 1. umrli in bili dne 1. avgusta t. 1. pokopani, se potrtega srca iskreno zahvaljujeva v prvi vrsti tukajšnji preč. duhovščini in g. dr. Globočniku za tolaživne obiske za časa bolezni dragega ranjkega. Osobito izrekava prisrčno zahvalo salvnemu veteranskemu društvu v Kranju, slav. rešivnemu in ognjegasnemu društvu ter slav. društveni godbi, dalje gg. zastopnikom mestne občine, g. cesarskemu svetniku K. Šavniku in dežel, nemu poslancu g. Cirilu Pircu za častno spremstvo k večnemu počitku. Prav toplo se zahvaljujeva na tem mestu tudi vsem meščanom, prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba dragega ranjkega, kakor posebno še vsem cenjenim dobrotnikom, kateri so zlasti zadnja leta v tako veliki meri izkazovali častitljevemu starčku - veteranu svojo naklonjenost. Bog povrni stotero! V KRANJU, dne 2. avgusta 1912. Smeri in pri Kranju. Spisal Fr. Pokom. Dalje. 8.) Cerkev sv. Jošta. Daleč okrog znana romarska cerkev sv. Jošta stoji 860 m nad morjem. Obiskujejo jo ne le mestni letovičarji, ampak večkrat v letu tudi ogromne množice pobožnih romarjev. Od sv. Jošta je krasen razgled na razne kraje. V poldrugi uri iz Kranja, ali v eni uri od postajališča sv. Jošta v Rakovici, se lahko dospe na goro. Tu je že od nekdaj božjepotca cerkev, ki je bila koncem 18. veka eksemptna, dandanes je šmaninska ekspozitura. Oglejmo si cerkev nekoliko bližje I Prvotna cerkev je bila mala, zgrajena v gotskem slogu gotovo že pred 15 vekom. Ostali, deloma prenarejeni prezbiterij nam je temu svedok. Za v elikim altarjem so še ostanki gotskega svetišča, zidanega v podobi peterokota. Na stenskih slikah, ki so, ako sodimo po napisih, gotove stale že 1. 1500., se dobro poznajo podobe kraljev in prerokov stare zaveze z napisi njihovih imen, ki jih drže v rokah. Rebrasti obok je okrašen z angelskimi slikami, stene pa s podobami apostolov in z dogodki iz življenja sv. Jošta. Češčenje sv. Jošta, ki je živel v 7. stoletju in umrl po zatrjevanju zgodovinarjev 13. dec 1. 653., je bilo preneseno v naše kraje gotovo od freisinških škofov, ki so imeli v lasti to ozemlje. Že 1. 1631. je bila cerkev v dobrem stanu. Imela je tri altarje, kakor dandanes. Stranska dva sta bila preozka in zanemarjena, zato je določil vizitator, da naj se odstranita. Aii se je to zgodilo, ne vemo. Čez sto let je cerkev dobila popolnoma novo lice. Staro ladjo so podrli in nadomestili z večjo ladjo v renesanškem slogu in tudi prezbiterij so deloma prilagodili novi stavbi. Izvršilo se je to v I. 1735. — 40 Kronogram, shranjen na slavoloku pred svetiščem, nam dvakrat kaže letnico zgradbe ladije in se glasi: ,QVIsqVIs nVMenhIC eXoraverIt preCesperassIDVas=1735 HVIC IVDoCVs LMpetrablt qVas eXoptat gratlas.' = 1735. Po naše: .Kdor se tukaj v stanovitni molitvi priporoči božjemu usmiljenju, njemu izprosi sv. Jošt zaželjenih milosti." Zgradba je prostorna in svetla, 2737 m dolga in 10 50 m široka ter banjasto svodena. V svetišču ima dve podolgovati čveterokotni, na vrhu dve polukrožni okni, v ladji pa štiri pol-ukrožna okna pod vrhom. Tudi na sv. stopnji ca h so tri četverokotna okna. Na zunanji strani ladje je na vsaki strani lopa, ki je nižja kot ladja in takorekoč ladjo podpira, da čvrsteje stoji. Na koncu ladje sta dva krepka, četudi nizka zvonika, na vsaki strani ob svetišču na koncu ladje pa je po ena zakristija kot zaključek lop. Dalje prih. Za smeh in kratek čas. Natančen popis. Jetnik, ki je bil za več let v ječo obsojen, je ušel. Jetniški nadzornik to naznani orožnikom in pristavi: .Nosil je kratke hlače in suknjo enake barve," Filozofija kmeta. .Pet kron sem našel. Zdaj ne vem, ali bi fantu hlače kupil ali dekletu obleko. Ker obema ne morem ustreči in da ne bo prepira, je najbolje, da jih zapijem." Tudi ukor. Oče sinu: .Pusti slikarijo! Že 42 let si star, pa še nobene slike nisi prodal. Ko je bil Rafael v tvojih letih, je bil že pet let mrtev." V sodni ji. Sodnik: .Vi ste kradli les in zato morate plačati globo. Ali pripoznate, da ste kriv?* — Zatoženec: .Če ne bo preveč koštalo — jal" Neuljuden odgovor. 'Gospa: .Gospod doktor, jaz sem Vas poklicala, čeravno na ho-meopatijo nič nc dam " — Doktor: „To nič ne dč; saj vrl tudi nima zaupanja do živinozdravnika, pa se mu da vendar zdraviti!" Smola in smola. Gospod vozniku: „Potdo postaje je kratka: lahko bi me bili prej pripeljali, kakor v pol ure?" — Voznik: .Jaz sem v društvu .Milosrčnost do živali" in zato počasi vozim ... Ali nt dobim nič napitnine? — Gospod: .Jaz sera v .družbi treznosti" in ne dajem nikoli napitnine!" Zdraoilsioo. Pege na obrazu si odpraviš, ako deneš v posodo naribanega hrena in vinskega jesiha ter posodo pustiš nekaj dni dobro zaprto. Zvečer, preden greš spat si pomaži s čopičem mesto, kjer imaš pege. Dobro sredstvo zoper pege in ogorce je tudi mešanica iz štirih gramov salmi-jaka, dveh gramov vode in osem gramov sivkne (lavendel) vode. Maži z gobico. Ilovica — zdravilo. Posušena in v prah sto!čena ilovica je dobro zdravilo zoper kolero in drisko. Včasih pri driski ne pomagajo niti zluzas'c juhe, n;ti kuhane borovnice, niti toplo črno vino, niti gorki obkiadki iz droba, niti parna kopel, ampak le zavžita, v prah zdrobljena ilovica. 125 gramov ilovice, katero dobiš v lekarni, deni v vodo in zavžij. Potem kakih 12 do 13 ur ne jej pa tudi ne pij ničesar, razen malo sveže vode. Ako se je iiovica vlegla v posodi na dno, pomešaj, predr.o piješ. Sredstvo ni nevarno. Utopljenci. V poletnem času, ko se ljudje radi kopljejo, se večkrat pripeti, da kdo utone. Včasih koga v vodi zadene srčni mrtvoud in nesrečnik izgine pod vodo Takemu ni pomagati. Če je pa kdo v vodo padel, ali je prišel v vrtinec, pa ne zna plavati in ne sape držati, tudi lahko začne toniti. Kako se pomaga utopljencu ? Delati se mora na to, da jame jo delovati pljuča. Povzroči se umetno dihanje, ko je voda vsaj deloma odtekla iz pljuč, s pritiskanjem na prsi in trebuh. Primerilo se je že, de so komu rešili življenje, ko je bil že več minut v vodi. Ozebline. Iznebiš se ozeblin, ako v poletnem času začneš jemati rnrzle kopeli za noge in jih danzadnevom redno nadaljuješ tudi pozimi. Prav dobro je tudi, če poletu gole noge držiš na solncu. Ovsena moka. Za tiste ki imajo sladkorno bolezen, je uživanje ovsene moke dobro zdravilo. Oves želodec lahko prebavi in telo sposobno napravi, da zamaje tudi drugo hrano sprejemati, oprosti bolnika sflnkorjain preprečuje zastrupljenje s kislino. Bledica je bolezen, ki je zelo razširjena zlasti med ženskim spolom, vendar pa zdravniki nimajo dosti pomočkov, da bi se v krvi bledičnega človeka dejala rdeča telesca. Najboljše priporočajo dovajanje železa v kri in pa potivne kopeli. Žlv.norela. Konjska kopita, ako niso podkovana, vlečejo vlago nase tudi v hlevu in zato je dobro, da so konji podkovani, ker scainica kopitom škoduje. Med podkvami se pa konjem nabira nesnaga in jim začne kopito gniti. Zato iztrebi vsako jutro konjem vso nesnago izmed podkev in izmij kopita z mlačno vodo. Vlaga je kopitom koristna, samo da je voda snažna. Prav zato kopita namazi večkrat z maščobo, ki nima v sebi nikake kisline, da se kopita ohranijo vlažna in zdrava. Bela driska telet. Mlada teleta večkrat dobijo drisko. Blato je belkasto - rumeno in hudo diši. Tele neha sesati, dobi hudo vročino in pogine v treh dneh, ali pa še prej. Bolezen je nalezljiva. Ako je zbolelo eno tele za to boleznijo, loči je od drugih telet, pa tudi od tistih krav, ki bodo v kratkem storile. Razkuži tla po hlevu. Kot zdravilo za tele, ki ima drisko, se priporoča: en gram salecilno - kislega natrona in en gram tanoforma ali tanalbina; vsak dan daj teletu po dva ali tri praške. Zadnji čas teleta, ki >, imajo drisko, tudi cepijo s serumom, kar pa pri nas še ni v navadi. Moj stara iz^u^n^ me u^ in ^r^'> ^a za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd Uli j mo mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah. parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod. 147 50—18 ZobozdraonlSfei in zobn-:: tehniški atelje :: Dr, Edv. Olobočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Pr. Holzhacker, konc zobotehnik V KRAKIJIJ **ma*+**m*m v Htebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5, ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 183 31 CROATIA zavarovatna zadruga v Zagreba.:: Elial domači zavarovavnt zavod.:: Ustanovljena leta 1884.:: Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice. :: Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. :: Podružnica: Trst, Via del Lavatolo št i, II. nadstropje (telefon 25—94). —a—-— Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Ha življenje! 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživetja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Prati ekodi po požarni l. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodaja vniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga i. t. d). 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena i. t. d.). 3. Zavarovanje etekienih sip. 102 12—8 Zadružno imetje v vseh delih znaša 2,713.674 13 kron. Od tega temeljna glavnica 800.000 kron. Letni dohodek premije s pristojbinami 1,363.04O-89 kron. Izplačane škode 4,970.238 48 kron. Sposobni poiredovavci ia akvialtarji se sprejmejo pod taka ugodnimi pogoji. Natančnejše informacije daje okrajni zastopnik za Kranj in okolico gospod Edmund Rooss v Kranju. Zidarji* pozor! . Portland-cetncnt najboljše Dalmatinske znamke za izdelovanje strešne opeke, za zidanje zelo priljubljen, iTaoerze, Eternit ter druge stavbinske potrebščine priporoča po Velika izb er zajamčeno dobrih travnih kos lastnin znamk ter bergimskih brusilnih kamnov. zelo ugodnih cenah 216 8 veletrgovina „Merkur Peter Majdič, Kranj. Gnojnične sesalke, porabljive za poljubne globočine. Raznovrstno gospodarsko In poljedelsko orodje. - .C- < S s. ° o • S M 1 B ° B e» » *?b* S* 2.5* g* CD S. cr O* «-T3 2. c rs o S i 171 25-10 a O < C m -2> ■ Sr» o * %a 2 S -5 o 3 3 s O " M /»'O SS 3 • -° o C, £< a _ o< »3 S 5*» - • glsi 5" £c it ■ 3s" -I -ti ,o 5" o N M CB TJ te ^ £ fl X B iw ,2. (J B ^ ® «d a cc e ^ o