STROKA IN PRAKSA 66 PRILOGA 1 Primer navodila za delo – medpredmetna povezava v času pandemije covida-19 (delo v paru) PRILOGE NAVODILO ZA DELO Preberita basen Lisica in vrana. Razdelita si vlogi in dramatizirajta besedilo. Dramatizirano besedilo zaigrajta in ga predstavita sošolcem. Vrana je sedela vrh drevesa s kosom sira v kljunu. Lisica jo je gledala in razmišljala. Kako bi se polastila sira. Stopila je pod drevo, se zazrla v višino in rekla: »Kako imenitno ptico vidim! Njena lepota je neprekosljiva, njeno perje je razkošnejše kot pavov rep. Če je njena krasota obdarjena tudi z enako imenitnim glasom, potem si zasluži krono kot kraljica ptičjega kraljestva.« Vrani so sladke besede segle do srca, in da bi lisici pokazala, da zna tudi peti, je glasno zakrakala. Pri tem je iz kljuna izpustila sir, lisica pa ga je ujela in rekla vrani: »Slišim, predraga, tvoj glas je močan. Toda manjka mu pameti.« NAUK: Varuj se laskavih besed. Viri in literatura Aesopus (1994). Ezopove basni: z ilustracijami svetovnih mojstrov. Ljubljana: Mladinska knjiga. Basni – najlepše zgodbe o živalih (2003). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Slovenske basni in živalske pravljice (1985). Ljubljana: Mladinska knjiga. Ezopove basni. Lisica in vrana. BARBARA LEVSTEK, profesorica slovenščine in francoščine, je zaposlena kot učiteljica slovenščine in francoščine na OŠ Poljane. Naslov: OŠ Poljane, Poljane 100, 4223 Poljane E-naslov: barbara.levstek@sola-poljane.si Slika 1: Leon Rousseau, "Lisica in vrana", Francija, 19. stoletje. Dostopno na: https:/ /en.wikipedia.org/wiki/The_Fox_and_the_ Crow_(Aesop)#/media/File:Rousseau_renard.jpg (4. 3. 2021). Barbara Levstek: Medpredmetna povezava v neobičajnih okoliščinah – Primer medpredmetne povezave KIZ in slovenščine Abstract Th e paper presents the work of the school library at the Vida Pregarc Primary School in Ljubljana during distance education. Th e services and activities of the school library have been moved online, where the Arnes virtual classroom was created. Using websites and applications, activities and links were designed with which the virtual school library became involved in the distance education process. Keywords: school library, distance education, virtual classrooms, applications Ključne besede: šolska knjižnica, učenje na daljavo, spletne učilnice, aplikacije Izvleček V prispevku je predstavljeno delo šolske knjižnice na Osnovni šoli Vide Pregarc v Ljubljani v času učenja na daljavo. Storitve in dejavnosti šolske knjižnice so se preselile v spletno okolje, kjer je bila oblikovana Arnesova spletna učilnica. Z uporabo spletnih strani in aplikacij so bile oblikovane dejavnosti in nabor spletnih povezav, s katerimi se je spletna šolska knjižnica vključevala v proces učenja na daljavo. Tina Pajnik Šolska knjižnica in učenje na daljavo School Library and Distance Education UDK 027.8:37.018.43 STROKA IN PRAKSA 67 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 1-2, 67–75 STROKA IN PRAKSA 68 Tina Pajnik: Šolska knjižnica in učenje na daljavo UČENJE NA DALJAVO V drugi polovici šolskega leta 2019/2020 smo v slovenskem prostoru prvič prenesli učenje v spletno okolje. Marca 2020 smo se strokovni delavci šole zaradi razglašene epidemije virusa SARS-CoV-2 soočili z učenjem na daljavo, ki se je ponovilo novembra 2020. S tem, ko se je vzgojno-izobraževalni proces prenesel v spletno okolje, se je morala prilagoditi tudi šolska knjižnica. Delo šolskega knjižničarja se je moralo prilagoditi razmeram, stik z učenci ni potekal več v fi zični obliki v prostorih, zapolnjenih z knjižničnim gradivom. Fizična izposoja je bila okrnjena, stik z bralci se je vz- postavljal prek telefonov, tablic, računalnikov in številnih aplikacij, kot so Skype, Zoom, Viber, Messenger, MS Teams. Vstop v spletno okolje je spremenil način komunikacije, poiz- vedovanja, potrebe bralcev in navsezadnje tudi motivacijo za delo v spletnem okolju. Učenje na daljavo ali distance learning v angleškem jeziku ima svoje korenine v angleško govorečih državah. Encyclopedia Britannica pojem distance learning razloži kot obliko izobraževanja, v kateri sta učitelj in učenec prostorsko ločena, komunikacijo med njima pa omogoča različna tehnologija. Dalje spletna enciklopedija razloži, da začetki izvajanja učenja na daljavo segajo v 19. stoletje, kjer se zaradi geografske izolacije nekaterih območij in zaradi velikih razdalj v Združenih državah Amerike, Kanade in Avstralije ni bilo mogoče udeleževati učnega procesa v fi zični obliki. V zgodovini se je učenje na daljavo spreminjalo in izpopolnjevalo glede na razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije. IZHODIŠČNI OKVIR ZA DELOVANJE NA DALJAVO V Manifestu o šolskih knjižnicah, kjer so zapisane naloge šolske knjižnice, lahko naštete cilje združimo v tri večje skupine ali vodila: 1. Šolske knjižnice podpirajo vzgojno- izobraževalni proces in sodelujejo pri uresničevanju šolske vizije oz. prednostnih ciljev šole. 2. Šolske knjižnice celostno skrbijo za razvoj uporabnikov: vzgajajo bralce, popularizirajo bralno kulturo, učijo delati z viri, skrbijo za informacijsko pismenost, omogočajo pretok informacij in organizirajo dejavnosti. 3. Šolske knjižnice se povezujejo, sodelujejo, izpopolnjujejo, so centri znanja in ozaveščanja. Zakon o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja v 96. členu opredeljuje šolskega knjižničarja kot strokovnega delavca šole. To pomeni, da je šolski knjižničar strokovnjak na svojem področju, ki je vpet v delo z uporabniki na dveh ravneh. Na eni strani spremlja proces učenja, razvoj mladih bralcev, na drugi strani pa je vpet v proces poučevanja, katerega učinke spremlja več let, jih analizira, meri, evalvira. Z vstopom strokovnih delavcev v proces učenja na daljavo tako tudi šolski knjižničar svoje strokovno znanje vnaša v spletno okolje, kjer išče načine, kako bo prilagodil vse tiste de- javnosti, ki jih je izvajal v fi zični obliki. Zavod Republike Slovenije za šolstvo je v spomladanskem času učenja na daljavo izdal Strokovna navodila za ravnateljice in ravnatelje osnovnih šol, v katerih so predpisane skupne smernice delovanja, mnoge od naštetih se nanašajo tudi na delo v šolski knjižnici: • »učenje na daljavo ni zgolj prenos dejav- nosti na urniku v spletno okolje; • potrebno je sodelovanje in usklajevanje z učitelji, aktivi, oddelčnimi učiteljski zbori, učiteljskim zborom; šola naj deluje enotno po skupnem komunikacijskem protokolu; • pri učenju na daljavo se izluščijo bistvene vsebine, temeljni cilji, glavna izhodišča; • učenje na daljavo je zahtevno za vse deležnike procesa, mnogim predstavlja stres; • šola naj se organizira tako, da nudi pomoč ranljivim skupinam otrok; • napotki za delo naj »vključujejo gradi- va, ki jih učenci že imajo doma (knjige, delovni zvezki …). Učence lahko napotijo na e-učna gradiva založnikov, e-gradiva, ki jih je pripravil Zavod RS za šolstvo, e-knjige založb, ki so omogočile dostop, e-knjige knjižnic …« Začetki izvajanja učenja na daljavo segajo v 19. stoletje, kjer se zaradi geografske izolacije nekaterih območij in zaradi velikih razdalj v Združenih državah Amerike, Kanade in Avstralije ni bilo mogoče udeleževati učnega procesa v fizični obliki. Šolski knjižničar je strokovnjak na svojem področju, ki je vpet v delo z uporabniki na dveh ravneh. Na eni strani spremlja proces učenja, razvoj mladih bralcev, na drugi strani pa je vpet v proces poučevanja, katerega učinke spremlja več let, jih analizira, meri, evalvira. 69 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 1-2, 67–75 Če vse predpisane smernice, zakonodajo in priporočila strnemo, šolski knjižničar v času učenja na daljavo lahko opravlja naslednje naloge: • skrbi za nabor prosto dostopnega elek- tronskega gradiva; • omogoča opravljanje bralne značke na daljavo; • se vključuje v ure pouka in izvaja ure knjižnično informacijskih znanj; • izvaja delavnice za promocijo branja na daljavo (npr. Medgeneracijsko branje, pravljične urice); • sodeluje ali organizira interaktivne raz- stave (npr. tradicionalni slovenski zajtrk, obeležitev praznikov ali posebnih dni, dan Zemlje); • izvaja učno pomoč ali pomoč pri učenju jezika za učence priseljence (tako zmanj- šuje razlike med učenci); • se povezuje z drugimi knjižničarji in išče rešitve (študijske skupine, izobraževanja na daljavo, delitev dobrih praks, samo- stojni študij gradiv na področju knjižni- čarstva, družabna omrežja, sodelovanje s splošnimi knjižnicami, z NUK-om in IZUM-om); • skrbi za pretok informacij, se udeležu- je sestankov in konferenc, ureja šolsko spletno stran ali šolski profi l na družbe- nih omrežjih, sledi okrožnicam in drugim novostim; • izvaja referenčni pogovor, usmerja, po- maga pri iskanju literature in drugih gra- div za posamezna predmetna področja, sodeluje z založbami in obvešča učitelje o novostih na področju digitalnih gradiv, ureja dostope do kod oz. do spletišč z interaktivnimi gradivi; • je center znanja in motivacije: spremlja delo učiteljev, priskoči na pomoč, išče rešitve s sodelavci, sodeluje v procesu distribuiranega vodenja in se povezuje z vodstvom šole, se povezuje z bralci, jih spremlja in spodbuja, omogoča prenos ažurnih in točnih informacij. Pri vsem naštetem je v prvi vrsti pomembno, da je šolski knjižničar sam pozitivno naravnan, prilagodljiv, ustvarjalen, samoiniciativen in strokoven. Učenje na daljavo lahko namreč vidimo kot breme, lahko pa ga začutimo kot izziv, kjer se šolske knjižnice lahko izkažejo za pravo gonilno silo poteka učenja na daljavo. PRIMERI IZ PRAKSE V Osnovni šoli Vide Pregarc v Ljubljani smo skušali zajeti vse vidike učenja na daljavo. Na šolski ravni je bilo dogovorjeno, da se upo- rabljata dva komunikacijska kanala, in sicer Arnesove spletne učilnice in konferenčni sis- tem Zoom za uporabnike Arnesovega računa AAI. Znotraj spletnih učilnic poteka dina- mika dela glede na predmetno oz. strokovno področje. Strokovni delavci, ki urejajo spletne učilnice svojih oddelkov ali predmetnega področja, skrbijo za pravočasno objavo nalog, ažuriranje podatkov, usklajevanje terminov konferenčnih sistemov in za uporabo dodat- nih aplikacij ali programov, ki popestrijo ali nadgradijo učenje na daljavo. V skladu s smer- nicami in skupnimi dogovori se je knjižnična dejavnost šole preselila v spletno okolje. Ker so bile spletne učilnice razdeljene na razredno in predmetno stopnjo, sta se oblikovali dve spletni knjižnici, in sicer ena za razredno sto- pnjo, druga za predmetno stopnjo. ARNESOVA SPLETNA UČILNICA IN APLIKACIJE Spletna učilnica Knjižnična dejavnost na raz- redni stopnji je bila oblikovana tako, da so se mladi bralci od 1. do 5. razreda lahko orienti- rali v njej. V zgornjem delu spletne učilnice so bila predstavljena tekoča obvestila in infor- macije o bralni znački, saj je večina učencev od spletne knjižnice pričakovala podporo pri bralnih dejavnostih. Sledile so številne povezave do prosto dosto- pnih besedil, ki so jih založbe oblikovale v pomoč in kot spodbudo za branje. Založba Mladinska knjiga in založba Zala sta na svojih spletnih straneh ponudili dostope do slikanic v celoti ali v določenem obsegu. Wikivir ali digitalna knjižnica skupne platforme Wiki- media, iz katere izhajata tudi Wikipedia in Pomembno, da je šolski knjižničar sam pozitivno naravnan, prilagodljiv, ustvarjalen, samoiniciativen in strokoven. V skladu s smernicami in skupnimi dogovori se je knjižnična dejavnost šole preselila v spletno okolje. Ker so bile spletne učilnice razdeljene na razredno in predmetno stopnjo, sta se oblikovali dve spletni knjižnici, in sicer ena za razredno stopnjo, druga za predmetno stopnjo. STROKA IN PRAKSA 70 Tina Pajnik: Šolska knjižnica in učenje na daljavo Wikislovar, je bogata zbirka z več kot 15.000 besedili, ki so prosto dostopna v elektronski izdaji. Da bi poiskali nabor primernih besedil, smo si pomagali z učnim načrtom in drugimi priporočilnimi seznami. Pod naborom be- sedil so bile objavljene povezave do zvočnih pravljic, kvizov na temo umetnostnih besedil, do otroških in mladinskih fi lmov, muzejev, gledališč in drugih ustanov. Ker se je pojavila potreba po branju v tujih jezikih, smo dodali povezave do besedil v angleškem in nemškem jeziku. Sčasoma so učenci začeli iskati gradiva za opravljanje eko bralne značke, zato smo oblikovali poglavje, kjer smo poiskali video- posnetke (Lepši svet na YouTube), spletne članke in knjižice z ekološko vsebino (Ježek Snežek, Flupi). Spletna knjižnica se je prilaga- jala potrebam mladih uporabnikov. V spom- ladanskih mesecih je potekala likovna razstava ob obeležitvi dneva Zemlje. Ko so se novembra izvajale dejavnosti, ki so bile povezane s tradi- cionalnim slovenskim zajtrkom, se je spletna knjižnica posodobila in ponudila nabor besedil in videoposnetkov. Bralna značka se je opravljala na daljavo tako, da so učenci prebrali besedilo in odgovorili na vprašanja, ki so bila zastavljena v spletni učilnici. Svoje odgovore so samostojno ob- javili v aplikaciji Padlet ali pa so fotografi jo izdelka poslali na elektronski naslov in ga je knjižničarka objavila v elektronskem zbirniku. Vsak dan je knjižničarka preverila nove zapise in sproti obveščala mlade bralce po ustaljenih kanalih. Pri starejših učencih se je spodbu- jala razprava o prebranem besedilu, zato so se zapisi dopolnjevali s pogovori po Zoomu, Skypu ali Viberju. Decembra je spletna knjižnica ponudila adventni koledar Decembrske pravljice. Na spletni strani https://adventmyfriend.com so ponujeni vzorci za izdelavo adventnih kole- darjev v elektronski obliki. Aplikacija ponuja različna praznična ozadja s štiriindvajsetimi okenci, v katera se vnese besedilo ali povezava na YouTube ali Vimeo. Adventni koledar Slika 1: Primer spletne učilnice Knjižnica Slika 2: Primer elektronskega zbirnika opravljenih bralnih značk v Padletu 71 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 1-2, 67–75 se odpre prvi dan v decembru, uporabniki spletne knjižnice kliknejo na povezavo, kjer jih s klikom na okenca vsak dan pričakajo nove vsebine. Strokovni delavci šole, ki poučujejo šport, so opozorili, da bo treba narediti več za spodbu- janje gibanja učencev, ki večji del časa preživijo za računalnikom. Spletna knjižnica je v ta namen z različnimi nalogami, videoposnetki, skicami za izvajanje gibanja spodbujala gibanje in športne dejavnosti. Za popestritev smo v spletno knjižnico dodali tudi kolo sreče. Spletna stran Wheel decide na povezavi https://wheel- decide.com omogoča izdelavo kolesa po lastnih željah. Program omogoča oblikovanje lastnih predlogov, ki so lahko povezani z branjem, knji- gami ali gibanjem. S klikom na kolo uporabnik izbere eno od dejavnosti in jo izvede. V času učenja na daljavo je pomembno, da se šolski knjižničar povezuje z drugimi strokov- nimi delavci in sodeluje z aktivi na dnevni in tedenski ravni. Tako lahko zazna, s kakšnimi izzivi se predmetna področja srečujejo in kje lahko spletna knjižnica olajša potek pouka, ga nadgradi (v obliki dodatnih dejavnosti), popes- tri in ponudi dejavnosti za prosti čas. Za prosti čas smo v spletni knjižnici ponudili nabor kvizov (narejenih s spletnim orodjem Kahoot) in miselnih iger (Arnesove interaktivne vaje), virtualnih sestavljank (https://www.jigsaw- planet.com) in mandal (https://www.staedtler. com/intl/en/mandala-creator/#), ki si jih učenci sestavijo sami. ŠOLSKI KNJIŽNIČAR IN POUK NA DALJAVO Za šolskega knjižničarja je pomem- bno, da sledi pouku in se vključuje v proces poučevanja na daljavo, saj samo z izkušnjo lahko deluje kot gradnik v kolesju vzgojno- izobraževalnega procesa. V Osnovni šoli Vide Pregarc se je šolska knjižnica povezovala z aktivi in učiteljem pomagala pri izvedbi učnih ur Zoom. Na aktivu po razredih je bila šolska knjižničarka seznanjena s tedenskim načrtom in je lahko sodelovala pri izvedbi timskih ur. V sodelovanju z razredniki smo pripravili obravnavo besedila Kraljična na zrnu graha. Učitelj razrednik je vzpostavil povezavo v Slika 3: Primer adventnega koledarja Slika 5: Primer izdelane mandale učenca 3. razreda Slika 4: Primer kolesa, ki ponuja bralne in gibalne naloge. V času učenja na daljavo je pomembno, da se šolski knjižničar povezuje z drugimi strokovnimi delavci in sodeluje z aktivi na dnevni in tedenski ravni. Tako lahko zazna, s kakšnimi izzivi se predmetna področja srečujejo in kje lahko spletna knjižnica olajša potek pouka, ga nadgradi, popestri in ponudi dejavnosti za prosti čas. STROKA IN PRAKSA 72 Tina Pajnik: Šolska knjižnica in učenje na daljavo spletnem okolju Zoom in z učenci začel učno uro, ki je postala rutina. Šolska knjižničarka je nato ob besedilu, ki je prosto dostopno na spletu, prebrala pravljico po delih. Učenci so sledili prebranemu besedilu, ogledovali so si ilustracije, nato je sledil pogovor o besedilu. V samo učno uro smo poleg ciljev predmeta slovenščina dodali še cilje knjižnično infor- macijskih znanj, tako da so učenci ponovili tudi pojme slikanica, avtor, ilustrator, založba, ki pa smo jih nadgradili z novimi pojmi, kot so npr. digitalna slikanica, spletna povezava, spletna stran, digitalna razstava, internet. Učenci so nato razmišljali, kateri predmet bi skrili kraljični pod dvajset žimnic in dvajset pernic, napisali nekaj povedi in jih objavili v elektronskem zbirniku Padlet. Tako so nastale zanimive zgodbe kot npr. Kraljična na popisani radirki, Kraljična na tablici čokolade, Kraljična na pečenem kostanju, Kraljična na zrnu ko- ruze, Kraljična na zrnu kuhanega fi žola. VKLJUČEVANJE V RAZŠIRJENI PROGRAM Šolska knjižnica se vključuje tudi v razširjeni program šole, sodeluje tudi pri obeležitvi praznikov in posebnih dni. Na pobudo stroko- vnega aktiva geografi je in učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) smo spletno učilnico knjižnica opremili z gradivi (besedila, članki, fotografi je, video posnetki) na temo Zemlja, naš dom. Namen je bil izvesti spletno likovno razstavo. Učenci prvega VIO so izdelovali slike in risbe, učenci drugega in tretjega VIO pa so si ogledali dokumentarni fi lm in pripravili plakate pri predmetu geo- grafi ja. Nastali so zanimivi izdelki, ki smo jih zbirali v aplikaciji Padlet. Spletna šolska knjižnica je postala stičišče informacij in zbirnik idej, posledično je bilo v tem času zabeležen večji obisk spletne knjižnice. Šolska knjižničarka je skrbela tudi za objave na šolski spletni strani in šolskem Facebook profi lu. V jesenskih mesecih smo v spletno okolje vs- topali že bolj samozavestno. Spletna knjižnica je že imela neko ogrodje, nabor besedil, ki je bil objavljen spomladi, se je posodobil. Treba je bilo preveriti, katere povezave še delujejo in katere povezave niso več dostopne. Zaradi izkušenj, ki smo jih šolski knjižničarji že prido- bili spomladi, smo novembra že bolj odločno in suvereno vstopali v spletno okolje z novimi idejami. Izvedli smo štiri delavnice projekta Medgeneracijsko branje za učence prvega VIO. Poiskali smo slikanico Medved in klavir, ki je prosto dostopna na spletu. V dogovoru z učitelji razredniki se je bilo treba uskladiti in pripraviti na izvedbo delavnice v splet- nem okolju Zoom. Razredniki so v spletnih učilnicah objavili povezavo do slikanice, ki so jo učenci s svojimi sorodniki prebrali. Sledila je učna ura v obliki razprave. Učenci so najprej opisali svoje občutke pred in po branju doma, povedali so nekaj o svojih pričakovanjih. Sledi- lo je branje po odlomkih, učenci so si razdelili odlomke in doživeto prebrali pravljico še enk- rat. Po branju je potekal pogovor o prebranem besedilu in o zanimivih ugotovitvah otrok: Slika 6: Primer zbiranja izdelkov za dan Zemlje v Padletu 73 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 1-2, 67–75 • Medved, ki je glavna književna oseba v pravljici, je oblečen samo v tistem delu zgodbe, ki se dogaja v mestu, kar pomeni, da se v gozdu počuti bolj domače, saj je samo v kožuhu, tako kot ljudje doma v trenirki. • Če bi bil/-a medved ali medvedka, bi igral/-a: klavir, violino, električno kitaro, trobento, saksofon, prečno fl avto, harfo, orglice, harmoniko. • Medved na ilustraciji sploh ne igra na klavir, ampak igra pianino. • Če bi bil/-a medved ali medvedka, bi zapustil/-a gozd, saj je treba iti svojim sanjam naproti, ampak bi vzel/-a nekatere prijatelje s seboj. Doživetja s prijatelji so bolj zanimiva. • Če bi me moj prijatelj medved zapustil, bi ga počakal/-a, saj se pravi prijatelji vedno počakajo. Učenci so za nalogo naslikali sebe kot med- veda ali kot medvedko z inštrumentom, ki bi ga sami igrali. Svoje izdelke so objavili v elektronskem zbirniku Padlet. Vse informacije in povezave so bile objavljene v spletni učilnici Knjižnica in na šolski spletni strani. STROKOVNA PODPORA ZA UČITELJE Uporabniki šolske knjižnice so poleg učencev tudi odrasli. Zaposleni v šoli, tako strokovni delavci kot tehnično-administrativni kader, uporabljajo storitve šolske knjižnice. V ta na- men se je šolska knjižnica organizirala tako, da je tik pred zaprtjem šol omogočila čim večjo izposojo knjižnega gradiva, pri čemer uporab- niki niso bili omejeni pri številu enot gradiva. Obisk knjižnice je bil povečan tudi s strani zaposlenih, saj si je veliko odraslih izposodilo leposlovno in strokovno literaturo. Veliko je bilo povpraševanja o dodatnih učnih gradi- vih pri tistih učiteljih, ki so v času učenja na daljavo izvajali dodatne ure učne pomoči, tečaj slovenščine, tutorstvo ali dodatno strokovno pomoč. Da bi pouk nemoteno potekal na dal- javo, je šolska knjižničarka v začetnih tednih po zaprtju šol: • posodobila celoten seznam bralnih značk od 1. do 9. razreda, izvajala bralno znač- ko na daljavo in o tem sproti obveščala razrednike; • poskrbela, da so učenci in učitelji pri- dobili kode za portale založb, katerih gradiva uporabljajo pri pouku; • poiskala in zagotovila dodatna gradiva iz učbeniškega sklada za dodatne učitelje; • spremljala potrebe uporabnikov in se odzivala nanje; • pripravila nabor strokovnega gradiva, ki je prosto dostopen na spletu in povezave objavila v spletni zbornici; • tedensko seznanjala učiteljski zbor z novostmi (uporabna gradiva in povezave, digitalni priročniki, spletne igre in apli- kacije, knjižni sejem, besedila za domače branje, opomniki za tekmovanja). Slika 7: Primer zbirnika ilustracij Medved in klavir v okviru projekta Medgeneracijsko branje STROKA IN PRAKSA 74 Tina Pajnik: Šolska knjižnica in učenje na daljavo Pri oblikovanju nabora uporabnih povezav je bilo treba razmišljati skozi oči učitelja in se vprašati: 1. Kaj je tisto, kar učitelji potrebujejo za izvedbo pouka na daljavo? 2. Kaj je tisto, kar učiteljem olajša delo na daljavo? 3. Kaj je tisto, kar učitelji potrebujejo zase? Če se vsa vprašanja berejo podobno, je treba razumeti, kako poteka proces poučevanja in učenja. Učitelj za izvedbo ure na daljavo potrebuje material oz. gradiva, ki bodo sledila določenim ciljem. Včasih so ta gradiva že nar- ejena in objavljena na spletu. Ni vedno dovolj časa, da se posname video o pravilnem nizkem startu ali o pravilni uporabi velike začetnice. Šolski knjižničar na tej točki lahko pomaga tako, da posreduje prosto dostopna gradiva ali videoposnetke razlage učne snovi. Včasih je to besedilo za domače branje, drugič je videora- zlaga o ekonomični porabi energije. Učitelju se olajša delo tudi tako, da mu knjižničar predlaga ali pomaga poiskati in- formacije o določenem sklopu ali vsebini, ki ga predlaga (npr. človeško telo, čebelarstvo, slovarji v tujih jezikih). Včasih potrebuje idejo za motivacijo, drugič sam mogoče ni vešč dela z nekim orodjem in potrebuje razlago ali predstavitev orodja, za katerega se ve, da ga uporablja knjižničar. Strokovni delavci potrebujejo tudi strokovno podporo. Potrebujejo nabor besedil na enem mestu, kjer si lahko takoj poiščejo odgovore na strokovna vprašanja. V ta namen je bil pripravljen zbirnik v Padletu, ki vse to ponuja. Od različnih strokovnih revij, ki so prosto dostopne na spletu, do okrožnic in priporočil na enem mestu. Nabor spletnih orodij za izdelavo kvizov, videoposnetkov študentov Pedagoške fakultete, zbirka muzejev in gledališč, nabor ekoloških vsebin v avdio- in videofor- matu, povezave do strokovnih revij in digitalnih zbirk, objave aktualnih dogodkov in posvetov, spletni priročniki za vodstvene delavce, interni priročniki za uporabo Zooma, elektronska gradiva Centra za slovenščino in drugi številni podporni elementi, ki strokovno podpirajo učitelje pri delu na daljavo in jim olajšalo is- kanje. Elektronski zbirnik se je trikrat tedensko posodabljal glede na pobude in priporočila. STROKOVNO DELO KNJIŽNIČARJA V času učenja na daljavo pa je pomembno tudi strokovno delo knjižničarja in njegovo izpopolnjevanje. Mnogi šolski knjižničarji so se v času učenja na daljavo ukvarjali s preho- dom na COBISS, z inventuro, posodobitvijo kataloga, urejanjem statistik in dokumentacije. Šolska knjižničarka v Osnovni šoli Vide Pre- garc je v času učenja na daljavo: • posodabljala katalog (vnašanje manjka- jočih cen, pregled inventarnih številk, odpravljanje podvojenih zapisov, vnos starega fonda, preverjanje cen); Slika 8: Primer elektronskega zbirnika uporabnih povezav za učitelje v Padletu 75 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 1-2, 67–75 • pripravljala statistične izpise (obisk knji- žnice, izposoja po oddelkih, izposoja po mesecih, izpis zamudnikov); • urejala podatke za učbeniški sklad (pri- prava nabora gradiv za aktive, preverjanje cen, sodelovanje z založniki, usklajevanje številk za naslednje šolsko leto, preverja- nje kod in izdaj ter priprava dokumentov za potrditev na svetu staršev); • se izobraževala na daljavo (študij literature na področju knjižničarstva, pre- biranje strokovnih člankov, udeležba na študijskih skupinah, strokovna izpopoln- jevanja na daljavo, udeležba na predsta- vitvah novih učnih gradiv); • spremljala informacije (pregled pripo- ročil in okrožnic, priprava postopkov pri izposoji gradiva v skladu z ukrepi, organizacija in priprava prostora v skladu z ukrepi); • se povezovala z drugimi strokovnjaki na področju knjižničarstva in si izmenjevala ideje (IZUM, NUK, MKL, ZRSŠ, študij- ske skupine, spletna učilnica Knjižnična dejavnost, družabno omrežje Facebook sekcija šolskih knjižnic); • se pripravljala na izvedbo statističnih meritev šolskih knjižnic. SKLEP Opisani primeri iz prakse kažejo, da je šolska knjižnica prostor znanja, branja, strokovnosti, povezovanja in kakovostnega preživljanja prostega časa. Šolske knjižnice so centri vzgojno-izobraževalnih procesov, ki s selitvijo v spletno okolje še vedno ohranjajo svoj status in se vključujejo v proces učenja na daljavo. Delujejo lahko kot podpora, spodbuda, motivacija in pomoč svojim uporabnikom: tako učencem kot strokovnim delavcem šole. Šolski knjižničar nosi veliko odgovornost, da združi vse potrebe v spletno okolje in prenese storitve v »storitev na daljavo«. S prehodom v digitalno okolje se storitev ne sme prenehati izvajati, ampak se mora prilagoditi in poiskati način, kako doseči svoje uporabnike in jih podpreti v celostnem razvoju. Z naborom ponujenih dejavnosti v spletnem okolju in z aktivnim sodelovanjem pri izgrad- nji znanja šolske knjižnice še vedno ostajajo centri znanja. S tem uresničujejo naloge šolske knjižnice, upoštevajo priporočila in smernice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo ter sledijo zakonodaji. Šolski knjižničarji lahko v času učenja na daljavo vidimo izziv, saj nam spletno okolje odpira nov pogled na svet, kjer se uporabniki informacijsko opismenjujejo, kjer so pogoji za razvijanje digitalnih kompetenc in kjer šolska knjižnica lahko svoje storitve oblikuje tako, da se izvajajo tudi na daljavo. Šolske knjižnice so centri vzgojno- izobraževalnih procesov, ki s selitvijo v spletno okolje še vedno ohranjajo svoj status in se vključujejo v proces učenja na daljavo. Delujejo lahko kot podpora, spodbuda, motivacija in pomoč svojim uporabnikom: tako učencem kot strokovnim delavcem šole. Viri in literatura Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 2. 11. 2020 shttps://www.britannica.com/. IFLA – Smernice šolskih knjižnic. Pridobljeno 2. 11. 2020 s https://www.ifl a.org/fi les/assets/school-li- braries-resource-centers/publications/ifl a-school- library-guidelines-sl.pdf. Izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmer- ah. Strokovna navodila za ravnateljice in ravnatelje osnovnih šol. Pridobljeno 2. 11. 2020 s https:// sio.si/wp-content/uploads/2020/03/Strokovne- usmeritve-Navodila-ZRS%C5%A0.pdf. Manifest o šolskih knjižnicah. Pridobljeno 2. 11. 2020 s https://www.ifl a.org/fi les/assets/school-libraries- resource-centers/publications/school-library- manifesto-sl.pdf. Wikivir. Pridobljeno 2. 11. 2020 s https:// sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran. Zakon o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja. Pridobljeno 2. 11. 2020 s http:// pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445. TINA PAJNIK, prof. razrednega pouka z zgodnjim poučevanjem angleščine in šolska knjižničarka na Osnovni šoli Vide Pregarc v Ljubljani Naslov: OŠ Vide Pregarc, Bazoviška ulica 1, 1000 Ljubljana E-naslov: tpajnik@gmail.com