Št. 101 (16.446) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-"'lieni Evropi.
FF
..'ec::.. Tel.0407786300,fc,.040772418 iJrevored 24 maggio 1 -Tel. 0481533382, fax 0481532958
hAP - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190 ____________________
.met: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 UR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20 b, legge 66296 - Filiale di Trieste
Z"
HI
x
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA - DOMJO
_______________J
PETEK, 30. APRILA 1999
Rado Gruden
^ m ga je
Zavezništva i\ai khea že nekajkrat ?a(iI'egi izreci, ko agentje« rakete 2
Nani najbrž v t ^jraje izbrisa Ptecej več kol kronike
P&Hrm -rin rxut
KOSOVO / MEDTEM KO SE ZRAČNI NAPADI STOPNJUJEJO
Vsestranski napori Rusije za politično rešitev spopada
Čemomirdin se je pogovarjal tako v Bonnu kot v Rimu
MOSKVA, BONN, RIM - Rusija je zastavila vse svoje diplomatske napore, da bi našla politično rešitev za spopad na Kosovu in za konec Natovega bombardiranja. Generalni tajnik OZN Kofi Annan se je vCeraj sestal s posebnim odposlancem za ZRJ Černomirdinom, s predsednikom Jelcinom in na skupnem sestanku tudi z zunanjimi ministri Rusije, Kanade in Grčije. Rusija se odkrito zavzema, da bi kočljivo kosovsko vprašanje reševali pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta OZN. To je kasneje Cernomirdin povedal nemškemu kanclerju Schroderju v Bonnu in predsedniku italijanske vlade D’Alemi. Oba sta v svojih izjavah navedla, da prihaja do premikov in da se stališča prebližujejo. Cer-nomirdina Čaka danes najtežja naloga: Miloševiča prepričati, da sprejme ruski načrt. Medtem se drama s kosovskimi begunci nadaljuje. Vse vec je pričevanj o grozodejstvih jugoslovanske vojske, policije, predvsem pa paravojaških oddelkov. Sile Nato pa so predsinocnjim v noči na Četrtek, včeraj in sinoči Se stopnjevale zraCne napade na ZRJ in niso prizanesle niti Črni gori.
Na 3. strani.
POLITIKA / OBNOVITEV SKUPŠČINE V STRASBOURGU
Volčič in Pirjevec na evropskih volitvah
Senator Oljke na listi Levih demokratov, tržaški zgodovinar kandidat SSk na listi SVP
TRST - Goriški senator leve sredine Dimitrij VolCiC in tržaški zgodovinar Jože Pirjevec bosta 13.junija kandidirala za mandat v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Nekdanji direktor TGl in dolgoletni dopisnik RAI v Moskvi se bo predstavil na listi Levih demokratov, univerzitetni profesor pa bo kandidiral na listi Južnotirol-ske ljudske stranke-Slo-venske skupnosti, ki sta sklenili volilni sporazum z Demokrati Romana Prodija in Antonia Di Pietra.
Na 2.strani
Podkupnine Intermetro: oproščen Cesare Romiti
RIM - Bivši Fiatov predsednik in dolgoletni poverjeni upravitelj Cesare Romiti ni podkupoval javnih funkcionarjev v zadevi Intermetro. Prav tako tega ni počel nekdanji vodja Fiatove rimske izpostave Umberto Beliazzi.
Tako je menil senat rimskega kazenskega sodišča, ki je vCeraj tudi na predlog javnega tožilca oprostil oba menedžerja. Zagovorniki so trdili, da Romiti in Beliazzi sploh nista vedela za podkupnine, ker so imela podjetja (v tem primeru Cogefar-Impresit) koncema upravno avtonomijo. Tožilec pa je bil sicer prepričan, da sta obtoženca
vedela za podkupnine in jim nista nasprotovala, vendar ni bilo poskusa korupcije, ker v zadevo ni bil vpleten noben javni funkcionar.
Z včerajšnjim procesom sodni postopek o podkupninah pri gradnji dragega kraka rimske podzemne železnice še ni končan, s scene pa je povsem čist odšel najvidnejši obtoženec Cesare Romiti. Ko se je pred leti zvedelo, da je tudi predsednik Fiata preiskovana oseba, je novica izzvala veliko negodovanje med italijanskimi podjetniki in napetost se je le s težavo polegla.
Na 2. strani
TRST / VCERAJ V AVDITORIJU MUZEJA REVOLTELLA
Posvet o železniški progi Benetke-Ljubljono
Krepitev povezav velikega pomena pri oblikovanju koridorja št. 5 Barcelona - Kijev
TRST - Za razvoj severovzhodne Italije, Slovenije in držav, ki bodo v prihodnosti pristopile k EU, je zelo pomembna izgradnja nove železniške proge, ki naj bi preko Trsta povezovala Benetke z Ljubljano. O tem je bil govor vCeraj na celodnevnem posvetu v avditoriju Revoltelle, ki so se ga udeležili pomembni predstavniki krajevnega gospodarskega in političnega življenja ter slovenskih in italijanskih železnic. Za izvršitev načrta bo vsekakor treba Čakati vsaj 10 let.
Na 7. strani
Velika pomorska reševalna vaja
TRST - Včerajšnja velika pomorska reševalna vaja, pri kateri so sodelovala tudi letalska in kopenska sredstva in ki je potekala tako v italijanskih kot slovenskih teritorialnih vodah ter v zračnem prostoru bližnje Hrvaške, je pokazala, kaj morajo še izboljšati pri usklajevanju tolikih enot. Potrdila pa je tudi zgledno sodelovanje s sosednjo Slovenijo.
Na 6. strani
Uspel pregled slovenskega filma
TRST - SinoCi se je v kinodvorani Alcione zaključil Drugi pregled slovenskega filma, kateremu so dali naslov Dark angels. In Temni angeli usode je tudi naslov prvega celovečernega filma Saša Podgorška, film so predvajali v sredo, ko so tudi pripravili kratko srečanje z režiserjem. Tridnevna prireditev je doživela lep uspeh.
Na 11. strani
Gorica: incident na meji s Slovenijo
GORICA - Dva pripadnika italijanske prometne policije sta v noti na sredo pri zasledovanju pobeglega slovenskega državljana vdrla kakih 100 metrov v notranjost slovenskega ozemlja. Dogodek se je pripetil na območju mejnega prehoda Rdeča hiša-Rožna dolina. Policista sta moškega ustavila nekje na Goriškem in ga pripeljala na mejni prehod pri RdeCi hiši. Tu pa jima je pobegnil.
Na 13. strani
Danes odprtje sejma Expomego
GORICA - Na razstavišču ob loCniškem mostu bodo danes ob 18. uri odprli 29. mednarodni blagovni sejem Expomego. Prisotnih bo okrog 150 razstavi)alcev, ki zastopajo nad 250 proizvajalcev. Posebno pozornost tudi tokrat namenjajo pohištvu in stanovansjki opremi. Sejem bo za obiskovalce odprt do 9. maja.
Na 14. strani
DAVKI / ZAKONSKI OSNUTEK ZA REFORMO
Poslanci odobrili davčni sveženj
Znižanje davčnega pritiska za družine in podjetja - Nova obdavčitev nepremičnin
RIM - Poslanska zbornica je vCeraj izglasovala davčni paket, ki vsebuje vrsto pomembnih novosti, med katerimi izstopajo znižanje davčne obremenitve za družine in za podjetja. Skupaj z reformo socialnih blažil-cev je davčni paket ne samo eden najpomembnejših ukrepov iz sklopa finančnega zakona za letošnje leto, ampak je hkrati tudi srž socialnega pakta, sklenjenega pred lanskim božičem. Drugi dve ključni točki zakonskega osnutka sta reforma obdavčenja stanovanja z uvedbo enotne davčne stopnje 19% in davčni federalizem. Skupaj gre za štiri pooblastila, ki so z ostalimi sedmimi vključena v zakonski osnutek in ki so povzroči-
la obstrukcijo Pola svoboščin in Komunistične prenove, uresničeno z odhodom iz avle. Zaradi tega je obstajala nevarnost, da se bo vlada spet zatekla k zaupnici, kar se le za las ni zgodilo. Med glavnimi novostmi, ki jih je uvedla poslanska zbornica, je zaostitev - pa Čeprav omiljena - pri dopolnilnih zdravstvenih blagajnah, pooblastilo za ekološko fiskalnost in za enotno davčno besedilo.
Na področju uravnavanja davčnega pritiska bo imela vlada pooblastilo za devet mesecev, da v obliki znižanja davkov vrne davkoplačevalcem in predvsem družinam delež prihodka, ki se je stekel v državno blagajno kot rezultat boja proti utajevanju davkov. Za stano-
RIM / PRIPRAVE NA SVETO LETO
Duri italijanskih muzejev bodo odprte do večera
RIM - Po lankoletnem uspelem poskusu bodo tudi letos duri italijanskim muzejev odprta dlje kot običajno. Do oktobra bodo vrata mnogih muzejev odprta do 21. ure, ob sobotah pa do polnoči, ob nedeljah in praznikih pa do 20. ure. S podaljšanim delovnim Časom pa se italijanski muzeji pripravljajo na sveto leto.
Program je včeraj predstavila ministrica za kulturne dobrine Giovanna Me-landri, prisoten pa je bil tudi predsednik vlade Massi-mo D’Alema. Premier je dejal, da je povišanje plač uslužbencev ministrstva za kulturo eden od prijemov projekta, ki naj bi omogočil Italiji, da bo kos svetemu letu. »Včasih poškilim v ženin plačilni list in vidim, kako skromna je njena plaCa, to pa se dogaja na ministrstvu, ki ima zelo kakovostno osebje. Odnos do tega osebja pa je po besedah predsednika vlade posledica starinskega odnosa do osebja javne uprave.
Melandrijeva je dodala, da vlada skuša poiskati prijeme, ki naj bi zadostili potrebi tudi po pravičnejšem odnosu do uslužbencev. Projekt za sveto leto, je dodala ministrica, predvideva dodatna sredstva za upravljanje kulturne dediščine (po njenem mnenju ni še Cas, da bi na-povedoli kakršno koli številko) in za okrepitev osebja v muzejih. 2e za letos finančni zakon namreč pred-
videva zaposlitev zaposlitev tisoč mladih. Sprejeli jih bodo kot muzejske asistente s pogodbo z omejenim delovnim časom, ki ho koncentriran na sobote in na nedelje.
vanje se tako napoveduje prava revolucija, Čeprav bo reforma katastrskih dohodkov najbrž doživela zamik Gez leto 2000. Davkoplačevalec bo lahko izbral med dvema oblikama obdavčenja: enotno davčno stopnjo 19% na golo nepremičnino, ali pa sedanji sistem, ki sledi krivulji davka Irpef, vendar z možnostjo (z davCno prijavo za leto 1999) zvišanja davčnega odbitka za prvo stanovanje od sedanjih 1.100.000 na 1.400.000 lir. Smisel te reforme je uskladiti obdavčenje nepremičnin in finančnih investicij, revizija katastrskih donosov pa bo povzročila tudi prilagoditev najvišje in najnižje stopnje davka ICI.
Za podjetja je posebno pomembna (in že operativna, ker jo je bil uvedel zakonski odlok) norma, ki za dveletje 1999-2000 predpisuje znižano davCno stopnjo (od 37% na 19%) na dobičke, oddeljene v rezervne sklade, in na tiste, ki bodo namenjeni za proizvodne investicije. Ostale novosti zadevajo dopolnilne pokojnine, stave (ki bodo zajele tudi motociklizem in formulo 1), dostopnost bank podatkov za davčne kontrole in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, posebno pomembno pa je pooblastilo za uresničitev davčnega federalizma. Ta predvideva nov sistem finansiranja dežel in možnost, da te neposredno sodelujejo pri davčnih preverjanjih, med drugimi pristojnostmi pa bodo imele obmejne dežele tudi to, da prilagajajo ceno svojega bencina tisti, ki velja v sosednji državi.
POLITIKA / EVROPSKE VOLITVE
Sen. Volčič in Pirjevec v tekmi za Strasbourg
Pri Demokratih v dvomu lllyjeva kandidatura
Profesor Jože Pirjevec bo kandidiral na listi SVP-SSk	Senator Mitja Volčič ko kandidiral z levimi demokrati
okrožju beneški župan Massim0 Cacciari, ki so ga sedaj, kot kaZe^ »preusmerili« v okrožje zahod Italije, kjer bo v tem primeru nosi lec kandidatne liste.
Furlanija-Julijska krajina sodi^, severovzhodno volilno okrožje, zajema še Emilio-Romagno, Vene to ter Tridentinsko-Južno Tirolsk ° Za izvolitev v evropsko skupScin bodo odločali glasovi in istocasn osebne preference, pri katerih do seveda imeli večjo težjo voh večjih dežel, kot sta Emilia in neto. Volitve se bodo odvijale P tradicionalnem proporCnem slS. , mu in bodo isti dan kot občins ter pokrajinske volitve.	. v
Stranka italijanskih komunis bo danes v Trstu (ob 11.30 na s . dežu v Ul.Tarabocchia) predstu la svoje lokalne kandidate za j sbourg. Kandidate bosta predsta ^ la vladni podtajnik na ministrs za univerzo in raziskovanje . nino Cuffaro in pokrajinska tajni stranke Giuliana Zagabria.
TRST - Senator leve sredine Mitja Volčič in zgodovinar Jože Pirjevec bosta 13.junija kandidirala za evropski parlament v Strasbourgu. Nekdanji direktor TG1 se bo predstavil na listi Levih demokratov, univerzitetni profesor pa bo kandidiral na listi Južnoti-rolske ljudske stranke-Slovenske skupnosti, ki sta sklenili volilni sporazum z Demokrati Romana Prodija in Antonia Di Pietra.
Volčič, ki je senator Oljke v gori škem volilnem okrožju, bo eden od nosilcev liste Veltronijeve stranke v severovzhodnem volilnem okrožju. Tako je odločilo strankino vsedržavno vodstvo; Volčič Ce bo izvoljen v Strasbourg bo baje ohranil mesto v rimskem parlamentu. Prva na listi LD bo nekdanja predsednica vsedržavnega združenja sodnikov Elena Pa-ciotti, na drugem mestu pa bo dosedanji evropski poslanec in dolgoletni bolonjski župan Renzo Im-beni. Iz Furlanije-Julijske krajine
bo na listi LD kandidiral tudi znani furlanski pesnik in kulturnik Leonardo Zannier.
Pirjevec bo, kot reCeno kandidat Slovenske skupnosti na listi Juž-notirolske ljudske stranke SVP. Stranki že dolgo Časa sodelujeta na političnem in volilnem področju. Njegovo kandidaturo je na sinočnji seji potrdil strankin deželni odbor. Nosilec kandidatne liste SVP bo evropski poslanec Michl Ebner, ki se je v okviru skupščine v Strasbourgu neposredno ukvarjal z odnosi s Slovenijo in s postopkom za njeno polnopravno vključitev v Evropsko unijo.
Pri Demokratih je medtem precej v dvomu kandidatura tržaškega župana Riccarda Illyja. Odločitev, ki jo interesent enkrat zanika in drugič demantira, bo padla v naslednjih dneh. Illy, Ce bo kandidiral, bo drugi na listi za nekdanjim ministrom za javna dela Paolom Costo, ki je doma iz Benetk. Sprva je kazalo, da bo nosilec liste v tem
RIM / PROCES O ZADEVI PODKUPNIN INTERMETRO
Cesare Romiti oproščen
Oprostitev je za bivšega Fiatovega predsednika zahteval tožilec
RIM - Bivši dolgoletni poverjeni upravitelj in nato predsednik koncerna Fiat Cesare Romi (na sliki) je 'bil vCeraj oproščen v okviru procesa o aferi Intermetro.
Sodni senat rimskega sodišča je namreč menil, da kaznivega dejanja ni bilo in je oprostilo Ro-mitija ter voditelja Fiatove podružnice v Rimu Umberta Beliazzija.
Romiti in Beliazzi sta bila obtožena sodelovanja v korupciji zaradi podkupnine (3 milijarde in 200 milijonov lir), ki jo je podjetje Cogefar-Impresit (sodi v Fiatov koncern) plaCalo, da bi si zagotovilo dela na kraku B rimske podzemne železnice. Za oprostitev obeh obtožencev se je zavzel tudi tožilec Giancarlo Amato.
Romiti in Beliazzi sta bila pred Časom že oproščena med preiskovalnim postopkom, nato pa je sodnik za
predhoni postopek preklical oprostitev zaradi novih dokazov. Javni tožilec je menil, da sta menedžerja sicer vedela za podkupnine, vendar ni bilo korupcije, ker ni bil vpleten noben javni upravitelj.
To tezo so odločno zavrnili branilci, ki sicer niso zanikali podkupnin, vendar so dodali, da so imela podjetja v koncernu upravno avtonomijo. Zato so dodali, da Romiti sploh ni vedel za podkupnine.
BANKE / BANKA ITALIJA SPROŽILA PREI
ŠKAVO?
Sum o kartelu trinajstih bank
Z rednim sestajanjem so usklajevale obrestne mere in drugo
RIM - Banka Italije je uvedla postopek proti trinajstim bankam, ki so »s sistematično izmenjavo informacij« o aktivnih in pasivnih obrestnih merah za stranke in o obsegu premoženjskih agregatov domnevno kršile pravila o konkurenci. Osumljene banke so Cari-plo, Ambroveneto in Cassa Parma (vse iz skupine Banca Inlesa), Comit, Unicredito, Bcnca di Roma, San Pao-lo-IMI, Montepaschi, BNL, Banca Po-polare di Milano, Banca Popolare di N o vara, Deutsche Bank in Banco di Sicilia. Teh 13 bank ima skupaj 55% vseh bančnih vlog in 60% vseh posojil v Italiji.
Preiskava centralne banke se je začela po inšpekciji v Cariplu, med katero so možje Banke Italije odkrili (in zaplenili) dokumentacijo o rednih mesečnih srečanjih med predstavniki različnih bank (v notranji dokumentaciji so označeni kot »skupina prijateljev banke«). Srečanja so bila vsak mesec od začetka leta 1997 do aprila 1999, in to po načelu rotacije med različnimi skupinami bank. Dokumenti govorijo o razpravah o strateških in komercialnih vidikih s ciljem usklajevanja politik posameznih bank, še posebej pa so pogovorili zadevali zbrane vloge v lirah in tujih
valutah, depozite, upravljane prl^ ranke, posojila, obrestne mere na v*0 ge in na posojila ter stroške za razh ne storitve bank.
V ukrepu, ki ga je Banka Italije dala 19. aprila, je podčrtano, da s omenjena srečanja lahko »osnova z sporazumne dogovore ali prakso, ki povzročili občutno omejevanje, P11' precevanje ali motenje konkurence relevantnih trgih«. Nadzorni orga bančnega sistema poleg tega trdi.
»iz najdene dokumentacije ni mogoc izključiti, da so udeleženci v tej sk11 pini uspeli realizirati z zakonom 1, rečno prepovedane koristi, kot na prl mer neposredno ali posredno d locanje cen ali drugih pogodbenih P0^ gojev«. »Sistematična izmenjav^ informacij omogoča oblike usklaj^ vanja in sodelovanja na specifiCd^. področjih bančne dejavnosti, kar m konkurenco in onemogoča razvijanj avtonomnih bančnih strategij,« P'se., sporočilu centralne banke. Zadevni trinajst bank ima zdaj 30 dni časa. prek svojih pravnih zastopnik0 vložijo obrambne utemeljitve, ves P stopek pa se bo moral končati v 1 dneh od datuma, ko je Banka K .L dostavila trinajstim bankam spored o sproženju postopka proti njim-
KOSOVO / NA POGOVORIH Z ANNANOM IN SCHRODERJEM
Cernomirdin si prizadeva, da bi pobudo prevzel Varnostni svet
MOSKVA, BONN - Posebni odposlanec ruskega predsednika za ZRJ Viktor Cernomirdin se je vCeraj po srečanju z generalnim sekretarjem OZN Kofijem An-nanom izrekel za večjo vlogo OZN pri reševanju spora na Kosovu. Po mnenju Cer-rtomirdina bi moral Varnostni svet OZN nujno sodelovati pri reševanju krize na Balkanu, OZN pa bi morala tudi zdaj odigrati pomembno vlogo. Annan se je včeraj v Moskvi sestal tudi s premieram Jevgenijem Primakovom in ruskim Predsednikom Borisom Jel-crnom.
Primakov in Annan sta se zavzela za takojšnjo usta-vitev napadov zveze Nato na ZRJ, ocenila sta, da zračni napadi zveze Nato na ^RJ destabilizirajo položaj na Balkanu in v Evropi ter
ogrožajo mednarodni varnostni sistem. Med skoraj enournim pogovorom sta visoka predstavnika govorila predvsem o politični ureditvi krize na Balkanu ob navzočnosti mirovnih sil OZN. Soglašala sta, da je treba nadaljevati prizadevanja za mirno rešitev položaja. Ruski premier je izrazil prepričanje, da mora OZN v mirovnem procesu za Kosovo odigrati ključno vlogo.
Annan pa se je včeraj skupno sestal tudi z zunanjimi ministri Rusije, Kanade in Grčije (Igorjem Ivanovom,	Loydom
Axworthyjem in Georgio-som Papandreujem). Na tem Stiristranskem pogovoru so se po besedah ruskega zunanjega ministra Igorja Ivanova zavzeli »za bolj odločne« pobude, ki bi orno-
ZRJ-NATO / VEČ KOT MESEC DNI
Zračni napadi so iz dneva v dan bolj uničujoči
Po pomoti raketa padla na Sofijo
BEOGRAD, BRUSELJ -Beograd je bil včeraj trikrat bombardiran, sodec po poročanju beograjskih elektronskih medijev pa je bilo tarča napadov v noCi na Četrtek veC mest v severnem delu Srbije.
Ob 0.45 so rakete letele na elitno beograjsko naselje TopCider, od koder je bilo po detonacijah moC videti dva stebra dima. Topcider, kjer stoji kompleks vojašnic, je bil bombardiran že noc poprej, ftrugi napad na Beograd se je začel okrog treh zjutraj in je trajal skoraj pol ure. Radio Novosti so sporočite. da je bil bombardiran antenski sistem v naselju Rrnjača in da se je druga detonacija slišala iz smeri naselja Ostružnica. Tanjug Poroča, da so bili v Ostruž-nici tarča napada mostovi. Ob 4.45 je odjeknila izredno močna detonacija iz smeri beograjske občine Zemun.
Radio Novosti so poročale, da so letala Severnoatlantskega zavezništva °b 0.15 skoraj štirideset rninut bombardirala leta-bsce Golubovci pri Podgorici. To naj bi bil doslej najbolj silovit napad, med katerim je bilo izstreljenih na desetine raket, kot je dejal dopisnik omenjenega beograjskega radia. V tem napadu je življenje izgubila ena ženska, kar je prva Črnogorska žrtev v veC kot enomesečnih Natovih napadih na ZRJ
V Vojvodini so bili bombardirani cilji v Novem Sadu ter na širšem ob-teocju Rume. V novosad-ski prestolnici so štiri rakete vnovič zadele že nicko-nkokrat bombardirano rafi-nerijo nafte in povzročile
požar. Napadeni so bili tudi cilji v Rumi ter na območju Sremske Mitroviče in še nekaterih bližnjih naseljih, vendar mediji ne poročajo, kateri cilji so bili bombardirani.
Radio Novosti so sporočile, da sta bili po polnoči bombardirana tudi mesta vzhodno od Beograda - Smederevo in Požare-vac. V prvem naj bi bilo vnovič zadeto Jugopetrolo-vo skladišče naftnih derivatov, v drugem pa »objekt v širšem središču mesta«. Znano je, da imata v tem mestu predsednik ZRJ in njegova soproga hišo.
V	južnem delu Srbije sta bila bombardirana Požega (Jugopetrolovo skladišče naftnih derivatov) in Novi Pazar. Natova letala so zgodaj vCeraj vnovič napadla in poškodovala most Gez Donavo pri Beški, dva mostova pri Grdelički klisuri, most preko reke Ibar pri Biljanovcu in most preko južne Morave pri Kraljevu, tako da je sedaj Raška odrezana.
V	Bmslju je Natov predstavnik za tisk Jamie Shea priznal, da je raketa, ki je padla v predmestju bolgarske Sofije Natova, oprostil se je za incident, ki k sreči ni terjal žrtev. Shea je tudi izključil, da bi bil Natov cilj odcepitev Črne gore. Vojaški predstavnik zveze, italijanski letalski general Giuseppe Marani, pa je navedel, da so bombardiranja iz dneva v dan uspešnejša, kar dokazuje tudi vsa večja aktivnost Osvobodilne vojske Kosova v uporni pokrajini. Ameriški predsednik Clinton pa je kot kaže pripravljen nadaljevati z zračnimi napadi vse do poletja. (STA/CR)
Generalni tajnik OZN Koti Annan in ruski predsednik Boris Jelcin (Telefoto AR)
godle konec spopada v Jugoslaviji. »Delovali bomo aktivno, stalno in vztrajno,« je še dodal Ivanov. Moskva se torej na vse kri-plje trudi, da bi poiskala politično rešitev za sedanje zračne napade, saj ji je popolnoma jasno, da smo priča tragediji tako za kosovske Albance zaradi etničnega cišCenja in kot za Srbe zaradi Natovega bombardiranja. Ruska diplomacija išče torej pravo kvadraturo kroga, saj mora nekoliko omiliti stališča zveze Nato in prav tako Miloševiča prepričati naj sprejme tuje vojaške mirovne sile na sveti kosovski zemlji.
Po pogovorih z Anna-nom je Cernomirdin odletel v Bonn, kjer se je o jugoslovanski in kosovski vojni pogovarjal z nemškim kanclerjem Gerhardom Schro-derjem. Kancler Schroder se je po pogovorih s Čemo-mirdinom zavzel za premor v zračnih napadih zveze Nato na ZRJ pod pogojem, da bodo »vidni trdni dokazi« o začetku umika srbskih sil s Kosova. Po njegovem se položaj »premika«, a se še ne vidi preobrata v
obnašanju Beograda. Prav tako je Schroder navedel, da je prišlo do »določenega približevanja« stališčem, ki jih je zveza Nato sprejela na vrhu v VVashingtonu. Schroder je še dejal, da so prizadevanja Kofija Anna-na in Cernomirdina spodbudila pobude za politično rešitev kosovskega spora.
Cernomirdin pa je na pogovorih s Schroderjem zahteval ustavitev bombardiranja na ZRJ in se zavzel za vrnitev beguncev na domove. Poudaril je še, da je vlada ZRJ privolila v mednarodno navzočnost na Kosovu pod vodstvom OZN in ob sodelovanju Rusije. Po njegovem predstavljajo nedavne izjave beograjskega vodstva o mednarodni prisotnosti na Kosovu »velik korak«, ki »vzbuja upanje«. Se vedno so torej razhajanja glede sestave mirovnih sil na Kosovu. Cernomirdin je govoril o silah »pod pokroviteljstvom OZN in s sodelovanjem Rusije«, nemški kancler pa je govoril o »jedru«, ki naj bi ga sestavljale Natove sile in se je izognil izrazu »pod pokroviteljstvom Nata«.
Prišlo je torej do delnega zbližanja nemških in ruskih predlogov o reševanju kosovske krize, a to je še premalo, ker je baje celo tak kompromis nesprejemljiv za jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Z njim se bo Cernomirdin sestal danes po pogovorih v Rimu. Kasneje bo baje odpotoval v Pariz in London.
Vodilni predstavnik srbske opozicije Zoran Dindič je v pogovoru za Cetrkovo izdajo Časnika Blic dejal, da se »navzočnosti mednarodnih enot na Kosovu ne bo veC mogoCe izogniti«. »Ce v prihodnjih dvajsetih dneh ne bo prišlo do resne politične pobude, se bojim, da se bomo morali soočiti z operacijo kopenskih enot zveze Nato,« je še dodal.
Goran Bregovič, eden najbolj znanih jugoslovanskih glasbenikov, pa je v Rimu poudaril, da so srbski politiki netalentirani in da je srbska zgodovina posejana z neodgovornimi politiki. »Dajte jim v roke vašo televizijo, pa boste imeli vojno v roku šestih mesecev,« je še poudaril.
D9Alema: Prišlo je do premikov
RIM - Po bonskih pogovorih z nemškim zveznim kanclerjem Gerhardom Schroderjem je posebni odposlanec ruskega predsednika Jelcina za ZRJ Viktor Cernomirdin sinoči prispel v Rim, kjer se je sestal s predsednikom italijanske vlade Mas-simom D’Alemo in z zunanjim ministrom Lam-bertom Dinijem, da bi z njima izmenjal mnenja o reševanju kosovske krize.
Po koncu pogovorov je italijanski premier D’Alema izjavil, »da se položaj premika in da so znamenja upanja«. Tako je D’Alema prikazal iz-glede za uspeh Cernomirdinove misije iskanja rešitve kosovske krize. Po njegovem je prišlo do zbližanja med stališči, ki jih zagovarja mednarodna skupnost in stališči, za katere se zavzema Rusija. D’Alema je tudi povedal, da se bo Cimprej telefonsko pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, ker je v tem trenutku »zelo koristno« izmenjati mnenja o tako kočljivem vprašanju. Cernomirdinu je zaželel »obilo uspeha« pred njegovim odhodom v Beograd.
Posebni Jelcinov odposlanec in nekdanji predsednik ruske vlade Cernomirdin bo namreč danes odpotoval v Beograd, kjer se bo sestal z jugoslovanskimi voditelji in skoraj gotovo z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem.
Sinoči pa je izjavil, »da je Rusija še pripravljena nadaljevati svoje pogajalske in posredniške napore«. Po Cernomirdinovih besedah so posvetovanja z generalnim tajnikom OZN Kofijem Annanom dokazala, »da je treba iskati in tudi najti politično rešitev«. »Pripravljeni smo jo iskhti tudi v Beogradu, kjer morajo razumeti naš položaj,« je dejal in dodal, da ni mogoCe najti politične rešitve kosovske krize brez sodelovanja Beograda. Po njegovem je treba poiskati način za prekinitev bombardiranj in poiskati politično rešitev za spopad na Kosovu. »Begunci se morajo vrniti v svojo domovino,« je še povedal Cernomirdin, ki je dodal, da jim je treba zagotoviti ob vrnitvi tudi mirno življenje. »Tem ljudem moramo dati jamstva,« je še dodal Crnomirdin, ki pa ni razkril nobene podrobnosti ruskega mirovnega načrta.
BEGUNSKA DRAMA / PO TRDITVAH UNHCR
Položaj na Kosovu je še hujši kot med vojno v Bosni in Hercegovini
Množični poboji, grozljivo nasilje in načrtno izseljevanje kosovski Albancev
ŽENEVA, SKOPJE, TIRANA, RIM - Po podatkih Visokega komi-sarjata OZN za begunce (Unhcr) je predvčerajšnjim Kosovo zapustilo kakih 9.000 izgnancev, 3.300 jih je prispelo v Albanijo, 500 v Cmo goro in kar 5.200 v Makedonijo. Istega dne je Makedonijo zapustilo 1.600 izgnancev, tako da je trenutno v Makedoniji 154.400 kosovskih Albancev, v Albaniji 371.000 in v Cmi gori 62.800. Po dosedanjem programu premestitve izgnancev je v drage evropske države odpotovalo 23.677 kosovskih Albancev. Najhuje je v Makedoniji, kjer so vCeraj še pred dograditvijo v novo begunsko taborišče v bližini kraja Ce-grane namestili prvih 1.800 beguncev. Predstavniki nemške vojske, ki sodelujejo pri urejanju taborišča, so povedali, da je taborišče trenutno pripravljeno za sprejem 10.000 beguncev, vendar bi labko ob razširitvi sprejel dvakrat več beguncev.
Mednarodne oblasti pritiskajo na vlado v Skopju, da naj dovoli posta-
vitev še dveh begunskih taborišč. Vlada pa se je znašla med kladivom in nakovalom, saj je lahko vsakomur jasno, da Miloševičeva Jugoslavija poskuša z begunsko »bombo« destabilizirati Makedonijo. V tej deželi poleg številne albanske manjšine živi tudi skrajno militantna in nacionalistično nastrojena srbska manjšina. K sred je maloštevilna, a kaj, ko so tudi številni Makedonci nestrpni in celo sovražno razpoloženi do svojih in še bolj do kosovskih Albancev.
V Ženevi je predstavnik za tisk Unhcr Kris Janovvski vCeraj povedal, da kosovski izgnanci v Makedoniji in v Albaniji vsak dan govorijo o množičnih pobojih, ropih, mučenju irl najrazličnejših grozotah. »Pričevanja so hujša od pričevanj, ki smo jim bili priča med vojno v Bosni«, je povedal Janovvski, ki je navedel, da so po pričevanju nekega preživelega iz kosovskega Hadeja srbske paravojaške enote tri dni ropale vas, ki je imela 1.250
prebivalcev in ki so jo predvčerajšnjem edtniCno očistili. Pri tem so ubili devet moških. Kasneje je prišla policija in zahtevala 10 tisoč mark, da bi prebivalstvo s 15 avtobusi izgnali v Makedonijo in Albanijo.
Nedvomno pa je spodbudna včerajšnja vest, da so pod pokroviteljstvom Sklada OZN za otroke (Unicef) v albanskem Kukesu vCeraj konCali cepljenje 21 tisoC otrok, in sicer: tiste v starosti od 6 mesecev do 12 let proti ošpicam, mlajše do dojenčkov pa proti poliomehtisu. Srbske oblasti namreč že leta niso poskrbele za cepljenje albanskih otrok. Manj spodbudna pa je bila vest, da je mejo pri Morim prestopila le pešCi-ca izgnancev.
Povsem razumljivo že prihaja do polemik med raznimi evropskimi državami glede sprejema kosovskih izgnancev. Tako je stranka nemškega kanclerja Schrdderja očitala Veliki Britaniji in Franciji, da nista sprejeli »niti enega begunca«. To je
v intervjuju za Bild izjavil načelnik parlamentarne skupine SPD Peter Strack. Pred razpravo naj Nemčija sprejme še dodatne begunce, bi morale druge države izpolniti svoje obljube.
Že res, da Italija nima toliko tujih priseljencev in azilantov kot Nemčija,'a njihovo število se iz dneva v dan veča, saj je Italija postala prvo pribežališče za kosovske in druge izgnance. Celo tihotapci cigaret, ki so s svojimi hitrimi gliserji prevažali cigarete iz Cme gore v Italijo, so morali zaradi Natove vojne proti Jugoslaviji spremeniti svoj delokrog, tako da iz okolice DraCa prevažajo begunce v Italijo. Pri tem niso prišli v spor z albanskimi »brodarji«, saj ti delujejo predvsem na območju Vlore.
V Italijo iz dneva v dan prihajajo novi izgnanci in begunci, tako da so južnoitalijanski zbirni centri že prepolni. Po mnenju Unhcr pa bo večina Kosovarjev poskušala doseči svoje svojce v severni Evropi.
BALKANSKA KRIZA/ FABIO GERGOLET
Mala črna gora na robu prepada
Ljudje so hudo prestrašeni in se bojijo, da bo Miloševič kot Samson pokopal vse pod sabo
TRST -*V Albaniji in Makedoniji tačas kar mrgoli novinarjev, posebnih poročevalcev časopisov, radiov in televizij iz vsega sveta. Manj jih je v Črni gori, morda zato, ker se kosovski begunci bolj umikajo v Albanijo in v Makedonijo, kot v Črno goro, ki še vedno s Srbijo tvori sedanjo jugoslovansko federacijo.
Med novinarji, ki so v preteklih dneh »pokukali« v Črno goro, da bi ugotovili, kaj se kuha v njenem političnem in družbenem kotlu, je bil tudi posebni poročevalec slovenske televizije RAI iz Trsta Fabio Gergolet. Balkansko območje dobro pozna, saj je z njega poročal že za časa vojne v Bosni, bil pa je tudi tiskovni predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi med pripravo volitev v Bosni. V Cmi gori se je mudil - pred sedanjim obiskom -pred dvema letoma. Položaj je bil takrat povsem drugačen, je povedal v našem uredništvu in sam izzval vprašanje: zakaj?
»Politična situacija je bila pred dvema letoma drugačna. Bulatovič in Djukanovič sta bila takrat še skupaj v Demokratični stranki socialistov in sta vedrila in oblačila, kot sta sama hotela. Djukanovič še ni bil prozahodno usmerjen. Mediji niso bili - z izjemo tednika Monitor in radijske postaje Antena M - svobodni. Po Djukanovičevi "spreobrnitvi" je postala Antena M vplivnejša, Monitor je postal samostojni dnevnik, kar je pozitivno vplivalo tudi na državno črnogorsko televizijo in na najbolj razširjeni dnevnik Pobje-da. Vsi skupaj so ustvarili širok konsenz, ki je privedel Djukanoviča do volilne zmage ter pripomogli, da je postalo vzdušje v državi strpnejše in do tujih novinarjev bolj naklonjeno kot je bilo v Srbiji.«
Kakšna je Cma gora danes?
»Ne smemo pozabiti, da je živela Cma gora do predvčerajšnjim v komunizmu, to je tistim z negativnim predznakom. V nekaj letih je težko nekaj takega preseči. Zato je bilo veliko ljudi ob napadih zveze NATO zmedenih. Napadi pa so bili - po tistem, kar sem videl, prebral in se z ljudmi pogovoril - zelo smotrno usmerjeni: na začetku so uničili vojaško letališče, udarili so v nekaj vojaških tranzmisijskih točk, vojski pa so z nekaterimi signali namignili, da vedo točno, kam so poskrili vojaške enote potem, ko so zapustile prazne kasarne. Vojaški poseg je nadalje presekal skoraj vse poti, ki povezujejo Črno goro s Srbijo. Tako se pas okrog Miloševiča hitro oži.«
Kako so ljudje reagirali na napad NATO?
»Ljudje so preplašeni. Zavedajo se, da vladajo v Beogradu bolni ljudje. Od kakega psihiatra bi bilo zanimivo izvedeti, kako daleč se lahko razvije Mi-loševičeva bolezen, ki potiska Srbe v prepad in jim daje pečat genocidnega naroda, kar, seveda, ni res. Krvave roke ima morda kakih desettisoč ljudi, morda kaj več. Mnogo jih je posredno ali neposredno obogatelo, a to še ne pomeni, da je srbski narod genocidni narod. Tak naziv pa je dobil, zahvaljujoč se prav Miloševičev! politiki. Ljudje v Črni gori se bojijo, da bo Miloševič ravnal kot Samson in pokopal vse pod sabo. Bojijo se, da bo Črno goro dočakala usoda Srbije. Tudi zato, ker so Bulato-vičevi pristaši zelo oboroženi.«
Pred leti ste sledili vojni v Bosni. Ali je mogoče, da se v Cmi gori ponovi nekaj takega, kot se je zgodilo v Bosni?
»Ta bojazen je povsem upravičena. V Bosni je šlo v bistvu za spopad med "selom", ruralnim delom države in mestnim, kjer so živeli v boljših pogojih, kjer je vladalo sožitje, kjer ni bilo večjih konfliktov. Zavist med ruralnim in urbaniziranim prebivalstvom je potisnila Bosno v prepad. To pa se lahko zgodi tudi v Cmi gori, če upoštevamo, da so Djukanovičevi pristaši močni v Podgorici in v vsem obalnem, turistično razvitem pasu, medtem ko živijo vsi dragi "seljaki" v hribih in prežijo po tem, da bi navalili na mesta.«
Ali trpi Črna gora sedaj pomanjkanje?
»Ne. Bila je dobro založena. Tudi zato, ker se je kriza takorekoč šele začela. Vsega je na razpolago, tihotapstvo v vojni dobro funkcionira.«
Kdo tihotapi v Cmi gori?
»Tokrat nisem osebno preverjal. Pred dvema letoma je močno cvetelo tihotapljenje cigaret. Takrat so prihajala ponoči tovorna letala iz Ukrajine v Podgorico, od koder so tovor prepeljali s tovornjaki do pristanišča Zelenika, kjer je imela svoje oporišče italijanska kriminalna organizacija sacra corona unita. Sedaj je tako tihotapstvo težje izvajati, ker ga na italijanski strani zatirajo.«
Kakšna bodočnost čaka Cmo goro?
»Volitve so pokazale, da je večina ljudi za Djukanoviča, to je za strpnejšo varianto. Djukanovič prinaša normalno opcijo življenja. Daje upati, da bodo živeli Črnogorci čez eno, pet ali deset let normalno življenje. Vojni kriminalci bodo pač odgovarjali za svoje zločine, vsak bo plačal, za kar je storil. Bulatovič ne predstavlja nobene rešitve, nima nobene perspektive.«
LJUBLJANA / V PROSTORIH SLOVENSKE VLADE
Odlično sodelovanje z ZDA
Za pet let podaljšali dogovor za sodelovanje o jedrski varnosti
LJUBLJANA - Direktor Uprave RS za jedrsko varnost Miroslav Gregorič in komisar Jedrske regulatome komisije ZDA Jeffery S. Merrifield sta v prostorih slovenske vlade podpisala sporazum med omenjenima nuklearnima agencijama, ki zajema izmenjavo tehničnih informacij in sodelovanje na področju jedrske varnosti. Ob tej priložnosti je komisar Merrifield izpostavil izredno dobro sodelovanje med vladnima jedrskima agencijama Slovenije in ZDA vse od leta 1993. Odlični odnosi naj bi se z včerajšnjim petletnim podaljšanjem sporazuma nadaljevali tudi v prihodnje.
V dosedanjem sodelovanju sta si agenciji po besedah ameriškega komisarja izmenjali vrsto pomembnih informacij glede uporabe jedrske moči ter v zvezi z nuklearno opremo ameriškega proizvajalca VVestinghouse, ki je nameščena tako v tamkajšnjih jedr-
skih napravah kot tudi v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Varnostne analize, ki jih pripravljajo tako izvedenci slovenske uprave za jedrsko varnost kot strokovnjaki krške nuklearke, so po mnenju Merrifielda na zelo visoki kakovostni ravni in v ničemer ne zaostajajo za ameriškimi.
Odlično sodelovanje med jedrskima agencijama obeh držav je poudaril tudi Miroslav Gregorič. Kot je pojasnil, ameriška regulatorna komisija nadzira več kot 100 tamkajšnjih jedrskih elektrarn, večina slednjih pa deluje na osnovi tehnologije, ki je značilna tudi za Krško. Sicer pa je Gregorič glede sporazuma izpostavil pomembnost izmenjave tehničnih informacij in drugih znanj s področja jedrske varnosti, dosedanji medsebojni obiski strokovnjakov obeh agencij pa naj bi se nadaljevali tudi v prihodnje. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU /
Še o krizi Glasbene matice
Glasbena matica je letos stopila v 90. leto svoje zgodovine. Ce je do danes uspela preživeti dve vojni, fažizem, in eksistenčno negotovost, ki se je v zadnjem času vse bolj stopnjevala do sedanjih zaskbljujočih razsežnosti in če je hkrati, vsemu temu navkljub, uspela izšolati generacije profesionalnih glasbenikov, koncertantov in docentov, je to v največji meri zasluga požrtvovalnosti, strokovnosti in nesebičnosti učnega kadra. Namesto samoumevne zahvale, pa prejema zdaj ta učni kader bolečo brco. Že vrsto let nosimo profesorji breme težke krize, ki prizadeva Glasbeno matico izključno na naših ramenih. Zdaj postaja to breme neznosno zaradi dodatnih ukrepov, ki nam jih vsiljuje upravni odbor. Krčenje delovnega urnika in že itak mizemih in negotovih mesečnih prejemkov, prekinitev delovnega razmerja in socialnega ter pokojninskega zavarovanja za dva meseca letno, ukinitev honorarnih sodelavcev Glasbene matice, ki bi morala temu nujno slediti - vse to ni nikakršna sanacija, ampak samomor, na katerega profesorji te ustanove ne morejo in nočemo pristati. Rešitve je zato treba iskati drugje in ne na naši koži. Zanje je pristojen upravni odbor, ki očitno doslej ni dosegel nikakršnega uspeha pri pridobitvi dodatnih finančnih prispevkov za Glasbeno matico tako v Italiji kot v Sloveniji, če se sedaj nahajamo v tej situaciji. In vendar bi bil z večjo smelostjo in strokovnostjo lahko storil marsikaj: od intenzivnega pritiska na italijanske oblasti za odprtje slovenske sekcije na tržaškem Konservatoriju Tartini, preko zvišanja pičlih sredstev, ki jih Glasbena matica prejama preko krovnih organizacij iz Slovenije, pa vse do združitve s Centrom E. Komel v Gorici in torej smotre-nejše uporabe deželnih prispevkov namenjenih glasbenemu šolstvu in končno zvišanje članarin ter iskanje sponzorjev.
To se le nekatere poti, ki jih odbor ni prehodil. Namesto njih je zbral lažjo smer. Prepričana sem, da ne pelje enaindevetdesetemu jubileju Glasbene matice naproti.
Mojca Siškovič
Štoka: Pismo v italijanščini, ker urad za delo posluje samo v tem jeziku
Prof. dr. Aleksandru Rojcu, ki se v pismu PD dne 29. aprila letos vprašuje »Čemu in zakaj samo v italijanščini« pismo, s katerim ga Glasbena matica obvešča, da mu spreminja delovno pogodbo, sem dolžan seveda odgovor. Odgovor velja ne samo njemu, ampak vsem uslužbencem GM. Pismo, oziroma izjava, je bila, po nasvetu strokovnjaka, ki sledi celotni zadevi, sestavljena v italijanščini zaradi urada, kateremu je v prvi vrsti namenjena, to je delovnemu uradu (Ufficio del lavoro), kateremu gre dostaviti (ali pa ne!) dokončno podpisano izjavo, oziroma pogodbo. Upravni odbor pa je o dopisu tudi v slovenščini seveda razpravljal.
Z omenjenim uradom poteka korespondenca z naše strani (kot domnevam od vseh drugih zainteresiranih slovenskih zamejskih podjetij, oziroma pravnih osebnosti) v italijanščini, tako kot so v italijanščini sestavljene in podpisane pogodbe RAI-a, ko gre za naša snemanja oddaj, tako kot so v italijanščini sestavljene vse druge birokratske zadeve, kot npr. plače, uradni odgovori ministrom, pristojnim administrativnim organom itd.
Ni naša krivda, če je naš pravni položaj tak, kakršen pač je, v pričakovanju globalnega zaščitnega zakona, ki bo enkrat, vsaj upamo, vse te probleme uredil in za vedno rešil.
Naj mi bo dovoljeno ob tem do-
besedno citirati Jožeta Pirjevca, ki v Glosi v PD (29. aprila tl.) pravi:
»Kako je namreč mogoče, da se na primer Italija angažira v vojaški akciji proti Beogradu, ker se ji zdi potrebno, da zaščiti albansko manjšino na Kosovu, ničesar pa ne stori, da bi spoštovala svoje obveznosti do slovenske manjšine v Julijski krajini?«
Prof. dr. Aleksander Rojc naj ne meša v to stvar stranke, kateri pripadam, in naj ne govori o nadutosti in samovoljnosti, saj nisem napravil nič drugega kot to, kar delajo naši izvoljeni predstavniki vseh strank, ko pišejo in govorijo v raznih predstavniških telesih.
Ce je za »Ufficio del lavoro« slovenščina nepoznan jezik, pač ni naša krivda, kakor tudi ni naša (moja) krivda, če smo petdeset let po končani vojni Slovenci v Italiji kljub vsem obljubam in mednarodnim obveznostim še vedno brez svojih osnovnih jezikovnih in narodnostnih pravic.
Drago Stoka Predsednik Glasbene matice
Valdevit kritično o recenziji svoje knjige
Dragi urednik,
dobil sem prevod recenzije moje knjige »11 dilemma Trieste«, ki je bila objavljena v Vašem časopisu 23. aprila s podpisom Marte Verginelle.
Vem, da se knjige recenzirajo potem ko so bile prebrane, vendar vtis imam, da se v tem primeru to ni zgodilo.
Samo primer. Tako v tekstu kot v naslovu se mi pripisuje teza, da se je hladna voja začela v Trstu. No, vsaj dvajset let trdim povsem nasprotno. To sem povedal in napisal večkrat, pred nekaj leti sem celo priredil srečanje, da bi lahko to tezo dokazal s kopico gradiva in osebnih prispevkov (naj mimogrede povem, da je moja tedanja disertacija vključena v to knjigo).
Kot se običajno reče, ostajata sa-no dve možnosti: kdor recenzira knjigo mora vsaj znati brati v knjigi to, kar je v nji rečeno ali pa recenzija nima nobene zveze s knjigo in je samo priložnost, da se »spet pocvre že precvrt zrak«.
Odločite Vi, katera od dveh možnosti je bližja resnici, osebno se mi ne ena ne druga ne zdita priporočljivi.
Prisrčen pozdrav
Giampalo Valdevit
Za zaščito Slovencev v Italiji
nujen oster pritisk Slovenije
Prodijeva levosredinska koalicija je zlasti prek izjav podsekretarja v italijanskem zunanjem ministrstvu Piera Fassina dala Sloveniji vsa zagotovila, da bo globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji sprejet najkasneje do spomladi 1997. Sledil je dvoletni molk in nato sesutje Prodijeve vlade ter je bil tako ob lahkovernosti in inerciji slovenskih oblasti zapravljen, verjetno doslej najprimernejši trenutek za sprejetje zakona, saj je šlo za vlado z najdaljšim mandatom v zgodovini povojne Italije. Sedanja nova levosredinska vlada je ob svojem programskem nastopu tudi velikodušno napovedala raše-vanje odprtih manjšinskih vprašanj in ponovno nakazala zelo kratek rok za sprejetje zakona. Vendar se tudi tokrat obravnava zakona odlaga in obremenjuje ustavno komisijo, v kateri se je zakon zataknil, z novimi »prioritetami«. Kar je povsem v nasprotju z izjavami predsednika vlade Massima d’Aleme, da »je za Italijo zaščita slovenske manjšine eno temeljnih vprašanj v medsebojnih odnosih«. Da to ni tako, kaže tudi okoliščina, da italijanska vlada tudi tokrat ni izrabila možne hitrejše in učinkovitejše poti pri sprejetju zakona, ko bi lahko osnutek zakona sama neposredno predstavila parlamentu, temveč ga je ponovno prepustila zapletenemu in počasnemu kolesju parlamentarnih komisij in pododborov. In ob veh
teh okoliščinah, pa ob ugotovitvi, da Italija z odlaganjem dostojne zaščite že pol stoletja krši Londonski sporazum in svojo Ustavo ter prek 25 let tudi Osimski sporazum in da je v zadnjih desetletjih že ducat osnutkov globalnega zaščitnega zakona obtičalo v parlamentarnem kolesju in v predalih rimskih uradnikov, smo morali dočakati izjavo sekretarke v MZZ Mihaele Logar, kako da bi bila internacionalizacija tega problema »preureanje-na«, ker naj bi bili v teku novi resni razgovori za njegovo rešitev... Kot da imamo naše diplomate na Gregorčičevi v Ljubljani v glavnem zato, da nam neprestano sadijo rožice.
Navedena dogajanja namreč opozarjajo, nasprotno, da v Rimu ni prave volje za reševanje manjšinskih problemov, saj se ne zatika samo pri globalni zaščiti Slovencev, ampak tudi pri zakonu o splošni zaščiti ostalih manjšin, ki se je po odobritvi v zbornici ustavil v senatu. Da ne govorimo o tem, da je tudi ta vlada notranje heterogena in krhka in s tem verjetno tudi kratkega diha, kar se je pokazalo tudi ob sedanjem Natovem vojašjem posegu v Srbiji, ko ji grozi, da bo spet postala talec desnice. In si lahko samo predstavljamo, kakšna bo usoda zaščitnega zakona, če jo bo desnica tudi nasledila. Zato predlagamo Državnemu zboru, da v najkrajšem času z ostro resolucijo obsodi to ponižujoče početje Italije ter s še nerešenim problemom globalne zaščite naših rojakov v Italiji seznani pristojne mednarodne dejavnike, kajti naša vlada in njena diplomacija za kaj takega, očitno, nimata ne čuta, ne poguma in ne hrbtenice. V nasprotnem primeru pa bo to storila široka civilna družba z obeh strani Primorske. Prav tako energično zavračamo ocemo Logarjeve, da bi bil Masellijev zakonski osnutek zadovoljiv. Saj, prvič, prepušča določitev teritorija zaščite v presojo lokalnim oblastem, kjer prevladujejo sile, ki že pol stoletja uspešno zavirajo sprejetje sleherne dostojne manjšinske zaščite in s svojimi protislovenskimi kampanjami zastrupljajo odnose ob meji.' Drugič, se osnutek ogiba sleherni obliki zajamčenega zastopstva manjšine v predstavniških organih, celo na ravni najnižjih lokalnih skupnosti in, tretjič, prekvalificira problem zaščite v notranjepolitično
vprašanje Italije ter jo s tem poskuša razrešiti vsakršnih obveznosti pred mednarodno skupnostjo.
In na koncu želimo opozoriti, da je tudi počutje in perspektiva italijanske manjšine v Sloveniji najtesneje pogojena s položajem in počutjem slovenske manjšine v Italiji. Kajti v vzdušju revolta proti polstoletni restriktivni manjšinski politiki v Italiji ne more in tudi nima nihče pravice pričakovati, da pa bo na drugi strani meje vzcvetelo sožitje in strpnost. Zato bi morale tudi ita' lijanska manjšina v Sloveniji, ce ji je res kaj do normalnih odnosov ob meji, zastaviti odločno besedo pri svoji matični državi, da bi se problem slovenske manjšine v Italiji rešil na podoben način, kot je bil rešen zanjo v Sloveniji.
Milan Gregorič v imen u sledečih podpisnikov:
Ado Butala, Frenc Bole, Samo Babnik, Marko Cuk, Katarina Cuk, Silvester Cuk, Rafael DodiC, Leda Dobrinja, Alojz Furlan, dr-Boris Filli, Milan Gregorič, Slavko Gabre, Karlo Kocjančič, Janez Lenassi, Tino Mamič, dr. Ivan Likar, Iztok Markočič, Elisa-beta Nadoh, Silvan Prodan, Dušan Puh, Renato PeranoviC, Danilo (Avgust) Pucer, Ivana Pu-cer, Božo Rustja, Marjan Tomažič, Beno Sešek, Rožana Špeh, Gregor Veselko, Suzana Trajber.
KOROŠKA / PREDSTAVILI SO JIH NA NOVINARSKI KONFERENCI
ČASOPISI / POMEMBEN JUBILEJ
NSKS poslal Haiderju dolg seznam zahtev
Kritični do odnosa dunajske vlade do manjšine
časopis Delo praznuje 40 let
Prvič je izšel leta 7 959 po združitvi Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca
DUNAJ/CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je z Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) osrednja politična organizacija slovenske manjšine na Koroškem, je včeraj na novinarski konferenci seznanila javnost z obsežnim seznamom nerešenih vprašanj oz. zahtev, ki jih je pisno posredovala novemu deželnemu Stavarju Jorgu Haiderju.
Predsednik Narodnega sveta Nanti Olip (na sliki) je ob tem poudaril, da pomembna določila 7. člena Avstrijske državne pogod-oe (mdr. topografija, uradni jezik, itd.) 44 let po podpi-su še vedno niso izpolnje-rb. Nadalje je treba nujno rešiti vprašanje širitve mreže dvojezičnih otroških vrtcev in njihovo financiranje, vprašanje Zagotovitve medijske oskrbe manjšine, enakopravnost manjšine na področju kulturnih ustanov 'Opr. Slovenska glasbena s°te), krepitev gospodar-stva na narodnostno mešanem ozemlju ter Ureditev zajamčenega zastopstva manjšine v doželnem zboru.
Kot je dejal Olip, se ^SKS zato zavzema za demokratični dialog med koroško deželno vlado in tovensko manjšino na Koroškem v obliki »insti-mcionaliziranega dialoga« teed večino in manjšino v deželi. Ob tem je ponori, da dvotirnost pri ko-r°skih Slovenci »ni veC mnestna in ne odgovarja sodobnim izzivom« in jo o treba nadomestiti z izvolitvijo skupnega demokratičnega zastopstvo narodne skupnosti.
Ostro pa sta Olip in Podpredsednik sosveta za
koroške Slovence Rudi Vouk zavrnila stališCe avstrijske zvezne vlade v zvezi s pritožbo Narodnega sveta koroških Slovence na Upravno sodišče v zvezi s sestavom sosveta za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja. Vlada v njem namreč poudarja, da konec koncev sama presoja, kaj je v skupnem interesu narodne skupnosti in katere osebe naj bi zastopale ta skupen interes. Zvezna vlada je edinole zavezana, da glede sestava sosveta poziva reprezentativne organizacije narodne skupnosti, da vložijo svoje tozadevne predloge.
Vouk je takšno stališCe uradne Avstrije oz. urada zveznega kanclerja označil za »škandalozno« in »korak nazaj v kameno dobo« ter poudaril, da je prvič po
podpisu Avstrijske državne pogodbe, da avstrijska država postavlja pod vprašaj legitimacijo obeh osrednjih političnih organizaciji koroških Slovencev, da zastopata interes slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ce bi Upravno sodišče potrdilo stališCe Urada zveznega kanclerja, bo Narodni svet koroških Slovencev svoj sklep o začasnem umiku iz sosveta spremenil v dokončen izstop iz tega telesa, sta še napovedala Olip in Vouk.
Ob tem sta še izrazila upanje, da se bo stališču urada zveznega kanclerja zoperstavila tudi Zveza slovenskih organizacij ter da bo vsaj v tem vprašanju prišlo do usklajenega nastopanja koroških Slovencev.	Ivan Lukan
TRST / ZASEDANJE MEDDE2ELNIH SINDIKATOV
Problemi obmejnih delavcev
Italija mora razlikovati med obmejnim delavcem in priseljencem
TRST - Evropska unija mora v najkrajšem Času odobriti ukrepe, ki naj spodbudijo mobilnost dela ob meji v zelo jasnem zakonskem okviru. Ta problem bo osrednja tema kongresa Evropske sindikalne konfederacije, bila pa je tudi glavna tema na včerajšnjem srečanju med-deželne sindikalne konfederacije FJK in Slovenije, ki se je sestala v Grljanu.
Roberto Treu je dodal, da je včerajšnje srečanje želelo spodbuditi Rim, naj sprejme ukrepe, ki bodo jasno ločevali med priseljencem inb Čezmejnim delavcem.
LJUBLJANA - Časopis Delo letos praznuje 40-let-nico izhajanja - prva številka Časnika je izšla 1. maja 1959, torej na praznik dela. Obletnico Časopisna hiša obeležuje na različne načine, med drugim je izdala tudi faksimile prve številke Dela.
Delo je nastalo po združitvi Ljudske pravice, ki jo je 4. oktobra 1934 ustanovila Komunistična partija Slovenije, in Slovenskega poročevalca, ki ga je leta 1941 ustanovila Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Prvi glavni urednik je bil Rudi Janhu-da, odgovorni urednik pa Ivan Šinkovec. Izvod novega Časopisa Delo, ki sta ga dolga leta spremljala geslo Proletarci vseh dežel, združite se! in podnaslov glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je stal 20 dinarjev.
Prvi uvodnik Uvodna beseda Delu je napisal Miha Marinko in v njem med drugim dejal, da je prva številka Dela "simbolično dejanje", ki je "logičen zaključek nekega obdobja, ki se je zrcafilo v našem tisku, in zaCetek novega obdobja, ki prinaša ne le kvantitativne, ampak predvsem tudi kvalitativne spremembe v naše novinarsko in sploh politično družbeno življenje".
V prvi številki je Časnik poročal o praznovanju prvega maja na Slovenskem pa tudi drugih republikah takratne FLRJ, gradnji avtoceste Bratstvo in enotnost, delu komunistov v organih upravljanja, tovarnah in podjetjih... Nekaj strani je Časnik namenil dogajanju v svetu in svetovnem gospodarstvu, imel je nekaj podlistkov,
ČEDAD / LJUDSKE PESMI IN NAPEVE JE ZBRAL ANTONIO OUALIZZA
V zbirski »Se zmisleš« je zajeta duša Benečije
Cualizza je dejal, da je zbirka oddolžitev prednikom, ki so tudi v težkih razmerah znali ohraniti domačo kulturo
ČEDAD - Antonie ^balizza, glasbenijc ir sKladatelj, v BeneCij °t>Ce poznan kot ”Toni Ilac“. je po veC letih potr Pazljivega zbiranja in ra iskovanja poskrbel zč °’ da je naša skupnos Pred dnevi dobila dosle jtejpopolnejšo zbirke JUdskih pesmi in nape y°v Benečije, kar jih je lzSlo doslej.
Zbirko z naslovom ”Se Zl9isleg“ so predstavil °iiec prejšnjega tedna % r'•'orani občinskega svete , bcine Srednje, ki je za °zila publikacijo s pri sPevkom deželne upra ^e- Zupan Claudio G ar ,ac je v uvodnih bese Jteh podčrtal voljo do-j^ace uprave, ki je žele-,a s to knjigo prispevat: , ohranitvi dragocenege ooiacega izročila, ki sc jj? cas in nove življenj Ke navade že poštene
hacele.
Na predstavitvi je bi Poleg avtorja prisoter Profesor Pavle Merku, k:
je sledil nastajanju pu-	torju še večjo verodostoj-	sredovanje kulture med
blikacije, pri kateri je so-	nost. Spomnil se je tudi	generacijami možno le z
deloval tudi mladi be-	tistih, ki so že prej zapi-	govorjenjem in pi-
neški glasbenik David	sovali domače pesmi,	sanjem v maternem je-
Klodic. Merku je p oder-	med temi Ivana Trinka,	ziku, zato bi se vsaka
tal pomen Qualizzovegs	ki je bil leta 1915 med	beneška družina morala
dela, še zlasti z ozirom	njimi prvi.	Čutiti dolžna, da z otroci
na metodološko pre- Antonio Qualizza je komunicira v domačem moCrtnost, ki daje av- želel poudariti, da je po- narečju.
Knjiga je res hvalevredno delo, iz katerega je možno tudi že na prvi pogled razumeti, da je od avtorja terjalo nic koliko napora in potrpljenja. Vsebuje 175 izvirnih slovenskih besedil pesmi, ki so opremljene z ustreznimi notami in prevodi v italijanščino. Pri svojem delu se je Qualizza po-služil velikega števila informatorjev, v glavnem starejših domačinov. Qualizza je dejal, da je zbirka tudi oddolžitev generacijam beneških prednikov, ki so znale ohranjati domaCo kulturo. Publikacijo pa bodo dobili vsi občani Srednjega, poleg njih pa še vsi pevski zbori in kulturne skupine Benečije. ZaCenši z zborom Beneške korenine, ki je pod vodstvom Davida KlodiCa ubrano zapel na predstavitvi, (du)
Na sliki, predstavitev zbirke ljudskih pesmi
pa tudi zabavno prilogo, športne strani, male oglase in spored RTV Ljubljana. Prva zadnja stran pa še vedno spominja na današnjo zadnjo stran.
Delo je danes moderen Časopis, ki izhaja vsak dan v tednu, ob nedeljah kot Nedelo, in ima poleg večerne še pet regionalnih izdaj. Kot osrednji informativni dnevnik na svojih straneh in v ducatu prilog zajema kar se da celovito in vsestransko utrip Slovenije in sveta. V ta namen ima moCno in široko mrežo stalnih dopisnikov po Sloveniji in v svetu.
Delo je najveCja časopisna hiša v Sloveniji. Izdaja dnevnik Delo z naklado 85.000 do 110.000 izvodov, različno po dnevih, Razglede, Marketing magazin, Delničarja, Gra-
ficarja, Delo Kos, Vikend Magazin, Delo&Dom, priloge, kot so Delo šport, Poslovno Delo, Znanost za razvoj, Književni listi, Sobotna priloga, izložbena okna v Delu in Slovenski almanah. Zaposluje 328 ljudi, od tega 173 novinarjev. Letni prihodek je 3, 5 milijarde tolarjev.
NajveCji lastniki Dela, ki imajo 60% kapitala, so notranji lastniki, 20% ima pid Skala, 10% Kapitalski sklad Pokojninskega in invalidskega zavarovanja in 10% Slovenski odškodninski sklad. Delo d.d. je obvladujoča družba v koncernu, ki ga tvorita še kapitalski družbi Slovenske novice in Delo Roto. Predsednik uprave je Tit Doberšek, odgovorni urednik Dela pa Mitja Meršol. (STA)
LJUBLJANA / SPET BREZ SKLEPA
Obseg koprske občine razdvaja pariament
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je včeraj že drugič prekinil hitro zakonodajno obravnavo predloga za noveliranje zakona o ustanovitvi ob Cin in določitvi njihovih območij, in sicer pred odločanjem o predlogu parlamentarne komisije za lokalno samoupravo za zavrnitev predlaganih zakonskih rešitev. Po napovedih predsedujoče Ede OkretiC-Sabnic (DeSUS) bo DZ zasedanje nadaljeval v torek, 11. maja.
Včeraj se je ponovila sredina zgodba, ko je bilo celotno popoldne v znamenju polemičnih poslanskih razprav. Tokrat se je pred govorniškim odrom zvrstilo veC kot 30 poslancev, zlasti iz vrst socialdemokratov (SDS), krščanskih demokratov (SKD) in združene liste (ZLSD) ter liberalne demokracije (LDS), ki so replicirali eni na druge. Osrednja točka njihovih nastopov pa je bila dilema med tem, ali je potrebno upoštevati na dveh referendumih izraženo voljo ljudi po celoviti koprski občini v sedanjem obsegu ali pa sledeč odločbi ustavnega sodišča to območje razdeliti na veC manjših. Franc Čebulj, Branko Kelemina, Franc Jazbec in Jožef Jerovšek (vsi SDS) ter Vincencij Demšar (SKD) so na eni strani poudarjali obveznost državnega zbora, da spoštuje odločitve ustavnega sodišča in da pri tem ne gre za nezaupanje prebivalcem Kopra. Aurelio Juri (ZLSD), Roberto Battelli (narodnost), Zmago Jelinčič (SNS) ter Davorin TerCon (LDS) pa so na drugi strani zagovarjali dolžnost parlamenta, da upošteva voljo Koprčanov in jim z izglasovanjem predloženih zakonskih rešitev omogoči še v prihodnje živeti na območju enotne občine.
Opozarjali so tudi na domnevno dvoličnost socialdemokratov, saj naj bi ti, kot je dejal Davorin TerCon (LDS) pri izidu ti. volilnega referenduma vztrajali pri doslednem upoštevanju volje volil-cev, pri koprskem primeru pa naj bi izraženo voljo ljudi zanemarib. Po Aure-liju Juriju (ZLSD) volje ljudi ne more spremeniti niti parlament.
S predlaganimi rešitvami, ki sta jih podprli LDS in ZLSD, nasprotovali pa SDS, SKD in SLS, naj bi sedanjo mestno občino Koper razglasili za občino s posebnim statusom, in sicer zaradi njene obmejne in obmorske lege, na-rodnostno-mešanega območja, zgodovinskih razlogov, specifičnih prometnih tokov, posebne geografske oblikovanosti območja slovenske Istre, infrastrukturne povezanosti med podeželjem in mestom Koper, demografske ogroženosti posameznih območij in dnevne migracije, interesov in potreb prebivalstva. S tem naj bi po mnenju predlagateljev razrešili zaplete zaradi odločbe ustavnega sodišča, izdane 17. septembra lani, ki zakonodajalcu nalaga, naj najpozneje v enem letu spremeni in dopolni veljavni zakon o ustanovitvi občin tako, da bodo na območju sedanje mestne občine Koper ustanovljene občine v skladu z ustavo. Po odločbi je ustavno sodišče tudi podaljšalo mandat sedanjim organom te občine do nastopa mandata organov novih občin. Glede na to, da so se občani Kopra že dvakrat na referendumu izrekli proti delitvi mestne občine, je skupina poslancev menila, da bi nastali položaj lahko razrešili z ustanovitvijo občine s posebnim statusom na sedanjem območju. (STA)
			
DELAVSKI PRAZNIK / PRIREDITVE	r	TRICO KONFERENCA	-	1
1. maj pod bolečim vtisom vojne v ZRJ
Sindikalni shodi v mestnem središču. Miljah in v Križu
Prvomajski shodi in prireditve bodo tudi v naši stvarnosti gotovo potekali pod moCnim in bolečim vtisom vojne v Zvezni republiki Jugoslaviji in tragedije kosovskih beguncev. Ta tragedija je zaznamovala tudi nedavne proslave Dneva vstaje italijanskega ljudstva, začenši s prireditvijo v Rižarni, na kateri je sodelovalo veliko število ljudi, med katerimi je bilo tudi precej mladih. Veliko ljudi se je udeležilo tudi raznih svečanosti in proslav, ki so potekale v okolici na pobudo borčevske organizacije VZPI-ANPI ter krajevnih društev in organizacij.
MESTNO SREDISCE
Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL bodo
tudi letos skupno priredile prvomajski shod po mestnih ulicah, ki se bo končal na osrednjem Trgu Unita. Udeleženci se bodo, kot vedno, zbrali ob 8.30 na Trgu Sv.Jakoba, četrt ure kasneje pa se na Garibaldijevem trgu zbrali upokojenci. Sprevod bo krenil ob 9.uri in bo čez Garibaldijev trg, Staro mitnico, Ul. Carducci, Trg Ober-dan, Ul. Ghega in Roma ter nabrežje dosegel Trg Unita.
Ob 10.30 bosta na glavnem trgu govorila Uliano Stendardi, generalni sekretar zveze CGIL za živilsko in tobačno industrijo ter Leo Horvič v slovenščini. Organizatorji so v Trst povabili tudi zastopnike
prijateljskih sindikalnih organizacij Slovenije in Hrvatske.
NABREŽINA
IN KRIŽ
Na zahodnem Krasu bo osrednja prvomajska prireditev v Nabrežini oziroma v Križu. Tudi tukaj je pobuda sad enotnosti med CGIL, CISL in UIL, Križ in Nabrežina pa si, kot v tradiciji, izmenjujeta kraja osrednjih prireditev. Povorka po pokrajinski cesti proti Križu bo z glavnega nabrežinskega trga krenila ob 10.uri, udeleženci pa se bodo zbrali pol ure prej.
Osrednji prvomajski shod bo v Križu ob 10.45. Tukaj bosta govorila Solnica Nadja Debenjak v slovenščini ter
v italijanščini Sergio Pi-^sano, ki bo zastopal pokrajinska tajništva vseh treh sindikalnih organizacij.
PRAZNIK V MILJAH
Tudi prvomajsko prireditev v miljski občini skupno prirejajo CGIL, CISL in UIL. Udeleženci zborovanja se bodo zbrali ob lO.uri na Drevoredu 25.aprila.
Osrednji shod bo ob 10.30 na osrednjem Marconijevem trgu. V slovenščini bo govorila kulturna delavka, domačinka Vladimira Vodopivec, v italijanskem jeziku pa deželni podtajnik zveze CGIL Roberto Treu tudi v zastopstvu CISL in UIL.
Sodelovanje na področju znanosti
Danes v centru na Padričah
V raziskovalnem centru pri Padričah bo danes, v sodelovanju znan-stveno-tehnološkega parka iz Trsta, ministrstva za znanost in tehnologijo, Inštituta Jožef Stefan ter avstrijskih partnerjev potekala TRICO konferenca, namenjena trilateralnemu sodelovanju in iskanju partnerjev iz Slovenije, Italije in Avstrije za skupni nastop s projekti na področju okolja, energetike in trajnostnega razvoja v petem okvirnem programu raziskovalnih in tehnološko razvojnih aktivnosti Evropske unije.
Konferenca je tretja po vrsti - podobna dogodka sta bila lani v Ljubljani in predlani v Avstriji -, njen namen pa je promovirati mednarodno znan-stveno-tehnološko sodelovanje v širšem evropskem prostoru ter posredovati pri iskanju projektnih partnerjev in povezav pri raziskavah v omenjenem programu EU.
Na konferenci v Trstu bodo slovenske raziskovalne skupine predstavile 43 predlogov projektov s področja
energije, okolja in trajnostnega razvoja. Slednje so pred konferenco uvrstili v katalog in poslali raziskovalnim institucijam v Italiji in Avstriji. Udeleženci konference se bodo seznanili tudi s predlaganimi projekti, ki jih želijo v petem okvirnem programu EU prijaviti italijanske in avstrijske raziskovalne institucije. Tako bo na konferenci mogoče vzpostaviti konkretne povezave s tujimi partnerji in sodelovanje s podjetji, univerzami ter raziskovalnimi institucijami iz obeh sosednjih držav.
Z začetkom petega okvirnega programa raziskovalnih in tehnološko razvojnih aktivnosti EU je Slovenija prvič dobila možnost, da raziskovalci, raziskovalne in izobraževalne institucije ter podjetja iz Slovenije prijavijo in aktivno koordinbajo raziskovalne projekte sofinacirane s strani EU. Projekte na prvi razpis Evropske komisije za področje okolja, energetika in trajnostnega razvoja je mogoče
Drevi na Opčinah razprava o novi balkanski tragediji
V okviru praznika komunističnega tiska, ki ga v Prosvetnem domu na Opčinah prireja SKP, bo drevi ob 19.uri na sporedu javna razprava na temo: Vojna informacija in dezinformacija. V razpravi, ki jo bo uvedel občinski svetovalec Igor Canciani, bodo sodelovali posebni poročevalec Piccola Paolo Rumiz, odgovorni urednik našega dnevnika Bojan Brezigar, novinar TriesteOggi Paolo Zeriali in novinar deželnega sedeža RAL Zaključke aktualnega soočenja bo podal urednik glasila SKP LIberazione Anubi D’Avossa Lussurgiu.
Praznik na Opčinah se bo nadaljeval jutri, v nedeljo in v ponedeljek. V nedeljo ob 16.uri bo nastopil TPPZ P.Tomažič.
Polaganje vencev v Bregu
Uprava občine Dolina obvešča, da bo polagala vence k spomenikom padlim za svobodo danes s sledečim umikom: 14.45 zbiranje pred županstvom; 15.00 osrednji spomenik, 15.05 Dolina; 15.15 Prebeneg; 15.20 Mačkolje; 15.30 Domjo; 17.40 Ric-manje; 17.50 Boršt - spominska plošča na hiši št. 89; 18.00 Boršt -pokopališče; 18.20 Gročana; 18.40 Boljunec.
Kulturno srečanje na Proseku
Danes ob 20.30, oo v Kulturnem domu na Proseku, na pobudo krajevne sekcije Z draženja partizanov ANPI in s sodelovanjem mladinskega krožka Prosek-Kontovel, kot vsako leto, prvomajska proslava v čast praznika dela in 54. obletnice osvoboditve naših krajev izpod nemškega okupatorskega jarma. Na proslavi bodo nastopale vse vaške kulturne ustanove. Priložnostni govor bo imela Stanka Mokole, program proslave bo vodila Ksenija Starec.
Jutri ob 8.30 bo domača godba na pihala izvedla tradicionalno prvomajsko budnico in spremljala sprevod k spomenikoma padlih v NOB na Proseku in Kontovelu, kjer bodo domačini polagali vence. Zbirališče pred Soščevo hišo na Proseku.
Proslavljanje 1. maja na Padričah
Proslavljanje delavskega praznika 1. maja in osvoboditve je na Padričah že tradicionalni praznik. Letos se bo Prvomajsko slavje pričelo že danes, ko bo krenil sprevod ob 20.30 z vaškega trga proti spomeniku NOB, kjer bo svečano polaganje vencev in nastop domačega pevskega zbora Slovan, ki bo zapel venček partizanskih pesmi. Sledil bo priložnostni govor, nato pa bo v prostorih Gozdne zadru-
ge na sporedu predvajanje video filma, ki je bil posnet ob proslavljanju 50-letnice postavitve spomenika padlim v NOB na Padričah. Video film, ki je izšel pred kratkim, je delo amaterskega snemalca Davida Čoka.
Jutri se bo vas prebudila ob zvokih trebenske godbe na pihala Viktor Parma, ki se bo po tradiciji zbrala na vaškem trgu ob 6. uri. (jn.g.)
Nočni pohod Bazovica-Kokoš
V	Bazovici bodo drevi na predvečer prvega maja priredili nočni pohod na Kokoš. Že pred 21. uro bo pred spomenikom padlim krajša slovesnost s kulturnim programom, pol ure zatem bodo pri kalu prižgali tradicionalni kres, približno ob desetih pa se bodo odpravili na bližnji hrib.
Pobuda je sad sodelovanja med KD Lipa, SZ Zarja, Mladinskim krožkom Bazovica in SZ Sloga ter spada med prireditve ob 100-letnici bazovskega društva.Jutri zjutraj bo po vasi igrala godba v počastitev spomina na osvoboditev Bazovice pred 54 leti. (JPč)
V	Križu nocoj kres
KD Vesna prireja danes zvečer v Križu sodelovanju z vaškim jusar-skim odborom kresovanje. Letošnja prireditev je seveda odprta vsem, ki želijo pripomoči k njenemu uspehu in M si želijo pristne družabnosti. Organizatorji bodo zato poskrbeli za glasbo, za kapljico domačega vina in seveda tudi za »kurivo«.
Kres se bo pričel ob mraku v Križu »p’r lipi«, to je ob prvem vhodu v vas, za tiste, ki prihajajo s Proseka, približno 300 m od spomenika NOB. (MiK)
Prireditvi v Gropadi in Barkovljah
Drevi ob 20.30 se bodo v Gropadi začela praznovanja 1. maja. Nastopil "bo mešani pevski zbor, ki ga vodi Herman Antonič, predstavili pa bodo tudi video-kaseto o lanski proslavi v počastitev 50-letnice postavitve spomenika padlim v NOB, ki je delo Jordana Pisanija.
Ob 17.uri bo v Barkovljah prireditev v čast padlim za svobodo. Pobudo, ki se bo odvijala na pokopališču, bo izvedla domača mladina. Vabljeni vsi domačini.
Venci na Kolonji in pri Sv.Ivanu
Odbor za počastitev padlih pri Sv. Ivanu in Kolonji se bo spomnil umr-bh borcev ob 17.uri v Ul. dello Sco-glio; ob 17.20 v Ul.Orsenigo; ob IS.uri v Ul. Monte Valerio; ob 18.30 v Ul.Fleming (krožek Pečar).
REŠEVALNA VAJA »SUBSEAREX 3/99« / V TR2ASKEM ZALIVU^
Vaja je med drugim potrdila tudi sodelovanje s Slovenijo
Ugotovili pa so tudi, kaj morajo pri takih akcijah izboljšati
Pri reševalni akciji je sodelovalo pet pomorskih enot italijanske priobalne straže, prišla so podobna enota iz sosednje Slovenije, dve letali službe SAR (Search and Re-scue, iskanje in pomoč, eno je pripadalo priobalni straži in je bilo s fiksnim krilom, drugo pa vojaškemu letalstvu in je imelo premično krilo), številna kopenska sredstva ter veliko vojaškega osebja in šolska ladja IMA (mednarodna vojaška akademija) iz Trsta, v pripravljenosti pa so bile pomorske enote karabinjerjev, finančne straže in policije. Ze ta bežna navedba udeležencev kaže na obseg in pomen .včerajšnje reševalne vaje, ki je potekala tako v italijanskih kot slovenskih teritorialnih vodah, zajela pa je tudi zračni prostor obeh držav in Se bližnje Hrvaške. Kot je ob koncu dejal kapitan korvete Vin-cenzo Leone, so bili rezultati zadovoljivi, tudi glede na to, da so ugotovili, kaj morajo še izboljšati pri telekomunikacijah, saj sodelujejo razne operativne komponente, ki med sabo niso homogene. Sklepne tiskovne konference se je udeležil tudi slovenski pomorski direktor Bruno Potokar, kateremu je načelnik pristaniškega poveljstva in pomorski direktor FJK, kontraadmiral Sergio De Stefano, izrazil hvaležnost za sodelovanje, ki je bilo vzpostavljeno že pred časom, tudi ob resničnih reševanjih. De Stefano je med drugim še dejal, da je sodelovanje Slovenije, prvo pri taki akciji, skoraj zgodovinskega pomena.
Skupaj z vsemu drugimi plovili se je ob pomol pred pristaniškim poveljstvom privezal tudi patruljni čoln koprskega pristaniškega poveljstva.
Reševalna vaja je imela namen preveriti učinkovitost celotnega sistema pomorske pomoči, ki je v pristojnosti 10. MRSC (Maritime Rescue Sub-Center) iz Trsta, s sodelo-
vanjem uprav in ustanov, ki lahko učinkovito sodelujejo pri operaciji SAR ter pomorskih oblasti iz Slovenije, kot je predvideno v sporazumih SAR, ki so v fazi ratifikacije. Vaja je obstajala v iskanju ribiške ladje iz Gradeža, ki je potonila. Letalo je zatem ugotovilo, da je potopljena ladja v slovenskih teritorialnih vodah,
približno 6 milj pred ranom. Posegle so P011'1’, ske enote, prvi je na prišel patruljni čoln 822 SAR iz Trsta, ki J našel tri brodolomce-(predstavljali so ju je vzel na krov, tretjeg ’ vojaka, pa je reS.ilaZn. sadka helikopterja, dolomce so odpeljaj1 pomol Audace, kjer ]e lo osebje 118.
Solidarnostni koncert na Tržaški univerzi
V sredo in četrtek, 5. in 6. maja bo na notranjem dvorišču Tržaške univerze koncert raznih glasbenih skupin. Gre za dobrodelno prireditev v korist Kosovskih beguncev, s katero se bo zaključila nekajtedenska akcija zbiranja raznih potrebščin za begunce.
Prireditev prireja vsedržavno tajništvo študentov medicine v sodelovanju z organizacijo Arccs- Arcu in ob sponsorizaciji, ki jo je zagotovila tvrdka Illycaffe. Celotna akcija poteka v sodelovanju z odpravo Mavrica in z Italijanskim konzorcijem
za solidarnost CIS.(
Na koncertu bo nastopil tudi slovensKi
ansambel Kraški o v Carji, poleg njega p bodo ugrali še Soul
Bandido, Bandoma • Blues Etcetera, O sc a and the Flamin§ Starš, Sunrise, Rudl Mentali, Monpoisson
in drugi.
TRANSPADANSKA ŽELEZNICA / CELODNEVNI POSVET
OBČINA / NOVA PUBLIKACIJA
Nova proga v okviru evropske integracije
Demaffe: »Za njeno uresničitev bo potrebnih 10 let!«
Bistveni podatki o tržaških združenjih
Na srečanju je bil tudi podan obračun delovanja urada za stike z javnostjo
Za razvoj italijanskega severovzhoda kot tudi Slovenije oziroma držav, ki nameravajo v prihodnosti vstopiti v Evropsko unijo so bistvene hitre cestne in še najbolj železniške povezave, ki morajo biti vedno hitrejše bodisi za potnike kot za blago, nadvse pomembna so javna in zasebna fi-nansbanja. To je prišlo na dan včeraj v prostorih muzeja Revoltella v okviru celodnevnega posveta, ki so ga organizirali Tržaška občina, Dežela FJK in Odbor za transpadansko železniško progo (ki je del povezovanja med Lyonom in Ljubljano) in katerega so se udeležili vidni politični predstavniki kot tudi zasebni podjetniki iz Italije in Slovenije.
V jutranjih urah so analizirali študije, povezane z uresničitvijo nove železniške proge, ki naj bi preko Trsta povezala Benetke in Ljubljano (ti. transpadanska proga), popoldne pa je šel Poudarek na pomembnost
javnih in zasebnih finansiranj za zgradnjo proge med Trstom in Ljubljano, ko sta med drugimi spregovorili ljubljanski podžupan in odbornik oddelka za urbanizacijo Jože Dekleva ter diplomiran inženir gradbeništva in vodja službe za strategijo in razvoj Slovenskih železnic Blagomir Čeme. Značilnost bo med drugim visoka hitrost (na določenih odsekih do 200 km/h), v predvidevanjih pa je porast prometa oseb in blaga.
Zasedanje je odprl tržaški župan Riccardo Illy,
po mnenju katerega spada transpadanska proga v sistem evropskih infrakstruk-tur, saj igra krepitev železniških povezav bistveno vlogo pri oblikovanju t.i. petega koridorja (Barcelona-Kijev). Njena uresničitev bi bila velikega pomena za tržaško pristanišče in za povezave s koprsko luko kot tudi za FJK, ki je »ekonomska lokomotiva« Italije, kar zadeva Vzhod.
Včerajšnjega posveta se je udeležilo veC predstavnikov gospodarskega in pobtiCne-ga življenja. Med slednjimi
je bil tudi predsednik deželnega odbora Roberto Anto-nione, ki je med drugim povedal, da je že govoril z zakladnim ministrom Ciam-pijem in da so okoli tega v teku priprave za dogovor z itabjansko vlado.
Med govorniki je bil tudi deželni odbornik za prevoze VValter Santarossa. Po njegovih besedah je predvidena investicija v višini 3.500 milijard lir, od katerih bo 800 milijonov za poCetverjenje odseka Ronke-jug Trst, ki je danes zasičen. Nova železniška proga ne bo zgrajena v kratkem (10-12 let), je dejal predsednik upravnega sveta Italijanskih železnic daudio Dematte. Smer proge bi morala slediti avtocesti Benetke-Trst do Cer-vinjana in Ronk, pri Občinah pa bi tekla skozi predor v Vipavsko dolino v Sloveniji. Naj dodamo, da je družba Interferr že opravila študijo o možnostih izvršil-nosti načrta.
Aljoša Gašperlin
Včeraj so na tržaškem županstvu predstavili publikacijo o tržaških združenjih. Kot je podčrtal odbornik Mauro Tomma-sini, gre za nadvse koristno pobudo, saj publikacija prinaša osnovne podatke o približno 270 združenjih, ki so aktivne na različnih interesnih področjih. Na srečanju, ki se ga je z odbornikom Tommasinijem udeležil tudi predsednik tržaškega, občinskega sveta Ettore Rosato, je bil govor še o raznih informativnih službah, ki jih je relativno pred kratkim v korist občanov vzpostavila občinska uprava.
Poseben poudarek so na srečanju dali pozitivnemu obračunu delovanja urada za stike z javnostjo, ki so ga vzpostavili aprila ’96, in pa servisa namenjenega mladim, ki deluje dobro leto. Podčrtali so, da so z uradom skušali vzpostaviti Cim-boljši stik z občani, po-služili so se novih tehnologij in osnovali razne kanale kontaktiranja. Urad po eni strani nudi najrazličnejše informacije, istočasno pa tudi zbira predloge in morebitne proteste^ občanov. Nove službe med drugim omogočajo občanom vpogled v razne dokumente, ne da bi jim bilo treba dolgo Čakati, poskrbeli pa so tudi za prizadete osebe, tako je na primer gluhonemim namenjena posebna telefonska služba. Urad je tudi pripravil novo publikacijo o združenjih, redno ureja informativno glasilo o raznih občinskih službah in mesečno glasilo zinfor-macijami o raznih zapad-
Černe: »Finansiranja je treba poiskati v javnem in v zasebnem sektorju«
Vodja službe za strategijo in razvoj Slovenskih železnic Blagomir Černe, ki se je udeležil včerajšnjega posveta o novi železniški progi B enetke-Trst-Ljublja-na, nam je ob robu zasedanja povedal, da so Italijanske železnice preko družbe Interferr in v sodelovanju s Slovenskimi železnicami opravile študijo o možnostih uresničitve proge, tudi kar zadeva slovensko stran.
Finansiranja gre iskati bodisi v javnem kot v zasebnem sektorju, ki morata v tem smislu sodelovati. Republika Slovenija je namreC mnenja, da je treba pri načrtovanju take proge pritegniti vse možne vire prispevkov. Slednje gre 'poi-
skati tudi v javnih proračunih in v privatnem kapitalu, saj je izvedba takega načrta nujna in neobhodno potrebna.
O priključitvi Slovenije v Evropsko unijo je Čeme menil, da si v tem duhu v sosednji državi pričakujejo pomoč iz ustreznih skladov EU, kot tudi kasneje pri gradnji proge. Naj omenimo, da je slovenski parlament sprejel program razvoja strukture Slovenskih železnic leta 1996. V zvezi z načrtovano novo železniško progo je Čeme nazadnje vnovič podčrtal njeno pomembnost za povezovanje Zahod-Vzhod in poudaril, da bi se morala gradnja na slovenski strani pričeti po letu 2005.	A.G.
KJA POBUDO ENAIP / TEČAJ IN SEMINARJI
NENADNA SLABOST
Pomorski turizem v XXI. stoletju
Poleg drugih je sodelovala tudi Občina Devin-Nabrežina
Ponudba, ki bi zaobjemala samo »sonce, mor-)e> diskoteko«, na zadošča več, turistu je tre-°a ponuditi še kaj druge-8a> spoznavanje običajev, zgodovine, kulture Majev, ki jih obišCe, omogočiti mu je treba razne podmorske fotografske safarije in podob-jj0' V ta namen je tržaški BNaip z deželnim finan-ojranjem evropskega socialnega sklada ter s sodelovanjem občin Savudrija, Devin-Nabrežina, "Ulje in Gradež priredil teCaj 400 ur, namenjen ^Upravljanju naturali-sjiCnega pomorskega tu-rizma«: tečajnike seznanjajo z vsem, kar bi Pm koristilo pri boga-lenju ponudbe na turi-sUcnem področju v XXI. stoletju, preko nekaterih seminarjev pa bodo s jum seznanili tudi druge, Lj se ukvarjajo s podobnimi vprašanji. Poleg 0snovnih spoznanj (tehnike komunikacije, splo-
šna in sektorialna določila, upravljanje podjetij) so ponudili tudi osnove pomorske fizike, kemije in biologije, ribolova, marikulture, podmorske fotografije Itd. Organizirali so tudi nekaj študijskih obiskov v Gradežu, Devinu-Na-brežini, Trstu, Miljah, Piranu, Umagu ter drugih krajih, kjer so se tečajniki neposredno seznanili s turistično ponudbo v vsem Tržaškem zalivu ter ob istrski obali do Umaga. Prav v Umagu je bil konec prejšnjega meseca seminar o »tehničnih in ekonomskih smernicah za izgradnjo ter vzdrževanje sredozemskega pomorskega akvarija«. Seminar je ENAIP priredil skupaj s savudrijsko turistično ustanovo, z oddelkom za biologijo na tržaški univerzi ter krožkom »Is-tria«. Predvideno je, da v Savudriji postavijo akvarij ter kulturni center za
proučevanje dejavnosti, ki so povezane z morjem, in sicer v prostorih tamkajšnjega svetilnika. V Savudriji bo 5. in 6. maja, v restavraciji »Da Mario«, seminar o o ribji kuhinji.
Na teCaju ENAIP sodelujejo tudi slovenski in hrvaški študentje, saj so si ga zamislili kot spodbudo pri pojmovanju Tržaškega zaliva kot integriranega sistema komplementarnih ponudb, od krajših pomorskih potovanj, ki bi zaobjele tako skalnate kot peščene obale, od Strunjana do Barbane, od peščin pri Savudriji do peščin pri Lignanu in Gradežu ter do zaščitenih pomorskih območij, ki jih ustanavljajo. Pri tem pa ne pozabljajo na notranjost, ki je bogata z zgodovino, kulturo, naravnimi lepotami ter pristnimi proizvodi in gastronomskimi posebnostmi.
Pridržana prognoza za priletnega moTocikiista
Z motornim kolesom je bil namenjen v mesto, po poti pa ga je obšla slabost, izgubil je ravnotežje in padel na asfalt: sedaj se bori s smrtjo v katinarski bolnišnici.
Do nesreče je prišlo vCeraj zjutraj, nekaj pred 9. uro: tedaj se je 62-letni C.M. peljal po Rebri za Greto, nenadoma se je znašel na tleh, lažje se je udaril. Reševalci službe 118, ki so prihiteli skupaj z mestnimi redarji, so mu poleg udarcev ugotovili tudi nekaj odrgnin, vendar jih niso skrbeli udarci in odrgnine, temveč slabost, ki ga je obšla. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje, njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo hudo.
Pribežnikom pomagali ilegalno preko meje
Slovenska državljana, 27-letni Branko Erker in 30-letni Aleš Njegovan, ter 31-letni avstrijski državljan Ermana Hrovat, se bodo 14. junija znašli pred sodnikom, dolžijo jih, da so 18 tujcem pomagali pri ilegalnem prehodu meje. Trojico so aretirali pred Časom in je še v koronejskih zaporih, dolžijo jo tudi izkoriščanja prosr-titucije. Med osebami, ki so jimpripeljali v Italijo, je bilo tudi nekaj vzhodnoevropskih deklet, ki naj bi bile po prepričanju obtožencev namenjene prostituciji.
Istega dne, 14. junija, se bo pričel proces tudi proti dvema Kosovarjema, Samiju Žani in Heleni Gulič. Dolžijo ju istih kaznivih dejanj, omogočanja ilegalnega prehoda meje ter izkoriščanja prostitucije. V skupini, ki je z njunim posredovanjem pripotovala v Italijo, so odkrili nekaj deklet. Ugotovili so, da bi morala oditi oditi v Perugio, kjer jih je Čakala žalostna usoda, končala bi na pločniku. Tudi Žana in Guliceva sta še v ječi.
lostih in podobnem.
»Informagiovani« je urad namenjen mladim, ki deluje dobro leto. Mladim posreduje informacije tako o študiju in možnostih zaposlovanja, kot tudi o kulturnih pobudah in drugih oblikah preživljanja prostega Časa. Na voljo ima sodobno opremljen arhiv, mladim nudi možnost brezplačne
»plovbe po internetu«, služba ima dva sedeža, informativna agencija, ki jo upravlja zadruga »La Quercia«, je v Ul. Gatteri 12, informacijski center pa na Trgu Unita 4/e. Na včerajšnjem srečanju so orisali še druge pridobitve, na primer avtomatizirano službo za plačevanje pristojbin in glob in razne informacijske službe.
NOVICE
Fernetiči: Nobile ni več nadzornik postajališča
Giovanni Bettio je bil včeraj izvoljen za novega predsednika nadzornega odbora tovornega postaja-hšča pri Fernetičih. Iz novega odbora je izpadel dosedanji predsednik, zastopnik repentabrskega občinskega sveta Giusepp Nobile, H je bil v svet izvoljen na listi. Slo je za pravi udar, zaradi katerega je zastopnik Občine Trst polemično zapustil sejo.
Sporočilo Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole obvešCa, da je Deželni šolski urad dne 28. aprila 1999 objavil razpis rednega natečaja, po naslovih in izpitih, za stolice in dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg. Sv. Antona, 6., do petka, 28. maja 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Carduc-ci, 8., ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30, (tel./fax 040 370301).
»Moja mala domovina«
Na sedežu združenja esperantistov v Ul. Crispi 43 so odprti razstavo otroških risbic, ki so jih pripravili v okviru mednarodnega natečaja »Moja mia domovina«. Pobudnik je poljsko mesto Milanovvek, ki slavi stoletnico obstoja, tržaški organizatorji pa so pobudi zvrstili v okvir »Projekta: deklice in dečki, mesta in Evropa«. Sliakrski natečaj v Trstu so organizirali tržaško združenje esperantistov, koordinacijski odbor pešcev COPED, 11. didaktično okrožje in združenje Camminatrieste. Otroške risbice bodo na ogled še danes do 17. do 20. ure in jutri od 10.30 do 13. ure.
Tečaj UNICEF
V	ponedeljek, 3. maja, se bo s posegom pedagoginje Elvie Perosa zaključil izpopolnjevalni teCaj »Na strani otrok«, ki je namenjen staršem in uCnemu osebju in ki ga prirejata UNICEF ter Občina Trst. Srečanje bo ob 17.30 na inštitutu Volta v Ul. Monte Grappa 1.
Elvia Perosa je že leta angažima z UNICEF, najprej v Bocnu in sedaj v naši deželi, pri uveljavljanju »nove kulture otroštva«, za katero si prizadeva mednarodna konvencija o pravicah otroštva iz leta 1989. Predstavila bo svoj resnično revolucionarni koncept »Skupaj delajmo za otroke: starši in uCno osebje«, pri katerem so aktivno sodelovali prav starši in učno osebje.
Tečaj astronomije
Danes ob 16.30 se bo zaključil usposobljenostih tečaj za učno osebje v osnovnih šolah, ki ga je priredila astronomska opazovalnica. Bodisi s tem tečajem (ki ga bodo ponovili), kot tudi z dragimi dejavnostmi pri opazovalnici, ki jo vodi Fabio Mardirossian, žefijo utrditi svoje vezi z mestom. TeCaj je potekal pri Bazovici, kjer sprejemajo tudi obiske (predhodno se je treba javiti po faxu 040-309418): v nekaj mesecih je prišlo na stotine obiskovalcev iz Trsta, a tudi iz dragih krajev države ter iz Avstrije, saj v opazovalnici razpolagajo s številnimi teleskopi.
Štipendije »Ugo Imeri <
V	spomin na oCeta Uga hnerija je Giorgio Imeri dal na razpolago tržaške ekonomske fakultete tri štipendije po 1.500.000 lir ter dve diplomski nagradi po 2.500.000 lir. Prošnje je treba nasloviti do 6. junija letos, razpis pa je na razpolago na strani web www.econ.univ.trieste.it pri besedilu štipendije (»borse di studio«).
Omejitve zakona o zasebnosti
Tržaška občinska uprava je sporočila, da ne bo veC sporočala vsak dan sproti podatkov o rojstvih in smrti ter tedensko o porokah: tako nalaga zakon o obravnavanju zasebnih podatkov iz decembra 1996. Čeprav se zavedajo, da je rubrika zelo brana, bodo odslej posredovali samo številke, brez imen.
STARI OBIČAJI PO VASEH DOLINSKE OBČINE
DOM JO / REVIJA LJUDSKIH HARMONIK
Cas postavljanja majev v Bregu
Predsinočnjim so peli prvo Barč'co v Boljuncu
Jutri bo odjeknil Glas harmonike
Prireditev je priložnost za srečanje ljudskih godcev iz raznih krajev tostran in onstran meje
Postavljanje majev v Bregu je prav gotovo tisti ljudski običaj, ki najvid-neje oznanja pozdrav novemu letnemu Času v naših krajih: nocoj bo zato v nekaterih breških vaseh zelo živahno! V Boljuncu bodo fantje in možje ob 21. uri peli drugo Barč’co (na posnetku prizor s predvčerajšnje, prve letošnje Barč’ce), najmlajši pa bodo spet »cukali« topolovo vejo. Nato se bo po običajnem obredu zaCelo okraševanje in postavljanje maja, za katerega je košati bor kar nekaj dni pripravljen in skrbno zastražen. V večernih urah pa bodo podobno obredje oživeli še v Pre-benegu, v Borštu, v Ric-manjih in GroCani, ki sodi mad najmlajše vaške
skupnosti, v katerih se pac postavljanje maja ponovno obuja. V Prebe-negu, kjer bo postavitvi sledil tudi vsakoletni
kres in v Ricmanjih, je pri teh opravilih vidnejše sodelovanje domačega kulturnega društva. V Borštu pa za maj
skrbita fantovska in dekliška: podobno kot v Dolini, na »lentjeno« cepijo Češnjo, maj pa okrog polnoči dvigajo še s »tirfor-dom«, posebno obliko vinCa.
Medtem ko se v teh vaseh posvečajo postavljanju majev, se v Dolini fantovska in dekliška zbereta še na zadnji uri, ki je posvečena predvsem preverjanju vsega opravljenega za izvedbo vsakoletne Majence. Fantje gredo nato po topol, ki bo vse do prvomajskega predvečera do zadnjega dneva vaškega praznika (letos kar enajst dni) krasil središče vasi na K’luži. Ob topolu v Dolini tudi prvič zapojejo pesmi, ki bosta nato spremljali posamezna dogajanja ob Ma-jenci.
Ko se bo nočno vrvenje umirilo, pa bodo prvomajsko jutro pozdravile budnice, za katero zvesto skrbijo domači godbeniki.
(dam)
FILM / OD DANES V KINU ALCIONE
Paskaljevičeva »Smodnišnica«
Premiera z Alpe Adria dnema - Uspešnica v Italiji in v tujini
Kot vsako leto bo prvomajski popoldan popestrila revija ljudskih harmonik, ki jo ob Kulturnem centru Antona Ukmarja - Mira pri Dom ju prireja do-maCe KD Fran Venturini. Netekmoval-no, prijateljsko srečanje godcev z naslovom Glas harmonike se bo zaCelo ob 14. uri, trajalo pa bo pravzaprav toliko, kolikor bo prijavljenih nastopajočih posameznikov ali skupin. Gre namreč za svojevrstno prireditev, na kateri se srečajo ljubitelji ljudske in narodno-zabavne glasbe z raznih koncev in krajev: srečanju zagotavlja mednarodnost udeležba iz Slovenije, še posebno iz sosednje Istre. Posebno vzdušje pa daje prireditvi mešanica krajevne pripadnosti, tudi narodnosti, ki se zbere pri Domju: godci predstavljajo najrazličnejša okolja, od mestnega do Cisto vaškega, od kraškega do istrskega, od obmorskega do goratega, zaigrajo Tržačani, Istrani, Furlani, Kraševci, Gorenjci, pa tudi Korošci in - po navadi - se ob priložnosti pojavi še godec iz kakega še bolj oddaljenega kraja. V prvi vrsti gre za imenit-
no, razgibano vzdušje, za katerega godci poskrbijo pred, med in seveda po nastopu!
Kot rečeno, traja koncert toliko, kolikor je nastopajočih: Cas .prijave pa traja običajno tudi med samim izvajanjem srečanja, tako da bomo z letošnje število udeležencev pravzaprav zvedeli šele na prireditvenem kraju. Glas harmonike pa je v vseh teh letih doživel kar visoko udeležbo: ni bilo namreč malo takih izvedb, na katerih je zaigralo 50 do 60 godcev. Glas harmonike pomeni tudi priložnost za srečanje ob družabnosti, za katero poskrbijo dobro založeni kioski. Tudi letošnjo izvedbo godCevskega sreCaja bo obogatila razstavna ponudba: tako so odborniki KD Fran Venturini postavili fotografsko razstavo Maria Magajne, posvečeno dogodkom izpred 54 let, in sicer z naslovom Prvi maj 1945. Odprtje razstave bo še isti dan, torej jutri, 1. maja tl., okrog 14.30, ko bo zapel tudi domači MoPZ Fran Venturini pod vodstvom Ivana Tavčarja. Koncert godcev pa bo takoj zatem.	(dam)
V NJEM POTEKA BOGATA DEJAVNOST
Gropajci so ponosni na svoj dom
Do konca leta bodo v Zadružnem domu urediti tudi društveni bar
Dela v Zadružnem domu v Gropadi so v glavnem pri koncu. Manjka samo ureditev bara, v katerem bi se potem lahko srečevali domačini. Neuradna predstavitev pa je potekala že v začetku marca, ko so na krajšo slovesnost povabili tako predstavnike sponzorjev kot tudi predstavnike političnih in kulturnih organizacij, ki so soudeležene pri delu za novi dom.
Bilo je leta 1986 ko so predstavniki društva in zadruge odkupili zemljišče in domačijo, na kateri stoji sedaj Zadružni dom, sedež kulturne in družabne dejavnosti. Pred domom je že urejeno dvorišče, na katerem bodo sedaj potekale razne poletne prireditve.
Lastnica doma je Gospodarska zadruga. V njem je lepo urejena dvorana, do konca leta bo urejen še bar. V prvem nadstropju pa so še manjša dvorana za
vaje zbora in sestanke. Potem sta tu še dve sobi: ena namenjena mladim in njihovi dejavnosti, druga za pisarniške posle. Pod glavno dvorano je še velika klet, v kateri so že do sedaj potekala razna srečanja; pa tudi vnaprej bo ta prostor služil za pripravo raznih prieditev.
»Da smo zmogli vsa ta dela, so nam povedali nekateri predstavniki društva, se moramo zahvaliti domačinom za njihovo prostovoljno delo in tudi denarne prispevke. Potem smo dolžni zahvalo Kraški gorski skupnosti in Zadružni kraški banki. Vsem res iz srca hvala.«
V dvorani Zadružnega doma poteka dvakrat tedensko telovadba za otroke in tudi odrasle, ki jo vodi Petra KrižmanCiC. Tu poteka tudi teCaj za diatonično harmoniko, ki ga vodi Alessandra Mignac-ca; udeležuje pa se ga 10 gojencev.
N.L.
Film »Smodnišnica« (Bure baruta- It. La pol-vieriera) beograjskega režiserja Gorana Paskalje-viča je kot nalašč za razumevanje sedanje balkanske tragedije. Beograd, ki ga vidimo na filmskem platnu, ni izmišljeno mesto, a je žal realna in kruta podoba današnjega trenutka, v katerem noro nasilje prevladuje nad vsem ostalim. Vse se dogaja v eni sami dolgi noCi, ki ji ni videti konca.
»Smodnišnico« je Pa-skaljevič predstavil na zadnjem beneškem filmskem festivalu, kjer je togi organizatorji niso hoteli uvrstiti v uradno selekcijo. Nekateri menijo, da tega niso naredili na pritisk Emirja Kusturice, ki s Paskaljevičem ni v najboljših odnosih, kakorkoli že pa je film doživel izjemen uspeh. Navdušeno ga je sprejela tudi tržaška publika Alpe Adria Cinema in lep sprejem doživlja v teh dneh po vsej Italiji. »Smodnišnico« bodo od danes dalje predvajali tudi v tržaški kinodvorani Alcione.
PaskaljeviC, ki živi med Parizom in Beogradom, je ob rimski pre-
mieri svojega filma ocenil tragedijo svojega naroda. Obsodil je letalske napade zveze NATO, ki po njegovem prizadenejo le navadne ljudi in ne MiloševiCevega režima, s katerim je vsekakor režiser od vedno v ostrem političnem sporu. Zahod je po njegovem zadal hud, Ce že ne smrtni udarec itak šibki in med sabo skregani skrbski opoziciji in ni kdovekako pomagal kosovskim Albancem, s katerimi PaskaljeviC sočustvuje. Kot vidimo trezne in uravnovešene besede, ki bodo gotovo še poglobile spor med režiserjem in MiloševiCevo vodilno garnituro.
Paskaljevicev film so predvajali tudi v Beogradu in v drugi sbrskih mestih, kjer je doživel izjemen uspeh. Všeč je bil predvsem mladi skrbski publiki, ki v prvi osebi in na lastni koži doživlja dolgo predolgo tragično balkansko noC. »Smodnišnica« je povzeta po gledališkem delu mladega makedonskega avtorja Dejana Dukov-skega, ki se je svojCas udeležil predstavitve filma na festivalu Alpe Adria Cinema.
LIKOVNA DELAVNICA
»Mavrica v noči« se je iztekla
Delavnica je potekala na vseh šolah svetoivanskega ravnateljstva
Delevnica Mavrica v noči, ki jo je v izredno ustvarjalnem vzdušju in izvodila likovnica Vesna BenedetiC na . delki bodo pred koncem šolskega leta osnovnih šolah svetoivanskega didak- zbrani na skupni razstavi. Pobudnik Učnega revnateljstva, se je prav v teh	uspešnega dogodka je bilo združenje
dneh iztekla z zadnjim srečanjem na	Lupusinfabula, ki je pobudo uresničilo
šoli Otona Zupančiča (kot je razvidno z dragocenim sodelovanjem svetoivan-na sliki). Delavnica, pri kateri so sode- skega didaktičnega ravnateljstva in potovali vsi razredi štirih šol, je potekala družnice Nove tržaške kreditne banke.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
30. aprila 1999 PIJ
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.14 - Luna vzide ob 19.58 in zatone ob 6.14
Jutri, SOBOTA,
1. maja 1999
PRAZNIK DELA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,1 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 81-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,6 stopinje.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 26., do sobote, 1. maja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 040 365840), Ul. Commerciale 21 (tel. 040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998).
Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 040 767391).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO 3______OBVESTILA
ARISTON -	15.30,
17-45,	20.00,	22.15
* Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes.
Ob 0.15 »The Blues “fothers« i. John Belushi, Dan Aykroyd.
EXCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Fino a prova contraria« r.- i. Clint Ea-stwood, Diane Venora, Ja-mes Woods.
excelsior azzur-
RA - 17.40, 19.50, 22.00 ®Scherzi del cuore« r. JVilliam Carroll, i. Sean Connery, Gena Rowlands, O. Anderson.
ambasciatori -
15'45, 17.50, 20.00, 22.15 ®A prima vista«, r. Irwin Winkler i. Val Kilmer Mira S or vino.
GIOTTO MULTISALA
1 (Ulica Giotto 8) - 15.45, l7-50,	20.00,	22.15
“Plunkett & Macleane«, i. Roberto Carlaile, Liv Ty-
GIOTTO MULTISALA
“ ' 15.30, 17.40, 19.55, “f-15 »I miserabili«, r. “Ule August, i. Liam Nee-l?11, Geoffrey Rush, Uma 1 uurman.
NAZIONALE 1 - 16.30, 1®-20, 20.15, 22.15, 24.00 ®Taxxi«, i. Sam Naceri, Marion Cotillard.
NAZIONALE 2 - 15.45, ^JAO, 20.00, 22.10, 24.00 I tto milimetri, delitto a Uci rosse« r. Joel Suhu-JUacher, i. Nicolas Gage, J°aquin Phoenix.
NAZIONALE 3 - 15.30, 17 40, 19.55, 22.15 »Le Parole che non ti ho det-p0<< i. Kevin Kostner in ^aul Newman.
NAZIONALE 4 - 15.45, . -45, »La vita e bella« r. -• Roberto Benigni. Ob pP-lS, 22.15, 24.00 »Psy-Uo« r. Gus Van S ant, i. cj|nce Vaughan, Anne He-
MlGNON - 16.00 -u.30 «La reporter«. Pre-Povedan mladini pod 18. Ob 22.15 »Virus« i. Uiie Lee Curtis, Donald atherland, Joanna Pacula CAPITOL - 16.00, a ,0°. 20.00, 22.10 »Patch JJUams«, i. Robin Wil-uatjis.
ALCIONE - 18.00,
PO, 22.00 »La polvelie-k.® J' Goran Paskaljevic, i. Jok ManojJ°v*c’ Mirjana
PRIREDITVE
RD SKALA iz Gropade
^ 1 vaščane na nocojšnji acetek praznovanja 1. aja ob 20. uri. MeSani j^ski zbor bo najprej za-Pai nekaj pesmi pred spo-arakom padlim v vasi, popase - -
Q()»-	— -
y viaeo-kasete društvu pripri Praznovanju 50 P°stavitve spo Padlim v NOB.
RD SLOVAN !fbl na proslavi 'n®).a. Spored: da vPnla ob 20.30 p i. Uca na spomer ‘m v NOB; ob 2 Prostorih Gozdne Predstavitev vidi
SO-letnici po:
^filUnilra rrarllirr
U i aQriCah, sle KD Slova
?	in IV.
a^fe priredijo Prtla tradicion; r°.h°d na Koke f1 Počastitev dlih vašCano’ j .6riiku. Nasto vPa- Ob 21.3C
Vahp’ ob 22- U!
abl)eni.
v RD FRAN VE
la 1 jutri, v s a)a ob 14. uri u?^alno rev
^RMonike
_ 6tUer
a.1 Domju. Na Jazstava sli! 45« Maria M
BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi vse prebivalce Barkovelj, pa tudi druge, danes, 30. aprila ob 17. uri na barkovljansko pokopališče, na spominsko svečanost v počastitev padlih za svobodo. Program bo izoblikovala barkovljanska mladina.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE VZPI-ANPI in Mladinski krožek s Pro-seka-Kontovela prirejata prvomajsko proslavo danes, 30. aprila, ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Nastopili bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka. Napovedovala bo tov. Ksenija Starec.
SLOVENSKI KLUB obvešča, da je denarne prispevke ZA ŽRTVE VOJNE mogoče nakazati na tekoči račun SK pri NTKB St. 01-10071 Se danes, 30. aprila.
SKD VALENTIN VODNIK iz Doline obveSCa slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da danes, 30. aprila zapade rok za prijavo na tradicionalno razstavo domačih likovnikov v okviru Majence. Za pojasnila zglasite se v večernih urah na tel. št. 040 228562
fTT etprO
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
KROŽEK KRAS prireja od danes, 30. aprila do torka, 4. maja Prvomajsko slavje pod šotorom na Opčinah. Danes, 30. aprila ob 19. uri okrogla miza na temo informacija in dezinformacija vojne, nato ples z ansamblom Oa-si. Jutri. 1. maja ob 13.30 odprtje kioskov, pozdravni govori, koncert Godbe na piahala V. Parma iz Trebč, ples z ansamblom Status symbol. V nedeljo, 2. maja ob 16. uri koncert TPPZ Finko Tomažič, ples z ansamblom Adria kvintet. V ponedeljek, 3. maja ob 19. uri debata na temo Naš ne vojni, sodeluje predstavnik državnega vodstva SKP Ra-mon Mantovani, koncert skupine Paolo Paolin & i rocciosi. V torek, 4. maja ob 19. uri koncert za mir z raznimi skupinami.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
KROŽEK 1. MAJ prireja jutri, 1. in v nedeljo, 2. maja v Ljudskem domu v Pod-lonjerju praznik.
JAMARSKO DRUŠTVO
DIMNICE vabi na ogled Svete jame pri Socerbskem gradu, jutri, v soboto, 1. maja od 11. do 18. ure. Obiskovalci bodo lahko v spremstvu vodičev spoznali edino podzenmo cerkev pri nas, od koder se bodo spou-stili po stopnicah do ostankov graščakove vinske kleti.
MAJENCA ’99 in ORGANIZACIJE IZ DOLINE vabijo vse vaščane na CiSCenje vasi, ki bo v nedeljo, 2. maja. Zbirališče v Sanci ob
8.30.
SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicold 27/A, obvešča, da bo v nedeljo, 2. maja ob 18. uri tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred mašo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 3. maja na srečanje s pisateljem Alojzom Zidarjem ob izibu njegove knjige Slovenski narod pomni in obtožuje. Avtorja bosta predstavila Jože A. HoCevar in Milan Gregorič. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob
20.30.
PRIMOTOR KLUB vabi elane na sejo, ki bo v sredo, 5. maja ob 21. uri v baru Pe-taros v Borštu (pri Lj’ni). Na dnevnem redu bo organizacija motoshoda.
VSEM KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM -napovedana izobraževalna tečaja za prilagoditev zako-
Xenija,
žal nam je za spodrsljaj. Pomagaj nam zrasti. Mladi pevci
nodajnemu odloku št. 155/97 (upoštevanje higienskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah) bosta potekala v četrtek, 6. maja v dvorani KRD Dom BrišCiki in v petek, 14. maja v mali dvorani SK centra v Zgoniku, od 18. do 22. ure. V najkrajšem Času naj se kulturna oz. Športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na enem izmed zgoraj navedenih tečajih: za prijave in morebitna dodatna pojasnila se obrnite na urade ZSKD (tel. 040-635626) in ZSSDI (tel. 040-635627).
KLUB PRIJATELJSTVA prireja v Četrtek, 6. maja ob 16. uri v Ul. Donizetti 3, predvajanje diapozitivov. Prof. Sonja Gregori bo predvajala Vtise s potovanja po zahodni Canadi ali Kanata takkakaw. Vljudno vabljeni!
OBVESTILO REJCEM -Kmečka zveza vabi svoje elane rejce, ki prodajajo mleko neposredno na domu, da sporočijo njenim uradom točen podatek o količini prodanega mleka v obdobju od 1. aprila 1998 do 31. marca 1999. Omenjeni podatek izhaja iz razpredelnice v katero beležijo mesečne prodaje. Glede na to, da je treba omenjeni podatek sporočiti Ustanovi za Kmetijsko Tržišče (nekdanja AIMA) najkasneje do 10. maja, so rejci zaprošeni, da zgoraj zapisano Cimprej storijo.
SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stu-beljevi domačiji v Sempo-laju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizacijskih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. St. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno, bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek.
MOSP (Ul. Donizetti 3) vabi na ART SCHOOL - OD ZAČETNIKA DO UMETNIKA. Ce se želiš naučiti tehnik risanja in slikanja ali izpopolniti že poznane tehnike, pridi VSAK TOREK, ob 20. uri na Ul. Donizetti 3.
KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za Sagro. Dela potekajo vsak dan.
SD BOR IN KD SLAVKO
ŠKAMPERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj v Času od 28. junija do 30. julija od pone-delka do petka od 8. do 16. ure. Za vpis in informacije od 9. do 15. ure na sedežu društva ali po tel. 040-51377.
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta‘od 8. do 17. ure; 2.) poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
SKLAD MITJA CUK ob-
veSCa, da organizira v okviru svetovalnice za vzgojo in razvoj pri logopedinji skupinsko korekcijo nepravilne izgovorjave glasu R. V poštev pridejo otroci osnovnih Sol. Število mest je omejeno. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 040-212289 v dopoldanskem Času.
IZLETI
SK BRDINA obvešCa, da je odhod na ledenik danes, 30. aprila popoldne in vrnitev v nedeljo, 2. maja. Za informacije tel. št. 040-212859 in 040-214312
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Vpisovanje do 15, maja v novi knjigarni Fortunato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ -STOJAN v sodelovanju s krožkom KRUT prireja v nedeljo, 16. maja 1999 enodnevni izlet v Dražgoše, Kropo in Bled. Vpisuje Zofi Sirk do 30. aprila med 10 in 13. uro (tel. 040-220251).
ŽUPNIJA REPENTA-BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Li-sieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Prostih je še 6 mest. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. št. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
ISCEM DELO kot pomočnica v gospodinjstvu ali pri varstvu strejsih oseb. Tel. 0338-4464043 (od 14. do 16. ure).
MEDNARODNO
PODJETJE nudi možnost zaposlitve v industrijskem sektorju. Delovno okolje: R. Slovenija, dežela Veneto in dežela Lombardija. Pogoji: višješolska izobrazba, znanje slovenščine in italijanščine (zaželjena je angleščina), pripravljenost na bivanje zunaj doma. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro INDUSTRIJA.
PODARIM prijazne psičke, že cepljene. Tel. na St. 040-228781 ob uri obedov.
NUJNO išCem izkušeno
frizerko. Tel. St. 040-228351 v delovnih urah.
DARUJEM dve uporabljeni spalnici potrebnim slovenskim družinam. Tel. na St. 040/422679.
PRODAM opremo za potapljanje v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na st.
040-941065.
PRODAM zemljišče, nezazidljivo, 4.000 kv. m, dostop z avtom, 200 m od ceste za Repen. Cena 48 milijonov lir. Tel. na št. 040-213267 ob urah kosila.
PRODAM motorno kolo Aprilia Tuareg 50, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040-228794.
PANDA 4X4, letnik 89, v odličnem stanju, dodatne štiri zimske gume s platišči, prodam za 2.000.000 lir. Tel. na št. 040-299259 v uradnih urah.
DARUJEMO dve mali psički, po mesec in pol stari, majhne rasti. Kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040-630171.
PRODAM spalnico, letnik 1920, v dobrem stanju (original tržaški model), iz Češnjevega lesa (2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, predalnik). Tel. št. 040-575145.
PRODAMO zazidljivo zemljišče v Standrežu. Za informacije tel. St. 0481-20494 od 13. do 14. ure.
ZA 2.200.000 lir prodam Ford Transit, na bencin, v dobrem stanju. Klicati zjutraj ali zvečer na št. 040-291145.
PRODAM Seat Ibizo SE 1400, v odličnem stanju,
16.000	km, julij ’98, po ugodni ceni. Tel. St. 040-44425 v večernih urah.
PRODAM Alfa 75, rdeče barve, v dobrem stanju s komaj opravljeno revizijo, letnik ’89, po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na St.
040-251039.
OPENSKI VRTEC potrebuje železno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. ure na tel. St. 040-213339.
OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Emil Puric, Repen st. 15.
OSMICO je odprl Berto Skerk v Trnovci St. 4.
OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot - Spjelni v Nabrežini, stara vas št. 10.
OSMICO je odprl Severine Sedmak, Kriz 109. Toči belo in Cmo vino.
OSMICO je odprl Boris Skrek, Praprot št. 20.
OSMICO je odprl Pepi Rapotec, Prebeneg St. 18. ToCi belo in cmo vino.
GRUDEN MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci, St. 17.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
OSMICO je odprl Mario Zobec, Zabrežec št. 10.
OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforlja. Toči belo in Cmo vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. ToCi belo in Cmo vino.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
OSMICO je doprl Stubelj v Sempolaju.
KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonella se priporočata za obisk.
PRISPEVKI
V	spomin na moža, očeta in deda Karla Mikolja darujejo žena in otroci
100.000	lir za OD Bor,
100.000	lir za SZ Sloga in
300.000	lir za COS 1. maj 1945 v Zgoniku.
Namesto cvetja na grob gospoda Karla Mikolja darujejo Mirjanine kolegice
180.000	lir za osnovni šoli Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža in COS 1. maj .1945 v Zgoniku.
Ob 25. obletnici smrti Karla Doljaka darujeta sinova Berto in Renato
50.000	lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob
Ladislava Sirce daruje Franko Milic z družino "50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Ladislava Širco daruje dmžina Mislej
15.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Ladislava Širco darujeta Dragica in Franko Peric 25.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Ladislava Sirce daruje Darka Semec 20.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Ladij a Sirce darujeta Milena in Vilma z družino
100.000	lir za SKD Ce-rovlje-Mavhinje.
Namesto cvetja na grob Ladij a Sirce daruje družina Legisa 50h00 lir za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin na Ladija Širco daruje Eda iz Križa
30.000	lir za žrtve vojne (Slovenski klub).
V	spomin na Liano KriSCak darujeta Gracijela in Aleksij 100.000 lir za popravilo SKD Barkovlje.
V	spomin na Mirota Blazino dam j e brat Angel z dmžino 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Mirota Blazine damjeta Lidija in Vilma Grilanc
50.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na Mirota Blazino daruje družina Bukavec (Prosek) 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob 19. obletnici smrti Danila Ukmarja - Slovenca dam j e družina 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina dragega Ladija Sirce darujeta Franc in Paulo Catto-nar 50.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na nepozabnega Ladija Širco daruje Sergio Kante z družino
50.000	lir za Vaško skupnost Praprot.
Ob težki izgubi dragega očeta in moža izrekamo družini Pipan iskreno sožalje
Martina, Barbara, Tjaša T., TjaSa G., Marina ter družine Skerk Bruno, Marta in Boris
Ob izgubi dragega odeta izrekamo dijaku Tomažu in njegovim dragim občuteno sožalje
vsi z Liceja Prešeren
Ob težki izgubi dragega prijatelja Rajka sočustvujejo z Marjetico in družino
Edvin, Marija in Alejandra
Ob smrti dragega brata Rajka izrekamo Majdi in družini iskreno sožalje
vsi pri TFS S tu ledi
Ob težki izgubi dragega Rajka Pipana se pridružujejo žalovanju družine in svojcev
Fabio, Sonja, VVerner in Ingrid Sancin
Vsi na Zavodu
sočustvujemo z Majdo in ostalimi svojci ob tragični smrti brata Rajka
Ob prerani izgubi našega bivšega pevca Rajkota izreka KD RdeCa zvezda občuteno sožalje Marjetici, Borutu, Tomažu in vsem svojcem
Dragi Borut, tebi in družini izrekam iskreno sožalje ob nenadni izgubi dragega »tatkota«. Veselje in volja do življenja, ki jo je nosil v srcu, naj vas spremlja skozi vse življenje
Damijana z družino
Ob težki izgubi prijatelja Rajka izrekata družini in svojcem iskreno sožalje
družini Flego in Sossi
Marjetica, Borut in Tomaž, blizu smo vasi neizmerni bolečini
Ondina in Miro Oppelt z družino
S svojci žalujejo
Pavla in Beni Fachin, Barbara Gruden, Licia in Paolo Ghersina
t
Kruta usoda te je prerano odtrgala od nas, ljubi
Rajko Pipan
Z neizmerno bolečino v srcih tvoji Marjetica, Tomaž in Borut z Damijane
Od tebe se bomo poslovili danes, 30. aprila 1999 ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v s amatersko cerkev.
Samatorca, Trst, Salež, 30. aprila 1999
Dragi
Rajko
s hvaležnostjo in veliko ljubeznijo te pozdravljamo
oce Maks, sestra Majda in Pavel z Valentino, bratje Mario, Robert in Laura z Roberto in Erikom ter VValter in Serena z Matteom in Marvinom
Zadnji objem našemu preljubemu zlatemu
Rajkotu
Janko, Marta in nona Angela
... nic starih poti,
nič veC družbe,
nic luštno ne bo veC pri nas,
ker tebe ne bo več nikdar...
...harmonike tvoje
utihnil je glas...
Hvala ti za vse dragi
Rajko
Stisnjeni v globokem objemu smo s tabo draga Marjetica, z Borutom in Tomažem
Magdi in Marjo z Jasno in Poljanko
Maja in Oskar z Martinom in Stefanom
Globoko prizadeti se pridružujemo žalovanju vseh svojcev za dragim Rajkom
Berto in Bogomila, Peter, Pavel in Nadja Doljak z družinami
Ob prerani izgubi dragega Rajka izrekamo iskreno sožalje Marijeti-ci, Borutu in Tomažu
Edo, Magda in Nataša
V vasi bolečini smo vam ob strani
Anka, Sergij, Tamara, Jerica, Savo
DNEVI NEMEGA FILMA / RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM LIVIOM JACOBOM
Iz Pordenona se festival začasno seli v Sacile
18. izvedba festivala bo od 9. do 16. oktobra
Festival nemega filma se letos iz Pordenona seli v Sacile. Po številnih srečanjih in razpravah o raznih možnostih (nazadnje sta prišli predvsem v poštev hipoteza, da bi tudi pordenonski festival dobil domovanje v novem videmskem gledališču »Giovanni da Udine«, in možnost, da bi v Pordenonu uredili začasno prizorišče na območju sejmišča) je prevladala izbira malega mesta v pordenonski pokrajini. Prevladalo je namreC stališče, naj prireditev ostane na Pordenonskem, istočasno pa so veliko pripravljenost na sodelovanje pokazali javni upravitelji Sacileja, kot je povedal predsednik festivala Livio Jacob (f. KROMA). Razgovor z njim je namreC uvedlo prav vprašanje o novem, začasnem domu festivala.
»Upoštevati smo morali več faktorjev, tako smo tudi letošnji, 18. izvedbi festivala morali zagotoviti standard prejšnjih, kar se nanaša tako na prireditveni prostor kot na skrb za številne goste in obiskovalce. Naš festival je posvečen nememu filmu, zato potrebuje tudi ustrezno prizorišče, npr. prijetno gledališče v starem stilu z zadostnim številom sedežev. Zato smo hipotezo o stilno neizoblikovani strukturi na pordenonskem sejmišču takoj zavrnili, ker ne bi bilo v sozvočju z vsebino prireditve. Selitev v Videm pa ni bila preveč po godu našim sponzorjem, ki so, tudi upravičeno, zagovarjali stališče, naj festival ostane na Pordenonskem. Tako se je izoblikovala možnost začasne selitve v Sacile, kjer bo festival zagotovo letos, in sicer od 9. do 16. oktobra. O naslednjem letu je težko govoriti, ker ne vemo, koliko Časa bodo trajala obnovitvena dela v Verdijevem gledališču v Pordenonu. Vsekakor je po mojem mnenju izbira Sacileja posrečena, staro, vendar pred kratkim obnovljeno gledališče Zancanaro je primerno, potem bomo uporabili še kinodvorano in
druge prostore. Za Sacile je festival novost, zato sem prepričan, da se bodo tako upravitelji kot tudi navadni občani še posebej potrudili, da bo naš festival uspel.«
Ce preideva k programu letošnjega festivala, je razvidno, da boste posebno pozornost namenili skandinavskemu nememu filmu v letih ’20.
»Filme tega področja, vendar od leta 1895 do 1918, smo že imeli na programu leta ’86. Tokrat bomo izrecno obravnavali produkcijo v letih ’20, v izbor pa smo vzeli filme švedske, danske, norveške in finske produkcije. Gre za izredno zanimivo produkcijo, v poštev pa smo poleg klasičnih filmov vzeli tudi dokumentarce. Izbor filmov seveda pripravljamo v sodelovanju s kinotekami teh držav.«
Letos bo na festivalu nastopil tudi sloviti Hitchcock, vendar ne v najbolj znani vlogi.
»Predno je zaslovel kot režiser je Hitchcock sodeloval z drugimi ustvarjalci, nastopal pa je tudi kot igralec. Izbrskali smo filme, seveda neme, v katerih je sodeloval v različnih svojstvih (med drugim je
tudi pripravljal didaskalije h prizorom). Mislim, da bo vsekakor zanimivo gledati drugačnega Hitchcocka.«
Predstavili boste tudi tretji del projekta posvečenega Griffithu, kaj obsega?
»Njegova produkcija je sila obsežna, saj obsega vsega okrog 480 filmov. Veliko se jih je ohranilo, Čeprav niso vsi v dobrem stanju. Projekt namreC predvideva raziskovalno delo, restavriranje filmov in nato njihov prikaz. Letos bomo nadaljevali s predvajanjem Griffithovih filmov, ki tvorijo pomembno poglavje v ameriški in tudi svetovni kinematografiji.«
Novost v programu pa so »oporečniki v letih ’20«. Za kaj pravzaprav gre?
»Gre za izredno zanimivo produkcijo tedanje dobe, imenovali bi jo lahko za neodvisno. Ni nastajala pod okriljem znanih ameriških produkcijskih hiš, po mojem mnenju gre za prvo filmsko avantgardo nasploh, dodamo ji lahko samo še francosko. Prikazali bomo filme raznih režiserjev, ne samo ameriških, ki pa so delali v ZDA.«
Tudi letošnji festival bodo poživili razni posebni dogodki. Je ta del programa že dodelan?
»Zaradi selitve smo morali prav ta del programa nekoliko spremeniti. Zaenkrat lahko povem, da bo tokratni začetek za naš festival nekoliko neobičajen, ker bomo predvajali film, seveda nemi, sodobnega finskega režiserja Akija Kaurismakija, gre za film iz leta ’98, prikazali pa so ga na berlinskem festivalu. Zelo verjetno bomo ta dogodek pripravili v sodelovanju s Slovensko kinoteko iz Ljubljane. Glede ostalih dogodkov so stvari še nedorečene, medtem ko bodo spremljevalne pobude, kot npr. priljubljena prodajna razstava, letos imele še povoljnejše pogoje.«
Breda Pahor
SEŽANA / MEDNARODNI FESTIVAL KITARE
Odličen nastop mladega kitarista
Igral je Adriano Del Sal
Na Četrtem koncertu Mednarodnega festivala kitare v Koovelovem centru v Sežani se je predstavil Adriano Del Sal, mlad glasbenik, ki študira na videmskem konservatoriju in na Akademiji »F. Tarrega« v Pordenonu ter se izpopolnjuje na tečajih pod vodstvom D. Russe-la, S. Grondone in A. Ponceja. Slednji mu je tudi dodelil nagrado najboljšega gojenca ma-sterclassa, in sicer priznanje »Subitates«.
Priboril si je številne nagrade, koncertira pa kot solist v raznih orkestralnih in komornih zasedbah. Z Akademijo Tarrega je koncertiral v Mehiki, zanima pa se tudi za etnično glasbo in posebno za flamenko.
22-letni kitarist Adriano Del Sal je nedvomno kljub mladosti že popoln interpret v pravem pomenu besede, v prvem delu koncerta je zaigral 9 ljudskih katalonskih pesmi, ki jih je uglasbil Miguel Llo-bet, in sicer: Canco del Lladre, El testament de Amelia, Lo fill del rey, El moi de la mare, La fi-ladora, El mestre, L’he-reu Riera, La filla del marxant, La nuit de Nadah 2e v tej skladbi, ki mu po našem mnenju posebno leži, je Del Sal dokazal globok smisel za fraziranje ter odlično kontrolo zvoka in »efektov«, ki so v tej zbirki prisotni; lepe melodije Llobeta je umirjeno in zaCuteno odigral in v
vsaki pesmi pustil sled s toplimi basi in zaokroženim zvokom. Ravno isto lahko reCemo za izvedbo La Maja de Goya Enriqueja Granadosa, v kateri nas je spet presenetil Cist, a obenem učinkovit zvok.
Drugi del koncerta je otvorila Invencija Milka Lazarja, ki je to skladbo napisal izrecno za Festival in ki jo je Del Sal, z zadovoljstvom skladatelja, uglajeno odigral. Sledila je Invocation y Danza (Homenaje a Ma-nuel de Falla) Joaquina Rodriga, katere tehnično precizna izvedba nas je spet presenetila, tako kot Sonata op. 77 »omaggio a Boccherini«
Maria Castelnuovo-Te-desca, ki jo je Del Sal odlično odigral. Seveda, Ce bi hoteli iskati ■pomanjkljivosti v igranju mladega kitarista, bi lahko rekli, da mu je včasih zmanjkal smisel za zgradbo in enovitost (Invocation y Danza) ali, da je včasih prišel do polnega zvoka prehitro in mu je potem zmanjkalo dinamike za forte ali fortissimo, ampak, Ce iščeš, povsod najdeš dlako v jajcu. Res pa je, da Adriano Del Sal ni samo obetaven glasbenik, ampak (in to pri dvaindvajsetih letih) že tudi odličen kitarist.
Marko Sancin
KOPER / PRIZNANJE REVIJI
Razstava »Primorska srečanja v leto 2000«
V prostorih Osrednje knjižnice v Kopru so odprli razstavo pod naslovom »Primorska srečanja v leto 2000«, Revija »Primorska srečanja« nadaljuje tradicijo primorskih revij, zlasti pa Goriških reCanj, ki so izhajala v Novi Gorici, in Obale, ki pa je izhajala v Kopru.
»Primorska srečanja« redno izhajajo enkrat mesečno, dosedaj so natisnili 215 številk, vsaka številka navadno šteje od 80 do 120 strani. Skupaj je bilo natisnjenih nad 24 tisoC strani, naslovov pa je bilo nad 9500. Vsaka številka ima v povprečju 120 sodelavcev, pri njej sodelujejo tudi izjemno visoko število izobražencev, med avtorji pa prevladujejo mladi, saj jih je več kot 60 odstotkov.
Na otvoritvi razstave je govoril predsednik sveta Miro Kocjan, ki je med drugim poudaril, da je na Primorskem od leta 1870 do konca prve svetovne vojne izhajalo kar 22 revij, še v Času fašizma do dokončne prepovedi jih je bilo pet, od konca druge svetovne vojne pa se je število gibalo mad 8 in 18 revijami. V Sloveniji ni regije, ki bi se lahko ponašala s tako bogatim revialnim zakladom. Govornik se je zadržal pri smereh revije v prihodnjem stoletju in priporočil pogumen spopad z družbenimi izzivi bodočnosti, ki bodo številni in zahtevni, so pa v marsičem nejasni. Revija »Primorska srečanja«, ki je formalno regijska in si prizadeva za valorizacijo regijskih razsežnosti, je med deželnimi revijami najbolj brana v Sloveniji.
Koprska županja Irena Fister je ob tej priložnosti kot zahvalo in pohvalo predala predstavnikom revije posebno zlato plaketo Mestne občine Koper.
SR PS
Z Irsko v srcu
v svetu
FOKUS
Modena City Ramblers: z Irsko v srcu
Kulturne korenine skupine Modena City Ramblers izhajajo iz rodovitne dežele, ki leži sredi padske ravnine, kjer je bila popevkarska tradicija vse do srede prejšnjega desetletja trdno vezana na angažirani zgled kantavtorja France-sca Guccinija. Konec osemdesetih let pa je novonastala skupina »Ramblerjev« zrla dlje od domačih krajev, in sicer proti severu, podrobneje na Irsko, kjer je potekal glasbeneni razmah domačih sestavov: po eni strani je tradicijo ljudske gla-
sbe nadaljeval ansambel Chief-tains, po drugi pa so člani skupine The Pogues preoblekli taisto dediščino v zagonetne punk ritme. Vendar pa kljub navidezni zemljepisni in glasbeni razdalji med Emilio in Irsko so Modena City Ramblers našli skupno stičišče v kulturi in v principih, ki slonijo na navezanosti na rodovitnost domače zemlje. In to je še kako razvidno v vseh doslej objavljenih albumih (»Ripor-tando tutto a časa«, »Grande famiglia« in »Terra e liberta«, vsi PolyGram) tako v vsebinah pogumnih besedil kot v sami instrumentaciji, ki poleg električnih obsega tudi ljudska glasbila. Po treh omenjenih ploščah je pred nami novo delo skupine z naslovom »Rac-colti. Live acustico al Sister Irish Pub« (založba Poly-Gramm s promocijsko ceno 28.900 lir). Kot pravi že sam naslov, gre za zbirko uspešnic, ki so jih Modena City Ramblers posneli v živo v pivnici v kraju Novellara v Emiliji. Zgoščenka nam realistično povrne sproščeno vzdušje, ki se vzpostavi v domači gostilni; skupina pa se na teh posnetkih •kaže v akustični zasedbi in zaradi tega je zvočni učinek te plošče - v primerjavi s prejšnjimi - različen: manj udarniški, a bolj ljudski. Zbirko bogatijo tri doslej neobjavljene skladbe,
v katerih se občuti odprtost skupine manj običajnim glasbenim obzorjem.
NOVE PLOŠČE
Lahka glasba
Cranberries, »Bury The Het-chet«, PolyGram
Fish, »Raingods With Zip-pos«, Self
Giorgia, »Girasole«, BMG Incognito, »No Time Like The Future«, PolyGram
Vasco Rossi, »Rewind! Imo-la, Autodromo Enzo Ferrari ore 21:00« (v živo), EMI
Bruce Springsteen, »18 Tracks«, Columbia
David Wilcox, »Under-neath«, Vanguard
KONCERTI
Rock zvezdniki Litfiba danes ob tržaški Baviseli in saksofonist Jan Garbarek v torek v Vidmu
Danes, Litfiba, Trst, Trg Unita dltalia (ali športna palača pri Carboli), ob 21. uri Danes, Agua Calientes, Trst, Hip Hop
Danes, Yi Fang Huang (violina) in Mary Eleanor Drevvs (klavir), Gorica, deželni avditorij Danes, Hot Exposure, Gorica, kongresna dvorana Pokrajinskih muzejev -
Borgo Castello, ob 21. uri
Danes, Sottotono, Roncade (Treviso), New Age
Danes, 2., 4. in 6. 5. Orkester in zbor Gledališča G. Verdi, dir. Tiziano Severini, »Turan-dot« (G. Puccini), Trst, gledališče G. Verdi, ob 20.30, operna sezona
Jutri, »Koncert za Baviselo«, Trst, Trg Unita dTtalia, ob 20.30
Jutri, Disco Inferno, Zoppola pri Pordenonu, Rototom
3.5.,	Recherche Trio in Vic-toria Schneider, Trst, gledališče Rossetti, niz Tržaškega koncertnega društva
4.5.,	Jan Garbarek (saksofon) in The Hilliard Ensemble, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 20.30, glasbena sezona
4.5.,	Godalni kvartet Tartini in Damir Daškovic (flavta), Ljubljana, Cekinov grad Tivoli, ob 20. uri, »Večeri komorne glasbe«
5.5.,	Docenti konservatorija G. Tartini, »Skladatelji na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini«, Trst, konservatorij Tartini, ob 20.30
6.5. I virtuosi di Aquileia -Orkestra della Societa Filarmo-nia, dir. Antonello Allemandi, flavtistka Paola Camurri, harfistka Vittoria Turello, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 21. uri, »Mozart: koncerti in simfonije«
AJ
TRST / 2, PREGLED SLOVENSKEGA FILMA
TURISTIČNO-KULTURNA PUBLIKACIJA / ZALP2BA MARSILIO
Mladostna
produkcija
Trije dnevi filmskih predstav v Alcioneju
Pričevanje o židovski prisotnosti v deželi
Publikacija ni nastavljena zgolj kot turistični vodič
Mlad in mladosten slovenski film: taksen se je predstavil v tržaški kinodvorani Alcione, v kateri so ta teden pripravili 2. pregled slovenskega filma. Letošnja, druga izvedba je bila v splošnem uspešnejša, tako po zasnovi kot tudi po obisku, organizatorji so ob treh prireditvenih dnevih, ko so bili na sporedu kratkometražni filmi in celovečerci, pripravili tudi zanimiv katalog slovenske novejše kinomatografije. Pobuda je zanimiva z več vidikov, tako si lahko v Trstu s kratkim Časovnim zamikom ogledamo filme, ki so bili nedavno predstavljeni na slovenskem filmskem festivalu v Portorožu, istočasno pa so predstavljeni tudi filmi, ki so doživeli poseben uspeh (npr. Socializacija bika?), ogled filmov pa tako slovenskim kot italijanskim (celovečerci so bili podnaslovljeni) gledalcem nudi možnost, da si ustvarijo mnenje o sodobni filmski ustvarjalnosti v Sloveniji, saj slovenski (in ne samo) filmi težko zaidejo v splošno italijansko distribucijo. In glede pristopa mlade slovenske generacije filmskih ustvarjalcev je bilo občinstvo lahko presenečeno, saj je bilo prikazanih več komično naravnanih filmov, kar še do nedavnega ni bilo značilno za slovensko produkcijo. Med dolgometražnimi filmi so od torka do Četrtka v tržaški dvorani Alcione predstavili Blues za Saro Borisa Jurjaševica, Socializacijo bika? Zvonka Čoha in Milana EriCa, Brezno Igorja Šmida (slednji sodi v bolj tipično dosedanjo slovensko produkcijo), Temne angele usode Saša Podgorška in Patriota Tuga Štiglica ter vrsto izredno zanimivih kratkih filmov.
V sredo je s svojim filmom Temni angeli usode v Trst pripotoval tudi režiser Sašo Podgoršek (f. KROMA). Doslej je bil znan predvsem po krajšem filmu (33’) Vrtoglavi ptic (’96), v katerem je sodeloval z znanim slovenskim koreografom mlajše generacije Iztokom KovaCem. Ce Vrtoglavi ptic sodi v zvrst plesnega filma (video), bi Temne angele usode lahko poimenovali za rock dramo, z vseh vidikov pa je zelo atipičen film za slovensko produkcijo in zelo svojstven. Kot je povedal režiser,
je film nastal med prijatelji (večina za sodelovanje ni bila plačana), ki so med drugim »naturišCiki« (se pravi, da niso poklicni igralci). Gre za prvi Podgorškov celovečerec, na nedavnem portoroškem festivalu pa je film dobil nagrado za montažo.
Ob pomembnosti tržaške pobude, pri kateri je (pravilno) veliko sodelujočih, pa gre naglasiti tudi dejstvo, da gre za prireditev v okviru širšega projekta. Filmski pregled so osnovali v okviru Interrega II Slovenija-Italija, glavni nosilec je tržaška družba Eu-roVVanderkino, partner v Sloveniji Slovenska kinoteka iz Ljubljane, sodelujejo pa še goriški Kinoatelje, tržaško združenje Alpe Adria Cinema in vrsta drugih, pri tej pobudi predvsem še klub Anthares in kinodvorana Alcione.
bip
Skozi našo deželo so stoletja vodile obvezne poti ljudstev, ki so se iz daljnih azijskih ravnin podajala proti Sredozemlju. Prav ta posebna geografska lega je nedvomno vzrok, da so se pri nas ohranile moCne sledi raznih obdobij, razlike, ki so si sledile skozi zgodovino, pa so ustvarile razslojenost in integracijo vsega, kar danes predstavlja bogastvo tradicij, kultur in jezikov na tem skrajnem se-vrovzhodnem robu Italije. Pozabiti ne smemo niti na velike notranje migracije v Evropi in ne na posebno situacijo, ki je nastala z ustanovitvijo proste luke v Trstu, ko so v naše kraje prišle tako imenovane »nacije«: Grki, Srbi, Židje. In prav z namenom, da se osvetli večstoletna židovska prisotnost v naših krajih je pri založbi Marsilio izšel deveti zvezek zbirke, ki je posvečena italijanskim deželam, o katerih pa je govor v nekoliko drugačni luči. Zvezek ni namenjen samo pripadnikom židovske skupnosti, ki na podlagi včasih res podrobnih informacij lahko rekonstruirajo konfiguracijo in razporeditev Zidovskih jeder v deželi, temveč tudi turistom, krajevnim in iz drugih krajev, ki si lahko z bolj pazljivim oCesom in kakim razlogom veC ogledajo pokrajine in urbana naselja v Furlaniji Julijski krajini.
Zanimivo je na primer, kakšno vlogo so do-
bili židovski bankirji, ko so bili po vojni med Firencami in Benetkami leta 1451 izgnani njihovi toskanski kolegi, kar priCa, da so odnosi med velikimi silami tistih časov moCno vplivali na vsakodnevno življenje prebivalstva. To je priložnost za razmislek, priložnost za to, da se spomnimo, da je vez med veliko zgodovino in zgodovino preprostih ljudi še vedno živa; da oživimo spomin na prave razloge - ki so bili v glavnem vedno gospodarske narave, pa Čeprav so jih zakrivali z drugimi obtožbami - za pogosto preganjanje in izgon Zidov iz mest in vasi povsod po Evropi; da si pojasnimo lahkoto, s katero se rojevajo pred-
sodki in stereotipi, ki lahko privedejo do strahotnih posledic in ki so še vedno prisotni v naši visokocivilizirani sodobni družbi.
Kratek zgodovinski uvod je namenjen dogodkom, ki so povezani z židovsko skupnostjo v deželi, od prvih pričevanj v srednjem veku do današnjih dni. Pri tem je tudi poudarjeno, kako so Židje, ki so živeli v Furlaniji, ki je bila pod oblastjo oglejskega patriarha in Benetk, doživeli drugačno usodo kot Židje v Julijski krajini, ki je bila vključena v habsburško orbito. V osrednjem delu je po abecednem redu predstavljenih približno petdeset krajev. Za vsakega so navedeni arhitektonski in urbanistični iti-
nerarji, zgodovinski podatki ter značilnosti družbenega, verskega in gospodarskega življenja skupnosti, posebej so poudarjeni kraji, ki so bili nekdaj pomembni za skupnost, zdaj pa so vključeni v privatno lastnino, kot je na primer majhna sinagoga v Kaminu, navedeni so zakoni in dekreti, ki so vplivali na življenje posameznih židovskih skupnosti, ter tudi dogodki v zvezi s posameznimi osebnostmi. Pozornost vzbudi tudi dejstvo, da je vCasih židovsko skupnost ponekod predstavljala ena sama, pa Četudi številna, družina; vendar to v interpretaciji avtorjev ni zmanjšalo pomena in vloge njihove prisotnosti.
V preobleki turističnega vodiča nam lahko torej to delo nudi nekaj veC. Približa nas nekemu narodu, njegovim atavističnim tradicijam in običajem, ki označujejo življenje skupnosti in posameznika; nudi nam ključ za razumevanje še vedno žive, Čeprav vCasih obrobne, zapuščine v naši deželi; vabi nas, da prestopimo prag sinagog in muzejev, ki hranijo materialno in duhovno bogastvo židovske skupnosti. In to je bil brez dvoma osnovni namen številnih avtorjev, od katerih je vsak pripravil del tega dela. Med temi je tudi tržaški rabin Um-berto Piperno, ki je pripravil strani, ki so posvečene deželnemu glavnemu mestu.
Patrizia Vascotto
ffiPR
. m
utes-*.. h
PORTOROŽ / AVDITORIJ.
Dober, a slabo obiskan koncert dua Finder-Kropfitsch
V okviru prireditev posvečenih Tartiniju je pretekli teden portoroški Avditorij v sodelovanju z Avstrijsko ambasado v Ljubljani priredil koncert pevke Ulrike Finder in pianista Ervvina Kropfitscha. Treba je poudariti, da sta avstrijska glasbenika prispevala Ha slovenski Istri enega najbolj kakovostnih koncertov v zadnjem Času, ki pa mu je - žal - prisluhnilo vsega enajst poslušalcev. V veliki dvorani praznega portoroškega Avditorija so bili priCa dokaj neverjetni in sramežljivi sceni. Neprijetno počutje enajstih srečnežev pa se je kmalu sprevrglo v prijeten, inti-men stik z izvajalci.
Ervvin Kropfitsch je na Slovenskem že zelo znan glasbenik, saj je že sodeloval z interpreti kot so Miloš Mlejnik ali elani kvarteta Tartini; poleg tega je po-ntemben organizator glasbenega življenja v Celovcu. Mezzosopranistka Ultrike Finder pa je solistka in in pedagoginja na najpomembnejših avstrijskih glasbenih ustanovah x> Gradcu, Celovcu in na Dunaju.
Oba dela koncerta je pianist Ervvin Kropfitsch otvo-ril s krstno izvedbo Monogramov za klavir Bruna Stro-bla, sodobnega koroškega skladatelja. Izvirni dinamični in ritmični kontrasti teh treh miniatur so bili v njegovi vitalni in živahni interpretaciji naravno ganljivi.
Sledili so samospevi Schuberta, Brahmsa in Mahlerja, ki jih je Ulrike Finder zapela izredno profesionalno z vsemi potrebnimi stilističnimi razlikami med tremi skladatelji in z vsemi niansami odnosov med poezijo in glasbo. Od preprostosti Schubertovih pesmi preko Brahmsovega izraznega naboja je Ulrike Finder ob perfektni spremljavi Ervvina Kropfitscha naravnost Zablestela v Mahlerjevih kopernecih samospevih, ki jih je zapela z izredno zavzetostjo, poudarjeno z mimiko obraza in telesa ter predvsem z raznolikostjo poudarkov svojega toplega utripajočega glasu, (kr)
LJUBLJANA / MLADINSKA KNJIGA
NOVICE
2000 let star kip iz Jadranskega morja
Iz Jadranskega morja, v bližini otoka Lošinj, so hrvaški arheologi potegnili verjetno kakih 2000 let star kip atleta, je poročal hrvaški tisk. Gre morda za najveCje arheološko odkritje v tem delu Evrope. Strokovnjaki s hrvaškega ministrstva za kulturo menijo, da je bil skoraj dva metra velik in 200 kilogramov težak kip narejen med zadnjim stoletjem pred našim in prvim tega štetja, je poročal Časnik Jutranji list. Območje okrog otoka Lošinj, kjer so belgijski potapljači pred dvema letoma kip odkrili, je bil v Času, ko je bil kip izdelan, pod rimsko oblastjo. Slo naj bi za rimsko kopijo grškega kipa. Na območju odkritja razen atleta niso našli nobenih drugih ostankov. Restavriranje bo trajalo veC let, potem pa ga bodo razstavili na Lošinju. (STA)
V	VVeimarju odprtje Goethejevega muzeja
V	VVeimarju bodo v soboto z dvomesečno zamudo odprli Goethejev nacionalni muzej. Odprtje s stalno razstavo, imenovano "VViederholte Spielunge", je bila sicer predvidena že za 20. februarja, na 250. obletnico pesnikovega rojstva. Muzej so zgradih poleg Goethejeve stanovanjske hiše, od te stavbe iz let 1913/14 in 1935 pa je ostalo le pročelje. Muzej in stanovanjska hiša bosta sklenjeni s skupnim vhodom. Na 800 kvadratnih metrov površin bo predstavljena panorama književnosti umetnosti in politike med leti 1750 in 1840, na ogled pa bo kakih 800 objektov, skoraj samih originalov. (STA)
Litfiba« v Trstu
V	športni palači pri Carboli bo drevi koncert, na katerem bo nastopil znani ansambel Litfiba. Koncert, ki ga organizirata Promoservice ter Azalea Promotion s sodelovanjem odbomištva za kulturo tržaške občine, se bo pričel ob 21. mi.
Antična Grčija in Egipt
Izšli prvi knjigi iz zbirke Stare civilizacije - Prevod iz italijanščine
V novi zbirki založbe Mladinska knjiga Stare civilizacije sta pravkar izšli monografiji Antična Grčija in Stari Egipt, ki jima bosta prihodnje leto sledili knjigi Antični Rim in Stari Izrael. Zbirko založnik namenja vsem ljubiteljem zgodovine, umetnosti, potovanj in lepote, tudi takšnim, ki nimajo veliko predznanja na teh področjih. Knjige velikega formata, izjemno bogato opremljene in ilustrirane, so seveda prevodi, tokrat iz italijanščine. Izvirniki izhajajo pri manjši italijanski založbi VVhite Star, ki je v seriji o starih civilizacijah pripravila sedem knjig, poleg naštetih še knjige o Majih, Inkih in stari Kitajski. Začetnici serije sta v klubu Lili Novy predstavila prevajalka in urednica Irena Trene Frelih in prevajalec Jože Stabej.
Vse knjige v seriji so pripravljene po enotni zasnovi, sak najprej prinašajo zgodovinski opis dežele vse do današnjega dne, pregled posameznih zgodovinskih obdobij, prikaz najdb in najdišč ter poleg bibliografije še besednjak specialnih pojmov.
Antična Grčija (izvirnik je izšel leta 1997) je zibel in bistvo sodobnega sveta, izvir, sotočje in izliv neštetih sredozemskih kultur. Namen monografije je predstaviti celovito podobo grške civilizacije, obnoviti njeno zgodovino in izpostaviti izjemno pot, ki sta jo prehodili njena kultura in umetnost. Knjiga je vabilo k duhovnemu uživanju, po-
pestrenemu z izjemnimi visoko kakovostnimi ilustracijami, zloženkami, ponazoritvami in rekonstrukcijami. Jasno in precizno besedilo - napisal ga je mladi italijanski zgodovinar Furio Du-rando - izčrpno niza zgodovinska dejstva, opisuje naCin življenja v stari Grčiji, njeno stavbarstvo, verstvo, vojskovanje in druge plati, poseben poudarek pa je na umetnosti. Knjiga upošteva tudi novejša zgodovinska odkritja, povezana s staro GrCijo.
Stari Egipt ima prav tako zemljepisni in zgodovinski ubod, potem pa enega za drugim pojasnjuje kljuCe, s pomočjo katerih je mogoCe razumeti celovitost arheoloških krajev in velikih spomenikov ter zgodovino njihovega ponovnega odkrivanja v 19. stoletju. Med potovanjem skozi deželo faraonov ne zanemara manj znanih krajev, kot so Nilova delta, oaze, Faijum, Sinaj in nubijski templji. Nekateri sloviti fotografi so ovekovečili Čarobno ozračje najpomembnejših arheoloških najdišč. Zgoščena in s podatki bogata besedila pojasnjujejo slike, v pomoč bralcu pa so tudi zemljevidi in shematske slike, ki ga vodijo skozi zapleteni svet faraonov. Knjiga je v izvirniku izšla leta 1994, besedilo je prispeval Alberto Siliotti. .
Obe prvi knjigi iz serije Stare civilizacije sta izšli na 292 straneh v nakladi 3000 izvodov, natisnjeni pa sta bili v Italiji. (STA)
SVET
Petek, 30. aprila 1999
NOVICE
PALESTINA / GLAVNI ODBOR PLO
MTI: Madžarska najbolj priljubljena kandidatka za EU
BUDIMPEŠTA - Madžarska je najbolj priljubljena kandidatka za članstvo v Evropski uniji, je pokazala javnomnenjska raziskava med prebivalci EU, ki jo je opravil madžarski inštitut GfK Hungaria. Po teh podatkih madžarsko članstvo v uniji podpira 54 odstotkov prebivalcev EU, medtem ko jih članstvo Slovenije - tako kot Romunije - podpira le 39 odstotkov. Raziskava je še pokazala, da članstvo Poljske podpira 49 odstotkov prebivalcev unije, Češko članstvo v EU pa 48 odstotkov vprašanih, je danes poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Po teh podatkih nasprotuje članstvu Madžarske v EU 24 odstotkov unijinih prebivalcev, članstvu Češke 28 odstotkov, članstvu Poljske in Cipra pa 29 odstotkov prebivalcev EU.
Svet Evrope pozval Hrvaško k spoštovanju svobode tiska
STRASBOURG - Svet Evrope je vCeraj Hrvaško pozval k spoštovanju svobode tiska ter varstvu pravic manjšin. V resoluciji, ki jo je Parlamentarna skupščina SE sprejela v Strasbourgu, je med drugim zapisano, da je Hrvaška od svojega sprejema v SE v letu 1996, komajda napredovala glede pravne države ter zaščite človekovih pravic. Kritiko je Hrvaška doživela v SE tudi kar zadeva reformo volilnega prava, pravosodja ter lokalne avtonomije.
Grožnje z umorom tudi za urednika BBC Tonyja Halla
LONDON - Po umoru televizijske voditeljice britanske postaje BBC Jill Dando je neki neznanec po telefonu z umorom zagrozil tudi uredniku poročil Tonyju Hallu, ki je zdaj pod policijsko zaščito. Neznanec je tudi povedal, da je umor 38-letne voditeljice maščevanje za zraCne napade zveze NATO na ZR Jugoslavijo.
Na svetu 434 dejavnih jedrskih elektrarn
DUNAJ - Na svetu je po ugotovitvah Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) 434 dejavnih jedrskih elektrarn. Jedrske elektrarne po podatkih iz leta 1998, ki jih je na Dunaju objavila TARA, prispevajo 16 odstotkov celotne proizvodnje električne energije. Štiri jedrske elektrarne na svetu, tri v Južni Koreji in ena na Slovaškem, so začele obratovati lani. Lani so začeli graditi štiri nove jedrske reaktorje; dva na Kitajskem, enega v Tajvanu in enega na Japonskem. Tako je na svetu 36 reaktorjev v gradnji. Države, ki so najbolj odvisne od jedrske energije so; Litva (77, 2%), Francija (75, 8%), Belgija (55, 2%), Švedska (45, 8%), Ukrajina (45, 4%), Slovaška (43, 8%), Bolgarija (41, 5%), Južna Koreja (41,4%), Švica (41,1%). Slovenija (38, 3%), Japonska (35, 9%) in Madžarska (35, 6%).
Šaronu grozi proces
JERUZALEM - Izraelska policija je državni tožilki Edni Arbel predlagala, naj obtoži zunanjega ministra Ariela Sarona, ki naj bi med nekim procesom nagovarjal priCe h krivi prisegi, poroCa izraelski radio. Saron je osumljen, da je med nekim procesom vplival na pričanje glede svoje vloge med izraelsko invazijo na Libanon leta 1982.
Razglasitev palestinske dižave začasno odložena
Razglasitev bi morala biti 4. maja - Novega datuma niso določili
GAZA - S prevladujočo večino se je glavni odbor Palestinske osvobodilne organizacije vCeraj izrekel za preložitev za 4. maja napovedane razglasitve palestinske države. Novega datuma razglasitve še niso določili. Po treh dneh posvetov so se odločili, da bodo vse odločitve glede razglasitve palestinske države preložili na datum po izraelskih volitvah, napovedanih za 17. maja. Predsednik odbora Šalim Zanoun je še povedal, da bodo čez približno mesec dni nadaljevali s posveti, vsekakor pa razglasitve pred junijem ni pričakovati.
V obrazložitvi te odločitve so predstavniki glavnega odbora PLO poudarili, da so s tem odvzeli glavne argumente izraelski desnici pod vodtsvom premierja Net-najahuja v volilni kampanji. Namesto proglasitve države bo palestinski predsednik Jaser Arafat 4. maja spregovoril Palestincem, in jim pojasnil, »da ostaja neodvisnost sveta pravica Palestincev, ki so jo samo odločili in bo uresničena v kratkem.« Na zasedanju glavnega odbora je Arafat tudi poudaril, da Palestinci nimajo potrebe po potrjevanju lastne države, ki v realnosti dejansko že obstaja. Arafat je zelo pozitivno ocenil pismo, ki mu ga je pred nedavnim poslal ameriški predsednik Bill Clinton. V njem je Clinton Arafatu zagotovil, da se bo palestinsko ljudstvo lahko ob polni podpori ZDA odločilo za samostojnost na svoji zemlji, Ce zdaj od-
loži razglasitev neodvisnosti in se še eno leto dogovarja za mirovne sporazume z Izraelom.
Prav ta podpora ZDA Palestincem je tudi vzbudila polemike v Izrealu. Ehud	Bayak, ne-
tanjahujev konkurent za mesto premiera na bližnjih volitvah, je Ne-tanjahuja obtožil, da je s svojo trmoglavostjo pri nasprotovanju Palestincem spravil ZDA na palestinsko stran.
Predstavnik izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja pa je v zvezi z včerajšnjim sklepom glavnega odbora PLO izjavil, da so Palestinci s preložitvijo vseh odločitev o razglasitvi svoje države vsaj do junija izkazali »modrost«. Po mnenju tiskovnega predstavnika premiera bi enostranska razgalasitev palestinske države zmanjšala možnosti vzpostavitve miru in povzročila prekinitev sporazumov iz Osla o palestinski avtonomiji iz leta 1993.
Odločitev vodstva PLO pa je naletela na proteste med palestinskimi študenti na univerzi Bir Zeit v Ramalahu, ki se niso strinjali z odložitvijo proglasitve samostojne palestinske države. Študentje pa so protestirali tudi proti dolgotrajnim kontrolam na cestnih zaporah, ki jih pogosto postavljajo izraelski vojaki nedaleč od vhoda v univerzo. Med demonstracijami je prišlo tudi do spopadov z izraelsko vojsko, pri Čemer je bilo nekaj študentov, ki so vojake napadli s kamenjem (na sliki AP) tudi ranjenih.
r TURČIJA / SODIŠČE ZA VARNOST DRŽAVE
Začetek sojenja Ocalanu
Kdaj nadaljevanje na Imrali? - Kurdski voditelj hudo bolan
ANKARA - SodišCe za varnost države v Ankari se je vCeraj odločilo, da na sojenju kurdskemu voditelju Abdulahu Ocalanu združi vse obtožnice v eno in se mu sodi na enem samem procesu. Ta se bo formalno zaCel danes v Ankari, vendar obtoženi Ocalan na njem ne bo prisoten. SodišCe se bo danes samo odločilo, kdaj naj bi sojenje preselili na strogo zastraženi otok Imrali, kjer je kurdski voditelj zaprt. Ocalan je obtožen na podlagi 125. Člena turškega kazenskega zakonika izdaje, napada na celovitost države, odgovoren pa naj bi bil tudi za smrt tisocev vojakov in civilistov med 15-letnim bojem Kurdov.
Na današnjem začetku sojenja bosta prisotna tudi elana Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Andras Bar-sony iz Madžarske in Finec Gunnar Jansson. Barsony je sicer poročevalec za Turčijo, Jansson pa je predsednik odbo-
ra Parlamentarne skupščine SE za pravne zadeve in človekove pravice.
Ocalanovi odvetniki, id so vCeraj obiskali kurdskega voditelja v zaporu na Imrali, so povedali, da nove obtožnice še niso prejeli. Vsekakor pa so Ocalana obvestili o vsebini obtožbe, o kateri so zvedeli iz poročanja turškega tiska. Poleg tega so ponovno protestirali zaradi popolne osamitve Ocalana in nezakonitega ravnanja proti njim, kar jim onemogoča ustrzno obrambo obtoženca.
Branilci kurdskega voditelja pa so odboru proti mučenju pri Svetu Evrope poslali tudi zapis pogovora, ki so ga imeli z Ocalanom 22. aprila letos, iz katerega je razvidno, da je Ocalano-vo psihično in fizično zdravstveno stanje izredno kritično prav zaradi popolne osamitve v zaporu, kjer ne dobiva ne časopisov, niti ne more poslušati radia.
r MOZAMBIK / TUDI SLOVENSKI MINISTER FRLEC NA SESTANKU O PROTIPEHOTNIH MINAH n
Mine vsako leto pohabijo ali ubijejo približno 26 tisoč ljudi
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Boris Frlec se bo od 1. do 4. maja v Mozambiku udeležil prvega sestanka držav, ki so podpisale konvencijo o prepovedi protipehotnih min.
Konvencija o prepovedi uporabe, izdelave, skladiščenja in transporta protipehotnih min je stopila v veljavo 1. marca letos. Od sprejetja 3. decembra leta 1997 v Ottavvi jo je podpisalo 133 držav, ratificiralo pa 66, med njimi tudi Slovenija. S tem so se zavezale, da bodo prepovedale uporabo, proizvodnjo in skladiščenje protipehotnih min, da bodo v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije uničile njihove obstoječe zaloge, v desetih letih pa naj bi razminirale vsa minska polja, poleg tega pa bodo sodelovale pri nadzorovanju prepovedi. Konvencije niso podpisale ZDA, Kitajska in Rusija, ki so med najveCji-
mi proizvajalkami tega orožja. Ameriški predsednik Bill Clinton konvencije ni podpisal zaradi ocene, da brez minskih polj ne bi mogli zagotoviti varnosti ameriških enot v Južni Koreji. Zavrnitev Wa-shingtona pomeni tudi izgubo upanja, da bi jo podpisale Rusija, Kitajska, Indija, Irak, Iran ali Izrael.
Protipehotne mine izdeluje 35 držav. 2e dvajset let so njihove najveeje proizvajalke ZDA, Rusija, Kitajska, Italija, Belgija, območje nekdanje Jugoslavije in Južnoafriška republika. Med njimi sta konvencijo ratificirali le Belgija in Južnofariška republika. Proizvajajo pa jih tudi v Egiptu, Pakistanu, Indiji, Mjanmaru in Peruju.
Najbolj minirana država na svetu je Egipt, kjer vse od druge svetovne vojne leži skoraj 23 milijonov min, kar je Četrtina vseh na svetu. Sicer pa je velik del min postavljenih v
Afriki (50 milijonov, od tega osem milijonov v Angoli), skoraj pol manj (27 milijonov) pa na Bližnjem vzhodu. Na evropskih tleh leži okoli sedem milijonov min, velik del na območju nekdanje Jugoslavije, precej pa tudi na območju nekdanjega sovjetskega bloka (CeCenija, Gruzija).
V 71 državah leži 119 milijonov aktiviranih min, še enkrat toliko pa jih je v različnih skladiščih. Skoraj polovica vseh aktiviranih min pa je v Afganistanu, Angoli, BiH, na Hrvaškem, Kambodži, Eritreji, Iraku, Mozambiku, Namibiji, Nikaragvi, Somaliji in Sudanu.
Protipehotne mine vsakih 20 minut pohabijo ali ubijejo enega Človeka, to je približno 26.000 ljudi na leto, med njimi je večina žensk in otrok. Vsak mesec naj bi za posledicami protipehotnih min umrlo 800 ljudi, v zadnjih 55 letih pa so protipehotne mine pobi-
le vec ljudi kot jedrsko in kemično orožje skupaj. Vsako leto sicer po svetu odstranijo okoli 100.000 min, a jih zato na novo položijo kar dva milijona.
Obstaja 360 modelov protipehotnih min, večino pa zakopljejo najmanj štiri centimetre pod zemeljsko površino ali pa jih skrijejo na površju. Sprožijo se že ob pritisku noge, povzročijo pa težje telesne poškodbe. Nekaterih ni mogoče odkriti drugače kot s posebej izurjenimi psi.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za obrambo sta na poligonu Slovenske vojske na PoCku 26. marca letos pripravili demonstracijsko uničevanje prvih 50 protipehotnih min. Sicer je v •Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991 ostalo približno 146.000 protipehotnih min, ki jih bodo uničili do leta 2003. Konvencija je v Sloveniji stopila v veljavo 1. aprila. (STA)
RUSIJA / VESOLJE
Kosmos utiril nemški in italijanski satelit
V Kapustin Jaru po 12 letih spet izstrelitev
KAPUSTIN JAR - Na poligonu ruskih Raketnih enot za strateške namene (RVSN) Kapustin Jar, 90 km vzhodno od Volgograda, kjer je tudi kozmodrom, so v sredo pozno ponoCi po srednjeevropskem Času izvedli poslovno izstrelitev 35 metrov visoke dvostopenjske ruske nosilne rakete kosmos-3M. Raketa je eno uro kasneje v orbito okoli Zemlje z naklonom 48, 4 stopinje in višino 544 do 603 km uspešno utirila nemški astronomski satelit A BRK AS (A Broad-band frnaging X-ray All-sky Survey) in italijanski sateht MegSat-0.
Gre za prvo izstrehtev vesoljske rakete s Kapustin Jara po veC kot 12 letih, ko je bil januarja 1987 od tam nazadnje utirjen sovjetski sateht Kosmos 1815. Pred tem so opraviti vec kot 130 vesoljskih izstrelitev vključno z indijskim satelitom Ariabata in s tistimi, ki so jih izvajali v programu Lnterkosmos, navaja ruska tiskovna agencija Itar-'Tass. V novejšem Času tu pogosto preizkušajo predvsem vojaške protiletalske rakete. Raketo kosmos-
3M so razviti iz medcelinske balistične rakete 11K65MR, ki je nastala v konstruktorskem uradu Poljot v Omsku.
Nemški satelit je namenjen za astrofizikalne raziskave. Do leta 2002 bo zaznaval rentgenske žarke, ki prihajojo iz globin vesolja. Satelit ima maso 470 kilogramov, velikost 2, 5 metra krat 1, 8 metra krat 1, 2 metra, a je brez krmilnih motorjev. PlošCa sončnih celic ga oskrbuje z 200 vati energije. Satelit naj bi nadzirali iz nemškega operativnega središča v Muenchnu.
Italijanski satelit je majhen razvojni tehnološki satelit z maso 35 kilogramov in je namenjen za preizkušanje nadzornih sistemov za bodoče satelite.
Na prihodnje izstrelitve z enako raketo po sporazumu z nemško družbo OHB-System iz Bremna čakajo še drugi nemški sateliti. Izstrelitve teh satelitov pripravljajo tudi na severnem ruskem kozmodromu Pleseck. (STA)
NOVE POBUDE
Glasne zahteve za ustavitev vojne
Don Ruggero niso pustili v ZRJ -Danes shod na mostu v Zagraju
Ob vse bolj vznemirljivih yesteh o dogajanjih v Srbiji ifl na Kosovu, ob vse večjem obsegu zračnih napadov in po drugi strani, ob Nepopustljivosti Miloše-viCevega režima, se množijo tudi prizadevanja po ustavitvi vojne. Odbor proti voj-ui je ob koncu tedna napovedal niz pobud z istim ciljem: prizadevanje za Ustavitev napadov, prizadevanje za takoSnjo prekinitev etničnega čiščenja, prizadevanje za diplomatsko reševanje spora.
Odbor je sinoči napovedal javno zborovanje v dvo-fani Fogar na temo Gorica in Vojna na Balkanu - nepo-sredno pričevanje z udeležbo ravnatelja nadškofijske paritas Ruggera Dipiazza, ki J® v začetku tedna bil elan delegacije italijanske Caritas ju škofovske konference in jd bi moral obiskati Beograd ‘n Niš ter imeti vrsto sreCanj. Zal pa se je misija Ustavila na meji, ker elanom uiso dovolili vstopa na ozemlje ZRJ.
Danes ob 20.30 bodo na Pobudo Odbora proti vojni sPet miroljubno zasedli mo-jjt v Zagraju. Podobno simbolno dejanje so na pobudo Odbora opravili že prejšnjo s°boto, ko se je na pobudo °dzvalo preko 500 občanov.
Člani odbora vabijo k UtUozicni udeležbi na ju-bjšnjem prvomajskem sindikalnem shodu v Gradišču, ju bo, kakor poročamo na diUgem mestu, prav v zna-Utenju zahtev po prenehanju sPopadov in obnovitvi ponujanj. Na shodu bodo zbira-u zdravila in prispevke za P°Uioc žrtvam vojne.
V	ponedeljek, 3. maja ob ^u.30 pa odbor sklicuje jav-110 srečanje - v ljudskem do-Utu v Gradišču (Časa del po-P°jo), kjer se bodo dogo-Varjali o novih pobudah.
V	zvezi z zavrnitvijo dele-nacije italijanske Caritas na
Živijo
Matija
Ob čestitkah mami Evi se dogodka veselijo Se bratec Luka, tata Marko, nona Franka, teta Erika z družino, Fani, Jožica in Mirjam.
meji z ZRJ je ta ustanova vCeraj dostavila daljše sporočilo o poteku dogodkov. V njem piše, da je bil obisk v petih državah dogovrjen in organiziran s posredovanjem cerkvenih in diplomatskih krogov. Isti postopek je veljal za ZRJ, kjer bi se morali udeleženci misije, med njimi Don Ruggero Dipiazza srečati tudi s patriarhom Pavletom in ministrom za delo, zdravstvo in socialne zadeve. Tudi zaradi dogovora o oblikah pomoči prebivalstvu.
Delegacija je v torek okrog 9. ure prispela na mejni prehod Bajakovo, kjer so jjo po treh urah Čakanja zavrnili, brez navedbe rakloga. Jalovi so bili vsi poskusi, ki so se zavlekli še en djan, da bi zadevo rešili v pozitivnem smislu. V sredo zvečer so se vrnili v Gorico.
JUTRI / V GRADIŠČU
Osrednji prvomajski sindikalni shod bo v znamenju zahtev za mir
Tradicionalno srečanje tudi v Opatjem selu
Tudi letos bo prvomajsko delavsko srečanje na pobudo sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL v Gradišču, kjer bo govoril član vsedržavnega vodstva UIL Sergio Miniati. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na drevoredu Trieste, od koder bodo v sprevodu odšli na osrednji trg. Zal pa bo mednarodni delavski praznik pod vplivom vojne in grozot na Balkanu, ugotavljajo sindikalne zveze v skupnem sporočilu in sočasnem pozivu za takojšnjo ustavitev bombnih napadov in prekinitve etničneg/a čiščenja, za ustavitev slehernega nasilja.
Sindikati posebej poudarjajo ppttebo, da se še bolj strnejo prizadevanja v iskanju diplomatskih rešitev in da se ne opusti niti
najmanjša možnost za dosego rešitve po tej poti.
"Evropa mora dokazati, da ni skupnost, ki jo povezujejo samo gospodarski interesi, ampak, da je sposobna lastne politične odgovornosti in mora v tem smislu narediti vse, da se prepreči poseg kopenskih sil”, ugotavljajo sindikati. Slednji ob tem ugoto-valjajo potrebo po še večjem sodelovanju pri solidarnostnih pobudah v korist pregnancev.
Taka naravnanost je nujna, saj je "samo v pogojih miru mogoče uresničiti možnosti za odpiranje novih delovnih mest, za razvoj”.
Po mnenju sindikatov dogajanje na Balkanu sili k razmišljanju in ukrepanju v smeri odpravljanja razlik in trenj, k vse večji
BOLNIŠNICA / PO SPORAZUMU O NAKUPU
Javno srečanje združenja ”D. Bratina” Interpelacija ministrici za zdravstvo
Kakor je bilo pričakovati je podpis sporazuma o odkupu bolnišnice Usmiljenih bratov povzročil ostre reakcije predvsem v vrstah tistih sil, ki so in si še zmeraj prizadevajo, da bi goriško bolnišnico uredili na sedanji lokaciji v ulici Vittorio Vene-to. Tako je poslanec Mario Prestam-burgo Ministrici za zdravstvo naslovil vprašanje ter jo povabil naj razmisli o imenovanju posebne preiskovalne komisije. Po navedbah poslanca naj bi slo za razmetavanje javnega denarja. Prestamburgo v utemeljitvi vprašanja navaja tudi, da je lokacija za bolnišnico neprimerna zaradi zvočnega in atmosferskega onesnaževanja. Strošku odkupa je, zmeraj po navedbah poslanca Prestamburga, treba dodati še predvideni strošek za preureditev objekta in okolice, kar skupni strošek znatno poviša. Ob teh ugotovitvah načrt, ki naj bi bil z ekonomskega vidika najbolj ugoden, oziroma ga kot takšnega predstavljajo, zgubi to značilnost, saj je cenejša preureditev in obnovitev obstoječe bolnišnice v ulici Vittorio Veneto, kjer so v nekaj letih, za prenovo že porabili okrog 17 milijard lir in so nekatera dela še v teku.
Prvi odmevi na podpis sporazuma o odkupu nepremičnine, katere gradnjo je sofinancirala Dežela, se kažejo tudi v deželnem svetu. Tako
je deželni svetovalec Brusa zaprosil za toCno in celostno informacijo o podrobnostih odkupa pa tudi o tem, Ce je operacija v celoti finančno krita in Ce je denar dejansko razpoložljiv, oziroma so to finančna sredstva, ki jih mora država šele nakazati. Prav to bi utegnilo znatno otežiti in zakasniti napovedan začetek del v prvih mesecih prihodnjega leta.
Združenje "Darko Bratina” pa v zvezi z zadnjimi dogodki sklicuje v ponedeljek, 3. maja, javno srečanje z naslovom Bolnišnica v Gorici - priložnost za razvoj ali velika prevara?
Zborovanje bo v pokrajinski sejni dvorani ob 18. uri. Na njem bodo ponovno predstavili točno analizo stroškov vseh treh do nedavna aktualnih možnosti rešitve za goriško bolnišnico.
Ogorčeni nad ravnanjem Dežele, še bolj pa nad prilagoditvijo Zupana Valentija "ukazom” z vrha so v rajonskih svetih, kjer so se močno angažirali zato, da bi bolnišnica ostala na sedanji lokaciji oziroma, da bi se o tem pomembnem vprašanju izjasnili občani sami na posvetovalnem referendumu.
Poklapani in tudi jezni so tudi v vrstah večinske koalicije, ki je na ponedeljkovi seji sicer pokazala spet vec enotnosti, ki pa se utegne prav okrog vprašanja bolnišnice spet moCno skrhati.
integraciji in sodelovanju, ker je to pogoj za mir in razvoj. V tem pogledu je pomembno, da se pospeši postopek vključevanja in povezovanja v Evropi posebej kar zadeva Slovenijo. Pomembna vloga prav na tem področju pripada Deželi.
Sindikati posebej omenjajo Načrt čezmejnega sodelovanja na Goriškem, ki lahko služi kot vzgled tudi pri povezovanju in sodelovanju drugih in večjih območij.
Na tradicionalno prvomajsko zborovanje, na pobudo Zveze svobodnih sindikatov se pripravljajo tudi v Opatjem selu. Shod bo ob 15. uri, govoril bo Albert Vodovnik, nastopili bodo združeni pevski zbori in pihalni orkester Vogrsko.
GORICA
Spomin
na
30.april
1945
Združenja VZPI/ANPI, AVL, ANED in ANPPIA prirejajo danes spominsko slovesnost ob obletnici bojev (30. aprila 1945) za ohranitev go-riških tovarn pred rušenjem, oziroma uničenjem. Danes ob 9.30 bodo položili venec pred spominsko ploščo v nekdanji tekstilni tovarni v Podgori. Pri pobudi sodeluje tudi rajonski svet. Ob 10. uri bo podobna slovesnost pred tovarno Carraro (nekdanjo tovarno SafogJ. Govorila bosta Silvino poletto in Gian-paolo Mezzorana. Slovesnosti se bodo udeležili predstavniki sindikalnih zvez, predstavniki rajonskih svetov iz Ločnika, Stražic in Podgore in nekateri od udeležencev dogodkov pred 54 leti.
OD 5. MAJA
Nič več po pasje ampak po človeško
Za pse, še bolj pa za njihove lastnike, se je končuje obdobje miru in zatišja. V sredo, 5. maja bodo namreč v okviru veterinarske službe zaceli izvajati dispozicije dež. zakona št. 39/90 in 47/93 o obvezni registraciji psov in načina identifikacije živali. Uradniki se bodo namreč posluževali informatike. Psom bodo veterinarji pod kožo namestili "microchip” kar bo omogočilo hitro identifikacijo. Seveda bo treba za uvedbo pasjega registra nekaj plačati. Prispevek je bil zaenkrat določen v znesku 6.900 lir. Lastniki psov, ki bolj zaupajo zasebnim veterinarjem, bodo za operacijo lahko poskrbeli na svojo roko.
ROŽNA DOLINA / INCIDENT NA MEJI
Policija lovila ubežnika v Sloveniji
Dogodek se je zgodil v noči od torka na sredo
V noči od torka na sredo se je na območju mejnega prehoda v Rožni dolini zgodil mejni incident. Dva pripadnika italijanske prometne policije sta v poskusu, da ustavita moškega, ki jima je malo prej pobegnil z italijanske strani mejnega prehoda, vstopila kakih sto metrov v notranjost Republike Slovenije. Dogodek se je pripetil v prvih jutranjih urah in, kakor so nam potrdili na pristojnem mestu, bosta državi zadevo obravnavali po diplomatski poti, kakor je sicer za take primere predvideno. Predstavniki italijanske mejne policije so se neposredno po dogodku opravičili.
Po informacijah, ki smo jih uspeli zbrati, je obhod-nica prometne policije nekje na Goriškem ustavila slovenskega državljana, doma iz okolice Ljubljane, ki je osumljen, da je pomagal ilegalnim prebež-nikom. Osumljenca so pospremili na mejni prehod RdeCa hiša in ga nameravali izročiti mejni policiji,
v nadalnji postopek. Tu pa je Ljubljančan izkoristil primeren trenutek ter se kar so ga nesle noge, umaknil preko meje, v Slovenijo. Policista, ki sta najbrž pozabila, da je to območje mejnega prehoda, sta se pognala za ubežnikom, ne meneč se za proteste dežurnega osebja na slovenski stami meje. Ljubljančanu se "umik” ni posrečil. V bližini bencinske črpalke
ga je zaustavil moški -menda pripadnik slovenske policije, ki pa ni bil v službi. Tačas sta pritekla italijanska policista in "ubežnika” spet prevzela. Seveda ni šlo brez protestov nad neobičajnim ravnanjem, neobičajnim tudi za odlične odnose na ita-lijansko-slovenski meji. Incident bodo obravnavali preko pristojnih organov Ministrstev za zunanje zadeve.
Danes dan ustvarjalnosti dijakov višjih srednjih šol
Ljudski vrt bo danes prizorišče odmevne dijaške manifestacije. Namen pobude, ki jo prirejajo dijaki višjih srednjih šol, združeni v Študentski konzulti, v sodelovanju s pokrajino in občino ter šolskim skrbništvom, je širši javnosti predstaviti ustvarjalnost dijakov na glasbenem, plesnem, odrskem in likovnem področju. Prostor v ljudskem vrtu bo razdeljen po posameznih področjih ustvarjalnosti, prireditve pa tudi Časovno razporejene med 15. in 22. uro. Dijaki so se na prireditev, ki je bila napovedana že 17. aprila a so jo, zaradi neprimernih vremenskih razmer odgodili, zelo dobro pripravili.
CADAJACO RUOTE GORICA
TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651
4-
Specializirana delavnica sjiz) \ koles in
motornih koles
Dodatki < * * * v y
in nadomestni j 1 Poverjeni prodajalec
de,iStiših 4—V <§> VAMAHA
URNIK: TOREK IN ČETRTEK od 13.00 do 20.00 ure SREDA IN PETEK: od 08.00 do 15.00 ure SOBOTA: od 09.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30 ure.
KRONIKA /DVE OSEBI HUDO RANJENI
Smrtna nesreča na cesti pri Gradežu Življenje je izgubil 62-ietni upokojenec
V prometni nesreči, ki Monfera razklal na nišnico se prepeljali se je zgodila v kraju Bel- dvoje, alfa romeo se je poleg Verzegnassija vedere med Gradežem in prevrnil in vnel. V bol- tudi Fiorenza Pinoso. Oglejem, je umrl 62-letni upokojenec Flavio Monfera iz Gradeža, dve osebi pa sta bili ranjeni. Po dosedanjih ugotovitvah, je Monfera vozil iz Gradeža proti Ogleju, ob zavijanju na parkirišče naj bi prišlo do silovitega trčenja z avtomobilom alfa romeo 164, ki ga je v nasprotni smeri vozil 50-letni Flavio Verze-gnassi. Ob trčenju se je a 112 v katerem je bil
Natečaj za profesorje na višjih srednjih šolah
Deželno šolsko nadzorništvo je razpisalo redni natečaj, na osnovi naslovov in izpitov, za poučevanje na višjih srednjih šolah s slovenskim uCnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini. Razpis je bil objavljen 28. aprila, prošnje za sodelovanje na natečaju je treba vložiti v roku tridesetih dni od dneva objave. Prošnje je treba sestaviti na posebnih obrazcih .
NOVICE
GORICA / OD DANES DO 9. MAJA
Drevi koncert dua Bon-Duše	»StlAMA
Med glasbenimi prireditvami, ki se bodo zvrstile ob	M	W 'V I	M V V’ 'V aTg H	I Eji jVl
koncu tedna velja posebej opozoriti na koncert čina	W m	I	ee III	l^^vl
Mauro Bon (bas-kitara) in Roberto Duše (el. kitara).	J
Koncert bo drevi ob 21. uri v dvorani Pokrajinskih	■■■ ar
muzejev na gradu, v okviru pobud ”Squarci”, ki jih	Em
prireja združenje Centro servizi culturah intemazio-	H^l llmSl ^■1	M
nah v sodelovanju s pokrajinsko upravo in sponzor-	IH^T ^kl	I W I Hi
stvom Kmečke banke. Bon in Duše nastopata pod
S"“v^STj;ira,azasabonizuspe111	Letos je prisotnih iSOrazstavljalcev
Poudarek pohištvu in stanovanjski opremi
Praznik Molje se nadaljuje
V	Rupi se bo jutri in v nedeljo nadaljeval tradicionalni praznik frtalje v priredbi PD Rupa-PeC. Jutri, 1. maja bo na prireditvi nastopil zbor Chorus 97 iz Mirna, kulturni spored pa bodo zaokrožili elani dramske skupine PD Standrež. Na prireditvi bo govoril Sergij Pahor. V nedeljo se bodo občinstvu predstavih elani otroškega pevskega zbora iz Stmavra, elani moškega pevskega zbora A. Paglavec iz Podgore, veliko zanimanje pa vlada za nastop pevske skupine Savrinskih pup en ragaconov. Tako v soboto, kakor v nedeljo se bo kulturni spored pričel ob 16.30, za prijetno razpoloženje pa bo sveCer igral ansambel Happy days.
Na bakladi sodelovala tudi godba
V	torkovi številki Primorskega dnevnika smo poročali o lepem uspehu solidarnostne pobude - bakla-de v Doberdobu, v priredbi društva krvodajalcev. Prireditve se je udeležilo preko 400 pohodnikov, zbrali so kar Čedno vsoto, ki jo bodo namenili za gradnjo doma bolnišnice v Avianu. K uspehu so pomemben delež prispevali tudi elani pihalne godbe ”Kras” iz Doberdoba, kar je v poročilu našega dopisnika, žal, izostalo.
Večerni koncert društva Lipizer
Društvo Rodolfo Lipizer prireja danes 30. t.m. ob 20.30 koncert kitajskega violinista Yi-Fang Huanga in ameriške pianistke M.Eeanor Drews. Izvajala bosta skladbe Mozarta, Mendelssohna, Saint Saensa, Wieniawskega in Smetane. Vstopnice so v predprodaji v turističnem uradu IOT v Gorici.
Avtobusi in druge storitve
Pokrajinsko prevozno podjetje APT obvešča da ob prvem maju njihovi avtobusi na medkrajevnih progah ne bodo vozili. Avtobusi na mestnih progah v Tržiču in Gradežu pa bodo vozili po prazničnem voznem redu.
Iz županstva pa obveščajo, da bosta ob jutrišnjem in nedeljskem prazniku odprta le urad za pogrebne storitve in anagrafski urad za prijavo smrti. Poslovala bosta samo v nedeljo, 2. maja od 8.30 do 10.30.
Na gospodarskem razstavišču v ulici della Barca bodo drevi, ob 18. mi, odprli letošnji mednarodni blagovni sejem Expomego. Trajal bo do nedelje, 9. maja. Na prireditvi sodeluje 150 raz-stavljalcev, ki zastopajo nad 250 podjetij.
Razstavljalci so v veliki večini iz naše pokrajine, dežele FJK in bližnjega Veneta, medtem ko je prisotnost tujih razstavljalcev bolj simboličnega pomena. Koroška, oziroma Avstrija ter Slovenija se bodo predstavile le s turistično ponudbo.
Sejemska ustanova je v sodelovanju z Goriško hranilnico poskrbela za vrsto spremljajočih zabavnih prireditev, od pokušnje piva in pizze do turnirjev in drugih dejavnosti, ki pritegnejo pozornost obiskovalcev.
Posebno zanimanje velja za poseben tečaj o opremljanju stanovanja. Vodili ga bodo priznani strokovnjaki, trajal pa bo od ponedeljka do petka. Goriška hranilnica pa pripravlja za svoje kliente, imetnike računa Con-toeta, bogato ponudbo različnih dogodkov.
Od torka, 4, maja do sobote, 8. maja bodo v konfererenčni dvorani zasedale štiri mešane ko-
misije, ki delujejo v sklopu Čezmejnega načrta. V torek ob 16.30, bo govor o opremljanju prostora in še zlasti gradnji omrežja za razne storitve. Delo komisije bo usklajeval preedsednik pokrajine Giorgio Bran-dolin. V sredo bo pod vodstvom Rina Velikonje zasedala komisija za okolje in turizem, naslednjega dne komisija o zaposlovanju in
gospodarstvu, v soboto pa komisija za socialna vprašanja.
In kaj si bodo obiskovalci lahko ogledali do 9. maja ? Poudarek je tudi letos na pohištvu in stanovanjski opremi, vrtičkarstvu, manjših strojih pa tudi opremi za koriščenje prostega časa.
Danes, prvi dan sejemske prireditve, bo do razstavišče odprli že ob 16. uri.
GORICA
VITTORIA 1 17.45-
20.00-	22.10 »Fino a prova contraria» (True crime). C. Eastvrood.
VITTORIA 3 18.00-
20.00-	22.00 »Train de vie«. Rež. Radu Miha-leau.
CORSO Rdeča dvorana: 18.00-20.00-22.15 » Taxi«. L. Besson.
Modra dvorana: 17.15-19.40-22.00 »A prima vista«.V. Kim-mel in M. Sorzino. Rumena dvorana:
18.00-	20.00-22.15»Vi-rus. I. Jamie Lee Curtis in VVilliam Baldvvin.
TR2IC
EXCELSIOR 17.50-
20.00-	22.10»Scherzi del cuore«. Prva predstava: 7.000 lir.
COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »La for-tuna di Cookie». R. Altman.
KINO 1] OBVESTILA
GORICA / STALISCE SPREJETO NA ZADNJI SEJI
Teritorialni pakt soglasno za utrditev enotnosti in avtonomije Goriške pokrajine
Teritorialni pakt za Goriško, institucija, ki je nastala z namenom usklajevanja pobud gospodarskega in splošnega razvoja v pokrajini, se je na svoji zadnji seji ukvarjal tudi z vprašanjem, ki, vsaj na videz, nima nobene zveze z gospodarstvom. Gre za vprašanje utrditve enotnosti in samostojnosti goriške pokrajine. Predstavniki raznih ustanov in združenj so soglasno potrdili stališče, da se enotnost pokrajine ohranja in utrjuje tudi preko organiziranih oblik zagotavljanja osnovnih storitev (oskrba z vodo, elektriko, plinom, urejenimi prevozi, pobiranjem in uniče-
vanjem odpadkov itd). Izjavo so predstavniki sprejeli po posegu predsednika pokrajine Brandolina, ki jih je seznanil, da namerava deželni odbor v kratkem predstaviti osnutek deželnega zakona, na osnovi katerega bo celotno območje dežele, namesto dosedanjih štirih okrožij, ki sovpadajo s štirimi pokrajinami, razdeljeno samo na tri okrožja. To bi dosegli tako, da bi go-riško okrožje, kar zadeva storitve, priključili tržaškemu.
To je v nasprotju z voljo vseh občin na Goriškem in pokrajinsko upravo, ki so prav pred tedni ustanovili
novo ustanovo za vodno gospodarstvo. Ta ustanova ima pristojnosti na celotnem območju pokrajine. Proti poskusu odvzemanja avtonomije se je izrekel tudi goriški župan Valenti. Na seji Teritorialnega pakta so tudi sklenili, da deželni odbor seznanijo s stanjem na Goriškem in s potrebo po ohranitvi obstoječega stanja.
V kratkem bodo v okviru Teritorialnega pakta razpravljali o dokumentu, ki ga je pripravila Trgovinska zbornica v korist ponovne vključitve pokrajine v območje za katero bodo veljale ugodnosti in olajšave (Objektiv 2).
uzoRcni stJtm, 29. izuedbh
TECHJ STEDCIL/I
vodi Giovanna Mačehi
(brezplačna udeležba do izčrpanja razpoložljivih mest: tel. 0481.22177)
v nedeljo, 2. maja ob 15. uri
ODR/IZ BlU/ILnEGčl DhOLJH
PET SREČANJ ZA OPREMLJANJE VAŠEGA DOMA tečaj opremljanja prostorov, vodi arh. Daniela Sacher ob 16.30
v ponedeljek, 3. maja: BARVE V HIŠI v torek, 4. maja: MATERIALI v sredo, 5. maja:
KAKO OPREMLJAMO DOM IN DNEVNI PROSTOR v četrtek, 6. maja:
KAKO OPREMLJAMO SPALNICO IN KOPALNICO v petek, 7. maja:
KAKO OPREMLJAMO MANJŠE PROSTORE
(brezplačna udeležba do izčrpanja razpoložljivih mest: tel. 0481.22177)
m/usm večeri
Pobuda ContoEta - CARICO SPA
v ponedeljek 3., torek 4. in sredo 5. maja od 16.30 dalje (samo z vabili)
ČEZmEJDI PrlKT
seje delovnih komisij
v torek, 4. maja ob 16.30 (samo z vabili)
INFRASTRUKTURE IN MREŽNE STORITVE koordinator: inž. Giorgio Brandolin Predsednik goriške Pokrajinske uprave
v sredo, 5. maja ob 15. uri (samo z vabili)
OKOLJE IN TURIZEM koordinator: Rino Velikonja
Direktor Gospodarske Zbornice za Novo Gorico in Primorsko v petek, 7. maja ob 16. uri (samo z vabili)
GOSPODARSKA POLITIKA, ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE
koordinator: Emilio Sgarlata Predsednik Trgovinske zbornice iz Gorice v soboto, 8. maja ob 10.30 (samo z vabili)
SOCIALNE AKTIVNOSTI IN STORITVE koordinator: Črtomir Špacapan Zupan občine Nova Gorica
S POLDO PrIRO
spomladanski mladinski praznik z brezplačno degustacijo pizze in piva v petek, 7. maja, od 20. ure dalje
TEhmOVrlDJE PLčigSTčlTIOn
v soboto, 8. maja, od 15. do 20. ure v nedeljo, 9. maja, od 11. do 20. ure
vsaki dan
GLriSBčI ID GriSTROnomSHE SPECIriLITITETE od ponedeljka, 3. maja, do četrtka, 6. maja: od 19. do 22. ure v soboto 8. in nedeljo 9. maja: od 17. do 22. ure
URNIK: delavniki: od 16. do 22. ure; sobota in nedelja: od 10. do 22. ure
INFORMACIJE: tel. 0481.22177 - 0481.520430 - faks: 0481.520279 - e-mail: fierago@tin.it
Tradicionalno prvomajsko srečanje v Števerjanu V nedeljo 20. spominski pohod
Prvomajsko slavje v Števerjanu, na pobudo in v priredbi KD Briški grič in Zveze slovenskih kulturnih društev ter pod pokroviteljstvom SKGZ, bo jutri, 1. in nedeljo, 2. maja. Na tradicionalnem srečanju, ki bo jutri ob 16.30 bo govoril podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, kulturni program bodo oblikovali recitatorji s spletom ”Moja pesem ni le moja pesem, to je krik nas vseh” ter pevski zbori iz Standreža (Oton Zupančič) , Gabrij (Skala) in Saleža Rdeča zvezda). Nastopila bo godba na pihala ”Kras” iz Doberdoba, ki bo poskrbela za praznično vzdušje. Zvečer bo nastopil Zamejski kvintet.
Spored nedeljskih prireditev se bo pričel s spominskim pohodom Steverjan - Gonjače -Steverjan. Prirejajo ga KD Briški grič, občina Brda in ZSSDI v sodelovanju z Zvezo borcev. Udeleženci jubilejnega 20. pohoda, bodo šli na pot ob 9.30 z Dvora. Na Dvoru bo tudi cilj. Priporočajo organizirano udeležbo po skupinah, oziroma društvih. Udeležencem, ki so sodelovali na vseh dosedanjih pohodih, bodo izročili posebno priznanje. Udeležbo dokažejo s predstavitvijo osemnajstih kolajn (enjerat je prireditev odpadla in so udeležencem izročili le nalepko).
V Dvoru bodo v nedeljo od 14.30 dalje potekale "Igre brez meja”. Skupine - potrebna je pravočasna prijava, še danes in jutri - se bodo pomerile v šestih različnih spretnostnih oziroma športnih igrah in sicer v teku z vedrom, poligonu, pikadu, zabijanju žebljev, teku v vrečah in vlečenju vrvi. Sodelujejo lahko le osebe starejše od 15 let. Lani je prireditev res lepo uspela, tudi zaradi številnih navijačev. Prireditelji so prepričani, da bo tokrat še bolj veselo in navijaško vzdušje. Prav zato in zaradi boljše organizacije pa je potrebno, da se skupine prijavijo v napovedanem roku (tel. 0481/884187). V nedeljo zvečer, ko se bo praznovanje nadaljevalo, bodo izbirali tudi naljepšo mladenko in najlepšega fanta, za ples pa bodo igrali člani skupine "Last Chance”.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo 20. Spominskega pohoda Steverjan-Gonjače-Steverjan, v nedeljo, 2. maja. Start bo ob 9.30. Prijave v Dvoru v Števerjanu, od 8.30 dalje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija 1999 ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija 1999.
ZSKD in ZSSDI sporočata, da bo napovedani izobraževalni tečaj za prilagoditev zakonodajnemu odloku št. 155/97 - upoštevanje higijen-skih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah -v sredo, 5. maja v knjižnici D. Feigel, (Ul. della Croce 3), od 18. do 22. ure. V najkrajšem času naj se kulturna oz. športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na tečaju. Za prijave in pojasnila se obrnite do uradov ZSKD (tel. 0481-531495 in ZSSDI tel. 0481-33029).
PRI KMEČKI ZVEZI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 0481/531644) deluje pooblaščeni center za pomoč na fiskalnem področju. Davčnim zavezancem pomaga pri izpolnjevanju prijave dohodkov mod. 730, mod. Unico ter pri izračunavanju davka na nepremičnine. Urnik: vsak delavnik od 8.30 do 12.30.
S____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
priredi 8. maja celodnevni avtobusni izlet v Gardaland. Izlet bodo izvedli ob minimalni prijavi 40 udeležencev. V ceni je vključen strošek prevoza in vstopnica. Kosilo v samopostrežni restavraciji v parku. Prijave in informacije na sedežu društva samo še danes.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Ita-lia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici:
10.00,	Francesca Do-vier iz splošne bolnišnice v Gradež; 10.30, Anka Fajgelj (iz Trsta) žarni pogreb na pokopališču v Pevmi; 11.00, Erminia Maspes vd. Cominotto iz bolnišnice Janeza od Boga v kapelo bolnišnice Janeza od Boga in na glavno pokopališče.
V Tržiču: 10.00, Ori-stilla Balioni vd. Pacor (iz Palmanove) na glavnem pokopališču;
11.00,	Michele■ Gianga-spero iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Vaš bančni partner
v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191	'
Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TELEFONI / MEDTEM KO Z NEMCI ŠE NI DOGOVORA
Danes steče operacija za prevzem Telecoma
Olivetti računa na uspeh - France Telecom zelo oster do Nemcev, ki jih bo terjal za odškodnino
RIM - Danes se bo zaCela operacija javne nakupne ponudbe za vse delnice Telecoma Italia, ki jo je razpisala družba Olivetti iz Ivree v Piemontu, medtem pa zaplet okrog načrta za združitev z nemškim Deutsche Telekomom povzroča vse večjo napetost. Pooblaščeni upravitelj Telecoma Franco Bemabe, ki je ostro napadel vlado in borzno komisijo Consob, češ da podpirata Olivettijev načrt, je operacijo za prevzem kapitalske glavnice svoje družbe označil za katastrofalno in celo zagrozil, da Olivettija v primeru, če ne doseže 51% glavnice, ne bo vpisal v knjigo družabnikov. Nervoza je očitno dosegla vrhunec po tem, ko so se izjalovila pričakovanja za dogovor med Ciampijem in njegovim nemškim kolegom Eichlom na nedavnem ekonomskem vrhu G7 v VVashingtonu. Nemška vlada namreč ne kaže posebnega navdušenja, da bi pospešila privatizacijo svoje telefonske družbe, medtem ko je za Rim to osnovni pogoj bodoče poroke. V Bonnu sicer neplodnost pogovorov med Ciampijem in Eichlom minimizirajo in zagotavljajo, da ne gre za dokončni razdor in da se stiki na-
daljujejo na ravni ministrskih funkcionarjev.
Nameravano poroko med italijansko in nemško telekomunikacijsko družbo, ki bi zaradi svoje ogromnosti zasenčila marsikaterega globalnega velikana, so te dni komentirali vsi mednarodni ekonomski časopisi, najbolj neizprosen pa je bil uvodnik v New York Timesu, ki ocenjuje, da se je načrt za to poroko »rodil bolj iz obupa kot iz ljubezni«.
Načrt za italijansko-nemško telefonsko poroko je medtem trčil na še eno, sicer predvideno oviro, ki jo predstavlja partnerski sporazum nemške družbe s francosko France Telecom. Iz Pariza so včeraj sporočili, da projekt o poroki krši sporazume s France Telecom in da bo moral Deutsche Telekom »plačati za svojo izdajo«. Predsednik France Telecoma Michel Bon je napovedal, da bo njegova družba zahtevala ustrezno »odškodnino v zaščito svojih pravic in interesov delničarjev«. O višini odškodnine ni govoril, ker jo morajo šele oceniti, napovedal pa je, da namerava France Telecom razmisliti o svoji 2-odstotni udeležbi v. Deutsche Telekomu.
H SLOVENIJA / PODATKI ZA MAREC
Visoka mesečna rast, na letni ravni pa nazadovanje
Glede na februar 21,3% rast
LJUBLJANA - Obseg industrijske proizvodnje je bil marca po podatkih slovenskega državnega statističnega urada za 21, 3 odstotka večji kot februarja in za 6, 2 odstotka večji od lanskega povprečja. V prvih treh mesecih letos skupaj pa je bila industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjSa za 4, 5 odstotka. Kot so sporočili iz državnega urada za statistiko v prvi, skrajšani objavi podatkov, se je marca glede na isti lanski mesec obseg industrijske proizvodnje zmanjšal za 1, 1 odstotka.
Marca se je v letni primerjavi glede na namen porabe najbolj povišala proizvodnja proizvodov za investicije ter trajnih proizvo-
dov za široko porabo, in sicer za 12, 3 odstotka oz. za 5, 3 odstotka. Povečal se je še obseg proizvodov za široko porabo (za 2,1 odstotka) in netrajnih proizvodov za široko porabo (za 1, 2 odstotka), medtem ko se je proizvodnja energentov zmanjšala za 18 odstotkov, proizvodov za vmesno porabo za 7 odstotkov ter surovin za 3, 2 odstotka.
Po standardni klasifikaciji dejavnosti pa se je v letni primerjavi marca povišal obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki je porasel je za 1, 4 odstotka. Nižja kot lanskega marca sta bila obsega rudarstva in oskrbe z elektriko, pri čemer je prvi padel za 33, 3 odstotka, slednji pa za 7, 9 odstotka.
trendi / april
Istatpotrdil začasni podatek o l,5adstotni inflaciji
RIM - Zavod Istat je vceraj potrdil porasl življenjskih stroškov ozi-roma inflacije v aprilu, kol s° bili ze nakazali podatki iz enajstih vzorčnih mest, ” primerjavi z marcem sc Se življenjski stroški po-večali v povprečju za 0, %, v primerjavi z lanskim aprilom pa za 1, 5% knarca je bil mesečni porast 0, 2%, letni pa 1, 3%), Utat sicer opozarja, da podatki za april še niso dokončni, saj bodo znani šele 19. maja).
Aprilsko zvišanje življenjskih stroškov je si-Cer največje v tem letu, Slavni vzrold pa sd v pora-shi cene pogonskih goriv faradi podražitve nafte, kar učinkuje tudi na cene alektrične energije in vode. Zaradi trimesečnega Prilagajanja stanovanjskih Najemnin indeksu Istat, ki )e padlo prav v april, so se zvišali tudi izdatki za stanovanje, te podražitve pa so povzročile skupno rast kazalca »stanovanje, voda, elektrika in kuriva« za 0, glede na marec in za 0, 5% glede na april 1998. Občutno so se zvičali tudi stroski prevoza oziroma Soriv (+0, 6% v mesečni 111 +1, 5% v letni pri-jnerjavi), nekoliko nižji pa )e bil porast cen za obleko 111 obutev t+0, 4% oz. +2, 2%). Edino znižanje je bito zabeleženo v poglavju komunikacije {-O, 1% glede na marec) zaradi poce-nltve telefonskih tarif.
TEČAJNICE
7 FVDn- 7
I EVRO= 1.936,27 URE
		
29. APRIL 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	29.04.	28.04.
ameriški dolar	1,0604	1,0666
Japonski jen	126,16	127,05
grška drahma	326,75	326,65
danska krona	7,4330	7,4336
Švedska krona	8,9110	8,9130
britanski funt	0,6584	0,6583
norveška krona	8,2695	8,2960
češka krona	37,692	37,807
ciprska lira	0,5787	0,5789
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,58	251,27
poljski zlot	4,2247	4,2522
slovenski tolar	193,1168	193,0616
Švicarski frank	1,6072	1,6088
kanadski dolar	1,5607	1,5725
avstralski dolar	1,6123	1,6324
novozelandski dolar	1,9063	1,9368
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
29. APRIL 1999		NAKUP/PRODAJA	
VALUTA			7 EVRO
portugalski escudo		200,482	
nizozemski gulden			2,20371
belgijski in luksemburški frank			40,3399
francoski frank			6,55957
nemška marka			1,95583
finska marka			5,94573
španska pezeta		166,386	
avstrijski šiling			13,7603
irski funt			0,787564
italijanska lira		1936,27	
Z>CTA 1 C 1/A IIITC	EVRO		
	NAKUP		PRODAJA
ameriški dolar	1,0697		1,0531
britanski funt	0,6631		0,6501
švicarski frank	1,6217		1,5885
danska krona	7,5738		7,2880
norveška krona	8,4641		8,0847
švedska krona	9,1282		8,6916
kanadski dolar	1,5916		1,5330
grška drahma	343,10		298,65
japonski jen	130,89		122,97
avstralski dolar	1,7030		1,5909
slovenski tolar	196,58		190,77
hrvaška kuna	8,2394		7,4472
Češka krona	45,052		36,552
slovaška krona	55,35		44,028
madžarski florint	298,04		242,15
/V ZADRU2M	KRAŠKA BANKA		
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
29. APRIL 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0709	1,0501	1808	1844
britanski funt	0,6678	0,6533	2900	2964
kanadski dolar	1,5795	1,5422	1226	1256
japonski jen	128,7827	125,7062	15,04	15,40
švicarski frank	1,6259	1,5955	1191	1214
norveška krona	8,4196	8,2226	229,97	235,48
švedska krona	9,0399	8,8276	214,19	219,34
grška drahma	327,1604	321,0943	5,92	6,03
danska krona	7,5560	7,3779	256,26	262,44
avstralski dolar	1,6491	1,6137	1174	1200
slovenski tolar	194,6000	190,7655	9,95	10,15
hrvaška kuna	8,239	7,5932	235	255
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
MILANSKI BORZNI TRG
29. APRIL 1999
INDEKS MIB 30: -0,46%
delnica
cena € var.%
delnica
cena € var. %
AEM	2,058 -0,48	INA	2,443 -1,65
ALITAUA	2,838 -2,60	ITALGAS'	4,185 +2,09
ALLEANZA	10,079 -0,44	MEDIASET	8,369 +1,86
AUTOSTRADE	6,738 +0,79	MEDIOBANCA	11,656 -1,37
BNL	3,257 -2,13	MEDIOLANUM	6,307 -2,45
COMU	7,683 +0,89	MONTEDISON	0,905 -1,02
BCA Dl ROMA	1,541 -2,03	OLIVETTI	3,221 +1,35
FIDEURAM	5,379 -1,64	PIRELU SPA	2,893 -1,59
INTESA	5,141 -1,98	RAS	9,966 -0,78
BCA POP BS	31,640 -0,81	ROLO BCA 1473	22,940 +0,08
EDISON	8,389 -0,09	SAN PAOLO IMI	14,560 -1,02
ENI	6,100 +1,61	TIM	5,727 +1,29
FIAT	3,190 -0,06	TELECOM ITA	9,900 -0,01
FINMECCANICA	0,922 +0,77	UNICREDIT	4,892 -2,12
GENERALI	36,270 -1,17	UNIM	0,525 +0,68
			
		■ ljubljanska banka	
Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI
Interreg: kako se je rodila kratica pod okriljem Eu
Kaj pomeni beseda 'Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj in izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%).

★ ** *	*
*
*	*
*★*
4>A)a4L
Čezmejno sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino, Avstrijo in Slovenijo
Monaco
S ^ 'X . ' '•>< Ti '
1
\ Carinzia
Ji«
fA
>1	„,,i>
Klagenfurt
Slovenia

> Lubiai



Venezia


Vx.^>
Turismo
Za dodatne informacije vam je na razpolago Služba za zunanje odnose pri deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose, ul S. Francesco 37, Trst Tel: 040/ 3775119-3775122, fax: 040/ 3775025, E-mail: aff.comunitari@regione.fvg.it________________
Interreg 2 Italia/Slovenija-dodeljena sredstva tudi za čezmejne prometnice v Benečiji
Cesta, ki povezuje
Dodeljenih 1,7 milijard lir za odročne prometnice med Rezijo in Učjo
Spoštovanje okolja
Dela, ki bodo zaključena letos pozno spomladi, zadevajo rekonstrukcijo ceste v dolžini 2 kilometrov in delno obnovo na-daljnih 8 kilometrov; posebna pozornost bo namenjena zaščiti okolja in krajine s pomočjo primernih materijalov, umetniških del in njihovo estetsko sprejemljivo vključevanje v prelepo okolje, ki jo obdaja (smo v neposredni bližini naravnega parka Julijskih predalp, ki bo lažje dostopen tako za vzdrževanje, kakor za izletnike).
Nova cesta bo olajšala
premike prebivalstva odročnih krajev kakor Učja, ki so se z odrekanjem odločili, da ne bodo zapustili svojih domačij in odšli v s storitvami bolje opremljeno dolino, ampak da bodo s svojo aktivno prisotnostjo prispevali k oživljanju celotnega območja.
Nova cesta ne bo zagotovila le kakovostnejšega življenja domačinom, temveč bo prispevala k intenzivnejšim turistič-
nim tokovom med Rezijo in Slovenijo in čezmejno menjavo kar pomeni tudi nove razvojne možnosti.
Kdor potuje po državni cesti št. 13 Pontebbana v smeri proti Trbižu se pri Mužcu znajde pred tablo, ki kaže, da se po zavoju v desno pri-peljemo Na Bilo, v kraj s 500 dušami kjer se pričenja Rezija. Gre za lepo divjo dolino, ki jo obkrožajo vrhovi Plauris, Kadin in Muzci na jugu, Sari na severu in spoštljiva gmota Kanina na severu-vzhodu.
Sedem kilometrov po Bili nas občinska cesta
ki jo prečka dolino pripelje v Rezijo, s svojimi 1500 prebivalci glavno občinsko središče. Tu se potnik odloči med dvema mož-nostima: ali nadaljuje pot proti vzhodu in skozi Solbico in Korito pride do vznožja Skut-
Gre za dokaj odmaknjeno dolino, odrezano od velikih prometnic, s skromnimi možnostmi za gospodarski razvoj.
nika, v Kaninski skupini, kjer se pot zaključi, lahko pa potnik zavije proti jugovzhodu proti Lisenku, po šestih kilometrih in pol vožnje navkreber se povzpne na 1092 metrov visok prelaz Karnica, po na-
Medtem, ko pohajajo viri iz različnih komunitamih skladov, se že načrtuje prihodnost.
Interreg 3 je že tukaj.
Evropska komisija razmišlja o rejinansiranju za obdobje 2000-2006.
Leta 1999 bodo izčrpani finančni viri za različne ko-munitarne programe na področju čezmejne kooperacije, a Evropska komisija je skupaj z državami in regijami Evropske unije že začela z reformo takoimenova-nih strukturnih skladov, ki bodo zaživeli med leti 2000 in 2006.
Na osnovi prvih analiz, primerjav in razmišljanj se počasi oblikuje nov politič-no-operativni pristop, ki napoveduje sledečo »tripartitno« ureditev komunitarne-ga programa Interreg: 1) Interreg III A, ki zadeva čezmejno kooperacijo med sosednjimi deželami; 2) Interreg IIIB, ki zadeva sodelovanje med obsežnimi območji, ki niso mejna; 3) Interreg III C, ki zadeva me-dregionalno kooperacijo. Poglejmo kakše bi lahko bile novosti v vsebini in metodologiji določanja operativ-
nih projektov, ki bodo deležni finančnih sredstev iz verjetno še zajetnejših skladov Interreg III:
-načrtuje se posredniška vloga za to primernih osebkov (na pr. kreditnih ustanov); izbirale jih bodo ustanove (Dežele) zadolžene za programiranje ali pa upravni organi. Zadolženi bodo za upravljanje vseh subvencij, zlasti bo to pomembno za načrte na krajevni ravni (cilj tovrstne odločitve so upravno-raču-novodski-finančni postopki, ki bi bili učinkovitejši in prožnejši od dosedanjih postopkov značilnih za javne uprave);
-za vsak operativni program bo potrebna jasna in enovita geografska razmejitev;
-poizkuša se upravno in programsko učinkovito uskladiti operativne načrte na notranjih mejah, kjer je akti-
Deželni odbornik za kmetijstvo, lov in ribolov Giorgio Venier Romano je otvoril Konferenco o bodočnosti transevropske gospodarske kooperacije iz sklopa komuni-tarne probude Interreg III- za kono-slidacijo kohezije in razvoja, s preko 200 udeleženci iz vse Evrope. Konferenca je potekala v Gra-dežu 9. in 10. aprila na pobudo Deželne direkcije za komunitarne zadeve in zunanje odnose v sodelovanju z medeželnim Observatorijem za kooperacijo in razvoj, Delovno skupnost evropskih obmejnih dežel, Skupščino evropskih dežel, Konferenco perifernih obmorskih dežel.
viran program Interreg III, kakor tudi na zunanjih mejah med programih Interreg III in CBC Phare (med deželami, ki so v Uniji, in deželami, ki so izven). V tem primeru bo v enovit komite vključen nad-
zorni odbor Interreg in CBC Phare, ki je dejaven sedaj (učinek tega naj bi bila predstavitev enega samega skupnega operativnega programa);
-širitev sektorjev s področja javnih storitev (zdravstvo) v
katere je mogoče poseči tako znotraj programov CBC Phare in kjer je to izvedljivo v Interreg IIIA; -preseganje omejevalnega kriterija oddaljenosti od meje, kot merila za dodeljevanje sredstev iz Interreg.
V smeri skupnega upravljanja skladov
Bodoči prosilci bodo morali razvijati čezmejne projekte
Poleg tega naj bi oblikovali formule za resnične in unčinkovite čezmejne programe, tako s skupnim načrtovanjem in upravljanjem operativnih programov, kakor tudi s skupnim finančnim vodenjem sredstev iz EU.
Gre za pogoj, ki ga morajo vsekakor upoštevati bodoči prosilci sredstev iz Interreg III, zato je dobro že sedaj razmišljati o kriterju, ki bo očitno odločujoč pri dodeljevanju finančne pomoči iz Interreg III.
Zastavljeni po novem, bodo kriteriji ctoločali takoimenovano »čezmejno partnerstvo« med deželnimi in krajevnimi upravami s sledečimi nalogami: -določanje razvojne politike v čezmejnem območju s programi »od spodaj navzgor»
(bottom up);
-pri vodenju in uresničevanju programa je potrebno prosilcem in nosilcem projekta pomagati z informacijami in svetovanjem;
-ocena, izbor in sprejem projektov;
-finančno upravljanje s pomočjo usposobljenih posrednikov (kakor smo lahko že prebrali);
-splošni nadzor in preverjanje obračuna.
»Čezmejni partnerji« bodo lahko stalna telesa, kakršne so Evroregije (njihovo naravo in učinkovitost bomo predstavili v eni naših prihodnjih številk), ali pa bodo ohranili le svetovalno funkcijo. V tej or-ganizacijsko-institucijonalni obliki bi lahko delovali kot takoimenovan GEIE (Gruppo
economico di interesse euro-peo-gospodarska skupina evropskega interesa).
V tem primeru bi finančna sredstva lahko upravljal GEIE, kakor je to že primer pri »globalni subvenciji«; GEIE bp, vodil in uresničeval operativni program , ki ga bo oblikovalo Čezmejno part-nerstvo s pomočjo finančnega posrednika za skupno upravljanje sredstev EU in državnih sredstev, po možnosti le preko enega skupnega bančnega računa.
Pogled na dolino Rezije ob vznožju Kanina. Prebivalci (slika vasi Sol-bica) so slovanskega porekla.
Levo slap na Jarmanu.
daljnih devetih kilometrih doseže Učjo, od koder je samo še lučaj do istoimenskega mednarodnega mejnega prehoda s Slovenijo.
Od meje se cesta zopet spusti in po sedmih kilometrih in pol se pri Sagi priključi na prometnico, ki vzdolž Soče teče med Kobaridom in Bovcem.
Se ta kratek opis nam daje slutiti, da gre za dokaj samotno dolino (smo na najsevernejšem koncu Benečije, ki jo je dolga stoletja upravljala Sere-nissima), odrezano od
velikih prometnic, s skromnimi možnostmi za gospodarski razvoj, tu so težki življenski pogoji, katerim pa gre pri-
Za preseganje odmaknjenosti je občina Rezija pripravila načrt za posodo-bitev občinske ceste med prelazom Kamica in Učjo.
pisati zasluga za to, da so njeni prebivalci ohranili staro govorico slovanskega porekla, kulturo in tradicijo značilne za slovansko prebivalstvo, ki se je tu naselilo med VI in VII stoletjem (o čemer pa
ni zanesljivih podatkov).
Za preseganje odmaknjenosti je občina Rezija predvidela posodobitev ceste predvsem med prelazom Karnico in Učjo, zgrajene leta 1939 za vojaške potrebe, težko prehodne tako zaradi trase kakor zaradi širine, samo 3, 30 m, kjer je vsako srečevanje vozil težavno.
Načrt je bil zaradi svoje »čezmejnosti« deležen milijarde 700 milijonov lir iz operativnega programa Interreg 2 Italija/Slovenija za katerim stoji Evropska unija.
(■ČEZMEJNA PREGLEDNA PRIREDITEVI
Interreg 2 Italija/Slovenija podpira prireditev »Incontricinema«
Kinematografija brez meja za sožitje
Kinematografija brez meja. Po turizmu, okolju, gospodarstvu in prometu se tudi najznačilnejša zvrst umetnosti tega stoletja vključuje v Interreg 2. Gre za »Incontricinema« med Italijo in Slovenijo, katere pobudnik je Euro VVanderkino iz Trsta (neprofitna organizacija, ki se je rodila leta '97 z nalogo, da se ukvarja s področji, ki niso v domeni Alpe Adria Cinema), skupaj s Slovensko kinoteko iz Ljubljane, Kinoa-teljejem iz Gorice, deželno Kinoteko iz Trsta, Samoupravno italijansko skupnostjo iz Kopra in Filmskim skladom iz Ljubljane. Vse pa poteka pod pokroviteljstvom italijanskega veleposlaništva v Sloveniji.
Cilj pobude je predstavitev italijanske in slovenske kinematografije v obeh sosednjih državah. Gre za predstavitev filmov v kulturnih ustanovah ob meji, kar je osnovno poslanstvo prireditve, ki je iz sredstev Interreg dobila pomoč v višini 90 milijonov lir. To je prvi projekt kulturnega značaja v Interreg 2 Italija/Slovenija. Med Furlanijo julijsko krajino in Slovenijo naj bi prišlo do bolj učinkovite promocije na področju kinematografije, to je nov kamenček v sodelovanju med različnimi deželnimi ustanovami, ki se je razvilo v okviru festi-
vala Alpe Adria Cinema inv dolgoletni dejavnosti Kinoa-teljeja iz Gorice kateremu gre zasluga za promocijo slovenskega filma v Italiji. Ustanovitev Slovenske kinoteke kot samostojne institucije je v zadnjih dveh letih omogočila utrjevanje sodelovanja ne le na področju promocije filmske kultuire (pregledi, seminarji, srečanja), ampak tudi filmsko zgodovinsko razisko-
vanje z odkritjem dokumentarnega filmskega materiala, ki zadeva obmejno območje. Iz tega sodelovanje so se rodile manifestacije v organizaciji Cappelle Un-derground o povojnem vladnem sistemu informiranja. V gledališču Miela je bil prikazan material, ki ga hranijo predsedstvo Ministrskega sveta v Rimu, Državni arhiv Slovenije, filmi National Library of Congress iz VVashingtona. Projekt Film-skasrečanja/lncontricinema ne želi razvijati samo kulturne izmenjave, ampak tudi delovne izkušnje skupne ustanovam, ki delajo na istem področju, a v drugač-
nem okolju (institucionalnem in tržnem) kar naj bi prispevalo k postavitvi osnov za območje v katerega distribuirati avdiovideo produkcijo.
V preteklih dneh je bil v kinematografu Alcione v Trstu pregled slovenskaga filma s projekcijo trinajstih filmov mladih slovenskih režiserjev. V Ljubljani pa bo retrospektiva filmov Federica Fellinija.
V sodelovanju s Kinoateljejem iz Gorice je v načrtu priprava videa o krajih in osebah upodobljenih v filmu »Cuori senza frontiera« (Srca brez meja-Luigija Zampe v katerem sta igrala leta 1949 Gina Lollobrigida in Raf Vallone), ki so ga snemali v Križu (na tržaškem Krasu) in je povezan z zapleti okrog jugoslo-vansko-italijanske meje. Posebna pozornost je namenjena tudi novinarski kinematografski povojni produkciji	(tudi
propagandni).Veliko je materiala iz italijanskih in slovenskih arhivov (javnih in zasebnih), selekcija vseh pa je bila nedavno tega prikazana v gledališču Miela v Trstu s projekcijo filmov iz inštituta Luče in Jugoslovanske kinoteke.
Na sliki prizor iz filma »Blues za Saro« slovenskega režiserja Borisa Jurjaševiča.
ŠPORT
Petek; 30. aprila 1999
KOŠARKA / PLAY-OFF
Varese
izločil
Kinder,
Benetton
izenačil
Lineltex igra proti Serapide
BOLOGNA - Bolonjski Kinder ne bo ubranil naslova državnega prvaka. V četrti polfinalni tekmi končnice za naslov je namreč doma izgubil z Varesejem, ki je tako s 3:1 v zmagah izločil aktualnega prvaka. Sinočnje srečanje v Bologni se je konCalo s 63:60 (35:31) za Varese, ki se bo v finalu za naslov pomeril z zmagovalcem petega odločilnega dvoboja (v nedeljo) med Teamsy-stemom in Benettonom, ki je sinoči z zmago 57:54 (36:26) izenačil izid na 2:2.
Za nasprotnika v polfinalu končnice za napredovanje v Al ligo pa je včeraj izvedel tudi tržaški Lineltex. Njegov nasprotnik (prva tekma bo že to nedeljo v Trstu) bo Serapide iz Pozzuo-lija, ki je včeraj v odločilni tretji tekmi premagal Cordivari z 80:61. Ekipi bosta igrali na tri zmage.
FORMULA ENA / PRED VN V IMOLI
Ferrarijev dirkalnik z magičnim krilcem
Novost bodo preizkusili že na današnjem prostem treningu - Jean Todtje optimist
IMOLA - Na nedeljski VN San Marina v Imoli bosta Ferrarijeva dirkalnika opremljena z novim prednjim aerodinamičnim krilcem, ki so ga časnikarji že imenovali za »magičnega«. Krilce je vgrajeno v sasijo in bo dirklanik močneje prikovalo na tla. Sef Ferrarijevega moštva Francoz Jean Todt je dejal, da
predstavlja tehnična sprememba »majhen korak naprej, vendar je v svetu formule ena lahko odločilna že vsaka stotinka sekunde«.
Novo krilo ima drugačen naklon od dosedanjega in je opremlejno s stranskimi »flapi«. Na pogled spominja na pušCico. »Krilo smo najprej preizkusih v vetrovnem tunelu, nato pa še v Flora-
mi. Rezultati so bili dobri,« je še pojasnil Todt.
Nemec Michael Schumacher bo spremenjeni dirkalnik preizkusil že na današnjem prostem treningu, na jutrišnjem uradnem treningu pa bo z njim razpolagal tudi Irec Irvine.
Na sliki: Michael Scu-macher z bratom Ralafom
NOGOMET
Djorkaeff bi ostal v Milanu, toda...
Moretti: najeli smo Ponuccijo
APPIANO GENTILE -Svetovni prvak Youri Djorkaeff pri Interju že dva meseca ne igra. »Imam se za pametnega človeka. Spoštujem delovno pogodbo, vendar je ne nameravam podaljšati, dokler ne bo jasno, kaj me Čaka. Ne iščem novega moštva, a Ce mi bo rečeno, da me ne potrebujejo, bom odšel brez polemik,« pravi francoski reprezentant.
Anglež Roy Hodgson, Četrti Interjev trener v letošnji sezoni (uradno le pomaga Castelliniju...) zelo ceni Francoza, zato je pričakovati, da ga bo kmalu s klopi poslal na igrišče. Djorkaeff je svojo najboljšo sezono pri Interju odigral prav tako je bil trener Hodgson. »Z njim sem stalno igral in dosegel veliko golov, tako kot lani Ronaldo,« je povedal Djorkaeff.
Interjev predsednik Mas-simo Moratti pa je medtem najavil, da je klub od Real Madrida najel branilca Christiana Panuccija.
KOŠARKA / V NBA LIGI ZA MOŠTVO SEATTLA
KOLESARSTVO / PO SLOVENIJI
Stepanja igral kar 24 minut
V tem času dosegel tri koše, tri skoke in blokade in eno podajo
Prolog (3.5.) v Novi Gorici, v torek primorska etapa
PORTLAND - Zanesljivi zmagovalci pacifiške skupine in seveda udeleženci končnice letošnjega prvenstva košarkarske lige NBA, moštvo Portland Trail Blazers so se še enkrat poigrali s svojimi nasprotniki. Njihova sinočnja Žrtev so bili košarkarji Seattla, ki so jih premaga-li s kar 119:84.
Najbolj razigran je bil Damon Stouda-ttrire, ki je dosegel zase letos rekordnih 3l točk, Stezosledci pa so jih svojim nasprotnikom v tretji Cetrini nasuli kar 44. Po daljšem Času se je spet naigral tudi Vladimer Stepania, ki je v zase rekordnih 24 minutah sedemkrat metal iz igre, od tega trikrat zadel, k temu pa dodal še po tri skoke in blokade, eno podajo in tri Zgrešene proste mete. Nadzvočni so v boju za osmo mesto, ki še vodi v Zaključne boje, za Minnesoto zdaj zaostali za eno zmago, Portland pa se je še bolj približal svojemu cilju, to je osvojiti najboljši izhodiščni položaj v končnici.
Sedma zaporedna zmaga Atlante je to nioštvo pripeljalo na prvo mesto centralne skupine, ki pa si ga za zdaj deli z Indiano. SinoCi so s 76:73 premagali bJew York, zelo zanimiva pa je bila
zadnja Četrtina, ki so jo z rekordno nizkim izidom 11:8 dobili Jastrebi. Ste-ve Smith je v zadnjih desetih sekundah kar sedemkrat zadel s Črte za proste mete, pri poražencih pa je bil daleč najboljši Latrell Sprewell z 29 točkami. Kratkohlačniki so se s porazom spet znašli na robu osmerice, saj imajo pred moštvom Charlotte Homets le še minimalno prednost.
Glavno vlogo na srečanju v Orlandu med domačimi Cudežniki in VVashing-tonom je imel Darrell Armstrong, ki je dosegel 27 točk in devet podaj. Armstrong je najresnejši kandidat za osvojitev letošnjega naslova najkoristnejšega šestega igralca. Orlando je zmagal s 93:86 in se v boju za prvo mesto vzhodne konference približal Miamiju. Košarkarjem iz ameriške prestolnice ni pomagal niti trojni dvojček Roda Strick-landa, ki je dosegel 15 točk, deset skokov in deset podaj.
Izidi: Orlando - VVashington 93: 86, Detroit - New Jersey 101: 93, Atlanta -New York 76: 73, Minnesota - Phoenbc 97: 92, Mihvaukee - Toronto 115:102, Portland - Seattle 119: 84.
V ponedeljek bo štartala mednarodna etapna kolesarska dirka po Sloveniji, ki bo tokrat že šesta. Na dirki, ki jo prireja kolesarsko društvo Krka Telekom, bodo nastopih bodisi profesionalni kot amaterski kolesarji, saj spada tekmovanje v kategorijo 2.5 na lestvici Mednarodne kolesarske zveze. Ceste slovenskih pokrajin bodo veCnarodno množico tekmovalcev gostile skupaj sedem dni, od ponedeljkovega prologa do zaključka v nedeljo v Novem mestu. Nam najbližji bosta uvodni etapi: ponedeljkov prolog v Novi Gorici, kjer se bodo ekipe pomerile v vožnji proti Času (kronometer) in torkova »primorska« etapa s startom in ciljem prav tako v Novi Gorici. Proge te etape se bo namreč vila iz Nove Gorice do Ajdovščine, Razdrtega -tubo prvi gorski cilj - Senožeč, Sežane, Dutovelj, Kobdilja, Štanjela, Branika, Vrtojbe, Mirna do vrha vzpona, kjer bo drugi gorski cilj, Opatjega sela, Kostanjevice, Komna, Štanjela, Branika, Rožne doline do končnega cilja v Novi Gorici. Gre za 185 kilometrosko vožnjo s startom ob 11.30 ter ciljem (pred zavarovalnico Triglav), predvidenim okrog 16. ure. Pri tem je treba seveda upoštevati morebitno hitro vožnjo skupine, ki lahko dospe na cilj tudi približno pol ure prej. Kraljevska etapa, to se pravi vzpon na skoraj 1700 metrov visokem prelazu Vršiču, ki bo predzadnji dan tekmovanja, v soboto 7. maja, bi lahko bila odločilna. Start te težke preizkušnje bo v Grosupljem, cilj pa prav na Vršiču.
Okrog 120 kolesarjev iz 10 držav bo prevozilo približno 1.000 kilometrov po vsej Sloveniji, skupno najboljši kolesar na cilju v Novem mestu pa bo za prvo mesto dobil osebni avtomobil fiat seicento. (JPc)
NOVICE
Savoldelli končni zmagovalec
TRENTO - Italijan Paolo Savoldelli je zmagovalec kolesarske dirke po Tridentinskem. Na končnem vrstnem redu se je uvrstil pred rojakoma Simo-nijem in Pantanijem. Zadnjo etapio je osovjil Rus Goncenkov. Savoldelli je na tej dirki zmagal ze lani. KonCni vrstni red: 1. Savoldelli (Ita) 18.18:49, povprečna hitrost 37, 841 kmh; 2. Simoni (Ita) +7; 3. Pantani (Ita) +7; 4. Clavero (Spa) +9; 5. Sgambehuri (Ita) +10; 6. Gotti (Ita) +10; 7. Jones (Zim) +10; 8. Po-denzana (Ita) +10; 9. Buenahora (Kol) +10; 10. Mi-ceh (Ita) +34...; 32. Camenzind (Svi) +4:46; 51. Ullri-ch (Nem) +13:14; 61. Virenque (Fra) +17:52; 77. Tonkov (Rus) +24T1, itd.
Nesta bo lahko igral
RIM - Nogometna disciplinska komisija je branilcu Alessandru Nesti zmanjšala diskvalifikacijo s treh na dve koh, kar pomeni, da bo Laziov igralec lahko že v nedeljo igral na gostovanju v Vidmu.
Košarkarji Lineltexa za begunce
Košarkarji tržaškega Lineltexa bodo jutri, 1. maja, ob 12.30 v kiosku fotografa Francesca Brunija (med Borznim trgom in trgom Unita) v okviru manifestacije »Bavisela« podpisovah avtograme na posterju moštva, na razpolago pa bodo tudi za pogovor z navijači. Dobiček od prodaje posterjev bodo namenih vladni pobudi Mavrica za pomoč kosovskim beguncem.
KolesarjL.tudi
BERLIN - Kolesarji, ki so konec tedna tekmovah na Amstel Gold Raceu, so izpolnili obljubo in premije 5. letošnje dirke za svetovni pokal podarih v sklad za kosovske begunce. Organizatorji tekme so spo-ročiri, da je bilo kolesarjem namenjenih 700 milijonov lir. Organizator akcije je bil športni direktor nizozemskega kluba TVM Cees Priem.
Barcelona neodločeno z Brazilijo
BARCELONA - V prijateljski nogometni tekmi je španska Barcelona iztržila neodločen izid 2:2 (1:2) proti reprezentanci Brazilije. Na tekmi, ki sta jo moštvi odigrali ob 100-letnici katalonskega kluba, sta na stadionu Nou Čamp za Barcelona zadela Luis Enrkjue (34.) in Cocu (62.), za Brazilijo pa Ronaldo (28.) in Rivaldo (41.).
Cuneo premagal Sisley
MODENA - Izida 3 kola polfinalne faze odbojkarske končnice: TNT Alpitour Cuneo - Sisley Treviso 3:2 (9:15,15:9, 5:15, 15:10,15:11), Domino 2001 Palermo - Časa Modena 1:3 (15:10, 9:15, 14:16, 10:15). Vrstni red: Treviso 7, Modena 6, Palermo 3, TNT Cuneo 2. Prvi dve ekipi se uvrstita v finale končnice za naslov.
Teniški Igralci v VVimbledonu bolje plačani od kolegic
VVIMBLEDON - Nagradni sklad odprtega teniškega turnirja Anglije v VVimbledonu se bo letos povišal za novih 5,4 odstotka in bo znašal kar 12,16 milijona ameriških dolarjev, vendar prireditelji turnirja še vedno zavračajo zahteve ženske teniske organizacije WTA po izenačenju nagrad za moške in ženske. Zmagovalec moškega turnirja bo letos zaslužil 728.000 dolarjev, zmagovalka na ženskem turnirju pa "le" 655.000 dolarjev. Da jim ne bi ocitah šovinizma so se elani kluba "Ali England" odločili nekoliko zvišati nagrade v tekmovanju Zenskih dvojic. Predsednik kluba John Curry neenakopravnost glede zaslužkov pojasnjuje z večjim zanimanjem za moške dvoboje ter z veliko večjo konkurenco med teniškimi igralci. Jana Novotna je na lanskem turnirju za zmagi v obeh konkurencah zasluzila 749.728 dolarjev, kar je vec kot lanski zmagovalec moškega turnirja Pete Sampras, ki je zaslužil 696.000 dolarjev.
Danes igra za vas Totocalcio
Jan
Godnič
Bari - Piacenza	1 X
Bologna Cagliari	1
Fiorentina - Perugia	1 X
Milan - Sampdoria	1
Parma - Empoli	1
Salernitana-Juventus	1 X 2
Udinese - lazio	1 X 2
Venezia-Vicenza	1 X
Chievo - Reggina	2
Cosenza-Treviso	X 2
Monza - lecce	2
Modena - Spal	X
Palermo - Avellino	1
Jan Egmond Godnič (letnik 1973) se je začel ukvarjati s športom, ali bolje z namiznim tenisom pri 13 letih pri SK Kras, pri katerem je igral štiri leta. Pri 17 letih se je lotil košarke pri Kontovelovi ekipi kadetov. V mladinskem prvenstvu je igral z združeno ekipo Jadrana. V članskem prvenstvu je spet zaigral za Kontovel, pri katerem igra v D ligi še danes. Bil je tudi v mladinski selekciji ZS5DI.
Prejšnji teden je Marko Rupel pravilno napovedal 7 rezultatov.
Obvestila
PRIMOTOR KLUB vabi elane na sejo, ki bo v sredo, 5. maja ob 21. uri v baru Petaros v Borštu (pri Lj’ni). Na dnevnem redu bo organizacija motoshoda.
SK BRDINA obvešča, da je odhod na ledenik danes, 30. aprila popoldne in povratek v nedeljo, 2. maja. Za informacije tel. št. 040-212859 in 040-214312
KD BRIŠKI GRIČ vabi na praznovanja ob 1. maju na Dvoru v Ste-verjanu jutri, v soboto, 1. maja, s pričetkom ob 16.30 in v nedeljo, 2. maja s pričetkom ob 9.30 s Startom 20. spominskega pohoda Ste-verjan-GonjaCe. Ob tej priložnosti bo društvo nagradilo zveste udeležence vseh dosedanjih pohodov. Kdor bo pri vpisu predložil kolajne vseh pohodov, bo prejel primemo nagrado za zvestobo. Za informacije: tel. št. 0481-884187 (Maja).
KD BRIŠKI GRIČ vabi na IGRE BREZ MEJA, tekmovalno srečanje športno-zabavnega značaja, v sklopu praznovanj ob 1. maju na Dvora v Steverjanu, v nedeljo, 2. maja ob 14.30. Prijave pri Maji (tel. 0481-884187) do vključno jutri, 1. maja 1999.
SK DEVIN vabi elane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Sempolaju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizativnih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017 ah 040-220423. Kot običajno bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek.
KOŠARKA / VNAPREJ IGRANA TEKMA D LIGE
Kontovel Nord Esh še dve točki
Kontovel potrebuje še eno zmago, jo bo dosegel drevi v Gradežu?
Tekmo 12. kola v skupini za obstanek v košarkarski D figi bo Kontovel Nord Est odigral Ze drevi. V Gradežu se bo, s pričetkom ob 21, uri pomeril z Gradesejem, ki ima na lestvici točki vec od Kontovelcev. V prvi tekmi so zmago slavili varovanci trenerja Claudia Starca (76:69), ki pa pred povratno tekmo ne skriva, da bo nasprotnika težko vnovič presenetiti. Trener drevi po vsej verjetnosti ne bo mogel računati na Jana Godniča. Za obstanke v figi potrebuje Kontovel še eno zmago.
Na sliki: Boštjan Starc in Andrej Zuppin na zadnjem derbiju med Kontoveld in d-dbonaši
PRIREDITVE
Petek, 30. aprila 1999

JŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče La Contrada
Gledališče Cristallo
Od danes, 30. aprila do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«.
Trg zedinjenja Italije
Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«.
Gledališče Miela
4. in 5. maja ob 21.00, bo v okviru gledališkega prepletanja na sporedu delo »II cervello nudo«, ki ga bo izvajalo gledališče La Contrada. Rezija L. Crismani.
Gledališče pri Sv. Ivanu (Ul. s. Cilino 101)
Gledališka skupina »II gabbiano« bo danes, 30. aprila ob 20.30 podala komično delo »Fin che corro no me ciape«.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pazienza« skupine Papu.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
Danes, 30. aprila in jutri, 1. maja ob 20.30 Luigi Pirandello »Henrik IV«.
_____________________SLOVENIJA_______________________
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
V	torek, 4., 5., 6., 7. in 8. maja ob 20.00, 11. maja ob 15.30 in
20.00,	12. in 15. maja ob 20.00 Bernard Shaw »Pigmalion«.
10. maja ob 15.30 Eugene Ionesco, »Zavratne igre.
V	četrtek, 13. in v petek, 14. maja ob 20.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	sredo, 5. maja ob 20.30 B. Brecht »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«.
______________________KOROŠKA__________________________
CELOVEC
Mestno gledališče
4.,	5., 6. in 7. maja ob 19.30 - Gola poblaznelost - Farsa, Michael Frayn.
Danes, 30. aprila ob 19.30 - Prebujanje pomladi - Frank We-dekind, otoška tragedija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje pro-
daja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
»Turandot«, Giacomo Puccini. Ponovitve: danes, 30. aprila ob 20.30, v nedeljo, 2. maja, v torek, 4. maja, in v četrtek, 6. maja ob 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00 (na sliki).
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo priredi 3. maja koncert na katerem nastopajo Recherche trio in Vic-toria Schneider.
DOMJO
Kulturni center Anton Ukmar ■ Miro
Jutri, 1. maja ob 14. uri tradicionalna revija diatoničnih harmonik Glas harmonike. Na ogled bo tudi razstava slik »Prvi maj 1945« Maria Magajne.
MILJE
Big buffalo pub, danes, 30. aprila ob 22. uri nastop skupine Kraški ovčarji.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	petek, 7. maja ob 21. uri koncert ansambla Čuki.
Velika dvorana Študijskega centra
V	četrtek, 6. maja bo ob 21.00 projekcija filma Sardinija na ekranu. Nemi film z glasbeno podlago Maura Palmasa.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
V	torek, 4. maja nastopa Hilliard Ensemble - Jan Garbarek.
12. maja nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma. Kitarist Gerardo Nunez, dirigent Anton Nanut.
____________TRIDENTINSKA_____________
ROVERETO
Gledališče Zandonai
V	ponedeljek, 3. maja bo na klavir koncertiral Ivo Pogorelich.
____________SLOVENIJA________________
DOBROVO Grad Dobrovo
V	petek, 14. maja nastop Komornega orkestra slovenske filharmonije. Umetniški vodja Andrej Petrač.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 1. maja ob 20.30 slavnostni prvomajski koncert Mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom Benjamina Makovca.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. V četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih šol.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine
V	torek, 4. maja ob 20.00, bo v Cekinovem gradu Tivoli, izreden koncert v spomin na skladatelja Gottfrieda von Einema, nastopa Godalni kvartet Tartini.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
k k i
i
- RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do
18.00.	Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto 1: do 8. maja razstava arhitektonskih ornamentov za notranjost in zunanjost stavb.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. maja razstava pod naslovom »sedmo srečanje umetnikov«.
Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od
17.	do 20. ure.
Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote ter 1. maja od 9. do
18.	ure. Ob drugih praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Galerija Borsatti (Ul. Ponchielli 3, vogal Ul. sv. Katerine): razstava, ki sta jo pripravila Claudio Cosmini in Graziella Felician. Ogled bo možen do 5. maja.
TK Galerija Tržaška knjigarna: razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom »Odsevi solin« slikarke Aljoše Križ.
Galerija Rettori Tribbio 2: razstavlja Vito Me-lotti. Razstava bo odprta do 7. maja in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto.
Gledališče Miela: do 15. maja razstavlja Angela Pietribiasi. Ogled možen ob urah predstav.
ŠKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek
in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
MIUE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
GORICA
Galerija Kulturni dom: še danes, 30. aprila bo možen ogled razstave slovenskega slikarja Ivana Čarga ob stoletnici rojstva. Urnik: od 9.00 do
13.00	in od 16.00 do 18.00.
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta še danes, 30. aprila od 17.00 do
19.00	ure.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
CASARSA
Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23. maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do
24.00.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure.
Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
_____________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kosovelova knjižnica: še danes, 30. aprila je na ogled razstava originalnih ilustracij beneške slikarke Luise Tomasetig.
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
V Primorskem dramskem gledališču je do 15.
maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič.
Poslovni center HIT - paviljon: razstava grafik Danila Jejčiča. Na ogled bo do 4. maja vsak dan od 10. do 19. ure.
Fotoklub skupina 75 Gorica: v razstavnem prostoru (avli) občine v Novi Gorici, razstava izbora članov. Ogled možen še danes, 30. aprila.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska
zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00.
Galerija Commerce: do 7. maja razstavlja mariborska slikarka Taya Burmicky. Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00.
BISTRA
V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.
TV SPORED
Petek, 30. aprila 1999
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
© RETE 4
ITALIA 1
S
RAI 1
Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giuratoj, vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Ma guarda un po’ sti americani (kom., ZDA ’85, i. Chavy Chase) Dnevnik
Razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelc (i. R. Downey)
Dok.: Kvarkov svet Variete za najmlajse: Sol-letico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke Heidi, nan. Lassie in Zorro ter mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Prima - Predvsem kronika, vmes (18.00) dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Variete za najmlajse: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: L’ arca del Dr. Bayer
Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
Variete: Ci vediamo in TV
Kronika v živo: Vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart) Variete: I fatti vostri Večerni dnevnik Tg2 Variete: I fatti vostri -Vase zadeve (vodijo Mas-simo Giletti, Fabrizio Frizzi, G. Magalli) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme
Film: La donna di Benjamin (dram., Meh. ’91)
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Me-dia/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma Golf: Open Italije Schvvarzvaldska klinika Dnevnik, Šport Sredozemlje, 13.00 TisoC in ena Italija, 13.15 Tele-sogni
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Šport: jadranje, golf, kolesarstvo Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole
Nad.: Un volto, due don-
ne, 6.50 Renzo in Lucia
Pregled tiska
Nad.: Aroma de cafe,
9.45 Huracan, 10.45 Feb-
bre d' amore
Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: A noi piace fred-do...! (kom., It. ’60, i. U. Tognazzi, R. Vianello) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik Nan.: Colombo Nan.: Sotto il cielo deli’ Africa (i. C. Alt, R. Jo-swig, 9. ep.)
Film: Stanno tutti bene (dram., It.-Fr. ’90, i. M. Mastroianni, M. Morgan) Pregled tiska Film: Maciste
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene
Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis, Theresa Saldana), 12.30 Hiša Vianello - Gost proti plačilu Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore Kronika v živo: Verissi-mo
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi)

Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Chips (i. Larry Wilcox, Erik Estrada) Film: A proposito di omicidi (kom., ZDA ’78, i. Peter Falk, A. Margret) Šport, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod eno streho
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio Šport
Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgovv), 19.30 Tata (i. Fran Dre-scher)
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film: Confronto finale -The Rage (pust., ZDA ’96, i. L. Lamas, G. Bu-sey, Roy Scheider)
Film: Grosso guaio a Chi-natovvn (pust., ZDA ’86, r. J. Carpenter, i. Kurt Russell, K. Catrall)
Odprti studio, šport
# TELE 4
J 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Informativna oddaja Katts and Dog La Bavisela Zoom umetnost Musichiamo Zoom umetnost Film: Night Forse
(•) MONTECARLO
Slovenija 1
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Počitniški program: Gledališka predstava: Vi-lincek z lune. 8.55 Glasbena Sala (Sola), 9.15 Brisi piši: Za boljši zrak Tedenski izbor:
RoCne ustvarjalnosti: Okrasni okvirji s kasi-ranjem, 9.40 Tedi, oddaja za mularijo, 10.20 Oddaja za otroke, 10.05 Drama: As Happy as Larry (VB, R. Ramarakha), 12.00 Oddaja o znanosti Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Po domaCe
Ob svetovnem dnevu plesa: Žar ptica (I. Stravinski - J. Grigorovic, balet Kirov)
Opus
Mostovi
Glasbeno plesna predstava za otroke: Kekec Otroška oddaja Obzornik, vreme, šport Dober večer Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport
Zrcalo tedna
Petka
Nanizanka: Seinfeld -" Vizum (ZDA, 14. ep.) Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Polnočni klub Tango med prijatelji z Danielom Barenboimom Dober večer (pon.)
	Aktualna oddaja: Il fatto		Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik TG 5		19.30, 22.45, 0.30 Dnev-	
	(vodi Enzo Biagi) Kviz: Navigator		Variete: Blob		Variete: Striscia la noti-		nik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Agencija Rockford,	
			Nan.: Friends		zia (vodita Gerry Scotti,			
	Dok.: SuperKvark		Film: Per qualche dolla-		Gene Gnocchi)		13.00 II Santo	
	Dnevnik		ro in piu (vest. It.-Sp,-		Variete: Chi ha incastrato		Film: La figlia deli’ am-	
	Glasb, odd.: Taratata		Nem. ’65, r. S. Leone, i.		Peter Pan? (vodi Paolo		basciatore (kom., ’56)	
	Dnevnik, zapisnik, horo-		Clint Eastvvood)		Bonolis)		Variete: Zap Zap TV	
	skop, vreme		Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik		Nan.: Club Hawaii	
	Aktualno: Amor - Roma -		Aktualno: Italia Maastri-		Variete: Maurizio Costan-		Aktualno: Giocamondo	
	Fortuna, 1.10 Potihoma		cht, 0.25 T3 VVeekend		zo Show		Film: Due assi nella ma-	
	Film: Senso ( dram., It.		Dnevnik, pregled tiska,		Dnevnik		nica (kom., ZDA ’66, i.	
	’54, r. L. Visconti, i. Ali-		vreme		Striscia la notizia		Tony Curtis, Virna Lisi)	
	da Valli, F. Granger)		Golf: Open Italije		Nan.: Hill Street		Šport: Mondocalcio	
TV PRIMORKA
16.00 Videostrani Kviz: Crkarija Pogovor z
Domača zabavna glasba Program za otroke Videostrani Dnevnik, vreme Kuhajmo skupaj: Pri Debenjakovih v D. Cerovem Vsakdanjik na kemtiji Pozdravljeni, g. direktor: Aleš Nemec TV Novo Mesto Hitove odrske luči Dnevnik TV Primorka
IT Slovenija 2
9.00
10.05
10.30
11.20
12.30
13.40
14.10
15.10
16.35
17.30 18.05
18.30
19.00
19.30
20.00
20.00
21.05
22.40
23.35
0.25
1.10
2.00
Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Tanjo Nad.: Dekle (VB, 2. del) Predstava SNG Maribor: Kriza (Rudolf Golouh, r. Jože Babic)
Euronevvs TV prodaja Tedenski izbor:
Glasbemo dokumentarna oddaja: Dancing in the Street (VB, 8. del)
Film: Manj kot nic (Sp.) Dokumentarna serija: Človeško telo (3. del)
Po Sloveniji
Nad.: Otok Jersey (VB, 5. del)
Nan.: Simpsonovi (ZDA, 10. ep.)
TV igrica: Kolo sreče Videoring
Danes in nikoli veC -Orangutan
Dokumentarna seija: Z Michaelom Palinom okoli oceana (VB, 3. del)
Film tedna: Nihče ne bo jokal za mano (Nemčija 1996, r. Josepf Vilsmaier, i. Peter Ketnath, Nina Hoss)
Nan.: Umori (ZDA, 17. epizoda)
Nadaljevanka: Extradicija (Poljska, 3. del)
Nan.: Omerta, zakon molka (Kan., 7. ep.) Euronevvs
Košarka NBA: Houston -Utah
6C K°Per
15.00
15.30
16.00
16.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
22.15
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Skoraj popolno razmerje (kom., ZDA) Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Dok.: Formula 1 Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Tajne službe: National Security Agency Vsedanes - TV dnevnik Dok.: Formula 1
22.45
Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik
r
"N
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturne diagonale; 9.00 Evergreen;
9.15	Odprta knjiga: Martin Čemur (D. Jelinčič, prip. V. Jurc); 9.35 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe;
11.00	Od Milj do Devina; 12.40 MePZ Ska-la;13.20 Potpuri;14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček; 14.30 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v Ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; ; 6.45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 10.00 Intervju; 11.15 Za in proti - mnenjska odd.;
12.30	©poldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej;
16.15	Glasba pol željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Konec tedna - kulturni koledar, kino, planinski vodnik; 20.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 0.00 Nočni pr. RS iz studi Radio Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15.8.30.9.30,	10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 London cal-ling; 18.45 Avtorske pesmi; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringaraja; 10.30 Labirinti sveta; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice;
15.00	Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd; 22.45 Naš kraj; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.45 Gost, drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Klub klubov, vmes (23.00) Poročila.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov Evroaradia; 18.15 Poigra: Musiča buf-fa (G. Rossini); 19.30 Iz opusov slovenskih skladateljev; 20.00 Koncert Maribroske filharmonije; 22.05 Igra: Ljubezen na odru (P. Voranc); 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18,10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
H5s,Ndsy
NEWS
Nova Gorica - Slovenija
Veliki menarodni POKER TURNIR v Casinoju PARK: v dneh od 26. - 30.5.99 bo v HIT Carino PARK potekal že 8. POKER TURNIR z nagradnim skladom nad 3S ^ miiijOrK LIR. Vabljeni! InFormacije na tel. *386 65 126 2341
HIT Casino’ Park Vas v dneh od 10. - 15. maja. maja ’99, vabi na TURNIR BLACK UACKA z nagradnim skladom fliilijOHOV LIR in še dodatnimi bogatimi nagradami - tedenskimi in vikend paketi v Rogaški Slatini, Kranjski Gori, Otočcu in Novi Gorici.
HIT HOTEL CASINO’ RELAX Kranjska Gora: dne 12.4.99 se je sreča nasmehnila mlademu paru iz Furlanije Julijske Krajine z dobitkom na HIT PROGRESSIVE POKRU v višni S.4	LIR. Čestitamo!
Veselja ni manjkalo tudi v Casinoju.PARK, kjer je 1/.4.99 ob 4.00 zjutraj "padel” Jack Pot v rišini 614.630.000 UR. Iskrene čestitke mladima zakoncema iz Italije!

®HIT HOTEL CASINO’ PARK in PERLA vabita z novo igro: Skupni Bingo obeh igralnic in skupni - višji dobitek, ki trenutno (17.4.99) znaša na dobitni kombinaciji SUPER BINGO kar
H4.000.00U LIR
Obenem s sodelovanjem v igri BINGO pridobite možnost sodelovanja tudi v igri MEGA BINGO 2000 z nagradnim
5kladom I MILIAROO LIR 2
e NAJVEČ JI TRENUTNO ODPRTI JACK POTI (sit. 17.4.99):
V	CASINOJU PARK: LIT K : ; ,000.1 (igralni avtomati)
V	CASINOJU PERLA:	(igralni avtomati)

TURNIR CHEMIN DE FER v HIT CASINO’ PERLA: 14 -15.5.99
Nagradni sklad 100.000.000 UR
Prijave: Privee Casino PERLA: 00386/65/1263233; Dobrodošli!
Iz naših zabavnih programov
HIT HOTEL CASINO'PERLA
•	PARADISE ON ICE, spektakel na ledu 1.5. - 24.5.99
•	TEO TEOCOLI, komik: 6.5.99
•	KINESIS COMPANV, italijanska variete skupina: 24.5 - 6.6.99
•	CHAMPIONS LEAGUE: nogometni večer -talk show z znanimi gosti: 26.5.99
CAPTAIN HOOKS CLUB PERLA
•	BELLE MA BELLE Dl DOMENI CA IN; italijanska plesna skupina: 10.5. -12.5.99
•	Prosechos, koncert grške glasbe: 25.5.99
HIT HOTEL CASINO'PARK
•TERESA DE SIO, koncert: 14.5.99
•	MICROBAND, cabare: 16.5.99
•	MARIELLA NAVA, koncert: 28.5.99

TEO TEOCOLI, komik: 6.5.99
HIT Casino	PARK, Nova Gorica	00386 65	1262633	- NON STOP
HIT Casino	PERLA, Nova Gorica	00386 65	12630	- NON STOP
HIT Casino	RELAX, Kranjska Gora	00386 64	881333	- NON STOP
HIT Casino	OTOČEC	©	00386 68	322896	- 20.00 - 03.00
HIT Casino	KRISTAL, Rogaška S.	©	00386 63	8113000	- 20.00 - 03.00

Ir
i g g g
H»T HOTEL CASINO' PARK HČT HOTEL CASINO' PERLA HiT HOTEL CASINO' RELAX KRANJSKA GORA HiT CASINO' OTOČEC H«T CASINO' KRISTAL ROGAŠKA SLATINA

ZMERNO
jasno oblačno oblačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte
iLgu^
6
VETER
MEGLA
66
666
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
-\x \ c
VREMENSKA SLIKA	1010
Nad zahodno Evropo in južno Skandinavijo je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad južno in osrednjo Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka v višinah nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak.
1000
M ^

1000
6
S
1020
K
■6
A |
1000
4/lOSLO STOCKHOLM
HELSINKI 6/16
— 6
ij	£/:
^ DUBLIN a' V
m
1010
D
—lONDONo
AMSTERDAM 9/17 BEpLIN 9/19
7/19
—^s.^—*
U-vTv,1
VARŠAVA
C
č_h>
A A LIZBONA
O	Aj 11/19 .O
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.10.
Dolžina dneva 14.14.
S '
MADRID 9/16 o
oBRUSEU oPARIZ 7/1’ 11/19
"a
DUNA-i a/ia v—^
o
JUBU/
&
DUNAJ 8/18
T1"1 '"'“eogmd .
"“/V®	► 6
SPUT -/- -V^fosoFIJA 7/21
RIM _SKOPJE =
13/21	'
N
. N.
\< ■-
„ATENEo15/23

f LUNINE mene)
Luna vzide ob 19.58 in zatone ob 6.14.

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.22 najnižje -51 cm, ob 10.31 najvišje 32 cm, ob 16.05 najnižje -30 cm, ob 22.11 najvišje 51 cm.
Jutri: ob 4.47 najnižje -53 cm, ob 11.00 najvišje 30 cm, ob 16.28 najnižje -26 cm, ob 22.31 najvišje 50 cm.
■0
MORJE
Morje	mirno,
temperatura morja 13,6 stopinje C.
v
BIOPROGNOZA '
Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje večine ljudi vplivalo ugodno.
BSS888P
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............20
1000 m.............15
1500 m............11

2000 m.............8
2500 m ..........  4
2864 m.............2
DANES

GRADEC
8/23

<5
S
O
S. GRADEC 5/21
KRANJ
CELOVEC
TRBI2	VV> O 6/22
° o 5/19
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 8/23
ČEDAD-%^	o
12/23 O m-
OVIDEM
'"LJUBLJANA
12/23	-^N. GORICA 12/23	10/
GORICA q
12/23 °	X\ POSTOJNA
O 8/21
KOČEVJE
,3,2° ?ortorož	S .\°
n i o ##>/1
UMAG
MARIBOR ° 10/24
O PTUJ
CELJE O 9/25	_
M. SOBOTA
0 IB72?
jfc:

N. MESTO 9/25
O
ZAGREB 10/2S_
o

Večinoma bo sončno, popoldne lahko nastanejo krajevne plohe in nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo večinoma sončno. Popoldne bodo predvsem v Alpah nastale plohe ali nevihte.
JUTRI

GRADEC
8/23
Hi
TRBIŽ
ČEDAD— 12/23 O
OVIDEM
12/23	__
GORICA 12/23 O
CELOVEC
O 6/22
~ 5/19
O
KRANJSKA GORA Q
TR2IC 8/23
O
KRANJ
9 GRADEC 5/21
MARIBOR O 10/24
M. SOBOTA O 10/23
e
4?
CEUE O 9/25
ČA-
JI. GORICA 12/23
'LJUBLJANA 10/
O
0
00
13/20 V. ^
' PORTOROŽ
l_5~—^
4?
POSTOJNA 8/21
KOČEVJE
\°

N. MESTO
O
sr ^
9/25

ZAGREB
10/25
O

#

RNOMELJ „
OPATIJA PAZIN	q
REKA
12/20
S

V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. V noči na ponedeljek pa bodo padavine zajele vse naše kraje.