Dr. Milan NAPRUDNIK, dipl.ing.geod. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, Ljubljana GEODEZIJA IN UREJANJE PROSTORA preteklost - sedanjost - prihodnost IZVLEČEK Poglavje PRETEKLOST vsebuje kratek opis razvoja geodetske in prostorske zakonodaje do II. svetovne vojne. V poglavju SEDANJOST je podrobno razčlenjena zakonodaja do današnjega dne in podana tudi ocena obstoječih predpisov. V poglavju PRIHODNOST je nakazana problematika s področja urejanja prostora in varstva okolja, vloga geodezije pri načrtovanju bodočega razvoja ter pota za njeno uresničitev. ABSTRACT The chapter "PAST" contains a short description of geodetic and regional legislation developement until the world war II. The chapter "PRESENT" contains a detailed analysis of legislation up to now with evaluation of present regulations. The chapter "FUTURE" contains the problems of regional planning and enviromental protection and the role of geodetic in future planning of the developement and ways for its realisation. 1. PRETEKLOST - od antike do II. svetovne vojne 1.1 . Razvoj v svetu Prve upodobitve zemljišč so nastale pred več tisočletji, zarisane na glinastih ploščicah ali pa vrezane v skalo, vendar njihovi avtorji niso bili poklicni geometri niti prostorski planerji, pač pa so bili odvisni od zemlje. Da bi jo koristno izrabljali, so si jo upodobili. Rimljani so v svoji visoki državni organiziranosti zemljišča že merili in registrirali podatke o površinah glede na uporabnost. Tako kot Stari Grki, Kitajci in Egipčani so imeli visoko razvito zemljemersko znanost in spretnost, njihovi zemljemerci so zasedali visoka upravna mesta. Iz zgodovine tudi vemo, da so upodobitve zemljišč služile za odmere dav- kov, glavarin, pri Rimljanih celo za registracijo vojnih obveznikov. Znano je tudi, da so v tem obdobju mesta in vojaške postojanke gradili logično prilagojeno terenskim pogojem, zakoličevali so tlorise objektov, odmerjali širine cest, določali raz- mike med zgradbami, pa tudi stanovanjskimi celotami. Vendar ne moremo trditi, da so se v teh obdobjih nasel- ja gradila na osnovi predhodnih "geodetskih izmer". Vojaški zemljemerci pa so že risali cestne in poštne zemljevide - tematske karte v vojaške in trgovske namene, v izven naselitveni prostor pa so segali tudi z upodabljanjem rudnikov, jezer, gora. Proti izteku srednjega veka so nastajali mestni urbarji s podatki o lastništvu, izrabi in dohodku zemljišč. Z razvojem znanosti dobimo v 15. stoletju prve kartografske upodobitve - zemljevide v današnjem poj- movanju. Tudi za to obdobje ne moremo govoriti o povezovanju med geodezijo in urejanjem prostora. Do njega je prišlo šele v obdobju, ko so se v Evropi začela razvijati mesta, na katera je bilo vse do izteka 22. GEODETSKI DAN 33 prejšnjega stoletja omejeno tudi urejanje prostora. 1.2. Razvoj na Slovenskem S prehodom v novi vek dobimo prve zemljevide slovenskih dežel, v 17. stoletju Valvazorjev "Zemljevid Kranjske", kmalu pa tudi vrsto tematskih kart - cestnih, plovnih, gozdnih in drugih. V 19. stoletju se obogatimo z že dokaj natančnimi vojno - topografskimi kartami in zemljiško - katastrskimi načrti, k izdelkom pred prvo svetovno vojno pa je treba dodati še os- novne topografske karte in enobarvne specialke. Med obema vojnama ni bilo zag- nanosti za nove geodetske izdelke, dobili smo le nekaj specialk. Povezovanje geodezije in urejanja prostora lahko razmeroma objektivno preučujemo šele za 19. stoletje, ko se je začela razvijati geodetska in prostorska zakonodaja. Prve geodetske predpise smo na Slovenskem dobili proti koncu 18. stoletja - leta 1785 s patentom Jožefa II., leta 1869 pa prvi zakon ter vrsto instrukcij pred in po njem. Njihova vsebina je zadevala trigonometrično mrežo in katastrske operate, katerih namen je bil izključno fis- kalni. Za to obdobje je značilno tudi to, da se vojaška kartografija že odpira v civilne namene. Avstrijski zgodovinar zemljiškega katastra Karl Lego to zaslugo pripisuje osebno generalmajorju Ottu Franku, ki je v letu 1904 kot komandant Voj- nogeografskega inštituta opozoril na uporabnost vojaških kart v znanosti, gospodarstvu in tehniki. Tudi predpisi med obema vojnama - zakon o katastru zemljišč Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev - navajajo, da je namen izmere zemljišč in zemljiškega katastra "pravedno oporezivanje zemljišta", vendar prvič v zgodovini geodetske zakonodaje na Slovenskem beremo, da se "uvaja horizontalna in vertikalna izmera, ki naj služi tudi vsem tehničnim in gospodarskim ciljem", kar lahko razumemo tudi urbanizmu. · In kako se je razvijala urbanistično-pros­ torska zakonodaja? Prve predpise smo dobili na Slovenskem proti koncu 19. stoletja - leta 1875, le šest let po objavi prvega geodetskega zakona. Z njimi je tudi določeno, da se legopisni načrti in črteži za določitev stavbnih črt izdelajo v merilih 1 :250, 1 :500 in 1 : 1000, odvisno od "velikosti planjave". Edini predpis iz stare Jugoslavije, gradbeni zakon iz leta 1931, sprejet dve leti po objavi zakona o zemljiškem katastru določa, da se izdelajo situacijski načrti gradbišč v merilu 1 :500, prvič pa določa tudi uporabo podat- kov zemljiškega katastra in zemljiške knjige v urbanistične namene. V Avstroogrski in Kraljevini Jugoslaviji so zaradi potreb razvijajočih se mest izdelovali topografske načrte raznih meril, kar pa med geodetsko in prostorsko zakonodajo ni bilo usklajeno. Topografske karte so bile pov- sem v "posesti" vojaške geodetske službe, za načrtovanje cest in železnic so se' uporabljale specialke, medtem ko pros- torsko pomembne panoge kot kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, še niso izdelovale razvojnih programov, seveda pa tudi prostorskega planiranja v tem obdobju še niso poznali. 2. SEDANJOST - obdobje po II. svetovni vojni 2.1. Splošno o razvoju Petinštirideset povojnih let je obdobje kar treh generacij. Predvojna generacija je vse v šestedeseta leta "načelovala "službi" in imela odločujoč vpliv na razvoj stroke. Vtem obdobju ni v geodetski zakonodaji ničesar novega; podaljšani so bili vsi izvršilni pred- pisi - Pravilniki, izdani na osnovi zakona iz leta 1931, urbanistično zakonodajo pa je v tem obdobju narekovala obnova porušenih mest in hitra izgradnja industrijskih in in- frastrukturnih objektov. Prevladovali so predpisi o projektiranju in gradnji. V šestedestih letih prihajajo na vodilna mesta prvi povojni geodetski in urbanistični strokovnjaki, oblikuje se prva slovenska geodetska in prostorska zakonodaja ter predpisi, ki opredeljujejo njihove med- sebojne povezave. Leta 1967 je bil v Sloveniji sprejet prvi zakon o regionalno- 34 22. GEODETSKI DAN prostorskem planiranju, s katerim je bilo uvedeno načrtovanje namenske izrabe prostora (zemljišč) in njegove organizacije (omrežja naselij) za celotno območje republike. Hkrati pa je bilo z zakonom o urbanističnem planiranju načrtovanje mest razširjeno na območja njihovih vplivnih zaledij in na celotna območja občin. Arhitek- ti, dotedanji vodilni v urbanizmu, so iskali zaveznike in jih našli tudi med geodeti, ki so vtem obdobju sami iskali pot iz krize, kamor jih je pripeljalo pretrdovratno vztrajanje na zemljiškem katastru, čeprav je y novih družbenih razmerah svojo osnovno fiskalno funkcijo praktično izgubil. Strokovno povezovanje med geodezijo in urbaniz- mom - urejanjem prostora se je in- stitucionaliziralo tudi s predpisi. 2.1.1. O predpisih s področja urejanja prostora- Omenjena zakona iz leta 1967 poleg ob- vezne uporabe podatkov zemljiškega katastra in geodetskih načrtov še nedoločenih meril prvič določata uporabo topografskih kart in pa preglednih kart v prostorskem planiranju. Delovno angažiranje geodetov v urejanju prostora se je iz načelnega zavezništva z urbanisti in usklajevanja predpisov hitro razširilo na raziskovalna področja, predvsem na področje prostorskih informacijskih sis- temov. Rezultati povezovanja in vključevan­ ja geodetov v interdisciplinarno delo pri urejanju prostora se kažejo v zadnji generaciji zakonov s področja urejanja prostora in naselij iz leta 1984, kjer se: - definirajo merila geodetskih načrtov v temeljne topografske načrte meril 1 :500 do 1 :2000, - uvede uporabo TIN 1 :5000 oziroma 1 :10 000, ki so se začeli načrtno izdelovati dobrih 15 let pred tem, predvsem po 'dogovoru' s prostorskimi planerji, - razčleni uporaba topografskih in pregled- nih kart, - razsm uporaba podatkov zemljiškega katastra na katastrski operat in pregledne katastrske načrte, - uzakoni uporaba podatkov katastra komunalnih naprav, - uzakoni uporaba registra prostorskih enot oziroma njegovih predhodnikov ROTE-ja in EHIŠ-a, - in končno, uzakoni se vodenje in uporaba prostorskih evidenc. Temu razmahu lahko dodamo vrsto tematskih kart in atlasov prostorske dokumentacije, delež Geodetskega zavoda SR Slovenije pri kategorizaciji kmetijskih zemljišč, izdelavi agrokarte, digitalnega modela reliefa, delež raziskovalnih inštitutov pri oblikovanju prostorskih infor- macijskih sistemov, pa še mnoge strokovne rešitve in konkretne aktivnosti občinskih geodetskih uprav in posameznikov. To je obdobje, v katerem zemljišča dobivajo status ekonomske dobrine. 2.1.2. O predpisih s področja geodezije V enaki meri kot urbanizem se je novim potrebam urejanja prostora odzivala geodezija, najprej z ustrezno zakonodajo: - leta 1968 sprejme Skupščina SR Slovenije prvi zakon iz razširjene dejavnosti geodetske službe - zakon o katastru komunalnih naprav z določili, da se izdela za naselja, za katera se dela urbanistični oziroma zazidalni načrt. Z dopolnitvijo zakona v letu 197 4 se ta obveznost razširi na celotna območja občin, - z matičnim zakonom o geodetski službi dobi v letu 1970 geodezija obvezo, da zagotavlja načrte, karte, katastre in evidence o zemljiščih in objektih tudi za potrebe prostorskega planiranja in urejanja ter prostorskega informacijskega sistema. Z zakonom se za mesta in naselja uvede iz- de lava urbanske geodetske dokumen- tacije, za območje cele republike pa regionalna geodetska dokumentacija, s katero se registrirajo med drugim elementi naravne in kulturne dediščine ter namensko zavarovane in rezervirane po vrši ne. S spremembo zakona se v letu 1976 uvede tudi ciklično aerosnemanje kot posebna evidenca za potrebe urejanja prostora, 22. GEODETSKI DAN 35 1\) !'> " m o o m -1 en 25 o l> z PODATKI GEODETSKE SLU!BE V UREJANJU PROSTORA - geodetska zakonodaja N A C R T I - K A R T E K A T A 5 T R I Geodetska Temeljni Topografske Pregledne Zemljiški Kataster Kataster zakonodaja na topografski karte karte kataster komunalnih zgradb obmofju Slovenije nafrt i naprav Predpisi ZKN Avstro•grske - s 75 - ZKO - - 1869 Predpisi Kraljevine HVI s 50 - ZKN - - Jugoslavije S 100 ZKO 1929 Predpisi SR Slovenije HVI - - ZKN - - 1945-1965 ZKO 1968-1988 TTN 0,5 TK 25 PK 250 ZKN OKKN KZ TTN 1 TK 50 400 ZKO ZKKN TTN 1 750 PKO GPKN TTN 2,5 TTN 5 TTN 10 REGISTRI EVIDENCE Register Prostorske prostor- evidence ski h enot - - - - - - ROTE NLP EHiS DRP VPOPP ESI CA (6DP,UPDl 1\) !'l G) m o o m -l (/) 2S o • z PODATKI GEODETSKE SLU2BE V UREJANJU PROSTORA - prostorsk2 zakono~aJa N A C R T 1 - K A R T E K A T A S T R l Prostorska Temeljni Topografske Pregledne Zemlji~ki Kataster zakonodaja na topografski karte karte kat.;ster komunalnih obaoZju Slovenije na Z rti naprav Predpisi LN 0,25 Avstroogrske 0,5 - - - - 1875-1869 1 Predpisi SN 0,5 Kraljevine 1 - - ZKN - Jugoslavije 1931-1932 Predpisi SR Slovenije 1949-1958 - - - - - 1967 6N TK 25 PK 250 ZKN - 400 750 ~984-1988 TTN ''.o,s TK 25 PK 250 ZKO OKKN 1 400 ZKN ZKKN 2· 750 . PKN. 6PKN :5 -1 ! 10 RE6iSTRI EVIDENCE ATLASI Register Prostorske Tematske prostor- evidence karte skih enot - - - - - - - - - - - - ROTE NLP PRKO 50 EHIS DRP PKO 75-170 VPOPP · NKN 215-20 ESZ DRl'I - z zakonom o temeljni geodetski izmeri v letu 1974 se uzakoni izdelava TIN 1 :5000 oziroma 1: 1 O 000, topografskih kart 1 :25 000 in 1 :50 000 ter preglednih kart za celotno območje republike, za poselitveni prostor in intenzivna območja pa se uvede izdelava temeljnih topografskih načrtov meril 1 :500 do 1 : 2500, - in končno, s prvim slovenskim zakonom o zemljiškem katastru leta 1974, se uvede prostorski katastrski operat: proizvodna sposobnost zemljišč, režimi uporabe in drugo, mejni ugotovitveni postopek pa veže na pogoje določene v urbanističnem oziroma zazidalnem načrtu. Omenim naj še obdobje zadnjih petih let, ko vstopamo v zadnje desetletje in zadnje stoletje iztekajočega se tisočletja. Sprejetih je bila vrsta podzakonskih predpisov s področja geodezije in urejanja prostora, nabranih pa tudi nekaj izkušenj z zakonodajo začrtane, pa v praksi še ne prehojene poti. Presoditi moramo, ali bo to zadoščalo za oceno o vlogi geodezije pri urejanju prostora? 2.2. OCENA DOSEDANJEGA STANJA Tudi oceno dosedanjega razvoja je potreb- no opraviti tako z vidika geodezije kot z vidika urejanja prostora. Nekateri sprašujejo, kaj je urejanje prostora pridobilo z doseženo stopnjo povezovanja z geodezijo, dovolj ali premalo? In kaj je geodezija pridobila ali morda celo izgubila v tem povezovanju? Takšna in podobna vprašanja so odveč. Gre za razvoj, ki je neprekinjen in seže od obdobja načrtovanj in zakoličenj vojaških postojank starih Rimljanov do zahtev današjega dne. Pač pa je potrebno kritično o vred noti ti posamezne sestavine pros- torske dokumentacije od njenih vsebinskih in tehnoloških do materialnih in drugih vidikov. 2.2.1. Področje geodezije Za celovito oceno, ki bi zajela izdelavo in uporabnost izredno razvejane geodetske dokumentacije je potrebna temeljita razis- kava, pred tem pa seveda spoznanje, da takšno oceno res potrebujemo. Dejstvo je, da se je planiranje geodetskih del predolgo vezalo na splošne obveznosti republike in občin na področju davčnih in pravnih razmerij, v zadnjem času družbenega sistema informiranja. Na iz- delavo konkretnih programov pa so vplivali dejavniki kot so moč oblasti, podjetniški interesi izvajalskih organizacij in pomanjkanje finančnih sredstev. Če analiziramo spodbude oblikovanja programa geodetskih del za potrebe urejan- ja prostora, je treba priznati, da so bili to dostikrat zgolj splošno formulirani interesi prostorskih načrtovalcev, ki so se naknadno utemeljevali celo s predpisi, nikoli pa niso bili utemeljeni z ustreznimi raziskavami o dejanskih potrebah izdelovanja prostorskih in urbanističnih dokumentov. Če bi takšno ravnanje v preteklosti z že omenjenimi razlogi še lahko nekako pojas- nili, pa ni nikakršnega opravičila, da na os- novi dosedanjih izkušenj ne bi korenito presodili potreb uporabnikov. Še posebej velja to ob dejstvu, da sodimo med temeljne nosilce informacijskega sistema, katerega osnovno pravilo narekuje, da se nenehno spremlja odzivnost uporabnikov podatkov. S teoretičnim jezikom povedano, med blok proizvajalcev informacij in blok uporab- nikov le-teh je potrebno vgraditi komunikacijski filter, v katerem se zbirajo in analizirajo potrebe uporabnikov, podatki prevajajo v jezik uporabnikov, predvsem pa spremlja, kako se zadovoljujejo njihove potrebe. Na primeru po voJnt največje geodetske investicije - izdelave TIN 5 in 10 lahko trdimo, da tega cilja geodeti nismo dosegli, pa tudi planerji ne. Prekrili smo 2/3 območja republike v merilu 1 :5000 in 1/3 v 1:10000, pri čemer je bila izdelava načrtov 1 :5000 enkrat dražja kot načrtov 1 : 1 O 000. Dodatno k temu pa te načrte draži njihovo vsakoletno drago vzdrževanje ali celo obnova. Če k potrebam - zahtevam prostorskega planiranja po geodetskih načrtih in kartah prištejemo še sektorske potrebe vodarjev, kmetijcev in gozdarjev, seveda le tiste, ki so predpisane v pravilnikih o izdelovanju njihovih razvojnih načrtov in programov, ne 38 22. GEODETSKI DAN zgolj splošne opredelitve, bi bila vsebinsko in strokovno utemeljena rajonizacija TIN ravno obratna. Z malo strokovnega poguma pa bi lahko zagovarjali celo naslednjo rajonizacijo republike: 20% v merilu 1 :5000, 60% v 1 :10 000 in 20% v 1 :25 000. Pri tem bi se lahko naslonili na izkušnje bolj bogatih od nas, npr. na izkušnje skandinavskih držav in njihove rajonizacije TTN, ali srednjevropskih držav in njihove rajonizacije geodetskih načrtov velikih meril, ali pa se spomnili, da so pravila o izdelavi katastrskih map v začetku 19. stolet- ja določala kar štiri merila: od 1 :720 za gosto naseljena območja, prek 1 :1440 in 1 :2880 do 1 :5760 za gorske predele. Tej konkretni oceni bi veljalo dodati še razmišljanje o prostorskih evidencah in zemljiškem katastru. Odgovoriti bi bilo potrebno na vprašanje o tem, kakšnim dodatnim funkcijam bi lahko služil pros- torski del današnjega zemljiškega katastra v odnosu do evidenc o dejanski rabi zemljišč, o stavbnih zemljiščih, o kategorizaciji kmetijskih zemljišč vključno z agrokarto in do vodenja drugih vrst podat- kov o prostoru, ki se neredko podvajajo. 2.2.2. Področje urejanja prostora In planerji? Nekritično so sprejeli obstoječe razmere in predpisali dokumentacijske os- nove za izdelavo prostorskih planov občin - prostorskih sestavin družbenih planov, do natančnosti meril 1 :5000 in do parcel. Tako je bil uzakonjen administrativno - tehnični sistem planiranja, ki naj bi po načelu ab- solutnosti rešitev razdelil zemljišča njihovim znanim ali neznanim prihodnjim uporab- nikom v zadovoljstvu, da bo naših 2 milijona ha zemljišč" dokončno" razparceliranih. Ti:1kšen administrativni pristop in togost, ki ne upošteva možnosti ponudb prostora pa vsak dan znova zanika praksa ob konkret- nih posegih v prostor. Posledice tega neskladja terjajo neprestano spreminjanje "družbeno" sprejetih odločitev, ali pa vodijo do napačnih posegov v prostor in nerazum- nega gospodarjenja z zemljišči. V takšnih razmerah imajo korist pripravljalci strokov- nih osnov planskih aktov, ki jim obdelava podrobnosti kot tudi nenehno dopol- njevanje metodoloških pripomočkov - navodil daje dodatno delo in zaslužek. Naj- bolj pomembno pri tem pa je, da takšne administrativne odločitve, sicer legalne, niso legitimne, ker ne morejo pridobiti niti minimalnega soglasja prizadetih subjektov. Zato prihaja do sistematičnih motenj komunikacij med planerji in javnostjo. Podano oceno pa vendarle želim zaključiti s pojasnilom, da so raziskovalni, strokovni in upravni krogi s področja urejanja pros. tora in varstva okolja že dali pobudo, da se takšni strokovni in družbeni nesmisli odpravijo in da se vsebina prostorskih ses- tavin omeji le na naloge materialno ures- ničljivih odločitev ter se tako racionalizira in poenostavi tudi njihova predstavitev v kar- tografskem gradivu. Pri tem so se brez zadržkov opirali na izkušnje drugih držav. 3. PRIHODNOST - pogled v 21. stoletje 3.1. Iz preteklosti v sedanjost Datume in letnice je ob takšnem razmišljan- ju pač treba poenostaviti in za časovni raz- pon vzeti kar stoletja: - Geodezija 19.stoletja je bila obdobje zemljiškega katastra. Po razpadu fevdal- nega sistema je namreč obdavčenje zemljišč predstavljalo najpomembnejši vir dohodka države. - Geodezija 20. stoletja je obdobje kar- tografske in tehnične dokumentacije o zemljiščih in objektih, s poudarkom na količinskih elementih. Takšen razvoj je ter- jala industrializacija 3.2. Iz sedanjosti v prihodnost Napovedovanje prihodnje vloge geodezije pri urejanju prostora je sicer tvegano, ven- dar se je potrebno in tudi možno pripravljati na njeno vlogo v 21. stoletju. Predvsem je treba spremljati splošni razvoj, predvsem na področjih, ki so za geodezijo najbolj pomembna. Prva opozorila so bila že izrečena, eno za nas najpomembejših je, da bo vodilo jutrišnjega dne odnos do dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja, predvsem pa nujnost 22. GEODETSKI DAN 39 odpravljanja vzrokov, ne le posledic nasprotij med razvojem in samoobnovit- veno sposobnostto narave oziroma značil­ nosti prostora. Ce smo še za preteklost trdili, da se hkrati z razvojem vecaJo potrebe po zemljiščih, na katera je posred- no ali neposredno vezana vsaka človekova dejavnost, je danes že očitno, da postaja ves PROSTOR, ne le zemljišča, zaradi svoje absolutne omejenosti vse bolj omejitveni dejavnik v razvoju. Postavljam tezo, da bo geodezija 21. stolet- ja obdobje prostorske dokumentacije, v kateri bo kakovost informacije, pomembnejša od količinske izčrpnosti fonda podatkov. Množico posameznih podatkov bo potrebno združevati v smiselne celote v informacije, opazovanja in merj'enja - inventarizacijo pa bo potrebno dopolnjevati z analizami obstoječega stanja ter se tako vključiti v interdisciplinarno delo na področju prostorskega načrtovanja in po tej poti tudi sproti določati potrebnost in ustreznost geodetskih podatkov. Torej bo potrebno ponovno ovrednotiti vlogo geodezije ne le kot sestavine sistema državne uprave, temveč kot eksaktne tehnične vede ter ugotoviti, v čem je njena "prostorska" vloga, kaj lahko s svoJ1m1 izkušnjami, tehniko, metodami in znanjem prispeva k odgovornejšemu gospodarjenju s prostorom. Raziskovalne napore bo potrebno preusmeriti iz proučevanja sedan- jega stanja v prihodnost. V sedanjih okoliščinah lahko raziskovalci prispevajo k v prihodnost usmerjenim raz- vojnim programom na področju geodezije na več načinov: - tako, da opredelijo področja potrebnega raziskovalnega dela ob upoštevanju zakonitosti in ciljev predvidenega razvoja, - tako, da širijo pridobljena spoznanja prek svojih institucionalnih in strokovnih okvirov ter na ta način presežejo strokovno izdvojenost in - tako, da razvijajo interdisciplinarnost v raziskovalnem delu. Na ta način bodo pomembno prispevali k razvoju stroke in hkrati zagotovili uporab- nost njenih spoznanj ne le za sedanjost, temveč tudi za prihodnost. 40 22. GEODETSKI DAN geoaeuka stroka osnovni geodetslu podatki f'talKrtL karte GEODETSKA STROKA V PROCESU UREJANJA PROSTORA ............................... • • • • • • • .. • • o ...... o •••• .. • • .. • • •• o ... • CI • • sektor,iapanoge • -:--: -: <-: prosto,ske ttv,de-nce .anat,titn.a dokumenl.ocij„ plani in nač.rh ruvoja KRATICE LN 0,25; 0,5;1 = legopisni načrt 1 :250, 1: 500, 1:1000 LČ 0,5, 1 = legopisni črtež 1 :500, 1 :1000 SN 0,5, \=situacijski načrt 1 :500, 1 :1000 GN = geodetski načrt obstoječega stanja NNN 2,5 - 20 = načrti in karte naselij 1 :2,500 -1 :20.000 OKKN = operat katastra komunalnih naprav ZKKN = zbirni kataster komunalnih naprav (1 :500, 1 :1000, 1 :2000) GPKN = grafični pregled komunalnih naprav (1 :5000) ROTE = register območij teritorialnih enot EHIŠ = evidenca hišnih številk NLP = evidenca o naravnih lastnostnih TIN 0,5, 1,2,5, 1 O = temeljni topografski prostora načrti 1 :500,1 :2000, 1 :5000, 1 :10.000 DRP = evidenca o dejanski rabi prostora PRKO 50= pregledna karta občin 1 :50.000 PKO 75-170 = publikacijske karte občin 1 :75.000- 1 :170.000 TK 25,50 = topografska karta 1 :25.000, 1 :50.000 S 75,100= specialka 1 :75.000., 1: 100.000 PK 250,400,750 = pregledna karta 1 :250.000, 1 :400.000, 1 :750.000 ZKO = zemljiško katastrski operat ZKN = zemljiško katastrski načrt 1 :2880, 1:1000, 1 :2000, 1 :2500 PKN = pregledni zemljiško katastrski načrt (1 :5000) VIRI: VDOPP = evidenca o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor ESZ = evidenca stavbnih zemljišč DMR = digitalni model reliefa 100x 100 m PKO = prostorski katastrski operat HVI = horizontalna in vertikalna izmera KZ = kataster zgradb CA = ciklično aerosnemanje GDP = geodetska prostorska dokumen- tacija UPD = urbanska prostorska dokumentacija - Geschichte des Osterreichischen Grundkatasters, Karl Lego, Avstrijska zvezna geodetska uprava; Dunaj 1970 - 75 Jahre Kartographie am Hamerlingplatz, Avstrijska zvezna geodetska uprava; Dunaj 1980 - Katalog podatkov geodetske službe, Republiška geodetska uprava; Ljubljana 1985 - Naš prostor v času in projekciji, Branko Korošec, Geodetski zavod SR Slovenije; Ljubljana 1978 - Družbeno-ekonomske opredelitve geodetske inventarizacije prostora, Milan Naprudnik, doktorska disertacija; Ljubljana 1985 42 22. GEODETSKI DAN 8- Stavbinski red za občinsko ozemlje deželnega stalnega mesta Ljubljana z registrom (1986), Dunaj - Deželni zakonik za Vojvodstvo Kranjsko (1875) - stavbni red, Dunaj - Gradbeni zakon ( 1931), Beograd - Pravilnik o izdelavi regulacijskih načrtov (1932), Beograd - Osnovna uredba o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ 78/49) - Zakon o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, 22-127/58) - Zakon o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št.16/67) - Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) - Določbe o vsebini in merilu geodetskih osnov in o zakoličenju - 1969 (sprejeto na Komisiji Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje) - Zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) - Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86) - Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) - Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85) - Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) - Zakon o zemljiškem katastru ( 1869), Dunaj - Zakon o katastru zemljišč ( 1929), Beograd - Temeljni zakon o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (1965), Beograd - Zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 27/68, 26/74, 42/86) - Zakon o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70, 23/76) - Zakon o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86) - Zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) - Pravilnik o vsebini geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 17 /85) - Navodilo o vodenju kataloga podatkov iz evidenc o naravnih lastnostih prostora in o vodenju evidenc dejanske rabe prostora (Uradni list SRS, št. 19/86) - Navodilo o evidenci stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 11/88) 22. GEODETSKI DAN 43