D okaj nov pristop , tak o po vseb in i k o t tu d i po m etodologiji p a pom eni vk ljuč itev p ro m etn ih zvez v funkcijsko v red n o ten je naselij. R ezu lta ti so, kljulb ne p rev isok i iz računan i pozitivni k o re lac iji m ed p rom etn im i zvezam i in cen tra ln im i fu n k cijam i naselij, zadovoljivi in bodoče štud ije o ce n tra ln ih nase ljih bodo ta nov i aspek t m orale upoštevati. P ohvaliti je tre b a tu d i k a r ­ tografske prikaze, k i so tem eljito in preg ledno izdelani. Z an im iv i so n e k a te ri sklepi, do k a te r ih je p riše l Malič: tem eljne osk rb ­ ne fu n k cije se postopom a širijo v vsa več ja podeželska naselja , cen tra lne funkcije se čedalje bolj kopičijo v občinskih sred iščih (po M aliču III. stop­ n ja ) in v g rav itac iji k v išjim središčem p r ih a ja do sprem em b v k o ris t n e ­ k a te r ih (Z agreb) in škodo d ru g ih (S isak). I. V rišer Dr. Lilijana Gavrilovič, Poplave u SR Srbiji u 20. veku (V zroki in po ­ sledice). P osebna izdaja S rbskega geografskega d ruštva , 137 str. + 27 p r i­ log. B eograd 1981. V SR S rb iji, z lasti v V ojvodini in ob M oravi, so poplave h u d a grožnja. P o tencialno je ogroženih 968 k m 2 ali 10,24 % repub like . Od tega odpade n a poreč je Tise 26,8 % , D onave 19,8% , V elike M orave 17,8% , poreč je Save 14,3 %. D rina k o t m e jn a re k a je izpuščena iz obravnave. Za jugoslovanske razm ere je n adpovprečen ne le obseg poplav, am pak tu d i n jih o v a pogostost. Ob D onavi nastopajo prib ližno vsako če tr to leto , ob Tisi vsako šesto leto, ob S av i vsako peto leto, ob V eliki M oravi zarad i velike ogolAčenosti n ek a te ­ r ih k ra je v in eroz ije p rs ti te r rečnega n an ašan ja pa je p riš la v le tih 1920— 1976 ena pop lava povprečno n a 1,4 le ta . Poglejm o si škodo d v eh novejših ka tastro fa ln ih poplav: pop lava 1963 je v d rla v 13.619 zgradb, od k a te rih se jih je 1.094 znosilo. P oplava 1965 je poškodovala 16.000 h iš in Sava je to le to ogrozila 77 naselij. Z lasti n a D onavi in M oravi novejše poplave p re ­ segajo p re jšn je m aksim alne zabeležene vodostaje, k a r je p r i Tisi tu d i posle­ d ica om ejitve poplavnega obm očja z nasip i. P ro tip o p lav n ih nasipov je v SR S rb iji skupno že za 2.500 km , a je po m n en ju av torice še vedno prem alo . Tudi v S rb iji, po navedbah G avrilovičeve, prezgodaj pozab lja jo n a nezgodo in pozabljajo , d a je p rev e n tiv a cenejša kot ku ra tiv a . K ot uspešno obram bo om enja av torica p rim er poplave 1965 na D onavi, k je r je sodelovalo okoli 50.000 ljud i; ta k ra t so v času poplave zg rad ili 177 km zasiln ih (»zajčjih«) näsipov. S lovenskega b ra lca pa n e zanim a samo obseg pop lav v S rb iji, tem več tu d i način , kako se je av to rica lo tila štud ije . To pa p redvsem zarad i p r i­ m e rjav e s k o lek tivn im i raz iskavam i p op lavn ih področij v S loveniji, k i p o ­ te k a jo po p ro g ram u G eografskega in š titu ta A n ton M elik p r i SAZU, in so ob jav ljene v in štitu tsk em glasilu G eografski zbornik. Da gre za d rugačen p ristop , govori že naslov; tu poplave, ta m geog rafija poplavnih področij. P r i G avrilovičevi je v osp red ju zgodov insko-h id ro loško-sta tističn i pristop . Z b ranega g rad iva , p rid o b ljen eg a zlasti iz ra z n ih e lab o ra to v in poročil te r iz h idro loške službe, ne podaja skupaj p ri pop lavnem ozem lju ene reke, te m ­ več v več razd elk ih in poglavjih . N aj n avedem naslove sam o tre h poglavij: genetska k lasifikac ija poplav, posledice poplav, zaščita od poplav. V p rvem pog lav ju opisuje poplave ločeno po n as led n jih vzrokih: a ) poplave, k i jih povzročajo obilne padav ine in to p ljen je snega (teh je največ), b) ledene poplave, c) poplave k o t p lod soupadan ja v isokih voda n a več rekah , d) h u ­ dou rn iške poplave, e) poplave, nasta le zarad i zem eljskega plazu, f) poplave zarad i z ru šen ja jezu. R elief in n jegov m la jš i razvoj, k i je v n ek a te rih slo­ vensk ih š tu d ijah m očno v ospred ju , je p ri G avrilov ičev i zanem arjen . O m e­ n ja ga n a k ra tk o m ed posredn im i vzroki, a še tu p redvsem ko t de javn ik h itro s ti od tekan ja . S edan ja tek to n ik a ni om enjena kot m ožni deln i posredni vzrok. M očno je v o sp red ju ogoličenost po reč ja in eroz ija p rs ti te r tem u ustrezno rečno od lagan je v strug i, k a r n ap ra v lja M oravo vedno bolj hudo ­ urniško. P ri n ek a te rih n je n ih p rito k ih so si ekstrem ne am p litude vodostaja v razm erju do 1:7.240. K er je p rikaz pop lav v S rb iji delo enega av to rja in n e cele skupine, ko t je to p rim er v S loveniji, je p r ik a z eno tnejš i. K er se bolj o p ira n a h id ro ­ logijo, je bolj v o sp red ju kvan tifikac ija . P ohvaliti kaže tu d i p o u d arjen p r i­ kaz p ro tipop lavn ih m er. Žal p a tu d i G avrilov ičeva ni m ogla povedati, ko­ liko so te m ere že om ejile pop lavna področja ali jih celo odpravile. S lednje je po m nen ju av torice p red v sem v p rim e ru D onave p re d jezom H E D žer- dajp, ikar p a v luči na jnovejš ih pop lav tu d i n i nesporno . K er je težišče ob­ ravnave p ri vzrok ih in posledicah poplav, pogrešam o v kn jig i tu d i razm e­ jitv e n a vsakoletne, večletne, sto letne itd. obsege poplav te r podrobnejšega p rikaza gospodarske zm ogljivosti pop lavn ih področij. S krom no p rikazano je tu d i p rilago jevan je č loveka na ogroženo okolje. P rim erjav o lahko zaključim o z ugotovitv ijo , d a bi p re d priče tkom raz iskav poplav in poplavnih področij v S loveniji in S rb iji skupen posvet nedvom no p rispeval k bolj ce lovitem u p ristopu k p roučevan ju . Žal pa se, ko t kaže, raziskovalci m edsebojno niso poznali. Med v iri kn jige d r. L. G av- rilov ičeve ni om em be podobne k ak e slovenske štud ije , v slovensk ih ob javah n ; kake srbske raziskave poplavnega obm očja. S lovenski raz iskovalci bi se moigli zgledovati p r i dr. G avrilovičevi p redvsem glede bogate h idrološke dokum entacije . N jen pom en p resega poplave in p rispeva k poznavan ju vod­ n ih razm er S rb ije vobče. I. G am s Iz inozemske geografske književnosti Geografija na Blgarija. Tom 2. Ikonom ičeska geografija. (Naselenie, selišta, stopansk i o trasli). Izdal G eografski in š titu t na B lgarska akadem ija n a nauk ite , S ofija 1981, 452 stran i. Med štev iln im i znanstven im i p rispevki, s ka terim i so bo lgarske raz i­ skovalne in štituc ije p rispevale pom em ben delež k p ro slav i juhiileja 1300-let- n ice bo lgarske državotvornosti, sodi tu d i »G eografija n a B lgarija«. M ono­ g rafija je razd eljen a v tr i dele: p rv i je n am en jen fizični, d rug i ekonom ski in tre t ji del reg ionaln i geografiji. Iz zasnovanega p ro g ram a je doslej izšel le n jen d rug i del — Ikonom ičeska geografija, p rv i del je v tisku , m ed tem ko je t r e t j i del m onografije šele v p rip rav i. Tako so po dvajse tih le tih bo lgarsk i geografi ponovno p rip ra v ili go- spodarskogeografski p reg led svoje države. K a jti že v le tu 1961 so izdali rep rezen ta tivno ekanom skogeografsko m onografijo (570 s tran i), k i sta jo u red ila akad. A. Beškov in E. V alev, in je bila sestavni del geografija B olgarije v dveh delih (n jen p rv i del — Fizičeska geografija — je izšel šele le ta 1966 in obsega 548 s tran i). Podobno ko t v š tev iln ih deželah rea lnega socializm a im a geografija tudi v B olgariji izredno pom em bno m esto v vsedržavnem up rav n o -n ač rto v a ln em sistem u. V ečina raziskovalnega dela n a področju ekonom ske geografije je po svoji n a jš irš i tem eljn i narav n an o sti u sm e rjen a v p reučevan je n a jraz lič ­ n e jš ih ak tu a ln ih vp rašan j, k i so pom em bna p ri od ločan ju in n ačrtovan ju prihodn jega gospodarskega in družbenega razvo ja . K a jti teo re tičn o -m eto - dološke osnove in p rak tičn i rez u lta ti bo lgarske ekonom ske geografije so v čedalje večjem obsegu pom em bni, ako ne že odločilni p ri novi u p rav n o - - te r ito r ia ln i o rgan iz iranosti države, p reu re je v a n ju reg ionalne gospodarske s tru k tu re in n je n em dopo ln jevan ju , p rosto rskem n ač rto v an ju itd. S ta k šn i­ m i in še z d rug im i re z u lta ti se je geog ra fija v naši sosednji d ržav i močno u trd ila in se čedalje v idneje u v e ljav lja ko t izredno pom em bna znanstveno- -raz isk o v ain a in ap lik a tiv n a veja celo tne d ružbene nadgradn je .