Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ča se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Treduištvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
©v, 66.
V Ljubljani, v ponedeljek 23. marca 1891.
Letnik: XIX,
Tri ure slovenščine, — pa kako?
Iz Celovca, dne 20. marca.
Znano je, kako dolgo že in s kako pičlim uspehom se mi koroški Slovenci vojskujemo za slovensko šolo. Neprestane pritožbe slovenskih poslancev so gospoda naučnega ministra vendar toliko omehčale, da nam je nekoliko obljubil ustreči. Ko je zvedel, da slovenščina na šolah slovenskih občin še učni predmet ni, naročil je, naj se učni načrt tako prenaredi, da se bo slovenščina poučevala po tri ure na teden.
Toda na Koroškem nam še te drobtinice ne privoščijo ! Kolikor smo do zdaj zvedeli, je deželni šolski sovet tako določil:
1.	Slovenščina se ne vpelje na vseh šolah, ki so namenjene za slovenske otroke, ampak le na tako imenovauih „utrakvističnih" ali dvojezičnih, kjer se je že zdaj vsaj v prvem letu otrokom pokazal slovenski ABC. Na tistih šolah pa, ki so »nemško uravnane" (kakor na pr. v celovški okolici), ostane vse pri starem, t. j. vse trdo nemško.
2.	V svojem materinem jeziku, t. j. v slovenščini se bodo poučevali le tisti otroci, ki se prostovoljno za to oglasijo.
3.	Nemški pouk se zavoljo teh treh ur nič ne okrajša, ampak tisti slovenski otroci, ki se hočejo tega poufca vdeležiti, morajo tri ure več v šoli ostati vsak teden. Torej bodo imeli slovenski otroci tri šolske ure na teden več, ko nemški i
4.	Slovenske ure morajo biti vselej skrajne ali poslednje. (Kedar so otroci že utrujeni, da bi se ne mogli veliko slovenščine naučiti.)
5.	Se te tri slovenske ure naj bi se nekoliko porabile za ponemčevanje. Kajti po sklepu c. kr. dež. šol. sveta od 26. sept. 1890, št. 1623, se je sostavil učni načrt za slovenščino, v katerem
beremo za prvi razred: „Au diesen in slovenischer Sprache behandelten Anschauungsstoff knupfen sich systemati8ch geordnete deutsche Sprachubun-gen behufs Einfiihrung in die deutsche Sprach e an. — Eintibung der Laute und deren Zeichen in slovenischer und deutscher Schreib- und Druck-schrift."
Vse je tako napeljano, da bi se zbudila n e-volja zoper to novotarijo, in da bi ministrov ukaz le na papirju ostal. Da se pomnoži število učnih ur, tega ne bodo veseli ne učitelji, ne otroci, ne stariši. Ljudje bodo godrnjali, in ravno to se hoče doseči. Da mora slovenska ura biti poslednja, ima trojen namen: Prvič bodo otroci v zadnji uri že utrujeni in slovenska ura jim bo nadležna in zoprna; drugič pa bodo tudi stariši n e v o 1 j n i, ker bodo otroci prepozno iz šole domov prihajali, in reklo se bo: »Slovenska ura je tega kriva, proč ž njo!" Tretji namen je pa morda ta, da bodo otroci zadnjo uro že utrujeni in se ne bodo dosti slovenščine naučili.
S tem pa, da se slovenščina vpelje samo v nekatere šole slovenskih občin (kjer so vpeljane takoimenovane »utrakvistične" šole), in da je še v teh otrokom na prosto voljo dano, ali se hočejo slovenskega pouka vdeležiti, ali ne, — odbito je takorekoč celemu sodčku dno. In da se ministrova volja popolnoma v nič razkadil za to bodo že učitelji skrbeli.
V dokaz naj služi sledeča dogodba: Učitelj Ku-sternik v Krjancah je rekel otrokom : »Zdaj se bomo tudi »kranjsko" učili; vsaj tako hočejo vaši (?) duhovniki. Kdo se hoče »kranjsko" učiti?" Jeden sam deček se je oglasil. Učitelj pa ga je bojda začel pestiti: »Zdaj boš »Kranjec". Ali te ne bo sram, ko bodo vsi drugi Korošci, ti boš pa »Kranjec" ?" Potem je dal isti učitelj otrokom sledečo »narekbo", da jo od besede do besede prepisujejo in se je na pamet naučijo:
»N a r e k b a1
Vrač veleva boleštniku lek. Selan je primo-ran, ramne štibre platiti. Cvetko vesti z žolčem in rusom na srepkem kolu črepe. Svetozor terati liško, belče rižan in Černko na pašnik. Ljuboslav razsiplje mavec na ral. Slinovce dajo tečno pičo."
Zdaj pa vprašamo: Ali je to »slovensko"? — Ali je »kranjsko"? To je Kusternik iz kakih hrvatskih šolskih bukev prepisal in najbrž je še najbolj nerazumljive besede in stavke izbral. Kdaj smo pa mi prosili za hrvatske šole? Kako se predrzne gosp. Kusternik otrokom reči, da je to .kranjsko" ali »slovensko", ko on vendar dobro vč, da je hrvatsko! Njegov namen se lahko s prsti potipa: on hoče slovenski pouk otrokom pristu-diti, pri stariših pa nevoljo vzbuditi! Seveda bodo godrnjali in rekli: »Čemu pa zdaj na jedenkrat ta »hrvatska špraha" ? Naj se otroci rajši nemško učijo!" Ko bi ta zvijača ne bila prišla na dan (po otrocih samih), poročal bi bil morda Kusternik čez jeden mesec v Celovec: »Začel sem slovenske ure, pa ljudje vsi godrnjajo in pravijo, da to ni slovensko, ampak hrvatsko." Z velikim veseljem bi bil deželni šolski sovet to poročilo na Dunaj naznanil, minister bi vse verjel in odpravil bi bil morda še te tri ure!
Tako se z nami dela! Slovenski stariši, posebno pa Vi slovenski možje, ki ste voljeni v krajne šolske sovete, vsi na stražo! Vi imate prvo besedo o tem najnovejšem načrtu izpregovoriti in sklepati, ali Vašim otrokom ugaja, ali ne. Povejte okrajnemu šolskemu sovetu in c. kr. deželnemu šolskemu sovetu v Celovcu naravno in odkritosrčno, da se taka vrav-nava nikakor ne vjema z Vašimi postavnimi terjatvami, in terjajte odločno, da se Vaši slovenski otroci poučujejo po vseh razredih v vseh predmetih iz-ključljivo le na podlagi svojega materinega, slovenskega jezika.
LISTEK,
Jezuitje in šolstvo.
Spisal J. C.
Uh! kako zagomezi po vseh kosteh kakemu liberalcu, kedar sliši ime »jezuit". Saj se dob^ že na Slovenskem ljudje, kateri nimajo boljšega, močnejšega pripomočka, da polnijo čitatelje svoje s strahom in grozo, kakor to, da jih opozarjajo na grozne učinke »jezuitizma". Ko bi le tudi hoteli povedati oni gospodje, kaj in kakšna je ta strahovita pošast, da bi jo človek vsaj spoznal, kedar bi ga srečala in jej šel s poti. Pa tega ne store, zato se pa trese od strahu — da navedem konkreten slučaj — cela Nemčija pred — 60 jezuiti. Reveži! Kaj pomagajo vsi milijoni bajonetov in vsi topovi, če pa gloda na strženu nemške države 60 jezuitov ? Toda s šalo proč! Kaj imajo vendar jezuitje na sebi, da se jih liberalci tako boje in da jih ob jednem tako smrtno sovražijo, kakor nobenega drugega reda? Izmed mnogih drugih vzrokov hočem omeniti le jednega, ki je morda najvažnejši. Jezuitje si prizadevajo dobiti pred vsem mladino v roke. Povsod ustanovljajo šole, skušajo pridobiti mladi svet z&-se ter ga odgojiti v pravem katoliškem duhu. In to jim gre tudi od rok. Kavno šola je dajala
jezuitom oni velikanski vpliv, katerega je imela družba njihova v 17. in 18. stoletju po celem svetu. Velikanski vpliv pravim; ker to ni mala reč, ako ima jedna sama, tako izvrtno vrejena družba, kakor je »Družba Jezusova", ako ima ena sama taka družba, pravim, 24 velikih in še čez 600 srednjih šol poleg mnogih nižjih učnih zavodov. Toliko so jih imeli namreč jezuitje v začetku 18. stoletja. Takih vspehov brezverci neso mogli odpustiti jezuitom. Zato so besneli framasoni in njih zavezuiki s tako peklensko silo zoper družbo, besneli tako dolgo zoper to »gardo papeževo", kakor jo imenuje D'Alambert, da so jo razpršili. Vedeli so dobro, kdo je niihov glavni nasprotnik. Vspeh je pokazal, da so prav računili. Leta 1766. je zatrl Ljudevit XV. jezuitski red na Francoskem in nastavil po gimnazijah svetne profesorje. Leta 1792. pa se snide v hnarodni konvet" 700 poslancev, med katerimi je bilo nad polovico časnikarjev, igralcev, advokatov, ki še niso bili po 40 let stari. Ti možje so torej hodili v gimnazije gotovo že po letu 1766. In ti prvenci nove šole glasujejo za smrt Ljudevita XVI., sina onega Ljudevita, ki je dal srednje šole svetnim učiteljem v roke.
In zakaj še dandanes ravno tako divjajo zoper jezuite? Zakaj se ne strašijo tudi pred najpodlejšimi sredstvi (priča so nam poročila dohajajoča iz Nem-
čije o agitaciji zoper jezuite), da se le znebe ali ubranijo teh najhujših svojih nasprotnikov? Zakaj planejo liberalci ondi, kjer pridejo na krmilo, navadno najpreje po jezuitih? Zato ker jim jezuitje s tem, da vzamejo mladino pod svoje varstvo in vodstvo, izpodmaknejo tla, izpodjedo tako rekoč korenino, kajti kjer so mladeniči odgojeni v njihovem duhu, ondi ni svet pripraven za liberalno seme. Ni čuda torej, da skušajo liberalni in židovski listi drug druzega prekositi v obrekovanju in pso-vanju jezuitov. Listom pomagajo romani in povesti v nebrojnem številu grditi jezuitsko ime. »Calumniare audacter" — to je njihovo geslo. In res, posrečilo se jim je precej. Nametali so toliko blata in nesnage na sinove sv. Ignacija, da tudi mnogi trezno misleči možje in vrli katoličani, da, celo duhovniki, ne morejo spoznati bisera, ki ga ima katoliški svet v tem redu. Toda, da preidem k predmetu, katerega obeta naslov teh vrst. Jezuitska šola, to je nekaj posebnega. Kakor bi jih vlekla neka skrivna moč, tako radi pošiljajo stariši svoje otroke v šolo k jezuitom. Vse dere k njim. Morda so to le vspehi jezuitske zvitosti, s katero znajo ljudi prikleniti na-se? To bi bilo več kot čudno. Peščica ljudi da bi preslepila stariše po celi Evropi in še drugod, da jim izroči, kar imajo najdražjega na svetu, svoje otroke v varstvo? In ta prevara ne traja le 10 ali
Pravda Eiuspieler-Foresti.
Iz Celovca, 15. marca.
(Dalje.)
Dr. Porzer: »Ali ste zaradi politične agitacije že kako večo kazen dobili ?"
E i n s p i el e r: »Ne".
Dr. Porzer: „Ce bi bil gospod Einspieler res tako grozen hujskač in nemirnež, kakor piše Foresti v svojih listih, potem bi ga bila gotovo že kaka oblast prijela in kaznovala."
Predsednik: „Ali je res, da ste rekli: »Dokler so ti nemški psi tukaj, se ne bo pelo. Vsi smo tako dobre volje, samo en par j.h je takih, ki nista vredna, da ju zemlja nosi. Naj se pogrez-neta, kjer stojita."
Einspieler: „Tega nikoli nisem govoril."
Predsednik: »Pri Ulbingovi pravdi ste pa vendar na pol priznali, da ste morda kaj tacega rekli, — tako se glasi v zapisniku."
Einspieler: » Potem se ni prav zapisalo, kar sem govoril. Jaz sem takrat le rekel, da sem morda svojo nevoljo izrazil nad nepokojneži, ne pa, da sem take besede govoril."
Predsednik: »Zapisniki so uradni akti, katerih veljave nihče ne sme ovreči."
Dr. Porzer: »Ali se ni pela neka pesem, katere tekst (besede) bi bila lahko natakarica narobe razumela?"
Einspieler: »Pela se je pesem ,Hej Slovenci', ki pravi na koncu: ,Crna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpade'."
Dr. Porzer: »Tedaj je mogoče, da je natakarica le te besede peti slišala."
Zagovornik dr. Abuja praša pričo, kolikokrat je šel iz Podkloštra na volilne shode? Tudi ga praša, ali je on (Einspieler) voditelj koroških Slovencev ? (Povej nam, ali si ti kralj Judov? — Op. ured.) Tudi ga praša, če on »Mir" piše in zakaj da sprejema take članke, ki liberalcem očitajo, da so nasprotniki vere?
Einspieler: »Mislim, da na taka vprašanja nisem dolžen odgovarjati."
Dr. Porzer: »Današnja obravnava ni zato, da bi moral g. Einspieler svojo politiko zagovarjati, ampak Foresti naj se zagovarja, zakaj je Einspie-lerja v listu razžalil."
Foresti: »Einspieler naj rajši oznanuje krščansko ljubezen."
»Predsednik: »Vi nemate nič vmes govoriti!"
Predsednik omeni, da bosta zdaj zaslišana župan Grum in notar Rainer.
Dr. Porzer: »Jaz predlagam, da ta dva ne smeta priseči, ker sta nekako sokriva, ker sta Fo-restiju dala tiste podatke, na katerih podlagi je pisal tožene članke. Da sta sokriva je jasno, ker je bila iz začetka tudi zoper nju tožba uložena, pa se je umaknila iz uzroka, ki semkaj ne spada."
Dr. Abuja: »Jaz pa predlagam, da prisežeta, ker s tožbo nemata nič več opraviti; zatožba proti njima se je umaknila."
Sodišče razsodi, da Grum in Rainer ne prisežeta.
B a i n e r (Forestijeva priča), notar Podkloštrom, pripoveduje, da so začeli za vdovo Šojer nabirati; v U namen se je članek sostavil nt podlagi govorjenja raznih ljudij, o katerih se je mislilo, da resnico govorijo. Tudi je Foresti prosil za tako poročilo.
Predsednik prebere Rainerjevo poročilo (ki ima pa mnogo neresničnega v sebi. — Opomba vredništva.)
Rainer nadalje pripoveduje, da se je Einspieler okoli vozil zaradi agitacije, tudi ga je mnogokrat na železnici videl. (!!) Trdi, da se je razpor naredil med prebivalstvom, prej so ga Slovenci prijazno pozdravljali, zdaj ga (Rajnerja) pa grdo gledajo. Da bi se bil župnik branil, Šojerja deti v sv. olje, tega sam ne ve, to je le od župana slišal. Zarad zvonjenja pa prizna, da se je zmotil, ko je Forestiju poročal, da župnik tega ni dopustil. On (Rainer) kot Oelovčan ni vedel, da mrtvaški zvonček Podkloštrom ni v navadi. Sicer pa pristavi, da poročila Forestiju ni zato poslal, da bi se v listu priobčilo, ampak le, da bi Foresti vedel, v kakem redu so se reči po vrsti godile.
Dr. P orzer: »Ker ste pristaš liberalne stranke, ste gotovo le to v poročilo zapisali, kar ste slišali od liberalnih pristašev."
Rainer pritrdi.
Dr. Porzer: »Potem se je bati, da je tudi poročilo pristransko."
Dr. Abuj a: »Ali ste Forestiju pisali, da je vse to gotova resnica?"
Rainer: »Saj je tudi sam ljudi izpraševal."
Grum (Forestijeva priča), župan Podkloštrom, pove na vprašanje, kako more on dokazati, da se je župnik branil priti k umirajočemu Šojerju, da je on (župan) ljudem rekel, naj gre kdo po župnika, da se je pa na to slišal glas nekega študenta: »Saj je že nekdo tam bil, pa župnik noče priti." (Zakaj pa tega študenta niso za pričo pripeljali ? — Opomba vred.) — Kaj je Janez Maier župniku rekel, tega on ni slišal, pa od dr. Platzerja je zvedel, da je Maier župniku rekel: »Te nesreče ste vi krivi." Tudi pravi, da je Einspieler veliko agitiral in malo doma bil, da je zanemarjal (?) svoje dolžnosti. Priča pravi nadalje, da je bilo »Mirovo" poročilo o dogodkih Podkloštrom neresnično, Forestijevo pa resnično, zato so on, Brugger, Henrik Maier in Avgust Maier podpisali neko izjavo, v katerej pravijo, da je v „Mirovem" poročilu vse polno lažij, kar pa je pisala »Deutsche Allgemeine Zeitung", da je gola resnica. Na vprašanje, kaj si on misli pri besedi I »hujskanje", odgovori, da to, če kdo okoli hodi in J ag:tira. Zastran mrtvaškega zvončka potrdi, da tisti Podkloštrom ni v navadi.
Dr. Porzer: »Kako morete Vi reči, da je bilo poročilo v »Miru" vse zlagano? Saj sami niste bili pri tepežu pričujoči."
Grum: »Sem pa od drugih slišal."
Dr. Porzer: »Kdor sam ni videl, ne more ničesar pričati."
20 let, temveč celih 200, da 800 let, ker še danes so jezuitske šole prenapolnjene; in to tudi v krajih, kjer ne manjka drugih dobrih šol. Tako so šteli n. pr. leta 1860. jezuitje v Stonyhurst-u na Angleškem do 300 gojencev, dočim je najboljši ondotni katoliški zavod obiskovalo le 80 učencev. Odkod to? Ni treba ravno Salomonove modrosti, da človek spozna, kako neosnovano in do cela izmišljeno je vse pisarjenje jezuitom sovražnega slovstva. Naprava, ki se vzdrži cela tristoletja vkljub brezštevilnim napadom, pač ne more sloneti na prevari. Koliko časa se obdrži sleparija, kaže nam najbolje današnja liberalna šola. Komaj je minolo dobrih dvajset let, odkar imamo sedanje šolske »leges abominabiles", ko že dohajajo prošnje s tisoči in tisoči podpisov na vlado, da se uvede zopet verska šola. Kako je to, da naši liberalci, ki nam slikajo redovnike vedno kot »mračnjake", da ti prosvetljeni možje, ne morejo ljudi tako zd-se pridobiti?
Vzroka nam je iskati le v vspehih, ki jih je dosezala in jih še doseza jezuitska šola, in v sadovih, ki zorč v sedanjih učilnicah. Žalibog, da so sedanje šole edino le učilnice; zavodi, ki nimajo druzega nameni, kakor da napolnijo mladini glavo z raznim potrebnim in nepotrebnim znanjem. In vendar je prvi in najvažnejši namen šole, napraviti iz otrok dobre, značajne ljudi. Sola mora v tem
oziru podpirati in nadomeščati stariše, ki imajo prvo pravico do otrok. In stariši želč in hočejo — vsi brez izjeme, tudi liberalni in brezverni, — imeti pred vsem dobre in lepo odgojene otroke, če tudi niso tako učeni. Vsak pa vč, da odgoja otroška ni končana že z desetim ali enajstim letom. Kdo bode torej pazil na one, — in teh ni malo, — ki morajo že v tej starosti zapustiti rojstveni dom ter iti med tuje, neznane ljudi, zato, ker se v domačem kraju ne morejo dalje izobraževati? Kdo drugi, kakor učitelj, kateremu so jih izročili. Koliko stori v tem, današnja srednja šola? Borno malo ali nič. Hočete li dokazov za to ? Kdo gleda na to, da bi se učenec res jasno zavedal kaj je prav za prav njegov namen na svetu? Kdo si prizadeva za to, da bi vzbudil v učencu ljubezen do moralno dobrega, stud do moralno slabega? V zgodovini kažejo se mu osebe s tako brezbarveno objektivnostjo, kakor bi bile ka-meniti kipi, ne pa ljudje iz mesa in kosti, le s tem razločkom, da dobivajo, vkljub tej objektivnosti, osebe iz katoliške zgodovine navadno tako odurne poteze, da se Človek nehote strese pred njimi. Iz slovstva podajejo se mu zopet razni »klasični* proizvodi (kako zapeljivo za mladega duha, z izdelovanjem tac i h »klasičnih" izdelkov pridobiti si slavo, kakoršno mora sedaj sam peti tem klasikom 1) brez najmanjše besedice o njih moralni vrednosti.
Predsednik: »Ali je res, da ste bili že pred Einspielerjevim prihodom dve stranki Podkloštrom ?"
Grum: »To je res; že prej ste bili dve stranki."
Henrik Maier (Forestijeva priča) je tudi podpisal tisto izjavo, da je v »Miru" vse zlagano, čeravno ni bil sam priča tepeža. On pa potrdi, da ste bili že prej dve stranki Podkloštrom; tudi ne more reči, da bi bil župnik posebno ščuval ali kdko zdražbo naredil. To pa je zvedel od učitelja, da je župnik parkrat šolo zamudil.
Dr. Porzer: »Ce niste bili zraven, kako ste mogli podpisati tisto izjavo?"
Priča molči.
Dr. Porzer: »Kolikokrat je župnik šolo zamudil?"
H. Maier: »Kake tri- ali štirikrat."
Einspieler omeni, da on skrbno drži šolske ure; če ga pa kedaj kako nujno opravilo šoli odtegne, nadomesti tisto uro drugikrat. Zaradi agitacije pa ni še zamu dil nobene šolske ure.
Janez Brugger (Forestijeva priča) izpov6 jako ostro in strastno zoper župnika. On pravi, da je slišal, ko je Maier župniku rekel: »Tega ste Vi krivi!" Da se je župnik tresel, ker ga je vest pekla. Da je slišal govoriti, da župnik ni hotel priti k umirajočemu Šojerju. Da je tudi on tisto izjavo podpisal.
Predsednik: »Kako pa hočete pričati, kako se je tepež vršil, saj niste bili zraven?"
Brugger: »Izjavo smo pisali, da bi nasprotnikom usta zamašili, in ker se je stvar res tako pripovedovala, kakor je stalo v »Deutsche Allgemeine Zeitung". Priča misli, da je bilo žup-nikovo hujskanje krivo tega umora. On trdi, da je župnik po vseh hišah agitiral.
Einspieler: »Povejte mi tiste hiše, po katerih sem agitiral."	(Dalje slždi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. marca. Motraufe dežele.
Novi državni »bor. Posvetovanja 19 konservativnih poslancev na Dunaju imela so ta vspeh, da se združita Hohenvvartov in Liechtensteinov klub. Sedaj se deluje na to, da bi za ta klub pridobili tudi češke veleposestnike. Levičarji se že boje, da se češki veleposestniki pridružijo Hohenvvartu in liberalni listi jim svetujejo, naj osnujejo samostojni klub. Levica ve, da ne spravi zanesljive večine vkupe brez konservativnih veleposestnikov in bi zatorej konservativne veleposestnike rada odločila od desnice, kar se jej pa najbrž ne bode posrečilo. — Moravski češki poslanci posvetovali so se v Brnu o položaji. Nekateri kmetski poslanci so silili, da morav-ski Cehi vstopijo v mladočeški klub, pl. Meznik in dr. Fanderlik sta pa odločno oporekala. Nazadnje so sklenili, da počakajo, da se snide deželni zbor in se bodo potem odločili, v kateri klub vstopijo.
Državnozborske volitve so končane. V soboto so veleposestniki v Dalmaciji izvolili italijanskega kandidata grofa Marina Bondo. Treba bode
Če je »junak" take »žaloigre" prešestnik ali samomorilec, kaj more on zato, tako hoče njegov »značaj". Kdo skrbi zato, da bi se učenci vadili ljubezni do bližnjika? Navadni vzori, ki se jim stavijo pred oči, so le mogočni kralji, modri državniki, sloviti vojskovodje, ali imenitni, zato pa tudi prevzetni modrijani govoreči s Horacijem »Odi profanum vulgus et arceo" (sovražim prosto ljudstvo in se ga ogibljem), kakor bi na švetu ne bilo večjega, kakor so taki možje. Da bi učencu pokazala krščanske junake, ki so človeštvu koristili več, kakor vsi posvetni velikani starega in novega časa, to moderni šoli niti Aa misel ne pride. Dalje, kedo pazi na to, pri kakšnih ljudeh gojenec stanuje, v kaki tovaršiji, kaj bere, kod hodi? Da le znaš, kar zahteva zakon, ter da te le ne zasačijo pri kakem činu po disciplinarnem zakonu prepovedanem, pa je dobro, za drugo se nikdo ne briga. Britka ironija se morajo zdeti vsakema pri teh razmerah lepe besede našega učnega črteža. „Der Schtiler soli in dem Masse, in vvelchem er mehr lernt, auch besser und frommer werden." Kdo skrbi še zato, da bi učenci res napredovali tudi v kreposti? Katehet? Da, katehet naj v dveh urah sezida, kar večkrat podero drugi v petindvajsetih, v dveh urah naj popravi, kar je porušila slaba druščina, pohujšljivo berilo, morda tudi šola sama v celem tednu I	(Dalje sl<Sdi.)
pa če Štirih dopolnilnih volitev, ker je poslanec Eim voljen v dveh krajih in se je Staročeh dr. Dostal že poslanstvu odpovedal, dr. Poklukar in Nadkorny sta pa umrla. Pričakovati je, da se dopolnilne volitve kmalu razpišejo, ker se bode volilo na podlagi sedanjih zapisnikov volilcev.
Mladočehi. Mladočehi so obupali, da bi se kaka stranka ž njimi družila in zatorej tudi spoznavajo, da na Dunaji ne bodo mogli veliko doseči. Zato so pa njih listi izdali parolo, da Mladočehi na Dunaji ne bodo tirali praktične, temveč le moralno politiko. Delovali bodo na to, da se merodajni dunajski krogi privadijo mladočeške »čudne družbe", kakor so se navadili političnega življenja češkega naroda sploh in so se privadili tudi ogrski samostojnosti vzlic revoluciji. Priznati bodo morali ti krogi zahteve češkega naroda. Če tudi bode taka politika sprva nehvaležno delo, ali imela bode neprecenljive nasledke za bodočnost. Mladočehi ne bodo izgubili potrpežljivosti. — S tem si bodo pomagali le za nekaj časa, dolgo se volilci s tako »moralno" politiko ne bodo zadovoljili.
Rusinske šole. Naučno ministerstvo je odredilo, da se na učiteljiščih v Galiciji uvede več novih rusinskih paralelk. Vlada hoče s tem ustreči mla-dorusinski stranki, katera se je postavila odločno na avstrijsko stališče in je tudi pokazala, da je pripravljena s Poljaki se sporazumeti.
Vnanje države.
General Mihael Fedorovid Mirkovič, prvi pomočnik načelnika ruskega generalnega štaba Obručeva, umrl je te dni. Smrt njegova je velika zguba za rusko vojsko, kajti bil je jako nadarjen mož in je posebno dobro poznal Poljsko, kjer je več let služboval. Ko bi bilo prišlo do vojne z Avstrijo ali z Nemčijo, bili bi mu izročili kako važno povelj-ništvo ali vodstvo generalnega štaba pri glavnem poveljniku. Pokojnik je imel sedaj 54 let in se je odlikoval že v krimski vojski in pa 1863. leta na Poljskem, pozneje je opravljal jako važne službe. Njega ne bode lahko nadomestiti.
Bismarckova kandidatura. Vodstvo na-rodno-liberalne stranke sicer oporeka, da bi bil Bis-marck kandidat narodnih liberalcev, ali vendar trije narodnoliberalni poslanci že agtujejo zanj. Bisraarck se baje sam nadeja, da b de voljen, kajti v Bero-linu je kupil dve hiši, v katerih bode stanoval mej parlamentarnim zasedanjem. Po tem takem je vendar pričakovati, da se Bismarck poprime parlamentarnega delovanja.
Brunšviško prestolonasledstvo. Zadnji čas se zopet razpravlja vprašanje o brunšviškem pre-stolonasledstvu. Do brunšviškega prestola ima namreč pravico vojvoda Oumberlandski, kateremu pa Prusi ne puste, da bi zašel prestol, dokler se ne odpove svojim pravicam do hanoveranskega prestola. Sedaj vojvodino začasno upravlja pruski princ Aloert. Be-rolinski odločilni krogi so pa baje za to, da se brunšviška vojvodina prepusti Oumbeilandovim naslednikom.
■Budgetna debata v italijanski zbornici končala se je ugodno za vlado. Zbornica jej je izrekla zaupnico. Iz govorov se je pa dalo posneti, da poslanci neso z vlado zadovoljni in so mnogi glasovali za-njo, ker neso hoteli še bolj zamotati sedanjega itak že težavnega položaja. Finančne razmere so tako slabe, da se vsaka stranka boji vzeti v roke državno krmilo.
Izvirni dopisi.
Z Dobrove, 18. marca, (t Anton Petri č.) Se ni preteklo polnih šest let, odkar nas je leta 1885 dvauajstorica ostavila duhovno izobraževališče ljubljansko, — in že moram drugič potrtega srca srca prijeti za pero, da posvetim skromne vrstice spominu tovarišu, duhovnemu sobratu. Dne 17. marca je izdihnil v Gorici blago svojo dušo v roke Večnega čast. g. Anton Petrič, duhovnik ljubljanske škofije.
Rojen je bil pokojnik 12. novembra 1860 v Zadnikih nad Sodražico, v fari šentgregorski. Srednje šole je dovršil v Ljubljani z dobrim vspehom, vstopil leta 1881 v ljubljansko semenišče ter bil leta 1883 kot tretjeletnik še s petimi svojimi tovariši vred posvečen za semeniškega duhovnika. Od teh šesterih sta tedaj že dva v večnosti.
»Fratre8 vigilate . . .!" Po dovršenih seme-niških študijah so ga poslali v Šmartno pri Litiji, kjer je ostal nekako dva meseca. Ko se je pa prvi kapelan čast. g. Molek povrnil iz Dola, kjer je nekaj časa prazno faro upravljal, bil je ranjki g. Anton prestavljen v Poljane pri Skofji Loki. Precej v tem kratkem času se je bil Šmarčanom jako priljubil.
Kdor je poskušal, ta ve, kaj se pravi po go ratih farah službovati. Zato si jih pa tudi mnogo, mnogo pokvari zdravje. Ce se ne prehladi, pa trpč na starost veliko bolečin v nogah. Tudi pokojnik je irtva svojega poklica. Razgrel se je namreč močno, ko je hitel k bolniku, nato pa si prehitro hudo žejo « mrzlo pijačo gasil, in to mu je nakopalo hudo plučnico, s katero se je boril z veliko previdnostjo
in zdravniško pomočjo. Ali bolezen je bila hujša, močnejša, in je neusmiljeno končala pretekle dni še tako mlado življenje. Pokojnik si je izvolil za ddbo začasnega umirovljenja bivališče v Poljanah, kjer je pri ondotnem čast. župniku Jerneju Ramovšu imel dobro zavetje in postrežbo.
Iskal je pa pokojnik zdravja po raznih zdra-viščih: na Slatini, v Radgoni, v Gorici. Imel sem pred kakim poldrugim letom še trdno upanje, da okreva. Tudi sam mi je od časa do časa izrazil nado, da še okreva, a vselej pa tudi pristavil: »Fiat voluntas Dei!" — »Volja božja naj se zgodi!"
Bil je pokojnik zel6 blaga duša in vsakemu priljubljen, goreč in pobožen duhovnik. Prejel je od Stvarnika raznih darov. A omenim samo jednega, ki je bolj redek. Pokojnik je bil izvrsten pe-vec-tenorist. Kakor godba človeka nedolžno kratno-časi, tako tudi srce blaži. Še kot dijak je rad povzdigoval čast božjo pri cerkvenih slovesnostih, pa tudi v pošteni družbi zapdl.
Imel je posebno čist, angeljsko milodoneč tenor, kakoršenjeleredek.Bil je naraven in ne prisiljen. Sesedaj govori Sodražanje: »Takihpevcev, takih .študentov' ne bo več, kakor ste takrat bili!" Reklo se mi je večkrat, da tudi v semenišču že od časa »Klinarjev" ni bilo tako lepo vbranega petja, kakor je bilo tista leta, ko je bil ranjki Anton v semenišču. Zato ga je pa tudi, — postavim, na primice, — vse hotelo imeti, s čimur je rad postregel. Ni pa bil na svoj glas ošaben, kakor se to tako rado zlasti pri tenoristih zgodi.
Dragi sobrat! Kolikokrat sva milo popevala skupaj:
„Oj kak grenek tužen je ločitve britki čas!
Oj kak milo resno poje struna zadnji glas!"
Vsako leto došlo mi je vsaj ob godu za gotovo pi6mice iz Tvoje roke. A letos — je izostalo. Slutil sem precej, da Ti je morala desnica opešati. Prepevaj, blaga duša, sedaj v družbi angeljskih korov Trojedinemu v Slavo. Truplo Tvoje pa naj sladko odpočije od zemskega trpljenja. Vsem prijateljem, zlasti pa sošolcem — desetorici — bodi v gorečo molitev priporočen !
,,Solza vid zaliva, uuiira srce trepajoee,
Sreče stanovitne tu nam najti ni mogoče."
A. L.
S Krasa, 16. marca.*) (Raznoterosti.) Gotovo so se vsi Slovenci nad nami Goričani pohuj-šali, čitajoč o boji za državnozborske volitve. Pa pustimo to, naj se duhovi zopet pomire. Tudi vihar je včasih dober in zdrav, ker očisti zrak. V bodočnosti bomo videli, kdo je zadel pravo. Napačna pa je trditev v »Corriere di Gorizia" od 7. marca, številka 29, češ, akoravno ni on naklonjen dr. Gregorčiču (»Corriere", saj se poznamo!), da so ga Slovenci le za to izvolili, ker je bolj liberalen, kakor dr. vit. Tonkli. Ravno tako je menda tudi napačna njegova trditev, češ, da je razglasil (kje in kdaj?) svojim volilcem, kakor profesor Spinčič (tudi duhoven) v Istri, da ne bode on podpiral postave za konfesi-jonelno šolo . . in da zato so ga podpirali učitelji, ki se ne vesele konfesijonelne šole. Vidi se, da je »Corriere" slovenščine popolnoma nevešč s svojimi sotrudniki in sotrudnico Židinjo vred, kar mu v solnčni Gorici pač ne služi v nobeno čast. — Prepričani smo pa, da bode dr. Gregorčič že kot čist duhovski značaj z vso svojo zgovornostjo o priliki podpiral konfesijonelno šolo in da gospodom učiteljem rišejo slovenski liberalci tisto le preveč kot prazen »bavbav", kakor je tudi že »Slovenec" dokazal. Naj tedaj goriški domoljubi ene in druge stranke odsihmal složno delajo v društvu »Slogi", da ne bode to ime »nonsens"!
Knez Egon Hohenlohe je vzglednih katoliških starišev sin iz Devina, zato se je pač čuditi, kako se more ta plemenitaš dati kandidirati v »nepleme-nitem" židovsko - liberalnem listu, kakoršen je ves »Corriere" od pete do temena. Da dela s tem »Cor-rieru" nezasluženo čast, je umevno, a nikakor pa ne dela s tem časti sebi in dobrim svojim vzorno katoliškim plemenitim starišem. Bolj bi služil knez Egon tradicijam svojega plemenitega pokolenja, ko bi se držal strogo katoliške »Eccove" stranke, ki spoštuje in čisla katoliško mislečo aristokracijo, kakor pa liberalnega »Corriera", ki vse, kar se zove katoliško, v blato tepta, in ki aristokracijo le v toliko ceni, kolikor ona pristoji njegovi stranki. Kako hudoben in protiversk je »Corriere" s svojimi somišljeniki, je tudi razvidno iz gori omenjene številke. V
*) Zaradi pomanjkanja prostora zaostalo; tudi smo mnogo črtali iz umevnih vzrokov. Op. vred.
tej popisuje neki dvoboj, ki se je imel nedavno vršiti ob laško švicarski meji, ali tu zabranjen zopet ob avstrijsko - italijanski meji pri Palmanovi, med nekim polkovnim zdravnikom Maroccom in grofom Montico, Videmčanom. Ali carinski nadzornik s stražami ga je tudi tukaj zabranil, vzemši jima orožje. Tretjič se jima pa vendar le posreči, da sta se bila v dvoboju ob naši meji med Korminom in Sv. Ivanom pri Manzanu 6. t. m. Dvoboj je trajal 22 minut. Zdravnik M. je dobil 2 ali 3 lahke rane, grof M. pa je vboden v trebuh, da je moral prenehati od dvoboja. Ranjenca so prenesli v Videm k njegovi družini. (Kako se je morala njegova družina tega veseliti, tega ne pove »Corriere!") Pravi pa, da rana ni smrtna in da bo grof ozdravel. Namesto da bi list grajal to pagansko šego dvoboja, pa veselo pripoveduje, kako pogumno in viteško (!!) sta se borila ! — Ne bom tu razlagal, zakaj krščanstvo prepoveduje to pagansko šego krvavega dvoboja; saj je v delegacijah pokojni profesor Greuter dovolj vsestransko bičal dvoboj sploh, in posebno med častniki; kajti podčastniki in prostaki nimajo pravice do dvoboja. Rečem le, da človeško življenje je najpred Stvarnikovo, potem človeške družbe ali države in sledjič rodbine, za katero ima oče dolžnost skrbeti; in človek že po pameti lahko sodi, da ni to »viteško", ako se kaže sužnja najnižjih strasti svojega napuha, srda in grozovitosti, s katerimi meni se nasititi v dvoboju, bodisi že, da zmaga ali pade! Tak človek tepta vso nravnost z nogami, ker postavi vrtoglavno načelo, da tiči čast na osti meča ali v samokresovi svinčenki! — Ta protikrščanski časnik izhaja po trikrat na teden, — žalostno znamenje, da so naši sodeželani že zelo okuženi po ne-nravnih načelih, katera oznanuje ta brezstuden list. Kogar hvali ta list, gotovo ni vreden hvale, kogar pa graja, je gotovo vreden hvale. Tako graja z ostrimi besedami konservativnega kandidata grofa Alfreda Coroninija kot zastopnika »steklo-konserva-tivnih načel"! Strahovito se je jezil nad izvolitvijo prošta Jordana, ki se ima le slovenskim (17) glasovom zahvaliti za državnozborski mandat, akoravno je nasprotni kandidat dr. Lovisoni potrosil več tiso-čev za agitacijo, pa zaman! Kako mora »Corriere" zdaj še le žolč vreti, ko je zmagal »nečloveški"**) grof Coronini, lahko si mislite! Tudi mnogo poštenih veleposestnikov (40) Lahov se ni oziralo na priporočilo zloglasnega »Corriera" ter so volili solidarno s slovenskimi, kar jim služi v čast! Ubogemu »Corrieru" so letos izpodleteli vsi »volilni manevri". Pa nič ne pomaga! Da je »Corriere" ob enem ne le brezverskega, ampak tudi irredentov-skega mišljenja, je razvidno tudi iz istega lista, v katerem obžalujejo nekateri prijatelji smrt tistega Antona Tabaja, o katerega skrivnostnem begu iz goriške ječe sem »Slovencu" ob svojem času (1878) poročal, ki je bil v preiskavi radi političnega ro-vanja. Umrl je ta begun, arhitekt-irredentovec-fra-mason, v Milanu 5. t. m. ter je bil civilno pokopan in 7. t. m. sežgan na tamošnjem pokopališču, kar je »Corrieru" in njegovim prijateljem, ki so s svojimi prismojenimi možgani posebno navdušeni za sežiganje mrličev, še prav posebno ugajalo!
Po Goriškem slavnoznani slikar Avg. Šlegelj, ki je lansko leto potoval v argentinsko republiko, vrnil se je po tamošnjem polletnem bivanju na svoj dom v Šturije pri Ajdovščini. Mladeneč je zelo nadarjen slikar, kar je že pokazal s svojimi fresco-slikarijami v cerkvi sv. Jakoba v Štijaku na Krasu, z enakimi pri sv. Luciji v Tolminu in drugimi lepimi svetimi slikami. Umetnik je vsega priporočila vreden, ker je domačin, izobražen domoljub in vzgleden katoličan. Vrnil se je zato, ker so tam pogosti državni prevrati in tudi tamošnji papirnati denar nima skoraj nobene vrednosti. Javna varnost je tudi na slabem glasu, ker tje dohajajo iz Evrope mnogi izseljenci, ki so pobegnili pred roko pravice ter tam žive kot pustolovci. Torej zopet, ne v Ameriko ! — Po Krasu in Vipavskem so trte letos močno trpele od zime; v nekaterih odsojnih vinogradih so s čeloma pomrle, zlasti v onih od pero-nospere prizadetih, tako da ubogi kmetovalec ne more upati niti srednje letine, ako bi tudi vse šlo po godu. Na take nezgode naj bi državni poslanci obračali svojo skrb v državnem zboru, da ne bo ubogi kmetovalec popolnoma ob tla, marveč da s» temu zvestemu stebru države pomaga na noge.
Zopet sta nam odšla dva vrla moža-duhovnika v boljši svet, kakor je »Slovenec" že porcčal, nam-
**) Tako ga imenuje „Neue Freie Presse" in za njo ..Corriere'. — Par nobile fratrum! Pis.
reč vodja deškega semenišča msgr. Josip MaruŠič (v 68. letu svoje starosti), in njegov prednik, tudi profesor in vodja v semenišču, Andrej Razpet (pa v 70. letu), potem v frančiškanski red vstopivši, pater Teofil imenovan; učen, delaven redovnik, priljubljen zaradi svoje ponižnosti in resnične pobož-nosti vsem, ki so ga poznali. Večna luč naj jima sveti!
Dnevne novice.
(Ljubljanski občinski svet) ima jutri, dnč 24. t. m., ob 6. uri zvečer sejo. Na dnevnem redu so oznanila predsedstva in finančnega odseka poročilo o mestnem proračunu za 1891. leto.
(Posvet desniških državnih poslancev na Dunaju.) Poročalo se nam je že z Dunaja o sklepu shoda nekaterih državnih poslancev bivšega Hohen-wartovega in Liechtensteinovega kluba, ki se je vršil dne 21. t. m. Danes poročajo nedeljski listi razne podrobnosti o tem shodu. Predsedoval je posvetovanju poslanec Fuchs in med drugimi so se vdele-žili shoda: Kathrein, Gasser, Salvadori s Tirolskega; Zehetmayer, Wenger, Doblbammer, dr. Ebenhoch z Gornje Avstrijskega; Hagendorfer, Kaltenegger, Vošnjak in Morsey s Štajarskega ; Oberndorfer z Dolenje Avstrijskega; grof Alfred Coronini iz Gorice, Hohenvvart in Klun s Kranjskega in šentpolitski poslanec Jas. O razpravah in njihvspehu se je izdala nastopna objava: »Večje število konservativnih poslancev sešlo se je danes k pripravljav-nemu posvetu, pri katerem se je pokazalo popolno soglasje v nazorih, tako, da se sme z gotovostjo pričakovati njih skupno postopanje v državnem zboru." Posvetovanje je trajalo tri ure. Vsi sklepi so se izvršili soglasno in poslanci so se razšli v najboljših nadah. Sslep te seje priča, da hočejo nasproti solidarnemu postopanju nemških liberalcev tudi konservativci združiti svoje moči, ker je upati, da se klubu Hohen-wartovemu in Liechtensteinovemu pridružijo tudi konservativni veleposestniki, moravski Staročehi in krščansko-socijalna stranka v državnem zboru; ta zveza bi štela nekako 80 do 90 poslancev in bila protipeza združeni nemški levici.
(Trgovske zbornice in obrtniki.) Znano je, da je nekdanja nemško-liberalna vlada osnovala trgo-vinsko-obrtne zbornice ne toliko zato, da bi varovala koristi trgovcev in obrtnikov, pač pa zato, da bi si z umetnim volilnim redom tudi v trgovinskih zbornicah ohranila za vse čase nekaj popolno zanesljivih glasov za državni zbor. — Kako da skrbč trgovsko-obrtue zbornice za obrtnika, pokazala je trgovska zbornica na Gorenjem Avstrijskem, kjer imajo liberalci večino. Izjaviti se je namreč imela, ali je dovoljeno trgovcem s čevlji jemati mero ali ne. Vsakemu je namreč znano, ako bodo trgovci, ki se tega rokodelstva niso učili, imeli pravico mero jemati, da bo s tem čevljarjem zadau smrtni udarec. Imenovana zbornica pa, ki bi imela skrbeti za blagor rokodelcev, sklicala se je ob tej priliki na odlok najvišjega upravnega sodišča, vsled katerega imajo konfekcijonarji na škodo krojačem pravico jemati mero, ter s tem nekako potrdila, da imajo tudi trgovci s čevlji to pravico. — Ta vzgled pa nam zopet kaže, kako nasprotna je nemško-liberalna stranka blagostanju obrtnikov in kako pomanjkljiv je novi obrtni zakon, ki dovoljuje take ukrepe.
(Katoliški shod na Štajerskem) o katerem smo poročali, da je bil preložen na poznejši čas, vršil se bo dne 2., 3. in 4. junija t. I. v Gradcu.
(Umrl) je včeraj zjutraj ob 7*10. uro po kratki, mučni bolezni č. gosp. Anton Tram 1kurat v Šent-Petru na Notranjskem. V soboto je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče. Trudil se je do zadnjega; še v četrtek na praznik sv. Jožefa je maševal, dasi le z veliko težavo. Rajni je bil rojen I. 1846. v Škocijanu na Dolenjskem in v mašuika posvečen 1. 1871. Pogreb bode jutri, 24. marca ob V, 10. uri dopoldne. Bog daj večni mir in pokoj vzglednemu dušnemu pastirju in vrlemu domoljubu!
(Čestitanje.) Včeraj dopoldne se je poklonilo učiteljsko osobje obeh tukajšnjih c. kr. učiteljišč in ž njima združenih vadnic svojemu ravnatelju, gosp. Blažu Hrovathu ter mu izreklo odkrito in udano čestitanje povodom njegovega imenovanja za šolskega svetovalca.
(Domača obrt.) Knjigovez g. J. Bouač je izdelal jako krasne platnice za ilustrovani leposlovni in znanstveni list »Dom in Svet", katerega urejuje g. dr. France Lam p d. Imeli smo v rokah
Izdajatelj: Matija Kolar.
štiri izdelke različnih barv in reči smemo, da kras-nejših platnic ni izdelal še noben slovenski knjigovez. Akoravno plošče in lepo trpežno platno g. Bonača veliko stanejo, je cena 70 kr. za komad primerno nizka; z vezavo vred stanejo platnice 1 gld. 20 kr. Priporočamo torej domačega obrtnika delo, ki bode krasilo vsak salon.
(Premeščen) je na svojo prošnjo znani umetnik na citrah, poštni oflcijal gosp. Alojzij Vavpotič iz Celja na Dunaj.
(Nesreča na morjn.) Iz Gibraltarja se poroča dnš 18. t. m.: Angleška ladija »Utopia", ki je prišla iz Trsta in peljala nad 700 izseljencev v Novi Jork, ustavila se je med potjo v Gibraltarju, kjer je stala tudi angleška oklopnica »Anson". Močan vihar vrže »Utopio" ob pleče oklopniee »Aosoua", katere konec je prodrl tenke železne plošče »Utopia", da je skozi trideset čevljev veliko luknjo udrla voda v ladijo. V petih minutah se je »Utopia" začela potapljati. Vojne ladije so hitro spustile v morje rešilne čolne in z električno lučjo razsvetlile kraj ue-sreče, da bi rešili potnike, ki so klicali na pomoč. Vsled groznega viharja pa se čolni niso mogli približati ter so le one rešili, ki so poskakali v morje. Ljudje so se na življenje in smrt borili z besnimi valovi. V dvajsetih minutah se je pogreznil v valovih prednji del ladije; kdor ni skočil v morje ali se rešil na jadra, bil je zgubljen. Od 60 mornarjev so jih rešili le 24, od 830 potnikov le 292, 538 pa jih je utonilo. Več moških, ženskih in otroških trupel je morje splavilo na špansko obrežje. Med utopljenci je, kakor poročajo listi, več Avstrijcev, med temi tudi dva Kranjca, jeden z Notranjskega, drugi z Dolenjskega.
(Duhovniške premembe na slovenskem Koroškem.) Čast. g. Dragotin Rous, kapelan v Hodi-šah, pride za provizorja v Podljubelj; čast. g. Josip Fugger, kapelan v Grabštajnu, za provizorja v Lipaljo Vas; čast. g. Štefan Laz ni k, provizor v Malocirknem, dobil je župnijo Šentvid v Podjunski dolini.	—rn.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Premeščen je čast. g. Anton Aškerc od sv. Lovrenca na Goričkem v Vitanje; čast. gosp. Fr. Ka-kuška od sv. Kuniguude v Rečico; čast. g. Anton Kolar iz Vitanja v Marenberg; čast. gosp. Josip Zagajšek iz Marenberga za druzega kapelana k predmestni župniji sv. Magdalene v Mariboru; čast. gosp. Jakob Očgerl, provizor pri sv. Tomažu, je zopet nameščen pri sv. Lovrencu.
g: Piccoli-jeva tinktura za želodec __
3t£~ je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "5MJt 3SJT organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "£0» steklenici 10 kr.	(800-491
Tujci.
21. marca.
Pri Maliču-. Egli, inžener; Friseh, potovalec; Felden,. Heller, Meyer, Reinhard, Almoslino, Schacherl. trgovci; gdč. Scheger, Peldman, z Dunaja. — Janka, Leskovic in Kump iz Kočevja. — Spilman, potovaleo, iz Novega Mesta. — Brener, vinotržeo; Radinger, iz Varaždina. — Weuman iz Pečuka. — Scheidenberger iz Rablja. — Plantan iz Radovljice. — Langhof pl. Reichwald, podpolkovnikova soproga, iz Gradca. — Cora, poštni komisar, iz Trsta. — Paul, lekarnar, z Gornjeavstrij-skega. — Beer, potovalec, iz Vsetina. — <3erych, tovarnar, i* Mitrovice.
Pri Slonu-. Sturzeis, Singer, Galic, Gottlieb, Sinek, trgovci; Griinwald, Lob, Mattern, potovale!; Fuchs, vinotržec; Biichler, z Dunaja. — Agtar, trgovec; Griinner, iz Gradca. — ( Jenč, nadinžener artl., iz Pulja. — Vogler, trgovec, iz Istre, j Wakony iz Litije. — Wolrab, tovarnar, iz Prage. — Vido iz Trsta. — Altmann iz Budimpešte. — Geiger, davčni nadzornik, b soprogo, s Krškega. — Siinonich, trgovec, z Reke. — dr. Wallner, polkovni zdravnik, iz Bruka ob Muri. — Grundner iz Trsta.
Umrli so:
18.	marca. Jakob Cotman, krojač, 21 let, Ulice na Grad št. 12, jetika. — Gašper Bizjak, mestni ubog, 77 let, Kar-lovska cesta 7, gangraena senilis.
19.	marca. Viktor Oražem, pleskarjev sin, 3 Vi leta, bv.. Petra cesta 35, božjast. — Alojzija Bari, šivilja, 41 let, Flori-janske ulice 32, jetika.
20.	marca. Katarina Ljubic, delavka, 19 let, Hradeckega-vas 20, jetika.
V bolnišnici:
17.	marca. Franc Lapajne, gostačev sin, 14 let, jetika.
18.	marca. Franc Gostinčar, čevljar, 43 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
i °
3
i o
Cas
opazovanja
21
7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zvee,
22
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvec.
Stanje
srafrftmera t mm
T24-6
7209
7210
toplota-ara po Celziju
60 56
Veter
si. svzh. si. zapad
724 0
726-2
727-6
3-6 1-4 02
si. zapad zm. svzh.
Vreme
_ a 5 £■* š c« ' Š * C
"oblačno dež
oblačno
2 20
dež
6-30 dež sneg
Budimpešta, 21. marca. Melhior Farkaš je obsojen na pet, sokrivca Szobovics in Puspdky na 4 1L, ženska Telkessy na dve leti ječe.
Rim, 21. marca. Katoliški listi so objavili papežev breve na voditelje nemškega centruma, v katerem papež hvali delovanje Windthorstovo in prigovarja centrumu, naj složno deluje v blagor domovine in cerkve.
Bukarešt, 23. marca. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v senat so se konservativci zdržali glasovanja. Izvoljen je bil liberalec Demeter Bratiano.
London, 23. marca. „Standardu" se poroča iz Sofije, da je srbska vlada pretrgala obravnave z Bolgarijo o vravnavi meje, češ, da hoče nova vlada pregledati navodila, katera je prejšnja vlada dala zastopnikom.
Buenos Ayres, 23. marca. Iz Chila ! se poroča, da vstaši bombardujejo Antofogasto.
Srednja temperatura obeh dni 5 0°, in 1-7°, oziroma za 0-9° nad in 2-6° pod normalom.
j	Danajnka borza.
(T'elegran.:no izročilo.) j	23. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92	gld	85	kr.
i Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% , 92	„	95	»
: 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111	„	25	„
Papirna renta, davka prosta......102	,	—	„
Akcije avstr.-ogerske banke . . 98-5	.	—	,
Kreditne akcije .... .....311	„	25	„
London...... . ... 115	»	30	,
Srebro .............—	„	—	„
| Francoski napoleond. ... 9	»	14	„
; Cesarski cekini . .....5	„	42 „
1 Nemške marke ... 56	»	62l/s-
Zahvala,
Slavna posojilnica vLogatci podarila je ljudskima šolama v Dolenjem in Gorenjem Logatcu v nakup učnih pripomočkov znesek 46 gld. 15 kr., za kar se najtopleje zahvaljujeta
! vodstvi ljudskih šol v Dolenjem in Gorenjem Logatcu.
i Kmetovalec, poseben prijatelj živinoreje in sadjereje, oženjen,	(3-3)
! išče službe
kot veliki hlapec ali oskrbnik na kaki veliki kmetiji. — Več pove upravništvo.
IS
S mhJ
£ W
U 0
o
o fi
'S g
g %
čo -+-;
I w
I <x>
- s a
CD >
O
52! >
o
eti -»->
C/3 O
1 a>
0
1
C/3
3
S
■c
M .O
O >4 0« p4
Sargove glicerinove specijalitete.
Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Lie! ig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski sv&tnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas
na Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr , v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr.
Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „
Tekoče glicerinovo inilo v steklenici	...... . . . G5 „
(Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.")
GHccrlnova ustna krema v steklenici............50 „
Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke . . . , . 't, 1.20
KALMDOttT glicerinova zoljna krema po......., „ — .3&
Fn J. 4 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
. r d" •' » ■'
F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagateij na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfuinerijali.	(24)