47. Številka. Dne 18. nevembra 1930. II. leto. Slasiio obmejnih Sl©w©n©swe Uredništvo: Meritor, Cirilova tiskarna, Koroška c, Upravništvo v Gornji Radgeni, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za ceio leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev. Inserati: Ena petstoipna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K l^O. Pri večkratni objavi primeren popust Kos za Rrvi *1*1 severne meje d o 1 o 6 « n. Nove j krivic«. Medzavezniška komisija za razmejitev nas je pretečeni teden seznanila s prvim vspebom svojega Irimesečnega dela: določila je stalno državno mejo med Košenjakom in Sv. Lovrencem. Iz kratkih poročil, ki smo jih vsak teden prinašali, so lahko čitateiji povzeli, da so se člani komisije neštetokrat mudili na meji, si ogledovali kraje, zasliševali prebivalstvo ter proučevali gospodarske in narodnostne razmere. In j vspeb vsega tega? Prvi odsek državne meje je določen tako, da ne zadovoljuje ne države ne prebivalstva. Meja teče tako, da je prebivalstvo prizadetih krajev gospodarsko na slabšem, kakor je bilo prej. Tudi narodnostne razmere se niso zadostno vpoštevale. ¡V več slučajih je komisija ukrenila ravno nasprotno, kakor so zahtevali' prizadeti prebivalci. Na prvi pogled so te zadeve malenkostnega po- | mena, toda pomisliti moramo, da se meja določuje za nfedogledno bodočnost. Treba se je ozirati ne le na dosedanje navade in odnošaje, marveč moramo pri vsaki vasi posebej pretresti vprašanje, kako bo pri -zadeta s tem, da se njeno zaledje razdeli med dve državi in razni gospodarski, upravni in prometni od-nošaji uravnajo v dve nasprotne smeri. Ža posamezno obmejno občino ni vseeno, ali Ježi na meji jugo -slovanske ali pa avstrijske države. Interes na tem pa | ima tudi najbolj prizadeta država, zlasti če gre za | usodo večjih krajev, ali če je meja n. pr. v strategi- j «nem oziru važiiega pomena (reka, hrib i. dr.). | V prvem odseku stalne državne meje je zagre - jj šila razmejitvena komisija veliko napako, ker je ob - I čme Sobota, Mlake, Radvanje in Sv, Jernej v celoti | ali pa razkosane pridelila avstrijski državi. Ti kraji f so. gozdnati; prebivalstvo živi od kupčije z lesom. IJo 1 zdaj je bila Drava najnaravnejša prometna zveza za | >zvoz lesa. Po Dravi je šel les iz teh občin daleč v f svet. Gospodarska krajevna središča so bila Muta, g Marenberg in Vuzenica. Upravno so ti kraji vedno ; težiii v Slovenjigradec. Da je dosedanja demarkacij- j ska črta bolj odgovarjala krajevnim potrebam, kakor | nova državna meja, dokazuje dejstvo, da so se pre - | bivalci ob določevanju demarkacije prilično zadovol- i jili s to uredbo meje, dočim so s sedanjo korekturo f zadovoljni k večjemu iz drugih krajev pritepeni nem- | ški hujskači. _ | Tudi v narodnostnem oziru je ta „poprava“ - Politična šola. i 'O pravi in nepravi politiki. (Dalje.) I V začetku teoretični razdor se je prenesel na ( deželo, je stopil v življenje. Po mestih in trgih, zla- jj sli na Kranjskem, kjer narodni boj ni bil ljudstvu \ vedno pred očmi, smo dobili nekaj izobraženega na- jj raščaja. Ta je postal opora liberalizma; dočim je pa | kmetsko ljudstvo prejkoslej vztrajalo na temelju sta- | iih krščanskih tradicij. Sedaj je naš narod spoznal | politiko od dveh strani; videl je v ‘nji sredstvo, f s katerim si pribori vpliv in moč v družabnem živ- | ljenju, v občini, deželi in državi; spoznal pa je tudi 1 ava bistveno različna načina, ki ravnata to sred- | stvo. Politična vzgoja je bila za naše razmere dana. I Socialna nasprotja, ki so na Nemškem, v Franciji in J Angliji vedno bolj stopala v ospredje, so se v našem i političnem življenju oglasila še le v najnovejši dobi; gospodarska politika se je zibala v ozkih mejah narodnostne borbe, zunanja politika pa je bila pri nas vse do osvobojenja neznana stvar. Taka pota je tedaj prehodil razvoj naše politike. V tem oziru ni bilo. tudi pri drugih! narodih dni- j gače; kvečjemu je nastopal hitreje in v večjem ob - j segu. Politika je neizogiben pojav povsod, kjer se ljudstvo prične zavedati samega sebe. Politika tedaj m nobeno zlo, marveč dobrota za človeka in za človeštvo. Namen politike smo že zgoraj ozpačili: politika je način, kako si posameznik in ljudstvo pribori ’ jpravice v državi in država veljavo v človeštvu. Po- ? kosom. i mej« pogrešna in enostranska. Občina Radvanje je 1 popolnoma slovenska, tudi ostale občine imajo pretež- j no večino slovenskega prebivalstva. Ako se ti kraji f ne dajo več rešiti, zahtevamo kompenzacijo in sicer, naj se pride Je Jugoslaviji občini Klanec in Gradišče, kar jo tem lažje, ker je besedilo mirovne pogodbe* na tem mestu precej nejasno in se lahko razlaga nam v | prid ravno tako, kakor se je prvotno tolmačilo v prid > Avstriji. Drugi odsek meje je črta Sv, Lovrenc—Sv, Duh. Tudi tukaj imajo Nemci pripravljenih celo vrij (o napadov na naše interese. Najbolj odločilnega pomena pa je tretji odsek: Sv. Duh—Mura. Kakor smo že parkrat namignili, je avstrijska delegacija v nasprotju z mirovno pogodbo in z dosedanjimi pooblastili razmejitvene komisije stavila predlog, da naj se državna meja izpelje po nekem grebenu Slovenskih goric, a ne po Muri, Kakor sedaj doznavamo, bi ta meja tekla kake pol ure od Maribora, tako da bi bil del Leitersberga že v Avstriji. V Slovenskih goricah' in ob Muri bi izgubili cele okraje. Kakor znano, bo o tem vprašanju raz pravljal zavezniški svet v Parizu. 2o od začetka obstoja v našiti krogih nezaupanje v toliko naglašeno nepristranost (objektivnost) te razmejitvene komisije. Med avstrijsko in italijansko delegacijo so se takoj navezali ožji. stiki, znamenje, da so italijanskemu delegatu v Rimu namignili, naj pa možnosti škoduje interesom Jugoslavije. Italijanski delegat in avstrijska, delegacija so bili v tesnih zvezah z ljudmi Mravlagg-Oroslove sorte. Radi tega obmejni Slovenci prav nič ne damo na. objektivnost g. polkovnika Crawena in tovarišev. Verjamemo, da je zastopnikom velesil vse eno, ali dobi Jugoslavija par četvornih kilometrov več ali manj. Mi bi jim celo verjeli, da ne zapostavljajo nagih narodnih interesov namenoma ali iz kake mržnje (izvzet je seveda italijanski zastopnik). Ampak pomislili morajo, da razmejitvena komisija ne kupčuje s kakim mrtvim blagom, marveč z zemljo, ki jo že več I kot tisoč let naseljuje slovenski narod. Ta narod je j »ako mal in oslabljen, da mu je dragocena sleherna vas in zadnja slovenska koča na meji. Mi ne priznavamo tej komisiji pravice, da bi s tisoči našega naroda barantala. Naše obmejno vprašanje se je rešilo v prisotnosti zastopnikov vseh velesil v Parizu in ne IHika ni samo prazno govoričenje o državi itd., mar- , več je veda, kakor n. pr. matematika, modroslov e \ | dr. Postala pa je tako splošna, da je v javnem življenju popolnoma izgubila svoj znanstveni značaj. Ni čuda, ako so jo pričeli že zgodaj zlorabljati. Znani grški mislec Platon je' že davno pred Kristusom v svoji knjigi o državi zahteval, naj bi politiko vodili samo najmodrejši možje. Toda do tega ni prišlo, ker j ljudje tudi še danes niso zreli za tako politiko. V ži- jj vijen ju držav in narodov je največ odločevala moč, j ki ima odločilno besedo še v naših časih. Gibalo te j moči pa je človeška sebičnost. Vse se bo izpremenilo, j ah to gibalo bo ostalo, dokler bo živel človek. Politi- f ka računa s tem in skuša nasprotja in spore, nastale | med raznimi sebičnostmi, spraviti v zmeren tok in po f možnosti rešiti v blagor celote. Toda vse to, kar smo f dozdaj povedali o politiki, izraža samo to, kakoršna I bi politika morala biti. Razumna, poštena, ne- i sebična, nravna itd. Življenje nam kaže, da se politi- ; ka še nikdar doslej ni prikazala v teh lepih lastno -stih. Marsikdo ji te kreposti sploh odreka. Najodličnejši zastopnik politikov te vrste je Italijan Machiavelli, ki v svoji knjigi „11. principe“ (Knez) nasvetuje vladarju, oziroma državnikom in političnim vodjem, da naj se ne ogibajo nobenega sredstva in ne ozirajo na nobeno stran, kadar je treba doseči cilj. Machiavelli je napisal to, kar se je v politiki res godilo pred njim irj po njem vse do današnjih dni.' Vsaka zvijača, laz, obljuba, vsako nasilje, krivično postopanje, hi nezakonitost jo dobro, ako se doseže dober namen. Kaj je to dober namen ali dober cilj, to si pa razia-' ga vsak po svoje. Tako vidimo dve politiki: pravo in i moremo v sedanjih razmerah niti za korak odstopiti od mirovne pogodbe. Jugoslavija je ravnokar položila na altar evropskega miru neizmerno težko žrtev. Sprejela je v s* italijanske mirovne pogoje. Italija si je iz strategih -nib ozirov začrtala mejo, ki je zajela kraje, kjer se v prejšnjih časih ni niti slišala laška beseda. Po teh bolestnih žrtvah bodo morale velesile razumeti, da ne njore Jugoslavija odstopiti niti ene obmejne koče na ljubo osebnim simpatijam, ki jih goje razmejitveni delegati v Gradcu in na Dunaju. Mi ne dovolimo, da skupina antantnih častnikov trga od naše države kos za kosom. Pooblastila, ki so jih dobili ali jih še dobe iz Pariza, priznavamo le v toliko, kolikor smo jih že priznali v ratificirani mirovni pogodbi, Z novim nemškim manevrom je ogrožen ge »po-darski razvoj Slovenske Štajerske. Nemcem gre za tem, da onemogočijo razvoj Maribora in povzroče na mejah nezadovoljstvo, ki jim je poleg časa najzvAliH-ši zaveznik. Zahtevamo, da se naša delegacija pri razmejitveni komisiji oglasi k. besedi. Molčečnost sicer spada med diplomatične čednosti, toda v tem slučaju pa kličemo gospodo v imenu obmejnega prebivalstva na odgGvor. Zahtevamo od vlade, da ščiti obmejno;.Slovenstvo, zakaj po izgubah na Koroškem in na jugo-zapadu smo vendar že morali vsi odpreti oči in spoznati, da se skriva v neprestanem kosanju in drobljenju slovenske zemlje sistem, ki stremi za uničenjem slabotnega naroda; kateri naseljuje eno najvaž -nejših točk Srednje Evrope. Kakor parodoks se sliši, da se veliki nemški narod bori za slednjo vas na meji in pri tem delovanje vlade podpira z vnemo tudi javnost (časopisje in stranke ter društva); mali slovenski narod pa z nekake velikodušno geslo odpravlja vas za vasjo, kraj za krajem, pokrajino za pokrajino v tujčevo malho Jugoslavija žrtvuje radi „sporazuma“ z „zavezniki“ krasne štrategične meje Italiji, napram „prem.agani‘,'! Avstriji pa si ne sme rešiti niti strnjenih narodnost-* nib celot, kaj še le si zagotoviti primerno strategično mejo! Ali bo tudi tukaj naše svarilo — glas vpijočega v puščavi?!, «—s» i inin—m—fmmMi imi; 'h 111 rr iairrmrriTffl n^grmrnirim Pristati 1 Zbirajte za volilni sklad KZ. «■•«UN5N-- -;<**-■- ■ ■ HMHHHnKn r^v.^5EaawwwwaawaeBW|B»awwaaBBaawbpMMaBwaa ~ . nepravo, največkrat pa se obe križate med sabo, zakaj silno malo je reči, ki bi bile vsem prav in ki bi vsakogar zadovoljile. O politiki lahko trdimo tisto, kar o ljubezni:! je bila in bo, ko mene in tebe na svetu ne bo. Vedno se je moral nekdo skrbeti za javne zadeve, ki nastajajo vsied tega, ker ljudje žive skupno. V prvih tisočletjih človeške zgodovine je bila ta skrb izključna pravica izbranih ljudi — vladarjev —, ki so jo izvrševali, kakor se je njim samim zdelo. Vladarji so razpolagali z življenjem in smrtjo slehernega državljana. Oni so dajali zakone in izrekali sodbe po lastni vesti in vednosti. Pozneje, ko so se ljudje razmnožili in se je obseg države razširil, so svdje najzvestejše hlapce in vojščake nagradili z zemljo. Dali so jim v leva velike dele zemlje, ki ni bila takrat nobena lastnina, ampak so razpolagali z njo samo vladarji. Tako je nastalo plemstvo, ki je prevzelo nekaj vladarskih pravic in je vedno bolj uveljavljalo svojo oblast nad ljudstvom. Kmet in obrtnik sta bila podložna plemenitašu, ta pa naravnost vladarju. Fevdalni grofje so se začeli zavedati svoje moči in so zahtevali od dvora več in več pravic. Njim so stali ob strani tudi cerkveni dostojanstveniki. Plemstvo in visoka duhovščina je bila ves srednji vek nosilec političnega življenja. Sele ko so se vsied napredka obrti in trgovine razvila mesta, je začel tudi meščan trkati na vrata. Izprva je bil zelo ponižen in skromen; zavedal se je pač, da je prišel iz tistega podložništva, ki je v njem tičal kmet. Boril se je za prijazne poglede samovoljnih grofov in se čutil srečnega, ako mu jo z bogato obložene mize priletela kakšna borna kost pra- Med premaganci. Zadnje dni smo opazili, da je v 'Jugoslaviji državna potreba nekaj drugega kakor ljudska potreba. Državni krmarji, t. j. diplomati, so zadovoljni z izidom pogajanj v Italiji, ljudstvo ne. Trumbič se zagovarja pred mipistr. svetom, ljudstvo prireja burne demonstracije po ulicah, Vesnič pravi, da je zavezništvo z Italijani in žrtvovanje jugoslov. Jadrana državna potreba, ljudstvo ,pa trdi na zborovanjih, v, ča sopisju, v izjavah strank, da ga ne prizna. V pravi demokratični državi — in taka mora 1' ti naša Jugoslavija — ne sme in ne more biti potreba države eno, potreba ljudstva drugo. Mi moramo . lati na to, da to dozdevno nasprotje odpravimo. Pri pogajanjih z Italijo smo bili poraženi. Ta- ko, kakor so Jugoslaviji narekovali mirovne pogoje , pii narekuje, samo zmagovalec premagancu. Pri nas se je večkrat slišalo, da so Italijani naši zavezniki. \ sag, 'ministrski predsednik Vesnič jih je vedno tako slikal. Zdaj pa doživimo, da postopajo zaveznika z nami, kakor sovražnik z premagancem. V zadnjih letih Avstrije, ko so nesrečno Rusijo v Bresit-Litov -skem na enako sramoten način izdali, smo se ogorčeno borili proti tajni diplomaciji. V nastopu min i str . predsednika Vesniča in zunanj. ministra T>rumfciiča pa vidimo lepi primer tajne diplomacije. Noben resen človek ne more trditi, da ni bila na teh pogajanjih naša država premagana in globoko prizadeta.i Navada je, da premaganec poda svoj protest. Pri nas sie to ni zgodilo. Vesnič je celo govoril o italijanskih žrtvah (!) in prvi čestital italj. kra,ju. Mi vemo, da smo se morali začasno odreči naj-iepšim krajem naše slovenske domovine in jugoslov , Jadranu; mi vemo, da s silo ne moremo rešiti težkega spora z Italijo, * dokler še krvavimo na posledicah svetovne vojne. Toda nikdo na svetu nas ne more siliti, da rečemo: to je beltf, ako-je črno; to je pravica, če je pa krivica. Ako ves svet zataji samood -ločbo našega naroda, mi je ne smemo zatajiti. Tire -nutna inoe nasprotnikov nas ne sme preplašiti, da bi so delali še bolj slabotne, kakor smo v resnici. Trenutna moč Italije pa je tako zmedla naša diplomate , da proti delitvi slovenske zemlje niso zmogli nobenega protesta! Spominjamo se, kako drugače so Nemci, Avstrijci in Madžari sprejeli mirovna pogodbo! In vendar smo na črni petek 12. novembra , ko so naši poslanci podpisali „sporazum“ z Italijo, stopili v vrsto premagancev. Ljudstvo je podalo svoj globok protest, če ga že niso mogli padati zastopniki države, ki se hoče na ,vsak način ograditi pred ljudstvom. Skrbimo, da ta pozitivni čut ljudstva kar n a.j skrbneje gojimo, zalivamo in mu pospešujemo rast, Nemogoče je, da bi tako razmerje med ljudstvom in državo še dolgo ostalo. Upajmo, da mu bodo že 28,, november zadal smrten udarec. Ml zavezništva z I. talijo ne priznavamo^ mi hočemo delati na to, da bo jadransko Kosovo osvečeno, ko napoči zaželjena u -ra l Maribor, dne 17, novembra 1920, Pogajanja t kraju Sveta Marjeta Ligurska blizu Genove so končana. Na drugem mestu poročamo, da smo bili premagani. Italija nam je vsilila težke , mirovne pogoje. Letos februarja bi se bili lahko pogodila za takozv. Wilsonovo črto. Rešili bLželeznico Sv. Peter - Rejca in tudi ostali deli meje bi izpadli ugodneje za našo državo. Cez deset mesecev smo, pa morali priznati mejno črto Snežnik—Postojna—Idrija in dalje proti reki. Reka je sicer Samostojna država-ima pa teritorijalno zvezo z Italijo, katere po Wilso-Tiovi črti ne bi imela. Izgubili smo tedaj vse, kar so Italijani že 1. 1918. zasedli, izvzemši Logatec, Um -rec, Planino in Rakek, ki ostanejo nam. V Dalmaciji smo sicer tudi rešili kos ozemlja* in par otokov, kap pa, je v primeri z mejo na Snežniku malenkostnega pomena. Skoraj en milijon duš, ki bi moral po vseh božjih in človeških postavah pripasti Jugoslaviji, je bil žrtvovan Italiji. Našim rojakom niso hote- » li Italijani priznati nobenega manjšinskega ¡varstva, Počim smo mi morali priznati peščici pritepenih La-hov ne le enakopravnost, marveč celo izvestne predpravice. Pogodba je bila podpisana 12. novembra. Med Jugoslavijo in Italijo se j,e sedaj sklenila zveza za varstvo mirovnih pogodb z Avstrijo in Madžarsko. (V resnici bo ta zveza 'še nadalje obstojala v tem, da bodo italijanski zastopniki pri razmejitvenih komisijah podpirali vse avstrijske in madžarske zahteve!). Nadaljevala se bodo pogajanja radi’ gospodarskih zvez, o ureditvi reške državice itd. Naši zastopniki sa Se, na povratku iz Italije vozili po noči, boječ se iudskega ogorčenja. V Beogradu so se vršile burne demonstracije. V Zagrebu, Ljubljani in drugod je na protestnih shodih. ljudstvo pokazalo, da je ves narod ogorčen nad krivico, ki se nam je zgodila* Protest proti „sporazumu“ so podale vse stranke, celo komunistična. Za ministrski svet je nastalo važno vprašanje, ali naj sle ta pogodba ratificira. Drugod bi se talce važna vprašanja ne mogla rešiti brez parlamenti; p ra nas odločajo o življenskih vprašanjih naroda in države edinole na želeni mizi. Odločitev še ni padla. Naravno je, da je korak nazaj nemogoč. Italija dobro ve, da bo ta diplomatski sporazum držal le golu ve dobo. Saj je ona sama prelomila zvezo z Avsitro- S Ogrsko, ne da bi vprašala) za pogodbe v arhivih. | Nemčija bo že v doglednem času dosegla temeljito re- j vizijo versailske pogodbe. Delo diplomatov je vedno S na slabih nogah, če ga ne 'podpira krepka ljudska vice. Ker pa bomo ta razvoj političnega življenja prikazali obširneje v enem sledečih poglavij naš* „Politične šole“, preskočimo takoj v novejšo dobo; Francoska revolucija leta 1789 je pokazala, da je nekoi pouižni meščan vzrasejl v močnega gospodarja in j* zavladal nad plemstvom in politično močjo Cerkve . Med tem se je začel tudi kmet oglašati. Kmetski uperi v 16. stoletju in reformacijsko ter protireform^eij-sko gibanje ni moglo zlomiti njegove volje, da se po-v&pne do političnih pravic in si polagoma sam r*ii svo' socialni položaj. V prvi polovici 19. stoletja j* bila popolnoma zlomljena oblast plemstva. Vlada j* prešla v meščanske roke. To je imelo velikanske posledice v gospodarskem, socialnem, političnem in kul« turnem oziru. Začelo se je ustavno življenje in vedu* bolj so bile pritegnjene k sodelovanju na vladi šir©-iv6 ljudske plasti. Tako se pred našim duhom odpira večtisočletni razvoj političnega življenja: od vladarja-tirana preko fevdalca do meščana in odtod do kmetskega volilca. Tu se pričenja pravo politično življenje slovenskega naroda, kakor smo ga opisali v začetku. Združili smo dve veliki niti,' da podpremo med njima ležeče mišljenje o politiki kot udejstvovanju posameznika in njegovih organizacij v življenju celote. Preidimo zopet k načinom tega udejstvovanja. (Konec prihodnji#.) volja. S tega vidika je treba presojati, tudi svetomar-jetski sporazum. Brez dvonia pa bo sporazum z Italijo vplival v ugodnem smislu na ureditev naših notranjih razmer, izdatki za vojsko se bodo takoj znižali, valuta se bo izboljšala (že prve dni po sporazumu, se je dvignila cena dinarjem), dana bo možnost, da si nabavimo kredit v inozemstvu, ki ga doslej radi nevarnosti, voj ne z Italijo nismo nikjer dobili. Gospodarsko prir.a -dela bo v prvi vrsti Slovenija. Pa o tem v drugem članku. f D’Annunzio Še gospoduje na Reki. Zadnje dni je zasedel dva kvarnerska otoka, ki bi morala pripasti Jugoslaviji. Bomo videli, ali bo Italija domišljavega bandita prisilila, da bo spoštoval jugoslov — italj. pogodbo. Kako je pa z drugimi sosedi naše države? Danes, ko srno v lastni državi, nam ne sme biti vseeno,. ka> se godi onstran naših mej. Naša prva in naj -zvestejša zaveznica je Grška. Se nedavno smo obnovili z njo ožjo vojaško in politično zvezo, ki nas ščiti proti Bolgariji in Turčiji. Vprašanje grškega prestola še vedno ni rešeno.. Vsi so čakali na izid volitev, In najnovejša vest prinaša skoraj neverjetno novico, da je pri volitvah pogorel znani voditelj gr -ške politike, duhoviti Venizelos, Zmagali so z večino glasov pristaši kralja. Razmerje je 118:250, Ce je to poročilo točno, tedaj je Venizelosa zadela enaka usoda, kakor Wilsona. In vendar so poročali o njem, da je ena najpriljubljenejših osebnosti na Grškem. On je s svojo politiko dosegel, da se je Grška skoraj brez znatnih žrtev silno razširila in so se ji izpolnile malone vse nacijonalne zahteve. Z porazom Venizelosa je zmagala zahrbtna balkanska politika kralje vega dvora in Grška se vrača k starim tradicijam , kakor so je povrnila Amerika z zmago republikanske stranke. Kako bo to vplivalo na odnošaje med njo in našo državo in kaj še čaka Grško, predno preboli najnovejšo krizo, bodo pokazali prihodnji tedni, S tem, da je Madžarska ratificirala mirovno pogodbo in se podvrgla nadzorstvu antante, še ni rečeno, da, je odstranjena nevarnost, ki jo je po -vzročala ta državica s svojimi oboroževanjem in šču-vanjern. Madžarska se ne odpove svojim šovinističnim ciljem, vedoč, da je v sedanji obliki obsojena k počasni smrti. Sicer pa bomo madžarske razmere opisali natančneje v eni prihodnjih številk. Avstrija še vedno tava v negotovosti med monarhijo in republiko, med Avstrijo in Nemčijo, med Dunajem in Berlinom. Posledica poraza soc Lain o -demokratske stranke je bila, da je postal državni prezidani znani kršč.-socijalni politik dr, Weisskirch-ner (106 Od 120 oddanih glasov). V Avstriji si pridobiva vedno več tal gibanje za monarhijo. Ne bo dolgo, pa ho konec avstrijskemu „protimilitarizmu“, s katerim so Nemci kupovali slovenske duše na Koroškem. Najbrž se bo vprašanje avstrijske monarhije rešilo istočasno z onim na Madžarskim in v Nemčiji. V na£i- državi bo treba kar največ reda in dela, da, se novi temni oblaki v Srednji Evropi ne vsujejo tudi na nas! Wranglov poraz Y R u s i j i je nov povod k razmišljanju o ruskem vprašanju. Rusija, to ogromno državno telo, ki zavzema pol Evrope, je neizmerno oslabljena in krvavi iz vseh žil. Angleški ministr. predsednik Lloyd George je dejal že lansko zimo, da brez obnovljenja močne Rusije ne bo miru v Evropi. Resnico njegovih besed čutimo dan na dan močneje. Žalostno je, da danes,rusko ljudstvo mori glad in beda* a nekoč je rusko žito preživljajo milijone ljudi v ?a padni in južni Evropi. Boljševizem je popolnoma iz jedel Rusijo; zdaj Še grize in sesa samega sebe. Vendar pa ni pričakovati skorajšnjega temeljitega pre obrata. Wranglov poraz priča, da je ruski narod sit rarisfičnih pustolovcev njegove sorte. Toda kaj hoče ta Veliki, v temi tavajoči narod, ne,ve ne on sam ne * I Lenjin ne nikdo drugi. Ali je sploh zrel za demokra-» lično ustavo, o. lem bi se dalo mnogo razmišljati. ¡Toda, gotovo jo, 'lil