STUD I J J K J*. E I BL I OTEKA LJUBLJANA KL 913 MUH PIOBMH MI cmrtitau mM « Trsta, v lortk. 7. siptombra U9C. Posamezna Številka 30 stot P' Llat UN« vMk d*a iMnJ 8 MHce L 12.-, pet tato L 6 60 vet — v ikokMtl 1 •mitnice, t* hvale, MaU Letnik Ll Resalndlo re poMdeljtaL Ntrotnlni: si l ommb L L-. celo leto L 75.—, v — Ostasnhu n 1 In obrtne ogiiM 75 tfoi, s« oglate denemth zavodov L Z— gajmanj L 3» EDINOST Uredaiihro in opravnUtvo: Trat (3). ulica S. Franceaca d'Auiai 20. T«, lelan 11-57. Dopid naj ae potiljajo izključno uredništvu, oglaat. rahla, nacije in denar pn npravnittvn. Rokopisi sa ne vračala. Nefrankirani plama ae ne spre cmajo. — Last. založba in tisk TIskarne „ Edinost" PodufedniStvo ▼ Oorlcl: nHca O losu ž Carducci 5t 7, L n. — Telef. St 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Sestanki pri ml MusioHnJJn RIM, 6. Vladni načelnik on. Mussolini je imel včeraj v palači Chigi celo vrsto pogovorov z rainimi političnimi osebami. Najprej je sprejel državnega podtajnika za vojsko generala Bonza-nija in načelnika mornariškega štaba v kobariškem kotu reka admirala Actonai. Poslednji je obširno poročal prvemu ministru o poslednjih pomorskih vajah. Za njima se je Mus-solini razgovarjal z načelnikom štaba, in glavnim faftistovskim tajnikom on. Turati Glavni faflstovski tajnik je poročal o položaju v stranki. Novi srebrni novci Vprašanje regulacije teka Vipave je tako, da ga ni mogel prezreti oni, ki se je le količkaj zanimal za gospodarske i lite rese prelepe vipavske doline. Posebno ob času vsakokratnih deželnih in tudi državnih volitev je vzplavalo to vprašanje na površino; je nato seveda zopet zaspalo, se vleklo skozi leta in leta. Komaj par let pred vojno smo bili na tem, da se je iskala res prava in gotova rešitev tega vprašanja. Inži-iiirji so že pregledovali tek Vipave, delali risbe in načrte za regulacijo teka reke Vipave ter za- zaščito od vode ogroženih bregov. Da, celo v letih 1912-15 so tu pa tam z branovi zaščitili najbolj ogrožene bregove ter tudi dopolnili že prejšnja urejevalna dela. Svetovna vojna je pretrgala nadaljevanje teh del, v povojnih letih so pa v goriški deželi silila predvsem v ospredje vojno-odškodninska obnovitvena dela. Po vsaj večinski izvršbi teh so se šele pojavila druga, ne tako nu jna, pa vendar važna in za gospodarstvo goriške dežele prekoristna dela. Osušilo se je znano furlansko močvirje južno od Kr-mina, doseglo klasifikacijo prve vrste za močvirje Preval pod Medano v Br-dih. Šempasko močvirnato polje tudi še čaka, da se bo enkrat klasificiralo za osušitev ter tako odtegnilo brezplodnemu namakanju preobilnih voda. Čaka pa še, da se kdo spomni nanj gornji tek Soče med Kobaridom in Tolminom, ter Nadiža, da se stvori konsorcij, ki bi imel skrbeti za uravnavo njunih tekov, ki letno napolnjujeta kilometre in kilometre na široko in globoko bregove z gruščem. Je pač ono že pred vojno obravnavano dejstvo, da se Soča regulira od izliva gori namesto narobe. Tudi uravnava teka reke Vipave stope kot izgleda po enajstletni pozabi zopet v ospredje. Sicer bo preteklo Še precej vode po strugi reke Vipave ter bo tudi marsikaka njena povodenj Še zalila travnike, katere se misli z uravnavo zaščititi pred njenimi poplavami, predno se bo dejanski prešlo k izvršitvi načrtov. Kmetijski urad v Ajdovščini je sklical predzadnjo nedeljo župane vseh prizadetih občin Vipavske doline. Odzvali so se povabilu zastopniki občin Vrtojba, PrvaČina, černiče, Rihenberk, Kamnje, Sv. Križ, Velike Žablje, Šmarje, Ustje, Ajdovščina, Šturje, Budanje, Vrhpolje, Planina, Slap, Vipava. Obravnavalo se je na seji dejstvo, da bi zemljišča, ležeča ob Vipavi, po regulaciji zadobila mnogo večjo veljavo, da bi na sedaj močvirnatih travnikih rastla detelja, koruza, krompir itd. Razumljivo je, da so vsi z veseljem pozdravili inicijativo Kmetijskega urada ter ga naprosili, naj nadaljuje v započetem delu. Prebivalstvo s svoje strani bo tudi prispevalo svoj prispevek, seveda ako ta ne bo pretežek v primeri s težkim gmotnim položajem vipavskega kmet-skega stanu. Poročilo goriškega ženijskega urada k predlogu za uvrstitev v tretjo kategorijo onih vodnih del, ki se imajo izvršiti ob bregovih reke Vipave, predvideva sledeče stroške: Ozemlje ob teku Vipave bi se razdelilo v štiri pasove: Prvi pas od trga Vipave pa do mostu pri Uhanjem (km 7.5) I« 1,200.000. Dragi pas od nhanjskega mosta pa do Dornberga (km 17) I- 920.000. Tretji pas od Dornberga pa do jeza pri Bil j ah (km 15) L 1,200.000. Četrti pas od biljenskega jeza pa do izliva Vipave v Sočo (km 12) L 100.000. Skupno L 3,420.000; dodatki za razpoložljivo svoto 515.000; končna svota h 3,935.000. Kot se more soditi, spadajo hidravlična dela, ki bi se imela izvršiti ob reki Vipavi, v tretjo kategorijo, določeno v postavi o hidravličnih delih, odobreni po kr. odloku z dne 25. VII. 1904., št. 523, razširjenem na nove pokrajine s kr. odlokom od 25. III. 1923., št. 913. Na podlagi navedene postave bi država prispevala s 50% celotnega stro-ska, ako bi se urejevalna dela ob reki Vipavi sprejela v tretjo kategorijo, to bi bilo potemtakem L 1,967.500. Ostalo polovico bi pa nosili sledeči v tem-le razmerju: Viuemska pokrajina deset odstotkov, to je L 393.500. Zainteresirane občine v sorazmernih deležih, v kolikor bi pač več ali manj ureditev zadevala njihovo ozemlje, vedno pa z desetimi odstotki, to je vse občine skupaj zopet s 393.500 lirami. Posestniki bi pa doplačali preostalih 30 odstotkov ali skupno v lirah 1 milijon 180.500. Plačevali bi posestniki svoj prispevek v obrokih. Približno bi jih stala ureditev po sedanjem računanju 4 cent. kvadratni meter. V svojem 51 kilometrov dolgem teku je reka Vipava najbolj potrebna ureditve v svojem gornjem koncu od izvila pa do uhanjskega mostu. V tem delu namreč vsaka večja povodenj takoj prestopi bregove ter poplavi blizu NovOita Strela v Rimu stoječe travnika, ki so zaradi tega. precej nerodovitni. V ostalem teku je ispostavljeno rednim in pogostim po-} rim, 6. Danes zjutraj je divjala nad plavam le ozemlje blizu Renč — tam.' ®■ kjer se Lijak izliva v Vipavo. Znani J1®1?® nevihta-Strela je udanla številni vipavski mlini, raini branovi, ^^^«^ postavljeni brez prave višje breg. Voda pod j eda bregove ter odnaša cele plasti zemlje. Ima tudi Vipava poleg številnih manjših pritokov devet večjih dotokov, kateri donašajo v reko obilo gramoza, velike množine produ itd. Ves ta materijal ostane kar v reki, ker je ta premalo deroča, da bi ga mogla dalje odnašati. Pri povodnjih ovira ta materijal prosti tek reke in ta zato izstopa na bližnja zemljišča. Vzpostavitev nasipov, presekanje gotovih vi jug, utrditev bregov, izčiščenje struge, kanalizacija bližnjega močvirnatega sveta ter razna druga dela bodo šele uredila tek reke, dala obsežnim zemljiščem njihovo pravo vrednost ter posebno gosto naseljeni vipavski dolini primanjkujoča rodovitna polja. O tej za vipavsko dolino prevažni domači kolonizaciji bomo še pogosto in obširno pisali v našem listu. re. al. ^soč lir. Nakovali jih bedo za tiso« ariHf RIM, 6. V oktobru pridejo v promet 5 in 10 lirski novet iz srebra. — Nakovali jih bodo za petsto milijonov za. vsako vrsto. Obliko in težo novcev bo določil poseben odlok. ErtwrlstiW Ihbžhs i Perittf 30.000 vernikov prteestveralo otvoritvenim stavnoetim - PERUGIA, 6. Včeraj popoldne je bil v novi cerkvi otvor j en prvi evharletični kongres za Škofijo Pemgia. Cerkev so napolnili verniki, zastopniki raznih katoliških organizacij in oblasti. Seji je ipredsedoval beneški patriarh kardinal La Fontaine. Prisostvovali so tudi škofje iz mesta Peru^ia, Montepulcia-no, Citt& di Castello, Amelia, Todi, Adria, Rovigo in Plneroio. Pred otvoritvijo kongresa se je vrfiiia svečana služba božja na posebnem al-tarju na trgu d'Armi. V Perugio je prihitelo iz vseh krajev Italije nad 30.000 vernikov, da se udeležijo teh cerkvenih slovesnosti. Kongres se bo zaključil s procesijo 8. t. m._ Ronsres Italijanskih geologov VTDEM, 6. Pod predsedstvom profesorja on. Michele Gortanija je bil danes otvor j en kongres italijanskih geologov. Kongresnega dela se udeležuje nad Šestdeset geologov. Ministra za narodno gospodarstvo zastopa na kongresu profesor on. Alessandro Martelli. OBISK GENERALA AVARE8CU ¥ UMU RIM, 6. Romunski ministrski predsednik general Averescu pride v Rim najbrž 14. septembra. Preteklo soboto je odpotoval iz Acqui v Ženevo, kjer bo imel priložnost ponovno se sestati z on. Grandijem, državnim podtajnikom za zunanje zadeve. Njegov prihod v Rim je velike važnosti ne le radi prisrčnih odnošajev med Italijo in Romunijo, temveč tudi radi tega, ker je to prvi uradni obisk romunskega vladnega načelnika v Rimu. General Averescu se bo mudil v Rimu Štiri do pet dni. NOV FAftISTOVSKI KOMISAR za videmsko pokrajino RIM, 6. Tiskovni urad faSistovske stranke javlja: Izredni faiistovski komisar za videmsko pokrajino general Qulntino Ronchi je podal ostavko. Na njegovo mesto je glavni faiistovski tajnik imenoval cav. Atilija De Lorenzis. Prod poravnavo spora mod Jugoslovansko vlado In lastniki rudnikov t BEOGRAD, 6. (Izv.) Včeraj in danes so se nadaljevala pogajanja med vlado in med lastniki premogovnikov. Vlada stoji na stališču, da morajo rudniki znižati ceno premogu. Rudniki pa ponujajo samo 103? znižanje, češ da je tudi to zanje ogromna žrtev. Prometni minister bo te predloge lastnikov rud-,nikov sporočil ministrskemu predsedniku Uzunoviću in jih predložil v par dnevih ministrskemu svetu. Ker je stvar nujna, sO tudi iz raznih drugih strani intervenirali pri prometnem ministrstvu. Notranji minister je sporočil prometnemu ministru, da je potrebna j stanek in analiziral vsebino locai uskih takojSnja ureditev tega vprašanja, ker j dogovorov ter nagla&al, da gradijo čla-je v rudniških revirjih v Sloveniji nar; ftte* Družbe narodov nov, ooširen poli-staio radi odpovedi dobav premoga ve- ti&m sistem, ki sloni na principu spr^-liko ogorčenje. Tajnik odbora Narodne-ve in arbitraže. Dr. Beneš je obrazložil Odbrane je opozoril prometnega mini-; delo študijske komisije ter izrazil upa-stra, da železnice nimajo zadosti pre- Jnje, da ne bo vstop nove velevlasti v moga in da ga je treba radi te^a čim-,Svet Družbe narodov dal povod, da se prej nabavitt odstrani kaka druga država. Beneš je Otvoritev 7. rednega zborovanja Dražb« narodov Otvoritvmd govor dr. Beneša . Španske dolofooije m v tonovi ŽENEVA, 5. Čeprav je posebna komisija Sveta Družbe narodov sprejela resolucijo, ki omogoča Španiji, da se častno vrne na svoje dosedanje mesto spel v Madrid ter je takoj sprejel generala Prima de Rivera, ki mu je poročal o situaciji. Poluradna nota pravi, da je kralj izrazil generalu svoje popolno zaupanje in da je Primo de Rivera takoj ukrenil vse potrebno za vzpostavitev discipline v vojski. Uradni list je davi objavil odlok, ki proglaša obsedno stanje po vsem Španskem in d azopetdeluje v Dru*,i je vendar ^iT^Z Španska delegacija izjavila, da se po- —• - . 1 VSL l>ra. vrne domov. Primo de Rivera je brzojavil Cham-berlainu in Briandu, da je Španija sklenila, da se odtegne delovanju Družbe narodov. Na ta način hoče varovati prestiž španske države, ker je Družba narodov prisodila Španiji nižje mesto, kakor ji pristoja. ŽENEVA, 6. Danes dopoldne ob 11. uri se je sestala skupščina Družbe narodov k 7. rednemu zborovanju, katerega se udeležujejo zastopniki 48 držav. Španske delegacije ni na zborovanju. Otvoritveni seji prisostvuje tudi gospa Wilson. Čehoslovaški zunanji minister doktor Beneš je imel kot predsednik Sveta Družbe narodov otvoritveni govor. Podal je sliko delovanja Sveta in raznih komisij v preteklem letu ter povdarjal 'zasluge, ki si jih je stekla Družba narodov pri gospodarski obnovi Evrope, predvsem pa pri obnovi Avstrije in Madžarske. Kar se političnega dela tiče, je dr. Beneš omenil srečno rešitev mosulskega vprašanja, pojasnil je po- PriČakujejo, da bo vlada Sla rudnikom na roko, kor se opaža znatno pomanjkanje premoga za sedanjo izvozno sezono. Shod S. MtttevKn v Jvlcn rojstnega dno preotolo- tako-le zaključil svoj govor: «Dve važni drŽavi, ki srta si stekli mnogo zaslug za Družbo narodov, sta storili sklepe, ki Jih globoko obžalujemo. Naj mi bo dovoljeno, da apeliram na njihova vzvišena čustva, na njih ponov in njihov čut mednarodnega prijateljstva, ki jima ne bo dopustil, da zapustita svoji mesti». BEOGRAD, 6. (lav.) Danes se je v pre-* J*a delegata Motte je skup- stolnici in po vseh drugih kraja kraJSCijaA iEvolila v odbor za overovlienje Ijevine praznoval rojstni dan delegate naslednjih držav: naslednika Petra. Radi tega ni bilo &roi 6011111 Longare), Bolgar- Beogradu posebnih političnih Kitajske, Kube, Estonske, Franco- t] dogodkov. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zanimanje za zasedanje Družbe narodov, na katerem bo zunanji mini-I »ter dr. N&ičić skoro gotovo izvoljen za preaeedaika. V zunanjem ministrstvu naglasa jo, da pomeni to velik uspeh Jugoslavije. Opozicija pa zatrjuje, da so velevlasti, posebno pa Anglija, na*. laSČ dale to meeto dr. Ninčiću, to po radi razprave o Bolgarski, ker nočejo da hi se jugoolovenski zunanji minister preostro udeleževal tozadevne diskusije. V radi kal skih vrstah mnogo govore o včerajšnjem zborovanju Svetozarja Pribičeviča v Jajcu. Radikali so iznenađeni, ker je zborovanju prisostvovalo tudi mnogo radikalov, ki so odobravali Pribičevićeva izvajanja. O tem zborovanju poročajo vsi beograjski listi zelo obSirno in naglaSajo, da Je bilo zborovanje nad vse pričakovanje dobro obiskano. Temu dejstvu pripisujejo tem večji pomen, ker je bilo Jajce do-sedaj v rokah radikalov. ske, Liberije in Indije. Nemiri na Španskem odlikovanje predsednika ;o republike TIRANA, 6. (Izv.) Včeraj je predsednik albanske republike Ahmed beg Zo-gu sprejel ▼ svečani avdijenci jugoslo-venskega poslanika Jeftiča in vojnega atašeja. Poslanik Jeftid je predsedniku izročil odlikovanje Karadjordjeve zvezde. Obenem mu je predložil tudi svoje akreditivne listine. 44 tlsoi Italijanov « TUNIS, 6. Pred kratkim je bila spo-polnjena statistika o ljudskem štetju v Tunisu. Mesto šteje 79 tisoč 206 Evropejcev in sicer: 44 tisoč 76 Italijanov, 27 tisoč 922 Francozov, 4 tisoč 994 Mal-tezov, 219 Špancev, 162 Grkov in 1.763 prebivalcev raznih narodnosti. DRAMATIČEN LOV NA MORSKIH)A PSA v neapeljskem zaliva NEAPELJ, 6. V neapoljskem zalivu se je* včeraj pojavil morski pes, ki je izzval v kopališčih veliko zmešnjavo. Morskega psa so prvi zagledali nekateri ribiči, ki so se nahajali na odprtem morju. Ko so prives-ljali v pristan, so obvestili o dogodku svoje tovariše. Novica se je takoj raznesla po vsem obrežju. Kmalu nato so se podali na mesto, kjer se je pojavil morski pes, številni ribiči. Bili so oboroženi s puškami in revolverji. In glej- Ko se je požrešni morski ropar prikazal na površini, so ribiči pričeli streljati nanj z vso besnostjo. Zasledovali so ga skoraj eno uro, a brez uspeha. Morski pes se je končno urno potuhnil pod vodo ter je ne-opaženo nadaljeval svojo pot v morskih globinah. PrekMetit ftotomabklft odnoiaiev mod Nlku«0«o In Meksiko, PARIZ, 6. Republika Nicaragua je oanes prekinila diplomatske odnošaje z Mekšiko. Vzrok tega koraka je vmešavanje Meksike v notranje zadeve Nikarague o priliki nemirov, ki so izbruhnili v tej republiki radi vsta&kega gibanja. Meksika je baje podpirala vstaše ter jim pošiljala vojaštva in municije. Vlada Nikarague sporoča, da je vstaško gibanje zatrto in da so vsi glavni voditelji tega gibanja pod ključem. St oseb zgorelo v kinematografa, LONDON, 6. V Grumcollogheru na Irskem je požar uničil kinematograf. Pri tem je prišlo ob življenje 30 oseb, med njimi mnogo otrok. Antfefto vlado zo reiltso rudarske krize LONDON, 6. Vlada je pozvala Zvezo rudniških lastnikov na pogajanja z zastopniki vlade In rudarjev. Zveza je ta poziv odklonila; češ da nI pooblaščena pogajati se na podlagi sporazuma, ki naj bi veljal za vso državo. Zastopniki Zveze se bodo sestali danes z zastopniki vlade k razgovoru. Manifest generala Prima de Rivera i »;7ilnt aretacijo - Obsedno stanje po vsom ftpanskem - Vsi aktivni artiljerijski častniki odpuščeni MADRID, 5. General Primo de Rivera je fobjavil dolg manifest, v katerem pravi, da bo kmalu preteklo tretje leto, odkar je naslovil na narod svoj poziv, ki je pobudil narodno zavest vseh Spancev. Pravi, da se je znašel takrat pred mnogimi problemi, ki jih je bilo treba rešiti: vojna v Maroku, terorizem, separatizem, padanje vrednosti državnega denarja, draginja, slabo stanje prometnih zvez in slaba uprava. Primo de Rivera našteva, kaj se mu je vse posrečilo rešiti in narediti. Pravi, ,da je znižal dobo vojaškega službovanja na dve leti, priznal je univerzam juridiČno osebnost itd. General zatrjuje, da je doba parlamentarizma končana in nihče ne misli na Španskem vzpostaviti parlament. Potrebna pa bo kljub temu vrhovna narodna skupščina, ki bi v gotovih slučajih odobrila sklepe vlade ter bi bila tako urejena, da bi bilo vsako spretkarjenje izključeno, izključeno bi bilo tudi vsako manevriranje in izguba časa, ki so bili karakteristični znaki parlamenta. De Rivera obljublja, da bo preuredil tudi občinski zakon in izvedel reorganizacijo vojske. PARIZ, 6. Agenciji «Havas» poročajo iz Madrida: Poluradna nota naznanja, da so se v vojski pojavili čini nediscipliniranosti radi izpremembe pravilnika glede nagrad za vojne Čine. Danes je vrhovni poveljnik artiljerije, brez privoljenja vojnega ministra, pozval pod orožje vse artiljerijske častnike. Poveljnik artiljerijskega polka v Sego-viji je odredil, da morajo vse čete ostati v kasarnah. Gojenci vojaške akademije ■v Valdolidu so tudi kršili disciplino. Radi teh dogodkov je vlada naprosila kralja, naj bi se povrnil v Madrid. Prosila je tudi za pooblastilo, da sme proglasiti obsedno stanje ter da sme odpustiti artiljerijske častnike in jim (prepovedati nošenje vojaške obleke. Končno zatrjuje nota, da vlada upa na podporo s strani javnega mnenja. «Chicago Tribune» je včeraj objavila brzojavno poročilo, ki pravi, da bo kralj Alfonz najbrž poveril v kratkem času vodstvo vlade španskemu zastopniku pri Vatikanu, Magazu, ki je podpredsednik direktorija. Magaz se je nepričakovano povrnil iz Rima. V vojski in v narodu je Mag-az jako priljubljen. PARIZ, 6. Agenciji «Havas» poročajo iz Madrida: Kralj je sinoči ob 20. pri- vice in plačo ter ne smejo več nositi vojaške uniforme. Ta odredba ne velja za vojaške garnizije v Maroku. Poklicani so pod orožje rezervni častniki, ki prevzamejo nadzorstvo in poveljstvo nad četami in vojašnicami. Poluradna nota zatrjuje, da vlada v ostali vojski popolna disciplina. Včeraj popoldne so artiljerijski častniki, kakor zatrjuje nota, zapustili vojašnice. Spor se smatra na ta način za reše-jnega v vseh gamizijah Andaluzije in Katalonije. Načelnik artiljerijskega vodstva, polkovnik, ki je poveljeval artilerijskemu polku v Secoriji, in vsi častniki 11. in 12. artiljerijskega polka so bili aretirani.. V Barceloni so se top-ničarji v dveh vojašnicah uprli in niso hoteli izročiti orožja; konjenica in četo pehote so obkolile obe vojašnici. LONDON, 6. «Daily Mail» poroča, da se med aretiranimi častniki nahaja tudi general Haro. «Daily Express» pravi, da bo general Primo de Rivera, če bo plebiscit ugodno izpadel, odpovedal tangerško konvencijo ter da bo skušal skleniti z Musso-linijem zvezo za skupno politiko v Sredozemskem morju. Ta korak de Rivere naj bi služil kot odgovor Družbi narodov, radi njenega postopanja napram Španski. Žrtve tajfuna Veliko število mrtvih in ranjenih. TOKIO, 6. Tajfun, ki je razsajal v okolici Tokija, je povzročil ogromno škodo in zahteval mnogo človeških žrtev. V TojohaŠiju se je podrlo šolsko poslopje; 12 učencev je prišlo ob življenje 20 pa jih je bilo ranjenih. V Hamamtsu je ubilo osem delavcev. Tuili v Aišiju se je podrla šola in je bilo 60 otrok ranjenih. Vihar je podrl tudi prefekturno palačo; zasulo :? 300 ljudi. Tajfun je povzročil mnogo škode tudi na morju, kjer se je potopilo več ladij. TOKIO, 6. Uradna poročila o škodi, ki jo je povzročil tajfun v okolici Tokija pravijo, da je 31 oseb mrtvih, U pogrešanih in 159 ranjenih. 254 hiš je bilo porušenih, t>30 r>a poškodovanih. Ti podatki še niso definitivni, kajti zveze s poškodovanimi kraji še niso vzpostavljene. Francija v zadnjih dveh letih V zadnjem članku smo prišli do Dou-merja, finančnega ministra v Briandovi vladi, ki je zamenjal Loucheura. Dou-mer ni videl, da tiči pravi vzrok krize v padanju franka, mislil je, da je ta vzrok deficit državnega proračuna in zato je hotel doseči za vsako ceno ravnovesje. Ni se pa zavedal, da je ravnovesje državnega proračuna samo iluzija, dokler se frank noče ustaliti; lotil se je državnega proračuna mesto da bi bil posvetil vso svojo skrb predvsem franku. Ravnovesje je hotel doseči z novimi davki, prav posebno pa mu je ležal pri srcu davek na plačilne zneske. Prišel je radi tega v navzkrižje z zbornično finančno komisijo, ki ni hotela o tem prav nič slišati. Komisija je izdelala protinačrt, ki je bil tudi predložen zbornici. Briand je pustil, da zbornica glasuje kakor hoče, ker je špekuliral: v senatu je dosegel, da so bile glavne določbe načrta spet tako popravljene, kakor je sam hotel — in načrt je spet prišel pred zbornico. Briand je bil prepričan, da bo pri drugi razpravi v zbornici zmaga lahka, kajti ta razprava se je vršila na predvečer izrednega zborovanja Družbe narodov, ki je imelo sklepati o sprejemu Nemčije v Družbo. Briand je računal, da ga zbornica ne bo vrgla baš v hipu, ko mora odpotovati v Ženevo, da zastopa Francijo. Pa se je motil. 6. marca mu je zbornica odrekla zaupnico: ni hotela izglasovati novih davkov na plačilne zneske. Briand je kmalu sestavil novo vlado, iz katere je izpustil štiri kartelske ministre; finančne posle je prevzel Peret. Sprva je tej vladi dobro kazalo. Spravila je pod streho zakon o zvišanju davka na kupčije, in dogodki v Maroku so se tudi razvijali njej v korist. Poleg tega je zbornica v maju odšla na daljše počitnice. Nebo pa se je kmalu zatemnilo, kajti frank je začel spet 7 vso silo padati in vlada je prišla v hude stiske. Briand je z odločno gesto zavrnil razpravo o interpelacijah glede finančnega položaja in naznanil je, da bo 25. junija predložil nove finančne načrte. Dogodki pa so se kmalu začeli nepovoljno razvijati in tudi v vladi sami je prišlo do živahnih razprav. Finančni minister Pćret je z vso vnemo zagovarjal tezo, da je treba v najkrajšem času osnovati nov kabinet na podlagi narodnega sporazuma. Ko je 15. junija podal ostavko, je celokupna vla« da demisijonirala. a V Trstu, dne 7. septembra 1323. Briand je skušal sestaviti novo vlado na Široki podlagi, pa je misel opustil« fcaJti. Herriot ni notel sodelovati s Fo4ncar&jem. Tudi Herriot je brez uspelia poskusil svojo srečo, končno pa je JJriand sestavil kabinet, v katerem je bH Caillaux najbolj markantna osebnost; prevzel je finančno ministrstvo in rt al tudi podpredsednik vlade. Kmar za tem je odbor izvedencev, kaie-reg-a je bil ustanovil P6ret^ predložil svoje porodilo; Caillaux si ga'je osvojil skoro v celoti- A ko je vlada zahtevala začasno polnomoč, jo je zbornica vrgla. Sam Herriot je bil stopil s svojega predsedniškega stolčka v zbornici ter je ognjevito napadal kabinet. To se je zgodilo 17. julija. Po dveh dneh krize je Herriot prišel na površje. Sestavil je vlado, z De Mon-ziern kot finančnim ministrom, vlado, ki so ji bile ure štete, kajti po 48 urah je Herriot že dobil nezaupnico. Njegov povratek na vlado je neugodno vplival na frank, prišlo je tudi na ulicah in pred parlamentom do živahnih protestnih demonstracij. zbornici se je pojavila nesigurnost. Situacija je zahtevala odločnega moža, ki bi znal s krepko roko potegniti vajeti. Kajti bilanca zadnjih dveh let zb>rničnega dela ni bila nič kaj zadovoljiva: šest ministrskih kriz, devet fi-n;oičilih ministrov, frank v stalnem padanju, gospodarski položaj še ne Konsolidiran. Situacija je zahtevala Poincarčja, moža, ki ga je pred dvema letoma kartel z veliko vnemo pobijal. Vendar pa treba priznati, da si je bil bivši predsednik republike ohranil v nekaterih radikalnih krogih vendarle še nekaj bfllzacUe valute ni mogoče misliti i trajno in resnično ravnovesje državnega proračuna in zakladnice. Belgijski minister, katerega potovanje Pariz je vzbudilo toliko pozornosti, je to resnico tudi obrazložil Poteearćju, ki se Je dal kmalu prepričati. Prediofcil je zbornici nove načrte (o kritju novih emisij Frmncoeka banke, o amortizacijski blagajni in o ustavni zaščiti te blagajne). Poincarč je pristal na načrt izvedencev in pokazal, da bo njegova prva skrb stabilizacija valute. Hotel Je biti v tem oziru Se bolj radikalen kakor izvedenci sami in zato je prišel na misel, da bi mu pri stabilizaciji franka znala mnogo koristiti zunanja posojila. Seveda bi bilo treba prej ratificirati dogovora o ureditvi dolgov z Ameriko in Anglijo. Če bi bil Poincar^ odlomio zahteval ratifikacijo, bi jo bil najbrž tudi dosegel. Bazni glasovi v parlamentu, predvsem pa nasprotovanje njegovega penzij*kega ministra Louisa Marina, so povzročili, da je Poincarž odnehal. Bodočnost bo pokazala, ali ni Polncarć izgubil morda edino priliko za ureditev vprašanja, ki' je mogoče predstavljalo rešitev in pogoj: za trajno stabilizacijo. Parlament je odšel na počitnice. Skoro dva meseca bo Poincarš imel proste roke. Kako bo izkoristil ta čas? Ali ga bo prav izkoristil. Frank se sedaj še dobro drži in državna zakladnica tudi ni v stiskah. Končno pa je vendarle vse odvisno od nadaljnjih ukrepov Poincarćjeve vlade. Povratek k prejšnjim razmeram bi znal biti usoden. Ni mogoče z gotovostjo povedati kaj Poincarć namerava. In ali si je sploh že določil program? Kaj name-glede medzavezniških dolgov? BOM U PUJAVO fiSODK PO TOČI to 10L simpatij. Poincareju se je kmalu posre-|rava čilo sestaviti kabinet in če pri tem ni f namerava rešiti finančno vpraša-Ime velikih težav, se mora gotovo za-; ^ sredstvi, w jih zamore nuditi dr-hvaliti tudi dejstvu da so bili radi-1 J ^ je to sploh mogoče, ali kalni socijalisti tedaj ostali brez vodi-1 ^v * ^ ' * telja. Herriot se jim je bil zameril, ko se je bil lotil posla, ki je bil že v naprej obsojen na neuspeh, še bolj pa jih je razvnelo, ko je Herriot neženirano pograbil po medu, ki mu ga je Poincare ponudil; vstopil je v Poincare j ev kabinet. Pretežni del tiska in javno mnenje sta z velikim zadovoljstvom pozdravila aovo vlado. Frank je na valutnem trgu nenadoma silno poskočil. Preveč nenaraven je bil ta skok. da bi se bil frank lahko vzdržal na taki višini; in zato se je spet nekoliko znižal. To znižanje vrednosti franka so nekateri tolmačili tudi kot reakcijo finančnih krogov na program, ki ga je naznanil ministrski predsednik. Izgledalo je, da se hoče Poincare poslužiti samo fiskalnih odredb. Napovedal je več milijard novih davkov in zatrjeval, da bo to zadostovalo za konsolidacijo finančnega položaja. To je bilo seveda zgrešeno mnenje, kajti brez sta- pa je še zmerom prepričan, da bi bilo treba dobiti posojilo v zunanjem sve: tu? Poincarć na ta vprašanja do sedaj še ni odgovoril. Operacija za stabitiaacijo finančnih in gospodarskih razmer ne dopušča ni-kake taktične pogregke in zahteva pogum in odločnost. Monarhisti pri «Action franpai»e» in fašisti pri «Nou-veatr Si&cle» niso Poiftcardju preveč naklonj«ni in tudi na skrafai levici se zbirajo nasprotniki. Tudi o kabinetu ni mogoče reči, da je sloga v njem zagotovljena. Preveč mož različnih struj in mišljenj je tam zbranih. Ko je bilo sproženo vprašanje medzavezniških dolgov, so nesoglasja prišla do jasnega izraza. Kljub tem poteSkoSam pa ima Pofca-carć vse adute v roki. Ce bo znal igrati, mu je uspeh zagotovljen. VSe kaže, da ima narod vanj veliko zaupanja. Uklonil se bo Poincareju, kakor se drugemu ne bi udal tako izlepa. DNEVNE Kongres narodnih manjšin VESTI Hmftluki imun t lama Prejeli smo popovo ! ^^^^V^fSla^ r: »ZZ ZT f 1 J dostavlja novinam vesti in poročila o Sin v ženevi dne 25. avgusta t. 1 prillkah ju^i^nskih manj&in na Govor nam je prispel prepozno, da bi fireru, zapadu in jugu. Manjšinski ga bili mogli prirediti za današnjo Ste- presbiro vodita gg. V. Višočević in O. vilko. Zato smo ga morali odložiti na Ambrož. Ustanovitev manjšinskega prihodnje številke. Opozarjamo že da- presbiroa je T današnjih razmerah po-ies našo javnost na ta lepi m zname- setmo vatna in j0 je treba pozdraviti Na podlagi eesanka odredbe bivše avstrijske monarhije z dne 13. marca 1917. Dri. z. 124, ki je 5e sedaj v veljavi v naiih pokrajinah glede odpisa ali pa znižanje zemljiškega davka, mera vsak posamezni davkoplačevalec napraviti prijavo Škode povzročen« po toči le takom S dni potem ko so mu bili pridelki uničeni ali pa poškodovani. Pisali smo ie večkrat, da niso hoteli davčni uradi ob času toče in viharjev po Br-dih in drugod po goriški deželi ničesar sli-fiati o kakih (prijavah škode za odpis davka, ieš da ne obstoja v temu oziru nobena postava v italijanski davčni zakonodaji. Sele radi vznemirjenja javnosti ter po posebnem prizadevanju goriškega kmetijskega urada, ki se je zavzel za to sadevo, so izgrebli iz pozabljenja gorinavedeno cesarsko odredbo, ki je ie v veljavi za te kraje. Prsdno so se pa davčni uredi v toliko zganili, je pa še poteklo predpisanih 8 dni za vlaganje prijav. Zato je videmska finančna intendanca prav umestno izdala izvanrednim potem dovoljenje, da da se prgave Skodt ^ovz'*o-čene po toči lahko predložijo najkasneje do 10. septembra t. i. Politično tajociftro Edinosti v Gorici ulica Carducci 7 L je pripravljeno vsakemu po toči prizadetemu posestniku napraviti brezplačno potrebno prijavo na pristojni davčni urad. Opozarjamo pa že sedaj vse prizadete posestnike, da bodo morali po končani trgatvi oziroma po pobiranju pridelkov predložiti davčnemu raadu Se posebno prošnjo. Kedaj in kako bodo morali prizadeti posestniki napraviti to posebno profinjo, bomo pravočasno sporočili v Edinosti. Seveda bo tudi ob tej priliki tajništvo «Edinosti» šlo vsem prizadetim in rade v olje na roko pri sestavljanju prošenj. Zveza slovanskih uilteljev Poljsko učiteljsko udruženje je pred meseci sprožilo vprašanje sestanka vseh Slovanskih učiteljev v Beogradu ter ustanovitev zveze slovanskih učiteljskih društev. O predlogu pa se tačas zaradi priprav za učiteljski kongres ni moglo ^razpravljati. Sedaj je poljsko učiteljsko udruženje ta predlog ponovilo ter priporočalo, naj se sestanek vrši dne 1. oktobra v Beogradu. MKmBRUVUiin. Sečnem oseb, katerim se je priznalo Italijansko državljanstvo v maju 1926.: Herminat Smet vtL Peisser, Osek - Vitov-lje; Rozalija Schlebnik, Gorica. V juniju 1926.: Marija Elevtsrija vd. Mrak, Lokave c; Katarina Kristina Bomac vd. Žerovnik, čezsoča; Apoloni ja Bagatej vd. Kokalj, Idrija; Ivan 2akelj, Ledine. V juliju 1026.: Gustav Novak, Gorica; Ferdinand Rys, Gorica; Venceslav Rjw, Gorica; Ivana Krt vd. Letnar, Štanjel. ICene smo imeli te dva dni sledeče: Zelenjava: Solata 100—150; radič 160 do 359; pesa rodeča 35—60; pesa bela 30—35; kumare 60—100; fižol v stročju zelen velik 40—00; fižol v stročju zelen mali 140—220; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlo-rmnen 120—800 (ga je bilo zelo malo); fi-fei nov «00; zelje belo 00—1S0; vrzote 80 do 100; krompir 45—55; malancane 60—100; paradižnik SO—70; buče 60—100; Spinača 120—250; česen 140—150; čebula 50—70. — Sadje: breskve 50—600; čeaplje 60—100; hruške 70—380; jabolka 75—140» grozdje 100—150; fige 50—120; ind. fige 60—«0; limone 15—40 L, za zaboj. — Sena je na trgu malo. Cena polagoma narašča. Zadnje kupčije so bile sklenjene po ceni 42 L za cent Vendar pa ti ceni ni zaupati, kajti istega dne se je ne ravno slabo prodajalo tudi za ceno 32 L, za cent. profesorja Francoska vlada ie odlikovala profesorja na ženski stalni gimnaziji v Ljubljani, g. dr. Janka Pretnarja, z redom «Patmes acadćmiques» in mu podelila naslov «Officier n; P?ziL3- J? prometa se je vzelo 8% milijarda pa-| J^U^t^1!: pirnatega denarja, a v oktobru bo sle- ^ x ob ^ n pozive8< xj ob 8. fi. de- di lo pol milijarde; napravil se je flacijski načrt, v smislu katerega je določeno, da se umakne iz prometa vsaj za. pol milijarde bankovcev, dokler se poziv nančna veda I. poziv 26. oktobra ob 15, II. poziv 8. XI. ob 15; gospodarska politika L poziv 27. X. ob 9, II. poziv 9. XL ob 9; gospodarska geografija L poziv 28. X ob 8, De odpravi inflacija; zlata rezerva se i II. poziv 6. XI. ob 8; gospodarstvena zgo- je zvišala za pol milijarde, boni po pet in deset. lir se spremenijo v srebrni drobiž, kar bo imelo za posledico novo znatno znižanje obtoka papirja. Učinek teh ukrepov, združenih z od-; dovina I. poziv 27. X. ob 8, IL poziv 5. XF. ob 8; trgovinska tehnika (ustno) I. poziv 27. X ob 8, II. poziv 9. XI. ob 8; bančna tehnika (ustno) I. poziv 28. X. ob 8, II. poziv 10. XI. ob 8; nemščina (pismeno) 10. X. ob 8; italijanščina (pismeno) 16. X. ob 15, an- loki o omejitvi potrošnje, je bil blisko-1 gieSčina (pismeno) 17. X. ob 8; ruščina (pia- vit in dalekosežen. Še 31. avgusta je JJ'*' ?*\15' £ancoftčina (pismeno) T^+ii-oi f t ,4 rift '18- ob 8; srbohrvaščina (pismeno) 18. X. ? SLfujt Sterimgov 148.75-1?*) do-, oh 15 češ^na (pisraeno) ob ^ lar 30.50, čchoslovaška krona 90.50, di-,na ustno) ^ x ob ^ nemSčina I poziv nar 54, a že 1. septembra je padel funt 22. X. ob 8, II. poziv 2. XI. ob 8; italijanšči- šterlingov na 135 in dolar na 28. Pohod | na (ustno) I. poziv 22. X. ob 15, n. poziv 2. lire se od tedaj nadaljuje. Včeraj je no- i XI. ob 15, angleščina (ustno) L poziv 23. tiral funt šterlingov 129—131, dolar i X. ob 8, II. poziv 5. XI. ob 8, ruščina (uetno) 26.50—27. Dinar se je spustil v tem mesecu od 54 na 47.25—47.75, a čehoslova-ška krona od 90.50—91 na 79—81. I. poziv 23. X. ob 15, II. poziv 5. XI. ob 15; francoščina (ustno) I. poziv 26. X. ob 8, II. poziv 8. XI. ob 8; srbohrvaščina (ustno) I. poziv 23. X. ob 15, II. poziv 5. XI. ob 15. Prošnje za pripustitev k izpitu, opremljene z indeksi za kontrolo podpiso, naj se vložijo pri tajništvu do S. oktobra 1121 za POROKA. Poročil se je vipavski rojak na Brezjah ____ _________________ dr. Mirko KambiČ z gospico Vero Stritar- j posebne*^izpite, a za doktorske izpite do i'evo, hčerko veleugledne, narodne družine | oktobra 1926. ;avarnarja in posestnika Ivana Stritarja 1 v Ljubljani. — Obilo srečel b mli ML fc JMJmsT t Trsta kojrrno 90 padlem winn vdobi v prvi vire ti oče. Če oče ne Url vbč, pa vdovela mati. A. Bitir - Poatefaa: Intervenirali smo v Vtš stvari in caffotovijena nam je bila prav hitra reSitev. V ta namen rabimo gotove podatka Pridite v naš urad in prinesite a sabo domovnico, če jo imate. _ Tajništvo. THIIIIT BLAGOVNI TBO. ikli 1920. Navzlic precej močnim izpremembam, ki zadevajo tržaSki trg dan za dnem, se na istem v splošnem vidi jasna tendenca oslabljenja, ki pa ne vznemirja, ker je to stanje kolikortoliko logično. Smo na razdobju sezone. Poletna pojema, jesenska oživlja. To po-jemanje z ene strani in oživljanje z druge strani pa ne more dvigniti trga na Tišina kakršne smo bili vajeni pred enim mesecem. Jesen vedno bolj pritiska svoj pečat trgu in mu začenja dajati vedno resnejše lice. Velike množine lepega .grozdja spravljajo človeka ▼ sredino oktobra, dozorelo sadje spominja s svojo barvo na padajoče iisijc. Edini todobni predmet, ki se trdovratno ogiblje tržaškega trga, je življenjsko potrebni krompir, katerega prodaja pa je ie skoro postala izključen monopol veletrž-cev. Producentom je na ta način seveda ustreženo — nekoliko huje zadeva pa to dejstvo konsumente, ki so v tem izročeni veletržcem na milost in nemilost. Druge zelenjave nudi trg v potrebnih množinah. Izpremembe na zelenjadnem trgu niso tako velike in važne, kar dokazujejo malenkostne varijacije cen. Solatne zelenjave nimajo v^Č nekdanjega pomena — povpraševanje se zdaj vrti okrog buč, malancan, vrzot, zelja in paradižnika Zadnjega se na tržaškem trgu v celem leta brezdvomno največ proda. (Množina zadnjih dveh dni je presegala 300 kvintalov.) Kupčija z zeljem lepo napreduje. Tržaški trg je važen akumulator za sadje. O tem govore lepe množine res lepega sadja, ki krase v jutranjih urah tržni prostor. Na eni strani veliki kupi košar «de-zertnega» eadja, na drugi použni jerbasi «navadnega* sadja. Človeka navdaja skoro jeza, ko med označenimi vrstami ne vidi druge razlik«, kot tiste v cenah. Še vedno 00 breskve nad vsem drugim. Konkurenca v tem je strašna, zato jo vzdržuje le blago k znamko. Cene so razmeroma nizke za slabo in srednje blago, pretirano visoke pa za takozvane ^specijalitete*. Breskvam slede hruške in jabolka. Grozdje že zavzema precej tržnega življenja. Zelo počasne so pozne fige — pričakuje se pa pri njih hitrega naraetka, ki bo naravnost uničil dosedanje cene. Tržni dan na splošno sr«dnfL TELESNA VZGOJA SPORT ZADNJA ŠPORTNA NEDELJA Se vedno vlada počitniška tibota. Posebao se te teti v pogleda nogometa. Naši velikani počivajo, ociroaia dajejo le demonstrativne znak« živ-Ifvnja, ki pa ne odgovarjajo ne njihovi formi, ne njihovi veljavi. Dolgotrajno prvenstvo je precej iz-■raČšl naše atlete, rizično so sicer le vedno isti, toda neprestano zaposlenje ob nedeljah skozi dolgo dobo je zahtevalo jekleno discipliniranost. Prekoprvenstveni nastopi se vrže z rezervami, ker druStva Stedijo »voje elemente in jih hočejo od-£k odo v* ti s kratkodobnim dopustom. Ta je v resnici kratek, kajti že se sliši o turneji za kupo dr. Sardoča, ki bo vpregla zopet naše čete v voz plemenite borbe. Ta počitniika doba pa bi zamogla biti za našo športno javnost na drug način zanimiva. In sicer radi nepretrganih srečavanj naših manjših in novih čet, ki »o v oprav mrzličnem pripravljanju za pri-hodnje prvenstvo. Res je, sicer, da tvorijo te skupine povečini naš športni, oziroma nogometni naraščaj, kateremu moramo posvečati največjo pažnjo, toda da se o športni kakovosti ene ali druge skupine zamore dati strokovno oceno, mora ista doseči gotovo športno zgodovino. Te predpriprave pa morajo za nas imeti značaj važnejših trenaž. FHim skupina, katere ne smemo prezreti, bi bila «Concordia» iz Skednja, ki pa je s svojo zadnjo tekmo z Rocolom precej poslabšala svoje stališče. Vendar pa jo moremo bres drugega smatrati vredno nasprotnico četam prve divizije, četudi je pot do prvih mest v bodoči klasifikaciji za Concordijo še dolga. Razvojna volja naših malih enot mora veseliti vsakogar. Dočim vlada nad našimi velikani nekaka depresija radi vročine in vsega mogočega, lije pot z obraza naših mUdih, ki smeje prenašajo napore. To moč volje dajejo sanje o popolnosti, o lavorikah, o zmagi... In, ako pomisitmo, koliko predranosti, kakšnega duševnega poleta treba, da zamore ena naših malih enot misHti na dosego »polnosti Proavete, Adrije, Obzora, kaj šele nad- riHti njih športno kakovost, tedaj bomo našli v mladih srcih brez težav« krasne množine mogočne ambicije, kajti brez tipanja v dosego omenjenih ciljev izgine za naše male nogometne skupine športno eksistenčno pravo. Toda to se ne bo do goddo — pot k popolnosti je odprta vsakomur. Je strma — toda ravno mladini strme poti ugajajo. To bo dokazalo bttteje prvenstvo 1926-27. Najbližja bodočnost bo zopet začela polniti naše športne kolone. Kot se sdi, prične to že v nedeljo. Turneja za Irapo g. dr. DorČe Sardoča bo nekak vodnik v prihodnjem prvenstvu. Pravilnik tarnale za kupo d rja Dorčeta Sttrdoč 1.) S. D. «Obzor> organizira nogometno turnejo za kupo dr.ja Dorčeta Sardoč. 2.) Tekmovati snejo vsa društva, katera so tekmovala v preteklem prvenstvu v 1. diviziji, in prvi dve klasificirani II. divizije s sedežem v Trstu ali njega okolici. 3.) Vsako društvo mora javiti ie vnaprej imena igrmleev troje čete. {Število reeerv je neomejeno). 4.) Vršijo se turne in returne tekme, ako se prijavijo eamo 4 društva. Ako se jih prijavi več, se bodo igrale samo turne tekme. V slučaju enakosti točk v klasifikaciji se igra finale. 5.) Vpisnina k tekmovanj« znaša L 15.—, katero svoto mera društvo plačati, ko se vpiše. 6.) Igra se po pravilniku nogometa (F. 1. G. C.). 7.) Priaivi se bodo upoštevali edino, ako » vloženi pol ure po odigrani tekmi. Za priziv je treba plačali 5.— lir, katera svota se povrne v slučaju odobritve priziva. 8.) Vse tekme se bodo igrale na igrišču S. D. «Obzor» v Rocolu ob urah, ki jih določi zato iavo-Ijena komisija. 9.) Vsako tekmujoče društvo je obvezano poslati •vojega delegata na sejo, katero skliče S. D. .Obzor*, kjer se bo izvolila posebna komisija za vodstvo turneje. 10.) Turneja se vrši pod nadzorstvom S. U. II.1) Vpisovanja sprejema S. D. «Obzor» v svojem sedežu vsak večer od 21-22 ure do petka 10. t. m. 12.) S. D. «Obzor» si pridržuje pravico spremeniti pravilnik v slučaju potrebe. Spored In pravilnik Športnega dneva S. D. «Prhnorje» I. Spored: t.) Ob 12.30: odhod dirkačev; 2.) ob 13.30; tek 5 km; 3.) ob 14: igra četa hazena; 4.) 15.30: nogometna tekma; 5.) od 17. do 18. ure: prihod dirkačev, potem skupen odhod na Prosek, kjer se bo vršila prosta zabava na pripravnem prostoru. ILPravilnik za kolesarsko dirko S. D. «Primorje» 1.) Dirka je otvorjena za vse člane članic S. U. 2.) Za kraje, kjer ne obstoja nikako društvo, se izjemoma dovoljuje kolesarjem, da se dirke udeležijo kot prosti. 3.) Nagrade za posamezne dirkače se objavijo v četrtkovi «£dmost£». 4.) Maksimalni čas je določen na 45 minut po prvodošlem. 5.) Prijave sprejema S. D. P. (g. Cibic Vladimir, Št. 8, Devinščina) do sobote 11. septembra. 6.) Vpisnina k dirki znaša L 4. 7.) Vodstvo dirke pridržuje pravico spremeniti oz. popolniti pričujoči pravilnik. 8.) Ako se po poteku dirke dožene, da je kateri dirkač član neudruženega društva, se mu odvzame darilo. 9.) Vpisnina se vrne le v slučaju, da oblast dirko prepove. 10.) Prepovedana je vsaka alenacija kakor tudi krajšanje ceste. 11.) Kolesar vozi z ozirom na policijski red na svojo odgovornost. 12.) Cestna kontrola bo v Dorenbergu z oddajo listka, druga kontrola bo v St. Vidu s podpisom in pet minut počitka, 3 kontrola bo v Bazovici z oddajo listka. 13.) Eventuelne pritožbe dirkačev morajo biti javljene V. K. D. vsaj eno uro po prvodošlem dirkaču. Pristojbina za pritožbo j« L 5.—; v slučaju odobritve se vrne, 14.) Odhod in prihod na igrišču ^Primorja*. 15.) Pcđ ure pred odhodom mora biti vsak dirkač na igrišču «Primorja*, kjer dobi številko proti plačilu L 1.—, ki mu bo vrnjena pri oddaji šte-vilke. Proga: Prosek - Gorjantko - Komen - Rihen-berg - Dornberg - Batu je - Sv. Križ-Cesta - Ajdovščina - Vipava - §t. Vid - Razdrto - Senožeče -Divača - Lokev - Bazovica - Opčine - Prosek. Pol ure pred odhodom se morajo javiti vsi dlr-keči, V. K. D. Naprošajo se gospodje kateri posedujejo motorna kolesa, da po možnosti sodelujejo pri dirki. nt. Prsvflnfk sa tek 5 km 1.) Udeležijo se lahko vsi Člani vseh iportafi/ društev včlanjenih v S. U. 2.) Vpisnina znaša L 2. 3.) Odhod in prihod na igrišču »Primorja«. 4.) Javiti se je pol vre pred odhodom na igriK* •Primorja* V. L. A. M. D. «Prosveta» - Trst, lahkoatletska sekcija Danes ob lč. uri trahrtng. Ob t*, uri sestaneftf v drultveni sobi. — Načelnik. S. S. «Adria» Prva seja novega odbora, izvoljenega na zadnjeof rednem občnem zboru v nedeljo 5. septembra, s4 ne bo vršila, kot prvotno sklican«., v sredo, temvefl se prenese radi praznika na četrtek 9. t. m. ob 8. uri zvečer. Nepotrebno je omenjati vašnott te seje in ni dvoma, da bo podvojeno število odbor» nikov gotovo na seji. Tudi namestniki vsi funk* cijonarji morajo priti. — V petek 10. t. m. ob 8.J3 se bo vritil običajni članski sestanek. Dnevni r\d« Turneja za kupo dr. Dorčeta Sardoča in prihodnja prvenstva. Naj nihče ne manjka, ker se bo govo* rilo tudi o tehničnih vodotvih! — ŠPORTNO UDRUŽENJE Pokrajinski odbor v Gorici P. O. v Gorici ima svojo s«)o v torek dne 7. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih Z. P. D. v ulici Sari Giovanni 7. Odborniki Jež, Lozej, Komjanc Dolfa, Bregant Ribard, Cerne Anton in Gorkič Emil so naproleni, da se seje gotovo in točno udeleže. —. Predsednik: dr. Gruden. 5. K. «Ipava»f Miren - S. K. -Sparta*, Gorica V sredo dne 8. sept. t. L ob IS. uri pop., sS srečata v prijateljski-revanšni tekmi S. K. -lpava* iz Mira« in S. K. «Sparta» ix Gorice na «V«lodro-raift* pri južnem kolodvoru. Tekma bo nad vgc za* nimiva, ker «Sparta» nastopi v novo sestavlje*', četi. Torej v sredo popoldne vsi ljubitelji sportfl na «Velodrom». Iz tržaškega življenja Poskofien samomor. 86-letni pek Fran Mervar, stanujoč \ ulici Guardia St. 24, je že delj časa bolehal na neki želodčni bolezni, ki jo je smatral za neozdravljivo, Čeprav «0 ga zdravniki skušali prepričati da bolezen ni tako nevarna. Tudi bodrila njegove ljubimke in prijateljev niso nič izdala; mož si je vtepel v glavo, da mu je usoda zapečatena in *e nikakor ni mogel otresti te naisli, ki ga je tlačila kot mora in mu grenila življenje. V takem duševnem razpoloženju se je nesrečni Mervar končno odločil za obupni korak, ki naj bi napravil za vedno konec njegovemu telesnemu in duševnemu trpljenju. V nedeljo zjutraj, ko je njegova ljuhm.:.a, po imenu Ana Colomno, s katero ti vi v divjem gakonu, Se spala, je na tihem vatal, f*e podal v stranišče in tam izpil precejšnjo količino solne kisline. Kmalu nato se >e Colombova prebudila in je začudena ugotovila, da je Mervarjeva postelja prazna. Ker je vedela, da mož ni imel navade vstajati tako zgodaj v nedeljah, se jo je takoj polastila zla slutnja. Tvo je začula iz stranišča pridušeno stokanje, je na mah uganila, kaj "3e je igodilo. Začela je vpiti 11a pomoč in tako privabila ljudi. UvidnvSi, za kaj gre, je nekdo hitel telefonirat na rešilne postajo. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je nesrečnemu Mervarju izpral želodec. Nato je bil mož prepeljan v bolnišnico, kjer se sed;~j bori 9 smrtjo. Dve tztvi avtomobila. V nedeljo popoldne je šel G-letni Aldo Strader, stanujoč v ulici S. Eremo št 22tJf v družbi dveh svojih bratcev po ulici Ttos-setti. Nenadoma se je vsul dež in mali AN do je krenil naglo čez cesto, da bi stopil v vežo bližnje hiše. Nesreča je hotela, da je ravno v istem trenotku privozil po prepeljan v mestno bolnišnico, kjer jo dobil prvo pomoč; nato je bil oddan v domačo nogo. — Slična nezgoda se je pripetila v nedeljo zvečer v ulici Tor S. Pietro. Tam Je javni avto, ki ga je vodil Šofer Laerte Har-roch, podrl 18-letnega krojaškega pomočnika Oliva Fiori, stanujočega v ulici Istituto št. 6. Mladenič pa je bil sam kriv lastne no-8roče, ker je hotel čsz cesto tik pred avtomobilom. Pa ni se mu zgodilo dosti hudega; le hudo se je opraskal po nogah, desnem komolcu in obrazu. Dobil je prvo pomoč na rešilni postaji, nato je bil na lastno tel j o prepeljan na dom. S kamnom ga je po glavi. Na nekem travniku pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji sta se v nedeljo popoldne srečala dva mladeniča, ki si gotovo nista bila prijatelja, kajti komaj sta bila blizu drug drugega, sta se srdito spoprijela, kakor dva razdražena petelinčka. Nekaj časa #ta se obdelovala z golimi pestmi, toda naposled je eden izmed nju, uvidevši, da no more drugače do uvega nasprotniku, pobral kamen in ga z njim lopnil po glavi. Udarec je bil tako liud, da se je nesrečni pretepač, po imenu Peter Koefler, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni sp. št. 753, zgrudil ves oblit s krvjo. Priskočili so mu na po-jnoč mimoidoči ljudje, ki so poskrbeli, da je prišel na lice mesta avto rešilne postaje, s katerim je bil Koefler prepeljan v mestno bolnišnico. Tam so mu dobro obvezali glavo, nato je bil mladenič na lastno zahtevo prepeljan na dom. Okreval bo, ako ne nastopijo komplikacije, v 12 dneh. — Drugega pretepača iščejo orožniki. Tržaško sodišče Napadalni center Kolisch in halfeenter Beer. (Težka telesna poškodba v tekmi Edera — Pro Gorizia). Šele danes je imel pred tukajšnjim sodnim dvorom svoj epilog znani Žalostni incident, ki je karakteriziral finalissimo za vstop v drugo divizijo med tržaško nogometno četo A. S. «Edera» in goriško skupino A. S. «Pro Gori*zia». Kot obtoženec jo sedel na zatožni klopi Dunajčan Otto Beer, centerhalf e tako n. pr. šele zvečer ali pa celo drugi dan. Priporočena zidovih lepake: ... «Volčjadraga ... ples ... ker se ni vršil že dvanajst let, zato vljudno vabi — Omladina». Veste kdo je imel to traparijo? — Člani izob. društva; ne samo člani, opazil sem tudi njih očete -odbornike. — Vedi odbor, da kakor boš sam vozil, po isti poti bodo hodili Tvoji člani. Kako lepo bi bilo od Vas, ako bi se pokazali s kako lepo igro — ne (pa s plesom —. Za tako kulturno stvar ni časa, za ne di cura», v katerem je vsak gost zaznamovan 3 tekočo Številko, imenom, dnem prihoda* Številom spremstva, naslovom stanovanja itd., nosi številko, katera presega 8000. Smo šele sredi avgusta in naval Aara&ča. Vračunjeni niso pa tu enodnevni gostje, katerih je vsak dan par stotin. Ob lepih vročih nedeljah pa se pomnožijo te stotine v tisoče. Samo to nedeljo jih je bilo črez 6000 — Tržača-nov in Furianov. Kar razveseli, je presenetljivo število Slovencev obeh držav, v kopališču kakor tudi v finej&h hotelih in restavracijah ti dad na uho slovenska govorica v vseh narečjih, tako pri koncertu in na promenadi. «Esplanade», «Spiaggia», «Fortino», «Lidya», «Adriatico», «cWarner», »Metropol« — vsa ta širom sveta znana imena hotelov in penzijonov imajo odlične slovenske goste. Izmed slovenskih gostov najodličnej-3i je nekdanji tržaški škof, zaznamovan v seznamu tujcev pod: «Monsignor Dr. Andrea Karlin, principe.» Nastanjen je v duhovniškem prenočišču. Zastopana je ljubljanska in mariborska inteligenca Par odličnih gospodov, deloma z družinami. Iz naših krajev so najštevilnejši Idr- ZAHVALA Povodom smrti svojega preljubega brata Monsg. dr. Hiiarija Zorna se najprisrčnejSe zahvaljujem tudi v imenu ostalih sorodnikov vsem, ki go mu lajšali trpljenje v čast dolge in mučne bolezni, vis o koč. stolnemu kapi« telj-u, preč. duhovščini, prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba, mon«ig. Antonu Berlotu* dr. Francetu Žigonu in J. Budinu za spremstvo \l Prračino, duhovnikom, starešinstvu, pevskemu zboru, iupljanom in vsem, ki so mu prilh naproti in ga spremili na njegovi zadnji poti v rojstni kra^ Bog poplačaj! V GORICI, dne 3. septembra 1926. IVAN ZORN, bral. MALI OGLASI DEBI ITT Cf Mftfll Vfe Fabio Filzi 23. pook in PHILllIt IJVIIUUL prevodi v vseh Jezikih. (l&5t SLUŽKINJA poštenih starišev se sprejme v mlakami Via Boccaccio it. 4. 1386 BRIVSKEGA pomočnika s hrano, stanovanjem in plačo po sposobnosti sprejme P. Zupančič, briv*c, Opatija, Villa Penić. 1387 HHA z dve mi stanovanji pri Sv. Jakobu se proda za 16.000 Ur. Naslov pri upravniStvu. 136$ KONSUMNO DRUŠTVO V LONJERJU razpisuje službo krčmarja. Ponudbe naj se pošljejo na predsednika. 13H POROČNE SOBE, masivne, slavonsko delo, po najnižjih cenah v Trstu. Tiirk, Saa Laz zar o 10. P o* on na naslov. 1388 GLTKOL j« pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo* na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla* sti. Glykol jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Gki-liani 42. 1367; ELIZER CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, V» Giuliani 42. 1369 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1369 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 136^ PODLISTEK JULES VERNE: (106) Skrivnostni otok — Ogenj? je vprašal Cir Smith, silno zar čuden na poročevalčeve besede, — To se pravi, gospod Ctr, se je vmeSal Ptmcroff, da. srm> bDi v zadnjih urah naše povratne vožnje na krovu Bonaventure v veiiki zudregi, in peljali bi se bili mimo etoka, če bi ne bili na piamorti nad granitno liižo zanetili grmade. — Res! To je bila takrat prav srečna mieel, je odgovoril inženir. — Danes pa, je nadaljeval mornar, ni nikogar, ki bi nam iia>pravl] to uslugo, razen če se Ayrton slučajno na to spomni. — Ne! Nikogar!« je odgovortl Cir Smith. KmaJu potem, ko sta bila poročevalec in inženir sama na sprednjem delu ladje, s« je poslednji nagnil k poročevalčevemu ušesu in mu dejal: «Ce je na svetu kaj gotovega, Spilett, potem je to, da se v noči od 19. na 20. oktobra nisem nahajal na planoti granitne hiše in da tudi nisem nikjer na otoku zanetil ognja!* Dvajseto poglavje. Vse se jet ako zgodilo, kakor je Pen-croff napovedal. On se pač ni mogel lahko zmotiti. Veter Je postal ostrejši ter nara-slel v močno burjo m hitrostjo štiridesetih "to petinštiridesetih urili na uro. Ob takem vetru m na odprtem morju mora Že velika ladja apen jati jadra. Bila je £e&ta ura, ko se je tBonaventura nahajala nsiproti zalivu. Ker ee pa je odtok že pričel, ni bilo mogoče zaplavati notri. Pencroff je bil torej primoran ostati na odprtem morju, ker pri najboljfii volji bi ne mogel dospeti k ustju Hvale. Prestavil je majhno jadro na jarbol ter krotil z ladjo pred eali-vom. Na srečo ni bilo valovje preveliko, ker je bližnja obala nekoliko zapirata, morje. Hudih valovnih sunkov, ki eo zlasti niatnjtim ladjam tako nevarni, ee jim ni bilo treiba beti. Sicer je bila Bonaven-tura predobro naložena, da bi ee prekucnila, pač pa bi utegnilo valovje razbiti ali pokvariti krov in stene. Kot iekužen mornar se je Pencroff pripravil za vse morebitne s Krča je. Trdno se je zanesel na svojo ladjo, vendar pa je skoraj y strahu pričakoval naslednje dne. V teku noči nista Cir Smith in Gedeon Spilett imela več prilike se natančneje pomeniti o čudnem dogodku * ognjem. To je bil zopet skrivnosten dogodek. Gedeon Spilett je neprestano razmišljal o tem novem, nerazumljivem pojavu. Da so oni .ogenj videli, ni bilo dvoma! Saj so samo po njem spoznali bližino otoka. Njegov* spremljevalca, Harbert in Pencroff, sta ga ravno tako dobro videla kakor on, in si pač nieta mogla misliti nič drugega, kakor da je inženir ogenj zanetil! Sedaj pa pride Cir Smith in izjavlja, da mu ni nikoli prišlo niti na misel kaj takega! Gedeon Splett je sklenil« da se po vrnitvi Bonaventore, poguforl e Čirom Smith om o tem novem dogodku, ki naj o niem zvedo tudi ostali tovariši. Morda bi prišli .nato do zaključka, da je treba natančno (preiskati vse dele otoka. , Tistega večera se ni pokazal ogenj na nepoznani obali in mala ladja se je celo noč zibala na odprtem morju pred vho-•dotn t zaliv. Ko so se na vzhodnem obzorja pokazali prvi šar&i jutranje -zarje, se je obrnil veter za dve tretiad in je postal ie šibke j-tL Ta okolnost je olajšala Pencroffu vhod v osko odprtino šaliva. Ob sedmih zjutraj je Bonavcntura pasirala ozki vhod v zaliv, krmeč bolj proti severnemu Čeljustnemu rtu ter plula po ožini med čudovito ieobli-•Čenimi lavnatimi ??? — Ta kos morja je krasno pristanišče, v kaierem bi me mogle vefcbati. cele eska-dre! — Posebno je značilno, je omenil inženir, da je nastal zaliv iz dveh tokov lave, ki so ju bržkone poznejši vulkanski izbruhi povečali. Zaliv je torej zavarovan od vseh strani in gotovo je tu -voda tudi ob najhuj&ib vetrovih mirna. — Gotovo, je pritrdil mornar, ker veter nima drugega vhoda kakor tisti ozki prehod med obenvt rtoma, poleg tega je severni rt nekoliko daljši od južnega ki zatorej zapira vetrovom vhod. Tu bi mogla Bonaventura leta in leta letati ne da bi vlekla za sidro. — Zaliv js sanjo prevelik, je rekel poročevalec. — Res je, gospod SpiletC je odvrnil mornar, morda je res prevelik za nafto ladjico; toda Se bo mornarica Zveze potrebovala zavarovano postajo v Tihem oceanu. tem gotovo ne bodo naišli boljše kakor V pristanišču. , —Nahajamo se v kitovein žrelu, je dejal Nab, namignivši na obliko zaliva. — Prav globoko v njegovejiu žrelu, je odgovoril Harbert, toda vrli Nab, morda se bojite, da bi se to Žrelo ne zaprlo? — Ne, gospod Harbert, to ne, je odvrnil Nab, toda to pristanišče mi ne ujgaja; itua peprijazno zunanjost! — To je res imenitno, je vzkliknil Pencroff, Nab sramoti moj zaliv, medtem ko ga mislkn jaz podariti Ameriki! — Ali je voda dovolj globoak? je vprašal inženir, ker če zadostuje globina za gredelj naše ladje, ni še rečeno, da zadostuje tudi za naše oklopnjače. — To moremo lahko zvedeti, je odgovoril Pencroff. Mornar je vzel dolgo vrv, obesil na en konec kos železa ter ga spustil v vodo. Vrv je bila dolga kakih petdeset čevljev, toda ni prišla do dna. — No, je dejal Pencroff, naše ladje naj kar pridejo, tu ne bodo nasedle na dno. — Res js, je dejal Cir Smith, ta zaliv je pravo brazjoo; če upoštevamo vulkanski izvor otoka, tedaj niso take globočine nič posebnega. — Zdelo bi se, kakor da so te kamenite stene navpično presekane, jaz pa sem uverjen, da ne bo Pencroff niti tik ob njih vznožju našel dna, pa če bi imel še šestkrat datjfto vrv. — To je vse prav, je rekel poročevalec, toda opoaoriti moram Pencroff a, nedostaje temu zalivu nekaj važnega. —Kal pa, gopod Spilett? — Kakšna usedlina, po kateri bi mogli priti, vnotranjost otoka. In resnično: visoke, strme stene lave niso nudile nikjer nikakega irkrcališča. Ves notranji obod zaliva je otMlajal nekakSen nepremostljiv trdnjavski zid, ki je zelo spominjal na norveške fjorde, Bonaventura, ki se j skoraj drsala ob visokih obrežnih stenah, ni našla niti ene kleči, na katero bi se mogli potmki izkrcati. Pencroff se je tolažil z mislijo, da bi se 'dale te stene v slučaju potrebe odpreti z razstreljevanjem; zdaj pa niso imeli kaj delati v zalivu, zato je obrnil ladjo k izhodu in okrog dveh popoldne je zajadral na odprto morje. — Hvala Bogu! je vzkliknil Nab olajšano. Videti je bilo, da se ni vrli Nab nič kaj udobno počutil med ogromnima čeljustima. Od Čeljustnega rta do ustja Hvale fo računali, da je kakih osem milj. Obrnili so torej v smer proti irranitni hiši in s polnimi jadri je plula Bonaventura v razdalji ene milje ob obrežju naprej. Namesto ogromnih skal, so imeli sedaj pred seboj raztresene sipine, v katerih so inženirja našli na tako čudovit način in: kjer je prebivalo na stotine morskih ptic. Okrog štirih je Pencroff zajadral v kanal med otočkom in otokom, a ob petih je spustil sidro Bonaventure v pesek obrežja Hvale. Tri dni so bili ^naseljenci odsotni od doma. Ayrton jih je pričakoval na obali in Jup jim je veselo pritekel nasproti. IV. «EDIMOST» Občutno je pomanjkanje slovenskih ru vzpenja vedno višjo in višje. Dne 26. mala 1916. Je načelnik glav- listov. Priporočamo obema papirnicama, da si v bodoče preskrbijo vsaj par izvodov. Tudi za to bi morala skrbeti «Commissione di Cura», kateri ne more biti vseeno, ali so stotine njenih slovenskih gostov zadovoljne ali ne. In Slovenci so dobri, gostje. Vsaj «Edi-nost» je v Italiji od državnih oblasti dovoljen časopis, glasilo italijanskih državljanov. Pomislek vsake narave je torej izključen, tem bolj, ker govori za to tudi čisto trgovsko stališče. Kjer dobi Slovenec svoj časopis, tam kupi tudi razglednice itd., počuti se bolj domačega in njegovo priznanje, ob povrnitvi na dom, bo gotovo dobra reklama za Gradež. Pohvalno bodi omenjena gostilna «A1-la Marina« v ulici «26 maggio». Pravcat kotiček za umetnike in poete, kjer ob presenetljivo nizkih cenah, ob naj-vljudnejši postrežbi izborno skrbijo za dobrobit tvojega še tako občutljivega želodca. in natakar Francesco! Mož je čisto- «ka obal se lahko ob vsakem času kosa 1 nega Štaba mornarice naročil % zaupno brzojavko glavnemu poveljniku angleškega vojnega brodovja admiralu Jelli-coe-u, naj mu stavi na razpolago kri-žarko, ki bi imela odpluti iz Scapa-Flowa v Arhangelsk. Admiral Jellicoe je določil v ta namen kri žarko «Hamp-shire», ki se je bila par dni prej udeležila pomorske bitke pri Jutlandu. Potovanje je bilo varovano v največji tajnosti; lord Kitchener se ni ukrcal direktno na križarko, temveč je prišel do nje na krovu nekega rušil ca. Poveljnik križarke je prejel načrt potovanja, po katerem bi se moral držati vzhodno od Orkneyskih otokov. Toda ker so na tej strani zapazili nemške podmornlke, je bil potni načrt v zadnjem trenotku iz-premenjen, (tako da bi «Hampshire» morala pluti zapadno od Orknevskih otokov, ker so smatrali pot v tej smeri za bolj varno pred minami in podmor-niki. Dne 5. junija 1916. ob 5. uri je «Hami>-shire» dvignila sidra in odplula v njo! Lepo posebnost, ki jo nudi, pa opazimo v prekrasnih palmovih, vrtovih pomešanih z drevesi oljk in iimon ter v nizkih malih poljib posejanih z divnimi nageljni svetovnoznane kvalitete. Ob ravni obali je posejan kup prekrasnih palač z zelenimi vrtovi palm, oljk in zimzelenega drevja, proti obronkom proven-salskih Alp padajočih in potapljajočih se v zeleno morje se dvigajo nadvse prijetni domovi denarnih mogotcev sveta in se ma^ lo po malo redčijo in zgubljajo na desno proti Cannesu in levo proti Monte Carlu mične vile sezidane kot domovi od dela in skrbi utrujenim ter počitka in miru željnim ljudem — te vile in palače tvor io evetovnoznano in božanstveno Nico. Niča je letovišče magnatov vecino»ma joogaiin Amerikancev in Angležev. In kakor so nam tam povedali veČina palač in vil je »njihova last. Medtem ko v hladnih severnih krajih obdaja •zunanjost prirode belina debelega snega, se tu izvoljeni srečniki kopajo v toplem morju, svežijo svoja trupla na gorkem solncu in kitijo svoje obleke iz finega sukna s prekrasno razcvet-limi nageljni. Ona je poleg Čuvenega Isto tako Je brez vsake podlage vest o protveznem posredovanju pri velevlast ih glede izpremembe cesarjevega bivališča. Bivši cesar je pri dobrem zdravju in se podaja redno vsak dan na izprehode v razne kraje v okolici Door-na; giblje se povsem svobodno, čeprav ga povsod spremljata dva policijska agenta. Ako bi hotel, bi Viljem Hohen-zollernski prav lahko zapustil Doorn in Nizozemsko, ker se nizozemska vlada ni zavezala napram nikomur, da bi mu preprečila odpotovanje. Pred par tedni se je bivši cesar podal na grič Montj Fernand, kake pol ure hoda od nemške meje; z griča se nudi krasen razgled na nemško ravnino. Vest o njegovem izletu je privabila na grič mnogo Nemcev iz obmejnih krajev. Njihovo srečanje s cesarjem je dalo povod živahnemu pozdravljanju in klicem «hoch». Prizor se je Viljemu tako dopadel, da je obljubil, da se bo zopet podal na grič Mont Fernand. Obljubil je tudi, da bo obvestil o izletu prijatelje, da mu bodo nemški monarhisti mogli pripraviti čim bolj hrupen sprejem. _V tfstn, dne 7. septembra laze. ' ■ II —M KRONE plačuj« vedno par cent. več kot drugt ALOJZIJ POOH, PlflZZO Gllllbllllll 2 »m prvo nadstropje Pazite as naslov! Pazita na naslov! Zdravnik (908) krven goriški Italijan in lomi precej iMonte Carla eno najbolj priljubije- spremstvu dveh rušilcev, ki sta se na dobro slovenščino. Duhovito ^postrez- nlil svetovnih letovišč predvsem zimskih, jP{fcdi• čredno viharnega morja morala, - ljiv. ga je sama vljudnost. Sicer pa; Zakaj? Odgovor ni težak, ako pomislimo, vrniti Celo križarka sama ie s težavo! BORZNA POROČILA. pozna osebno vse naše goriške m tr-jda nudi Niča bogatemu letoviščarju vse, rp7flla otromne valove Ob takem stmS- V Trstu, 6. septembra 1926. žaške predvojne in povojne veljake, !prav vse! Domače ljudstvo živi od tujcev rezala ogromne valove, on taJtem straš . . ' 1 .. celo v - anekdotah irun skuša ustreči z vsem udobnim in *em vremenu je bil sovražnikov napad Amsterdam 1075 Belgija 76,-Franc a ceio ^ — aneKGOtan. naiudobneteim Priroda na io ie obdarila prav malo verjeten. Malo pred 8. u^ro 79-^0, London 129, New York 26.50, Španija <;Signor Francesco siete un sirri pati- "ajuaoDnejoim. i-riroaa pa jo je onoarna v __ , im švim 5»n At^nP 31 TWiin ras. Ruka- ^ r '" izredno milini in ugodnim podnebjem. In Monte Carlo! Kdo ni 5e čul o Monte . j^i«, aima. amcuaj cu. m j^d, -1 Zagreb 47 25 cone...» «poveretto! oggi Le fa male mol to un gamba... toskanizirajo ž njim Idrčanke. In stari Francesco se klanja z vljudnim nasmehom na vse strani. Skromno prijazni kotiček «AlIa Marina« bodi priporočen našim ljudem, k;; kor tudi «Bar Quisisana» ob kopa,-liščnem drevoredu, «Bar Soortsman» v ulici P. Marina, kjer je vsak najvljud-nejše postrežen, tudi če govori slovenski. Koncem bodi omenjena prijazna epizoda v kopališču. V «sandolinu» (majhen čolnič za. dve osebi) sedi mlada, lepa mamica, z vsemi znaki in barvami polnokrvne, pristne Gorenjke, ter pnzi na približno petletnega živahno-ljubkega paglavca, iz katerega kar žubori klasično kranjsko-ljubljanskih besed. Okrog čolniča plava, v zelenkasti, okusni kopalni obleki približno dvanajstletna krasotica, pravcata potomka naših vil. Vsake pol minute doni klic iz svežih valov: ^Janezi al vicTš, kaku znam plavat'!« Samohvala dekletca ni prazen govor, ker šviga okrog čolna kot mlad delfin, da ii jaz Tržačan, doktor slavne tržaške plavalne akademije «Bagno Popolare Ciodin» pri Svetilniku — entuzijastično ploskam in da so mi radi male kranjske boginje še ljubši sveži valovi mojega Jadrana. Ahasver. Ivo Laslč : Od Uda d® Pariza Potopisne črtice. (Dalje; gl. «Edinost» od 31. VIII, 2. in 5. IX) Tudi Francozi kričijo pri govorjenju. še kako! Mahoma nas je za prvi moment čudna govorica vrgla pokonci. Ni nam b?-lo žal. Prekrasno jutro! Očarujoč pogled na tiho morsko gladino kopajočo se v zla-torumenih žarkih prvega jutranjega soln-ca ustavi naše prav «konjsko» zehanje in vlije zdravilne svežine v naše od guganja že skoro otrple ude; Toii sanjana, toli v mislih čudeča in toli zaželjena rivijera, francoska najlepša obal! Ne morem si kaj da se ne nekoliko zaustavim ob tem precej razvpitem in znanem imenu. Samo nekoliko pravim, saj več ne smem. Kajti vedno čujem, da v naši «Edinosti» nedostaja prostora, da sem predolg itd. Je-li res? Ne vem!? Bilo kakor bilo ob francoski rivijeri se želi vsakdo nekoliko odpočiti. In stari Pašič ve, kje ip 'eno! On ve, da mu ugoden in prijetni topel vetrič, pišoč s svetlozelene vode Li- u*-sitega morja, pomlaja njegove utrujene živce. In on čuti dobro hladno svežino zraka, ki veje sicer le redkokdaj iz sivih in snežnobelih Alp. Kaj je pravzaprav na tej rivijeri? Ali je res tako lepa in divna in prijetna? Kaj je pravzaprav? Mari se drznem pa rečem, da je mnogo, nekoliko premnogo bučeče reklame? Za onega, ki se je vozil tod, sodba ni težka. Za onega, ki je Še ni videl, pa pravim, da je kakor lepo spisana knjiga z manj lepo vsebino. Ne rečem, da ni lepa. Ne daj! Ali pravim, da bi se po prirodni lepoti niti ne mogla kosati z romantično dalmatinsko obaljo. Je kakor kaka moderna velemestna gospodična z napudra-nim licem, «bubikopfom» in pobarvanimi ustnicami,., torej- Še z dosti mikavno glavico, a manj mikavnim pa bolj privlačnim telescem... Ta primerjava mi je prišla ravno prav. Toliko glede splošnosti. Gl avna značilnost rivijere, ki ji daja sijaj lepote, pač leži v njeni kultiviranost^. Mesto za mestom se vrsti na okroglo dvesto kilometrov dolgi obali. Vsa leže tik ob morju in imajo prostran razgled na širno morsko gladino. Veliki in moderni hoteli, ki izpolnjujejo glavni del teh mest, so krasno in prijetno pribežališče za vse, ki so dobro preskrbljeni. Skoro v vsakem od teh mest se je vršila kaka povojna mednarodna konferenca. Znana je prekrasna Niča in znameniti Monte Carlo, ki sta najlepša med vsemi. In poznana sta še na italijanskem delu rivijere S. Remo in Bordighera, a na francoskem poleg mnogih drugih še Cannes, kjer se je tudi vršila znana konferenca. Ko smo pasirali Ventimiglia, obmejno francosko-italiiansko postajo, smo se vozili kako urico neprestano tik ob morju naravnost v Nico. Vožnja ob svetovnozna-ni rivijeri ne niidi najugodnejšega vtisa ali vsaj svoji znamenitosti primernega. Neprestani predori mnogo kvarijo moje že od gimnazijskih let fantastične predstave o tem delu zemeljske oble. Na mnogih krajih štrlijo v morje gorski obronki zadaj se dvigajočih Alp, ki jih ie bilo treba prevrtati. Sledi nato ali močvirnata kadunja ali malo obrastla goličav, ki se proti seve- iii jim skuša ustreči z vsem udobnim in nem vremenu je bil sovražnikov napad z izredno" mmmP?n°ugodnim podn^em* ^~zač~uii~na križanki^spl^jo,~kf ni | ^ ^Pr^a iT^t 0 037? DunaS to Carlo! Kdo ni še čul o Monte bila posebno silna; spredaj pred križar- ^ Jr £** wska mmaj osu, Carlu — znameniti igralnici, kjer stavijo ko se je zabliskalo, stolp dima je švignili *___i -evno stotine življenja sitih mogočniko* v zrak in ladja se je pričela potapljati. I Vofroodškodninske obveznice 68. ^tnf^S! ^rJll^L ** I Stroji so hkratu nehali delovati in vse -1 Ko sem vstopil v dvorano, sem osupnil od ,. x._ ___ „ _r . . . . ... — — bleska in sijaja. Palača je opremljena naj- |luCl so ugasnile. V 15 minutah m bilo luksurijoznejše, fraki in cilindri se ner- i ponosnega jeklenega velikana več; izvozno krenejo v njej sen» in tja. Sredi s^U ginil je v neizmernem morskem brez-roulette — priprava za igranje. Postavim dnu. deset frankov in blagajnik zavrli N- -— j Kmalu no eksploziji je lord Kitch-ner imel sreče. Zgubim jih, pa mi pade takoj i n„ n0ve^ni«ki mafit v snrm^vn Tloffilm za na. d al i rin imnip NK tn m ttia! ! prise* na pOVeijUlSKi HlOSt V SpremSiVU pogum za nadaljno igranje. Ni to za mel ...... x A , . ^ Sicer za igranje na večje svote je druga jštirih ča*tTnkov svojega Str ba. Tam je; dvorana, kamor «navadni» ljudje nimajo stal — kakor so izjavili preživeli—; vselej dostopa. Tam nam vzbuja zanima- hladnokrven in nepremičen kot kip. | nje premikajoča se stena, ki zakrije takoj Kaj se je potem zgodilo z njim, o tem ne ; m»»♦ ttn/tn lr rt a it i Mn « r» r» I m«-S Vi •«% v f v * i • %r * I mrtveca, ko se ustreli radi zaigranih milijonov. ve nibče ničesar povedati. Na razburkanem morju in v viharju so se vsi re- Brezplačno zdravi na domu v Bistrici (Kozl«k) vsč rev^e bistriškega okraja vsako sredo in soboto dopcldn^ od 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraf" vsak torek in petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. C cero v Postoj. (909) D8 IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike I ordinira v II. Bistrici štev. 122 ! vsak dan od 10-11 in od 3-4 v-------- Vodstvo ljubljanskega vzorčnega Veiesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926 I. Pokrajinsko razstavo pod imenom LJUBLJANA V JESENI Razstava obsega sledeče panoge: poljedelstvo, mlekarstvo, vrtnarstvo, čebelorejo, vinogradništvo, živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošno razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo iid. Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: 50% popust na jugoslovanskih železnicah. 30°o popust na italijanskih želznicah. — Lir 12 konzularni vizum. — Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisarju razstave Oglasni zavod G. Čehovin - Trst, \ iale XX Settembre 65, L - Telefon 33-17. NB. - Preskrbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija. K gornjemu znesku naj se doda še Lir 7 za poštne in režijske troške. 870 Monte Carlo leži na brdu obrnjenem pro- r f Zobozdrarn^k Monaco. Štirje stražniki v posebnih ur.|- narjev, ki so edini pr^?iveli kr tes-trofo.; j iormali tvorijo Častno stražo kneza, ki naV Poročilo angleškega admir&lata c ! eeluje svojemu odveč majhnemu «kralje- jgifinem dogodku ;?lasi: ' ,.Harar ? stvu» v palači na nizkem griču. Njegova i re'* je bila v popolnem yxdu. ko- sh? e j kneževina je samostojna .vendar ima to- lord Kitschener vkrcal nanio. Pot u n .- !; nfsma^koi Ju^SSfSi?]?^ « ^/M ski (cirkulirajo pa tudi italijanske lire),!ka ^ ^vozila na mfno 1kf J« p.>lr.*U ^ vojakov ni razen knezove garde, ljudstvo !nem9ki podmomJK T 75. Ni^če v^ H® mešano francosko-italijansko. Tu kakor v ■ kako je končal lord Kftchtner: r j* _ _ Niči izhajaš z italijanščino prav dobro; li vkrcal na rešilni *oln zli je ostal gg^aff^g Sff^giBMMMBlB pi^EMIl Dr. Sardoč D. crdlnlra v TRSTU V^ K E. Imbrinf 16,1. ftifl« 5. Od 9-12 in od 5-7 S88 fl Lepa prilika za tovarne i ali čevljarske zadruge Proda se najmodernejši stroj za Sevanje podplatov (Durchnalit), pripraven tudi za obrat z motorjem, ter stroj za zarozanjs podplatov, oba s pritiklinaini (šivanki itd.) Ker so cene jako ugodne, ne zamudite prilike. — Naslov pove upravništvo (917) BHHfl čim dalje proti Marsilji tem manje. V Mar-silji pa «o že redki, ki bi znali odgovoriti v italijanskem jeziku. V Monte Carlu se nahaja tudi najznamenitejši oceanografski muzej, ki slovi za največjega. Kakor Nico tako tudi Monte Carlo izpolnjujejo prekrasne palače in vile. Sploh je opaziti v teh krajih same vile, okoli katerih se dvigajo lepe in velike palme, tako da gledalec dobi pred seboj sliko kakega orijen-talnega mesta. Med temi vilami in hoteli se nahaja tudi ona g. Nikole Pašića nedaleč od igralnice. Monte Carlo ni daleč od Niče. Tramvaj, ki vozi vzdolž morskega obrežja skozi senco palm, rabi okroglo eno uro. Po tej poti smo se vrnili zopet v Nico. Niča in Monte Carlo v tem času ne po-kazujeta prevelikega Življenja. Tu pa tam je bilo opaziti kakega osamljenega leto-vižčarja, drugače samo domačini in mimoidoči isletniki. To pa zato, ker poletje ni sezona za vsemogoče obiskovalce rivijere, marveč zima, »pomlad in jesen. Poletje je prevroče in komodni ljudje si neradi parijo svoje kože in lica na solncu. Nizke imožne ladje, ki so v zadnjem hipu mecene v hotelih m trgovinah so nas prese- lnjali smer potovanj«, pluli brez nevar- neuie. z,a večerjo a>mo so pogodili za lo .. . a frankov, a cel nension stane 30 frankov I*«**! mimo Orknejrskih otokov, nO drži, ker je znano, da se bojne ladje pogrezajo globlje nego druge ladje. krovu, v oni temni, viharni aod...» , Tekom vojne so mal^ pisali o, smrti lorda Kitchenoria, ker je bilo ___ gjr^^ m ___ _ nimanje javnosti obrnjpno nr fe^Jr« ŠSfl SSSlO Toda pozneje je francoski admlmi De-1 _ ^ . m gony objavil v nekem pariškem :is*uj Ođ 12 dO 1 svoje mnenje o vzrokiii pogrM'i kri-j I® 5 dO 7 907 žarke «Hampahire» in razpraviire razmere v carski Rusiji, kjer je nemška špijonaža prodrla že v vsa ministrstva in celo na sam dvor, se je lord Kitchener odločil, da odpotuje v Rusijo, da bi tam spravil pokvarjeni aparat v red. Baje je sporazumno z angleškim kraljem nameraval zahtevati takojšnji odstop vojnega ministra Suhomlinova, ki je bil pozneje tudi obsojen; dalje je hotel doseči, da bi bil imenovan za di tega so mine, preko katerih so manjše ladje plule brez vsake škode, zelo nevarne za bojne ladje. Angleška poročila trde, da je bilo pokladanje min na tistem delu morja, kjer se je potopila «Hampshire», malo verjetna, ker da je tam vladala tema. Admiral Degony trdi, da na 59" severne širine ni prave teme. S temi izvajanji je hotel admiral Degony dokazati, da je lord Kitchener postal žrtev velike neprevidnosti. To dokazuje tudi knjiga «Ta jnost an»♦«♦♦♦♦»«♦»««.««»> | fzvrSuj« vsa tiskarska dela v najmodarnejam stilu kakor j I tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, j i črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem, j j Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. \ Ulica S. Francesco d'Assisi 20 am Mittag», ki je takoj odpotoval v vrhovnega poveljnika ruske vojske ve-1 Doorn, se je prepričal, da Je vest o ce-liki knez Nikolaj. Isarjevi bolezni popolnoma izmišljena. IZŠEL JE: Roman v treh delih MOC PRETEKLOSTI Spisala V. J. Krilanovska. Is ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 9*60 proti v naprej poslanemu znesku. • Roman je Izdala iz založila tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu* Via S. Francesco 20/I.t - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 57 In Žen. dobr. udruženje v Trstu. Nar. Knjigarna, Gorica, Carduccl 7. - Kraigher }osIp, Postojna. M1IHI................ ▼ •Hffaiaiae platnice (cena L IO*-) se dobi v knjigarni STOKA.