SL 112 Nbbi ittna i ^hU (lata aratt M U Prti) V Trstu, v 12. mala 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII bbtii. IzvuaM pomđdfrk. vsak dan •t 20. L AiUR Oerbsc. - Larfoik ttak mah cs mesec L 7.—, S mesec 2m leeceautvo nifrfeo 4 ttre vet . L — le cdo Me L ia '.^r-Jjsf " in uprave It 11« EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cenL — Oglasi se rafonsje v Brokostt ene kolone (72 mm.) - Oglasi trgovcev in obrtnikov wun po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1,—, oglasi denarnih zivodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, nsjmaaj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se polil j a jo nklfnCno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s* ftantilka Asifikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredntltva In uprsve I1-8& Ideje ostajajo in zmagujejo Dne 30. aprila se je dovršila 252, obletnica usmrtitve hrvatskih velikanov Petra Zrinjskega in Frana Krsta Frankopana v Dunajskem Novem mestu. Ob tej priliki oživlja «Istarska Riječ* zgodovinske reminiscence, ki dajejo vsem zatiranim* pouka in todaifce. V dobi poslednjih Zrinjskih in Frank o-panov so bili Jugosloveni le še « ostanki ostankov*. Velik del Jugoslovenov je bil izginil v bojih s Turki. Toda ravno tedaj se je v njih še močneje nego dio- tedaj vzbudila težnja po svobodi in samolast-nosii. To hrepenenje je našlo svojega predstavnika v prvi vrsti v Petru Zrinj-skem. V sedemnajstem stoletju je imela Avstrija še svoj eraison, d'etre»: opravfčbo in razlog obstanka. Evropa jo je smatrala za glavni obrambni nasip proti turškim navalom. Toda, habsburška monarhija je druga če razumela Avstrijo. Zanjo je bila ta država že tedaj sprednja straža za prodiranje nemštva na Balkan. Peter Zrinjski se je prepričal ob vsakem koraku, da dunajska vlada stremi po pod jarmi jen ju in iztrebljenju Hrvatov. Po hrvatskih selih in mestih so gospodovali nemški častniki in vojaki, ki so zasramovali domače ljudi. Dunajski mogotci so gazili ustavne hrvatske pravice- Ne cesar ne njegovi svetovalci niso držali dane besede. Zalo se je v tedanji fevdalni Hrvatski porodilo veliko nezadovoljstvo, ki je došlo Scu viška po sramotnem miru 1. 1664. Nemci so bili pri Jugoslovenih celo bolj obsovraženi nego Turki sami. To je označil Peter Zrinjski s svojim znanim stihom: « Veruj Nimcu, da znaš, kako suncu zirnru«. Ne zaupaj Nemcu, kakor ne zimskemu solncu! 7 Po dolgem obotavljanju je v Zrinjskem in Frankopanu dozorela ideja, da Avstrija mora propasti) in da se Hrvati morajo ločili od habsburške dinastije. Vsled tega sta se obrnila do inozemstva za pomoč, da bi mogla napasti nasledstvene kraljevine in dežele z namenom, da se Hrvatska proglasi potem za samostalno' in neodvisno državo. Ko so Nemci doznali za to* so hitro povabili Zrinjskega in Frankopana na — prijateljski razgovor m so ju obsodili na smrt. Dne 30. aprifa 1671. jima je krvnik odsekal glavo...! To bi bila zgodovina; borbe in pogube obeh hrvatskih velikanov za veliko idejo narodbe svobode- Dunaj pa je razumel, da je borba Zrinjskega m Frankopana v resnici ustaja Hrvatske in hrvatskega plemena. Zato je takoj po njuni smrti suspendiral ustavo in dolgo časa ni hotel imenovati bana. Dvor je ^r^tel s tem kaznovati Hrvate, vedoč, da se niso samo fevdalni velikaši spuntali proti absolutističnemu vladarju, marveč predstavniki hrvatskega plemena proti vladarju, ki je bil nosilec habsburške ideje. Junaka sta padla in poginila tragično; ideja pa je ostala! Preko vse hrvatske zgodovine se vleče kot rdeča nit misel na narodno svobodo: «Liberi sumus, non mancipia» — svobodni smo, a ne sužnji-! Zrinjskemu in Frankopanu se ni posrečilo, da bi uresničila ideale svojega plemena. Zato pa sta mu dala zgled idealizma,, požrtvovalnosti in ljubezni do domovine. Ravno njuna tragična smrt je bila> s vitel trenutek v habsburškem suženjstvu. Danes pa? vidimo, da je to. kar nista mogla dtoseči ona dva, izvršila svetovna vojna, ki jo je v prvi vrsti izzval isti Dunaj, ki je hotel podjarmiti Jugoslo-vene. Zadela ga je strašna, a zaslužena kazen božje pravice. To je osveta mrtvih Zrinjskega in Frankopana nad živimi Habsburžani. Njuno ime je postalo simbol borbe ptroti vsem tlačrteljem malih narodov. Njuna misel je zmagala. V imenu te misli je prišel jugoslovenski narodi do ujedinjenja in osvoboditve. Zmaga te misli je priča, kako vse, kar žhri in se razvija, ima v sebi necdklonljivo stremljenje po svobodi. V vsakem posameznem in družabnem organizmu je mtržnja proti robstvu m ljubezen tfo svobode najidealnejše in naj-plemeiiitejše svojstvo- Zgodovina večsto-letnega suženjstva Jugoslovenov in njih končna osvoboditev iz habsburškega jarma nam govoritai, da morejo pač padati poedioi borci velikih idej, da umirajo tudi oeli deli narodov, da pa ideje ostajajo in zmagujejo! Italija Predvideva se mirna otvoriteo parlamenta Vlada in stranke RIM, 11. Včeraj zvečer je bil pribit v poslanski zbornici dnevni red razprav zasedanja, ld se otvori 16- t. m. Dnevni red Se zelo enostaven: carinske tarife in trgovinska pogodba z Nikaraguo. Vlada po tem takem ne predloži še v tem zasednju načrta o preuredbi zakonikov. Predvideva se popolnoma mirna otvoritev, ki ne prinese ne vladi ne javnosti nrkakiii presenečenj. Tega prepričanja ne mora omajati niti dejstvo, da se med sociaj-listi fn p opol ar i slišijo tu pa tam namjeravanja na možnost kake «obstrukcije». Na drugi strani pa bodo nastopili v sedanjem zasedanju razni vodilni poslanci z važnimi političnimi govori in izjavami, ker bo vlada predložila v začetku zasedanja začasni proračun za 1923 - 24. Zraven tega bo podal ministrski predsednik, kakor že javljeno. izjave o notranjem in mednarodnem političnem položaju, kar bo tudi dalo mnogim poslancem priliko, da se priglasijo1 k besedi. Najvažnejši pojav v sedanjem parlamentarnem položaju je dejstvo, da se je začel Mussolini očitno nagibati k liberalcem in demokratom, v čemer se tudi očituje napetost, ki je nastala med fašizmom in perpo-iari kot posledica sklepov turinskega občnega zbora. Včeraj predpoldne je imela skupina demokratičnih socialcev sestanek, na katerem je razpravljala o političnem položaju spričo predstojeće otvoritve zbornice. Končnoveljavni sklepi bodo storjeni na prihodnjih sejah, vendar pa je bil na sestanku enoglasno odobren odgovor, ki ga je dal Mussolini na spomenico pcssl. Di Cesaar6-a. pri čemer je prevladovalo mnenje, da mora skupina pedpirati vlado z vsemi sredstvi. Te dni je završilo sodstvo socialistične maksimalistične stranke svoje seje, ki so bile posvečene proučevanju političnega peložajr. Bila je sprejeta resolucija, v kateri se naglasa, da se je fašist o vska vlada pokazala — kakor vse druge meščanske via-de — za nesposobno, da bi rešila velika socirina in mednarodna vprašanja in se vsled tega poziva proletariat, naj se trdno in vestno oklene dosedanjih metod v borbi, t. j. razrednega boja- Prihodnje dni se sestane tudi socialistična parlamentarna skupina. Te dni se je v parlamentarnih krogih p ono vi vo govorilo o zakonskem načrtu, s katerim bi se uredilo vprašanje nadomestit v 3 proslancev, ki so umrli ali odstopili. Načrt tozadevnega zakona izhaja — tako se je naglaialo — nz poslanskih krogov in vsebuje določbo, da se morajo umrli in odstopivši poslanci nadomestiti z novimi tudi po preteku enega leta po izvolitvi zbornice- Zdr pa se gotovo, da' je sedaj ta pobuda popolnoma zaspala in da se to vprašanje nikakor ne smatra za nujno Da J'e prevladalo to naziranje, je precej razum-ji v o, ako pomislimo, da znaša število praz-aiih poslanskih mest ie 11, medtem ko je |)ilo v prejšnji zakonodajni dobi mnogo I večje. Zraven tega se smatra, da je to vprašanje v tesni zvezi z vprašanjem prre-uredbe volilnega reda-. Vsled; tega in ker se to zadnje vprašanje ne nahaja medi točkami dnevnega reda, ta zadeva za sedaj ne prihaja v pošte v in bo končno rešena še le v prihodnji zakonodajni dobi. Jutrišnji govor finančnega ministf« v Milanu RIM, 11. Danes opoldne je minister De Štefani predložil Mussoliniju govor, ki ga bo držal jutri v gledališču «Scaia» v Milanu in za katerega vlada tako živo zanimanje v italijanskih in inozemskih finančnih krogih. Ministrski predsednik je izrazil De Stefaniju svoje popolno zadoščenje nad tem govorom!. Jutri bo De Štefani predložil kralju ta govor. Preiskava o nesreči na torpedolovki «Bassu£» TARANTO, 11. Vse mesto se nahaja še vedno pod dojmom velike nesreče na torpedolovki «Bassini», ki se je dogodila pri razkladanju streliva. Število žrtev je poskočilo na 12, ker so nekateri težko ranjeni mornarji podlegli ranam. Eksplozija je bila tako močna, da se je razpočila tudi zaloga nafte. Nafta je vsled tega vdrla v skladišče streliva, kjer so delali mornarji, taiko da so se vsi zastrupili z njenimi plina. Širjenje požara. in vse nadaljne nesreče, ki bi bile lahko nastale, je preprečilo ostalo moštvo, kateremu so prišle na pomoč tudi posadke drugih vojnih ladij. Pristaniško poveljstvo je odredilo strogo preiskavo, ki ji je namen, da ugotovi pravi vzrok eksplozije. Sožalje angleškega kralja radi nesreče na torpedolovki «Bassani» RIM, 11. Angleški kralj je izrazil podom svojega prvega pobočnika sožalje mornariškemu ministru radi nesreče na torpedolovki «Bassini». Angleški kralj in kraljica v okolici Rima RIM, 11. Davi ob 10. sta se angleški kralj in kraljica s spremstvom odpeljala v Tivoli. V parku vile D'Este je bila pripravljena južina. Protifašistovake demonstracije v Messini RIM, 11. Iz Messine poročajo, da je gruča demonstrantov včeraj krožila po glavnih ulicah ter vzklikala Italiji, monarhiji in svobodi. Demonstranti so se podali tudi pred prefekturo, kjer so z raznimi klici izrazili svoje nasprotstvo napram fašizmu. Na raznih točkah mesta je prišlo do incidentov, en fašist je bil baje ranjen. Aretiran je bil poslanec PeUegrino. Fašistovska milica vse pokrajine se bo sestala v Messini. V mestu vlada veliko vznemirjenje. Karabinerji prišla ponj, ko se je ravno odpravljal v cerkev k poroki NEAPELJ, 11. Včeraj se je imela vršiti poroka mehanika Mirokli-ja, doma iz Pe-rugie. z neko Quintilli. Poroka je bila v zadnjem hipu preprečena vsled ne predvidevane ga dogodka, o katerem se v mestu mnogo razpravlja, Miroldi je delal kot mehanik v neki avto. mobilski garaži. Gospodami so ga ceniti, ker je bil zelo sposoben delavec. te v Perugi se je bil zaljubil v neko OuintiHf, hčerko precej bogatih trgovcev. Ko se jje Miroldi preselil v tteapelj, je šla Ouintilh ž njim m tam sta začela resne priprave za poroko. Kakor rečeno je bila poroka določena za včerajšnji ob 12. uri Ženin in nevesta sta se ravno odpravljala v občinski urad, kjer se je snela izvršiti civilna poroka, kar sta se nenadoma pojavila dva kara-binerja. Miroldi-ja sta pozvala, naj gre z njima na kvesturo. Ženina je tai nepričakovani obisk tako silno pretresel, da so se mu živci silno razburili in je postal kot blazen-Karabinerja pa sta sporočila nevesti, da je bil njen ženin obsojen-ored enim letom na eno leto ječe radi ta-tvuie in da ima kazen še le prestati. Neveste se je polotila pri tej novici silna žalost, tako da se je smilila tudi uradnikom na kvesturi, ki so vsled tega dovolili, da se je poroka izvršila danes predpoldne-Takoj po poroki pa je bil nov oporočenec odveden v ječo, da prestane svojo kazen. Jugoslavija Razveljavijenje demokratskih list v dveh okrožjih BELGRAD, 11. Verifikacrjski odbor je včeraj končal svoje delo. Večina je razveljavila demokratsko listo za Črno goro, katere nosilec je bil dr. Božo Vukotič, predsednik kasači jskega sodišča v Podgo-rici. S tem izgubita mandate posl- Vukotič in Todor Božovič. Razveljavila je tudi demokratsko listo v timoškem okrožju, katere nosilec je bil dr. Mijovič, nekt&nji pomočnik notranjega ministra-, češ da je Mijovič «policijski uradnik*. Pritožbi drja. Ri-barja, kil ni dobil od predsednika glavnega volilnega odbora poslanskega punomočja, češ da nima končnika., se ni ugodilo. Večina je bila mnenja, da se najj' ib vprašanje razpravlja takrat, kadar se bo reševalo vprašanje Radićevih poslancev, ki tudi niso predložili pooblastil. Za referenta v plenumu sta izvoljena posl. Kostič in Kojič (rad ), manjšinski referent je posl. Markovič (dem.). V demokratskih krogih vlada veliko ogorčenje. Solunsko vprašanje končno *ešeno — Del pristanišča pride T jugoslavensko upravo BELGRAD, 10. Nocoj ob pol 19. uri sta dospela iz Aten grški minister zunanjih poslov Aleksandri« in jugoslovenski poslanik v Atenah Balugdžič. Zvečer ob 21- uri f& prišel Aleksandris v spremstvu grškega poslanika v ministrstvo zunanjih del. Po kratki konferenci z dir. Ninčičem m Balug-džičem je bila podpisana konvencija o svobodni coni v solunskem pristanišču. Konvencijo sta. podpisala z jugoslovenske strani dr. Ninčič m Balugdžič, z grške pa Aleksandris in Maurudis, Ozemlje svobodne cone ostane tudi dalje pod suverenostjo Grčije, a se odstopi upravo kraljevim SHS. Piredstavstelj grške suverenosti za celo solunsko pristanišče bo grški komandant pristanišča, ki ima čin »dmirala in ki je edini odi grških oblasti kompetentan za sodelovanje pri reševanju javnopravnih sporov tudi v svobodni coni. Nobeden drugi predstavnik grških oblasti, vojaških ali civilnih, se nima pravice vmešavati v spore v svobodni coni. Vse spori se rešujejo na ozemlju cone in po jugoslo^ venskih zakonih. Svobodna cona stoji pod upravo jugoslovenskega civilnega komisarja vladnega predstavnika, in na njej veljajo zakoni, ki veljajo na ozemlju kraljevine SHS. Svobodna cona obsega tudi takozvane francoske keje, ki so najbolj pripravni za pristajanje velikih trgovskih ladij. Na ta način se jugosiovenska cona znatno poveča in dobi tudi skladišča, ki se nahajajo na francoskih kejlh- Uradniško vprašanje BELGRAD, 10. Ministrski svet je na nocojšnji seji razpravljal o redukciji uradni-štva. Sklenjeno je bilo, da se uradništvo reducira za 10 odstotkov. Vsota, kt se bi pri tem prihranila in ki znaša 100 miljonov Din., naj bi se uporabila za povišanje dravinjskih doklad! državnim nameščencem. Sklepa o tem še ni. Glede profesorjev, ki pretijo s stavko, je vlada baje pripravljena pristati na naknadne kredite, iz katerih bi se deloma ustreglo zahtevam profesorjev. Rušila Patrijarh Tihon rešen PARIZ, 11. Patrijarh Tihon, kateremu je bilo na zadnjem cerkvenem zboru odvzeto dostojanstvo patrijarha, bo obsojen na smrt, a potem pomiloščen m izgnan iz Rusije, ; __• • Francifa Angleško - italijanski predlogi z« ifešitev vprašanja odđmrfni« — Rim in London za ikHfttj* nore konference PARIZ, 11. Za dane« se pričakuje, da bosta predložena angleški in italijanski odgovor na nemiko noto. Vesti iz verodostojnih virov pravijo, da boste Anglija in Italija predlagali sklicanje mednarodne konference, kar pa nikakor m po godu pariški vladi. Tako piše «Petit Pairisien» in nadaljuje: «Zdi se, da ste se Anglija in Italija dogovorili za nasvet Nemčiji za sklicanje nove mednarodne konference, kamor bi bil* povabljena tudi Amerika. Tu se bi torej reševalo odškodninsko vprašanje in položaj v Poruhrju. Ta načrt pa bo izzval odločen odpor Francije in Belgije, vsaj dokler bo Nemčija vztrajala v pasivni rezistenci in zahtevala izpraznitev ruhrske kotline predi plačan jem odškodnin. Francija in Belgija ste že izjavili, da je izpolnitev baš teh dveh pogojev predpostavka za vsaka nadaljna pogajanja z Nemčijo, ki bo morala predložiti nove in zadosti resne ponudbe, ki bodk> lahko služile kot izhodišče za nove razprave. Orkan v Franciji PARIZ, 11. Na obali Oceana je strašanski orkan porušil celo francosko pokrajino. Približno 10 občin v okolici Fourgeresa je bilo popolnoma porušenih, mesto Dom-front je na vseh krajih poškodovano. Toča, koje zrnje je imelo tudi po 700 gr. teže, je uničila vsa polja v polumeru 10 km. Na Cherbourg se je usula vodna trpmiba ter poplavila predmestja. Škoda je ogromna. Nemiiia Po proglasitvi razsodbe v Werdenu BERLIN, 11. Wolfova agencija poroča, das je došlo upravi Kruppovih delavnic veltko število protestnih brzojavk radi krute razsodbe v werdenskem procesu. Svet delavcev in uradnikov je izrekel obsojencem, svojo popolno solidarnost ter pozval delavce vsega sveta, da dajo svojo moralno pomoč trpečemu prebivalstvu v Poruhrju, izjavljajoč, da ne bo odnehal v tem boju za svete pravice svobode dela. Stavka delavcev v Essenu radi wetdenske razsodbe ESSEN, 11. Občinski uradniki in delavci v Essenu stavkajo danes od 11, ure do 19. v znak protesta proti .razsodbi v Kruppo-vem procesu v Werdenu. Med stavko ne vozijo tramvaji. Nove stroge razsodbe v rchiški kotlini BERLIN, 11. Wolfova agencija poroča iz Diisseldorfa, da je tamošnje francosko vojalško sodišče včeraj izreklo štiri krute razsodbe proti osebam, obtoženim radi špijonaže in sabotaže. Ena se glasi na smrtno kazen, dve na prisilna dela od 15 in 20 let in če tria na 10 let zapora- itonferanca v Laissansii Turška zavlačevanja razprav na lausatmski konierenci LAUSANNE, 11. Včeraj so načelniki zavezniških delegacij opozorili v pismu Izmeta pašo na strašne razmere, v katerih živijo grški ujetniki v Turčiji, roteč ga. da bi v imenu človečansiva hotel takoj udejstviti oni člen načrta za mirovno pogodbo, ki urejuje izmenjavo vojnih ujetnikov in civilnih talcev. Na seji gospodarskega odseka je načelnik italijanske delegacije Mon-tagna pozval izvedence, da najhitreje rešu- jejo zadeve, ki so jim dane v proučevanje ter opozoril zastopnike Turčije, da bi pospeševali potek razprav in tako omogočili naglo reševanje vprašanj, ki so na dnevnem redu. Nato so bile sprejete skoro vse točke trgovskega dogovora, razen nekaterih, kjer pa gre več za obliko, kakor za stvar. Pri razpravi o pomorski plovb s na turški obali se je vnela burna debata, ker so Turki zahtevali, da se tozadevna prava inozemcev takoj ukinejo, medtem ko jih zavezniki želijo obraniti še za dobo 5 let, Vsled odpora turških delegatov je tudi to vprašanje ostalo nerešeno. Popoldne je general Pelle obiskal zastopnika Italije Montagno. Temu sestanku pripisujejo krogi konference velik pomen z ozirom na ruhrsko vprašanje. Ruski delegat Vorovski umorjen LAUSANNE, 11. Sinoči ob 21.30, ko je ruski zastopnik na lausannski konferenci Vorovski kosil v hotelu Cecil z dvema svojima tovarišema, se mu je približal nek mladenič, ki je izstrelil proti njemu 6 strelov iz revolverja. Vorovski sam se je zgrudil, zadet v glavo, mrtev 11a tla, medtem ko je bil od njegove druibe težko ranjen tajnik Haren/z. Vsa tragedija s«e je izvršila tako naglo, da ni utegnil nihče izmed navzočih gestev priskočita napadenemu na pomoč. Policijski agenti so na telefoničen poziv vdrli kmalu na to v hotel ter aretirali morilca, ki se je legitimiral za Aleksandra Corradija, rojenega v Petrogradu 18%. leta. Preiskovalnemu sodniku je izjavil, da se je hotel maščevati radi preganjanj, ki s>o jih morali utrpeti njegovi sorodniki v Rusiji pod boljševičko vladavino. Najbrže ne gre za političen zločin, ampak le za osebno maščevanje. t * * * Inž. Vaclav Vorovski je imel približno 50 let. Po dokončanih študijah je slepil v službo pri upravi ruskih železnic, a je bil radi svojih socialističnih naziranj preganjan pod carističnim režimom ter obsojen v prisilno delo v Sibiriji. Po prestani kazni je zapustil Rusijo ter bil deij časa v službi pri berlinski tvrdki Siemens - Schuckert, kjer je spoznal Krasina ter postal njegov najboljši prijatelj. Po revoluciji se je Vorovski povrnil domov, bil od tu poslan v Stockholmi kot .ruski zastopnik. Iz zdravstvenih ozirov ga je sovjetska vlada v enaki lastnosti poslala v Rim. Tu je imel v prvih časih velike sitnosti, ker se ga je smatralo1 za boljševiške£a propagandista. A Vorovski je kmalu dokazal, da se hoče držati v okviru svojega službenega delokroga. Splošne visoke naobrazbe in izredno fin v občevanju z ljudmi se je kmalu uvedel v prve salone rimske aristo1-kracije. Njegova vstrajnost in dobra volja ste pripomogli, ako je bil kljub vsem številčnim težavam sklenjen italijansko - ruski dogovor- DNEM Brezdušni cbrekovalci. K besedam, ki sjno jih pod e za Trst, Sežano in Istro. Vsi m točno ob Otelio;, trode^anka, in burka -VedeMed 9. uri dopoldne pri Sv. Jakobu, konsumrvo dru- odmori svira salonski orkester iz Sežane. Po Uve l — Pevovodja. j predstavi ples s šaljivo pošto in prosto za- MDP Sv Jakob ima danes ob ^ redni i ^ putene zabave ne zamudite te testa nek s predavanje«. Prosijo se člani da, ^ pHiike^ in pribit** v našo sredo v * in P^ostevrlno udele^o. ^^^ med naše pri- S perino društvo: * A drža« priredi na progi proslo {juchitvo, da se bomo skupno bratski za-40 km vzpedbujevatno dirko. Vpisovanje pridavali. _ Jutri val v Koprivo. — Začetek h odbornikih pismeno pa pri gosp. Zerjal točno ^ popoldne. Drago, GuardielJa 801. Vpisnina znaša Lir. 3. Odbor. ___ Iz trlaiksga življeitia Vesti * GorHkesa Mussolini na Goriškem. Giornale di U dine» , poroča, da je dobil iz Rima zanesljive iafor-Usodaa neprevidnost hčerke železniškega j maci je, glasom katerih se potrjuje vest, da se čuvaja. Na železniški progi med Sv. Andrejem Mussclini osebno udeleži slavnosti dne 24. In Rccokrro se je pred sinoćnjim pripetila težka nesreča. \ bližini ulice Navali se namreč nahaja ob železniški progi hišica železniškega Čuvaja Rassmanna, v kateri stanujeta poleg njega tudi njegova žena in 17-letna hčerka oorotUm, maja. Slavnosti se udeležijo skoraj vsi člani vlade m baje tudi kralja Sicer zveni nekam čudno ta vest, kajti po drugi strani pišejo listi, da bodeta istega dne neki Marija. Pred amacnjira je sla dekbca na «;! kralj in ministrski predsednik navzoča na prehod z neko svojo prijateljico. Okoli 22.o0 j siavĐosti v Speciji ^ je vračata sama zopet domov; da bi prej; ~ __u...^ ^ osebnega le Zapuščinska obravnava po pok. goriški de- pre teklo soboto v uradnih pro-prejšnjega deželnega odbora v Gorici. ptab kakih 100 korakov dalje, domača hišica' Razpravljal in sklepali so o^ prehodu raznih Ni še bila prišla na drugo stran, ko je prihnt- služb« katere je prej opravljala pokojmea, na dediče. Glecfe premoženja pokojnice so sklenili, da naj se predvsem sestavi inventar in cenitev in šele potem se pristopi k delitvi. mel z veliko naglico vlak in predno se je deklica utegnila umakniti na stran, jo je z vso silo zadela lokomotiva; vsled sunka je deklica zletela v jarek ob progi ter obležala nezavest- Likvidacija goriške dežele gre h koncu, te na radi številnih U-žkih peškodb, ki jih. je za- i dni so odslovili nekoliko uradnikov in najbrže 'dobila pri padcu. Ležala je kakih 7 ur v jarku, bodo kmalu odpuščeni šc ostali, radi velike izgube krvi je tako onemogla, da; V vaaovib Soče. V nedeljo zjutraj je našel se ni mogla na noben način privleči do doma. [ čuvaj tvornicc v Straščah v odtoku Soče utop- — Včeraj zjutraj okoii 4ili se je po progi podajal aa dele železničar Dominik Donsiai, stanujoč v ulici S. Marco št 33. Ta je našel deklico ležečo v krvi v jarku; tekel je v čuvaje v o hišo in obvestil o dogodku domače, nato je. hitel v bližnjo plinarno, odkoder je tclefoniČnim potom poklical na kraj nesreče zdravnika rešilne posiajc. Kmalu potem je ta prihitel na označeno mesto, kjer je podal Rassmannovi prvo pcmoč; ugotovil je, da je deklica dobila hude poškodbe po vsem telesu; /lomila si je namreč spednjo čelj-ust, si izvirala desno ključnico in imela je veliko rano pod levo pazduho. Zdravnik je uvidel, da je njeno stanje radi velike izgube krvj zelo nevarno, zato jo je dal nemudoma prepeMati v mestno bolnišnico. Paskušen samomor. Včeraj zjutraj je neka Marija Consolo, stara 20 let, stanujoča v ulici Gaiteri št. 10, izpila v javnem vrtu na trgu Liberta nekoliko jodove tinkture. Tam mimoidoči mesini stražnik je 6lišal stokanje za-strupljcnke; poklical je na lice mesta zdravnika rešilne postave, ki je mladenki izpral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je nevarno. Deklica je povedala, da si je hotela vzeti Ijenca. Mrtvec je imel pri sebi uro, 300 lir in delavsko knjižnico na ime Bučič Peter iz Kanala. Gre najbrže za samomor. Nesrečen padec. 30-letni Emil Papež, zaposlen pri stavbeni zadrugi Gzerun, je padel z tovornega automobila, ki je prevažal tramovje. Po nesrečnem naključju je padel v istem trenutku na njegovo glavo še težak tram iz avtomobila. Odpeljali so ga v brezupnem stanju V goriško bolnišnico. Prepovedane prireditve. V nedeljo sta bili prepovedani, odnosno nista bili dovoljeni kar dve prireditvi v goriški okolici. V Podgori se je imela vršiti pevska prireditev, v Vrtojbi pa prireditev podružnice * Splošnega ženskega društva v Gorici*, ponavljati so hoteli otroško igro -škrati*. Pač pa je bil dovoljen in se je vršil v nedeljo ples pri gostilničarju Vugi v Vrtojbi. Tako se pospešuje kultura med slovenskim ljudstvom! Godbeni Krožek v Gorici priredi v nedeljo dne 13. maja krasno igro «MaU Parižan«. Na Ueklica » poveuaia aa si je .^ v«u sporCdu bo tudi skicpiikon — med odmori živVjenje radi nesrečnih druzi^h razmer- , P ^odbenI Krožek. K predstavi, ki je žela Težka nesreča ovc^ge pastva. Jj^'JT toliko pohvale, je vabljeno občinstvo, a poseb-pripelsalj v mestno bolnišnico 10-letnega pa-, pa ^olska mIadina goriška in okoličanska. s brčka Kada Rebulo, stanujocega v vasi Gor- ? naT3ravjtc veselje otrokom m razvese-jaroko na Krasu. Deček |e imel levo roko od-;,., \ J?- . . ______-u______a trgano za zapestjem in razne poškodbe na ; desni roki. Ženska, ki ga je spremljala, ie po- \ vedala, da je deček pri čuvanju ovc na paši! sedel na kamen, ki Se je naenkrat odtrgal ter lite se tudi vi ž njimi! Ne zamudite lepe pred- stave! Začetek ob 3, uri popoldne v Trgov- •grsk« uum • - « avstrijska kren* čeikoslovafin kron« dinarji « « • « # , tej! •*••••!( marke • doivii ... francoski franki švicarski franki angleški fanti Cosntldi • • • • Pclmatla. . • • Gtfolitnleh • « Litera TrtesUaa • Llsyd • • • • • Lu sin« . • . • Martlnolicfe . . . Oceani« . • . • Pieinuda • « • • Tilpcovkh • . . Ampelea . • • • Cement DaJmatia Ceneni Spalato . • • 1 * • 1 • » • • • 1923. 0.46 0.0885 0.03 «t?i0.— 61.80 21.60.— 2 i.9») 9.75.«- 10.25 <>.052» 0.0560 20.70 20.80 186 75.-1*1.25 t « 1 371.—.—175.— s c t 96.75.— SHib — Tečag: Trst, 11. maja 1923. •*«••••••• .j 29 . 1375 • 416 • 1405 . 755 . 141 . 129 • 585 . 279 . 500 . 333 . 271 • • • • • • • • • • • • • • • Mali oglasi •c računajo po 39 Kot, pristojbina L 2.—. Debel« črka 40 atol. beseda. — NajmanHa pairtnjhlaa L 4.—. Kdor itte aksžbo, plača polovično cca» TRGOVINA s porcelanom in kuhinjsko posodo, eventtseino tudi brez inventarja se ugodno proda na zelo prometnem kraju v predmestju. Naalov pri upravmšrtvu. 660 cije po 661 EGIPTOVSKI profesor graioiogi>'e pove karakter, preteklost in bodočnost. Trst — Via Geppa 10 _658 ZGUBIL se je med Lipico, Sežano in Opčinami zavitek z rumeno volno in zvezkom. Najditelj je naprošets, da prinese proti nagradi v gostilno Mičel na Opčinah. 659 POSTELJE, cbiffoniers 220, nočne omarice 50, umivalniki 220, vzmeti, žimnice, popolna solidna soba 900.— Fonderia 3. 643 POZOR! Krone, korala, zlato, platin Is robov-je po najviših ceaah plačuje edini groaisi Beileli Vita, via M&dotmina 10, L 32 PREPARATE za olepšale kode, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barva za lase ima lekarna v II. Bistrici. 29/4 ZLAT, srebrn in papirnat. denar se kupuje in prodaja po zmernih ceaah. Menjalnica v*a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 SREBRO, zlato in briljante plača ve« kot drugi Pertot, via S. Francesco 15. II. 45 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares St. 6, I. 44 ske:n domu. GOBASTO BLAGO zavzema prvo mesto v seziji. Dobiva se v vseh barvah. Gobasto Maso, Gobasto Maso, Gobasto blago, Gobasto blago, Gobasto blato, Gobasto blago, Gobasto blago, Gobasto blaso, Gobasto blaio, Gobasto blaso, bombažasto, enobarvno .... bombažasto, dvojna visokost, enobarvno crčpe, enobarvno, fina vrsta . .. . bombažasto, črtano, sotklamna cena . . bombažasto, črtano, Bajadere . . . . barve fantazija, zadnja novost . . . bombažasto, a jour, dvojna visokost fantazija, dvojna visokost .... svileno, zadnja moda, barve fant. . svileno v vseh barvah ..... 1». .15. „1J. „ 11. „ 12. .16. „ 20. „ 21. tj Z?«* 12 »t CtntUIILII Tel. 10-08 taV.Uii.t6 Tel. 24-24 se zavalil po gričku navzdol in pri tem zadel. Književnost In umetnost mt ročr.o granato, ki ie ležala skrita v travi; | . .. . nevarno orožje je razpočilo in drobci so; Ljublfanski Zvem prmasa v svoji apr.lovi dečka poškodovali na ,^ori opisani način. j številki' sledečo vsebino: btankc V-urnik: Malega ranjenca so sprejeli v kirurgični cd- j Po z-^cdiovinski razstavi slovenskega sli-delek. ! kanstva. Marija Kmetova: V metežu. (Dalje Prcsi-Seljska zjutraj ie ostala njegova soba zaprta in moža 1 nedelja. — Kot vetrec. _ DekJjčja žalost. našem mestu in vsako jutro j* redno odhajad j _ XJr tinkture, po službenm opravilih iz sve^e sobe. Vcerajr ' ' ni bilo. kljub pozni uri: Se" na izpregled. Ko j— Gozd. Soren Kierkegaard; - Vojeslav ki Mole: Aforizmi. Mirko Pretner: Odhajajoči. Ivan Zoreč: Ljubice tri (Konec)- Dr. Ivan Lah: Nazori o poklicu Slovaitstva. (Konec prih.). Miran Jarc: Črni čarodeji. (Dalje prih.). — Književna poročila: Juš Kozak: Ivan, Pregelj. O priliki njegovega dela «Plebanus Jcannes^. (Konec). — J. Ke le mina: H. lbsen - Vojeslav Mole: Gospa z morja. — Dr- Fr. Ilešič: Prispevek k zgodovini slovensko - srbskih literarnih odno-šajev. (Konec prih.). — Dr. Ferdo Kozaka Dr. J. V. Novak - dr. A. Novak: Prebledne dejiny literatuxy češke. — Lucien Tesničre; U. Huber: L'occidentalisme d* Ivan Tour-gućnev. — Kronika: Ivo Zoran: Rapsodic-govori- — A. D. Salon «neodvisnih— A. M. E. G los a. je okoli 10ih potrkala ra vrata poslrežraca, dnevno pospravlja po sobsh, ni dobila iz njegove sobe nikakega odgovora. Ta cike Išči na je žensko presenetila; zasunila je. da se je gostu mogoče kaj pripetilo in to slutnjo je izrazila vratarju hotela, kateri je nato skusal s svojim ključem odpreti vrata Balicnicheve sobe. Ta poskus se mu je izjalovil, ker so bila vrata zanrta od znotraj in je ključ tiščal v .ključavnici. Naposled jc vratar s pomočjo drugih uslužbencev šiloma odprl vrata. Ko so navzoči stopili v sobo, se je njihovim cčcia nudil žalosten prizor: Ballonich je kžal počez na postelji, bre-z znaka življenja, na desnem sencu je imel majhno okroolo rano in v desnici je tiščal samokres. Desno lice je bilo vse oblito s strjeno krvio, s katero je bila na široko poškropljena tu*ir odeja postelji. Zdravnik rešilne postaje, ki ie na telefonično zahtevo prihitel na lice mwa bi jedla z menoj v mfcji sobi. Nasiednjega jutra so poslaii gospo Rubelle gftri v sobo, da bi jo zdravnik zagledal« ko bi šel skozi v spalnico gospicc Halcombe. Ko sem jo predstavila zdravniku, je niso njegovi dvoumni pogledi ne njegova natančna vprašanja niti najmanje spravili v zadrego. Odgovarjala mu je zelo mirno v slabi angleščini, m dasi-ravno je vse poskušal, da bi jo spra tU v zadrego, ni izdala niti na£nanjše nevednosti v svetih dolžnostih. In tako je prišla v bobiftko sobo. Ker sem si zapomnila oseko svarilo gospoda Dawsona, sem opazovala gospo Rubelle tekom prvih treh ali Štirih dni v gotovih presledkih zelo ostro. Večkrat sem stopila , tiho in nenadno v sobo, nikoli p? je nisem za-| lotila pri kakšnem sumljiv era dejanju. G otipa i Giyde, ki jo je tudi pozorno opazovala kakor 1 jaz, ni istetako ničesar opazila, j Najbližji važni dogodek v hiši je bila kratka ! grofova odsotnost, ker je bil pozvan v London I po opravkih. Odpotoval je četrta dan (če se ne • molim} po prihodu gospe Rubelle in pri slovesa je govoril zelo resne besede gospe Glyde z oziram na gospico Halcombe. Le zaupajte še ne&af dini gospodu Dawsoou, če hočete, ie rekeL Če pa ne bi nastopilo no-beno zboljšanje, tedaj pošljite takoj po boljšo zdravniško pomoč v London. Ta bedasti dok-t tor bo morai it0 dopustiti, če bo hotel alt ae. 'Ca užalite gospoda Datvsona* rešite goaptco Halcombe. To govorim resno in iz dna srca, rooja častna beseda. Grof je bil odsoten od Blackwater Parka teden dni. Gospod Peršval je neprestano povpraševal po gospiči Halcombe in evoji soprogi. Mislim, da je bil mehlcsje razpoložen, ker se ga je tudi gospa grofica izogibala. V teku naslednjih par dni se nam je zdek>, da gre gospici Halcombe neikoliko na bolje. Naše zaupanje do gospoda Dawsona je zopet oživelo; toda na večer tretjega dne sem zapazila na grofice Halcoadbe izpremembo, ki me je resno zaskrbela. Tudi gospa Rubelle jo je zapazila. Gospe Glyde pa niamo ničesar omenili, zakai bila jo |s teko premagala utrujenost, da ije zaspala na divanu v predsobi. Gospod Dawson je prišel U večer pozneje kot po navadi. Ko je pogledal svojo pacientko, sem videla, kako se je njsgov obraz iapreme-nal. Skušal je to prikriti; toda videlo sa je, da je v zadregi in da se je prestrašil. Poslaii smo nekoga, da je šel na niegpvo stanovanje ter prinesel njegovo skrinjico z zdravili, nato smo razkužili sgbo m m njegovo lashiii zahtevo smo mu pripravili posteljo v tsB. AH yt postala mrzlica aatedpa? mb aau lašepetala. Boišs se, je wbiaH ašcer pa bmem assutVt iutri zju-irai Mie.o> lesa snrisii. DNEVNi RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelništva. 4. Poročilo nadzorništva. 5 Potrjenje računskih zaključkov do vštevši za leto 1922. 6. Volitev načelništva. 7. Volitev nadzorništva. 8. Slučajnosti. (244) NAČELN1ŠTVO. Ako bi ta občni zbor vsled nezadostnega števila udeležencev ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje, t. j. ob 5. uri popoldae, v istem prostoru in z istim dnevnim reaom dragi občni zbor, ki 9klepa pri vsakem številu udeležencev. v Trstu, skladišča: via Coroneo štev. 13, prosta luka 4, pritličje (transito) 27 ima v svojih skladiščih vedno bogato izbere najrazličnejše steklenine, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavbe, emajlirane kuhinj, posode in lončenih izdelkov. Cene konkurenčne in solidna postrežba. Posestva na prodaj v Sloveniji: Kia*,na kjneti^&ka posestva 16 oral, lepa hi&a4 ,4 sobe, s pohištvom, živi m mrtvi inventar, približno 60.000 lir. Krasna posestva, vila z 10 sobami, 10 oralov, 2 vrelca kisle vode, ves inventar, ' stroji, velik promet, približno 100.000 lir, veleposesiva, graščine, mala in srednja kmetijska posestva, več gozdmh posestev, gostilne, trgovine, mlini m žage, hiše, vile itd. itd. Realitetna pisarna Arzenšek, Celje, Kralja Petra uL 22. 20 3 ZALOGA VSAHOVkSTNEGA C E VL j A Q s jtf £ ;P0T ^E DE10V i h VSAKOVRSTNO l Rožno usnja lUEjboUitti Mi. Velika izbera kopit. Gumijevi podpetnlki „Pirelii". Čistilo za čevlje „Brili" in „Eda" Vse po najnižjih cenah. 2i WW DWH 49 Via Udi ne (prej Belveilere) 49 Tel. fl-38 STEPA Na