SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lito prcdplaiaa 16 fld., za pol leta 8 gld., za četrt lat* i fld., aa iadaa taeaec 1 rld.40 kr. V administraciji prejeman valja: Za a al* lato IS fld., aa pol ieta в fld., za «elrt leta 3 gld., za jedan aaeaea 1 fld. V LJu bljani na dom poiiijan velja 1 «Id. 20 kr. va£ na leto. Роаавпе Številke po 7 kr. Naročnino fn oznanila (iaaerata) vaprejema upravnlBtvo ia ekapedlelja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve ulice It. 2. Rokoplal ae ne vračajo, nefrankovana piama ne viprejemajo. Vredništvo ja v Bemenllklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izvzemli nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. 97. V Ljubljani, v petek 30. aprila 1897. Letnilt XXV. Razmere v Kopru. (Izy. dopis.) Napad za napadom na učiteljiščnike v Kopru in nekaj v preudarek odgovornim krogom. Že je cenjeni »Slovenec« označil in opisal brutalne, da zverinske napade na povsem nedolžne učiteljiščnike koperske, naj bode tudi piscu teh vrstic dovoljeno kot mnogoletnemu vašemu sotrud-niku-naročniku, zadnje nad vse žalostne koperske dogodke in njega posledice iz izvirnih pisem posnete, čitateljem »Slovenca« saj nekoliko pred oči postaviti. Moj sorodnik, ki je bil že trikrat napaden — dvakrat v Kopru in tretjič na parniku — mi o tem tako piše: »Ko sem se od Vas in doma poslovil v jutro 20. t. m., sem dospel ob polu 3. uri peš v Trst. Deževalo je vso pot, ali to me ni motilo, ker sem imel Se isti večer v Koper doiti. Ob 5. uri popoludne sem odrinil s parnikom iz Trsta in dospel ob 6. uri v Koper. To Vam je bila grozna vožnja. Prosim, poglejte »Edinost« od 22. t. m., kjer je brzojavka iz Kopra, in od 23., kjer je natančen popis vsega roparskega napada na parobrodu. (Tudi »Slovenec« z dne 24. t. m., št. 92, je hvalevredno isti dopis posnel.) Tukaj se nam strašansko godi! V sredo je začela preiskava od strani ravnatelja na podlagi: »Zakaj so kandidati zbežali iz Kopra v temni in deževni noči?!« Strašno 1 Kar že vesoljni svet vć, noče vedeti naš ravnatelj. Na vse moči deluje na to, da bi nam vzel štipendije in ako mogoče tudi dal slab red v nravnem vedenju. Ali to njegovo prizadevanje bo vse zaman, ker so na naSi strani vsi gospodje profesorji. Pri njem bode skoro gotovo obveljal pregovor, ki pravi: »Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade.« Na učiteljišču je veliko razburjenje, ne le med nami, ampak tudi med gospodi profesorji. V konferenci nihče z njim ne govori. Raz obrazov jim lahko bere, da ga prezirajo kot »izdajico«. Za njegovim hrbtom so poslali sporočilo o vsem deželnemu šolskemu nadzorniku vitezu Klodiču Sabladoškemu, o čemur pa ravnatelj nič ne sluti. On ne v6, da je sedaj on v slovanskih časopisih glavni predmet. — Gospodje profesorji so mu povedali v obraz, da mu slovenskih časopisov ne posodijo, razven šaljivega »Brivca«, kateri je v zadnji številki tudi njega po zasluženju bril. On se ravna po »Piccolu«, kar mu bo ravno v pogubo. Kako se vsa stvar izide, podam vam pozneje natančen popis. — Omenim še to, kaka opravila imamo dijaki tukaj zdaj. V četrtek ob 3. uri zjutraj moral sem jaz in še štirje drugi dijaki na sodišče radi napada pred šolo. Obravnava je trajala od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne. Potem od 3. do polu 6. ure ; obravnava ni še končala. Pozvani bodemo še jedenkrat tukaj in potem pa skoro gotovo v Trst. Med 1. in 3. uro popoludne smo se morali zagovarjati pri ravnatelju. — Tukaj smo dan za dnevom zvani tudi na orožniško postajo, kjer nas natanko izprašujejo o vsee. Ponedeljek 26. t. mes. pozvani smo zopet na sodišče (pismo je bilo pisano v Kopru z dne 25. t. m. Pis.), kjer bode obravnava radi napada na parniku. Sodnik in orožniki trdć, da bodemo morali iti v Trst pred pomorsko sodišče, kajti ta napad ni kakor na kopnem, kjer napadanec lahko ubeži ali drugje išče pomoči. Ta napad imajo za roparski napad. Ko sem bil v četrtek na sodišču, zahteval sem zaslišanje in slovenski zapisnik. Ta želja semijespol-nila. Vodil je obravnavo c. kr. sodni pristav Kla-rici (Clarici), isti, ki je bil z nami na parniku, lahko priča, se istodobno vozeč z nami na par- niku. — Ob polu 6. uri popoludne 22. t. m., ko smo imeli ostaviti sodišče, prišlo bi bilo kmalu zopet do pretepa ali Bog vć še česa, da nas ni otela sodnikova previdnost. Čakala nas je namreč druhal, broječa kakih 30 »ušivih glav koperske plačane ali podkupljene fakinaže«. Sodnik poslal je takoj po orožnike, ki so nas v senci bodalov spremili do naših stanovanj. Po tem, dragi moj stric, sodite sami, je-li nam mogoče, se v tej jami razbojnikov kaj prida učiti ?! Kako more dijak učiti se, ako ima toliko s sodiščem opraviti ?! Omenim še, da nam je ravnatelj A. M., Ribenčan, očital, »da smo sami krivi, da so nas napadli, ker govorimo po ulicah slovensko« I Ali ni to strašno ? I Neverjetno in vendar žalibog istina! Mar hoče gospod ravnatelj, da bomo govorili laški! Mogoče, da misli, ker je on svoj narod, lastno mater izdal, da bomo tudi mi delali po njegovem vzgledu. Nikdar ne! Toliko za zdaj; kmalu Vam zopet pišem, pa vse še natančneje!« Tako se glasi izvirno pismo mojega netjaka, ki se v tem nesrečnem gnezdu, pravi „jami razbojnikov" pripravlja za učiteljski 6tan, katerega pismo priobčim s tem le na svojo lastno odgovornost. Tem kričečim odnošajem se mora, brž ko brž, na vsak način odpomoči. Kako neki ? Prvič je dolžna to storiti visoka vlada, ki naj ne nosi zastonj meča pravice v svoji roki, sicer si bo moral naš narod pomagati s samoobrambo, moral bo napraviti to samoobrambo po načinu nekdajne vojaške krajine gledć primorskih Italijanov in njih poturic. Drugič naj bi h temu sam koperski magistrat pomagal s tem, mesto da se nedolžni dijaki samo-silno po njih plačani druhali preganjajo, naj napravijo formalno prošnjo na vis. vlado, da ona sama odpravi slovensko učiteljišče iz Kopra, ker oni ne marajo videti „ščavov" v njih malopridnem mestu! LISTE Grki in njih vojna sila. Nekdanji slavni grški narod ali „Heleni" imenovan, se razprostira ter obljuduje sedanje grško kraljestvo, razširjeno v miru Št. Štefana 1878 [z malim delom Epira, „monarhijo* (okrožjem) Arta ali tudi Ambrakija imenovano, in z večino pokrajine Tesalije, skozi katero so se 1. 480 pr. Kr. valile ne-številne (gotovo na 2,000.000 broječe) Kserksove trume, in skozi katero prodirajo ravnokar turške čete. 0, naj bi tudi današnji Grki, kakor so nekdaj njih pradedje Xerxa premagali, pa nečloveškega Turčina premagali I Dalje obljudujejo Grki tudi ostali turški del Epira in Tesalije, vse obrežje z malo izjemo do Carigrada, del turške Rumelije, del obrežja črnega morja do trdnjave Varna, vse jonske in egejske otoke, obrežje Male Azije od Dardanelske morske ožine do otoka Roda (1. 1522 osvojenega od Soly-mana II. in Maltežkemu redu vzetega po hrabrem uporu). Posamezne naselbine grške so tndi na južnem obrežju črnega morja, zlasti ob ustju reke Sakarija in mesta Sinope, kjer so Rusi uničili 1853 turško brodovje v krimski vojni. Tudi lepi oto'r Ciper, kateri so si kramarski Angleži v St. Stefanskem miru 1878 samolastno osvojili, ne da bi bili le z mazin-cem ganili, obljudujejo Grki. Novopomnoženo grško kraljestvo (1878) šteje zdaj nad 2,000.000 ljudij, in najmanj toliko jih ječi še v „sužnji Grški"; „Grecia schiava", imenujejo Grki one dele pokrajin, ki spadajo še pod gnjilo Turčijo, kakor sem slišal 1. 1887 sam od nekega tržaškega trgovca, ko sem ga vprašal po njegovi domovini. Kakor so trpeli ostali slovanski narodi stoletja pod turškim igom, tako so trpeli tudi Grki, posebno radi krščanske vere od samopoltnih in lakomnih Turkov, tako da nravne posledice dolgotrajajoče suž-nosti še zdaj niso po vsem zginile. To staro sovraštvo Grkov do Osmanov pa ne bo prenehalo, dokler bo spadala še kaka grška betva pod Turčijo, katero vzdržuje le še vzajemni zavid evropejskih velesil (6). To sovraštvo je ravnokar vzbuknilo v krvavo vojsko, o kateri se še ne more prerokovati, kdo li bo zmagal in jeli ostane sedajna vojna omejena v Epiru, Tesaliji in morskem obrežju ? I Ako ne dobć od kje Grki zdatne pomoči, morajo novemu orožju in turški premoči podleči vkljub Leonidovi hrabrosti ; kajti le z vso silo zamorejo postaviti v vojno na suhem do 100.000 vojakov. Tudi na morju imajo Turki veliko večje brodovje, nego je Grško; ali radi večje gibčnosti in izurjenosti bodo Grki vender le kos Turkom, ki nimajo lastaih dobrih poveljnikov, razun če si jih izposodijo od sebičnih Angležev. (Hobart paša 1877—78 je bil Anglež in poveljnik turškega bro-dovja.) Turki imajo tudi prerazprostrto obrežje, da bi je mogli vspešno braniti. Kakšno in koliko brodovje ima Grška v sedanjem času, bi utegnil kdo vprašati zmed čitateljev „Slovenca"?! Po izkazu „Marine-AImanach 1897", kateri mi je te dni neki prijatelj poslal iz Pulja (Pole), šteje Grška te le tri dobro oborožene oklop-nice: „Hydra", „Spetsai" in „Psarš", vse tri so zgrajene 1889. 1. in imajo po 105 metrov dolgosti, 16 m širjave, 6-4 m segajo v morsko globelj, imajo po dva železna stolpa, obsegajo 4885 bečev (tonelat) in so močne za 6700 konjskih sil. Oborožena je sleherna z novimi 10 Canetovimi topovi, s 14 brzo-strelnimi topovi (Schnellfeuerkanonen), s 16 mitra-lezami in 3 lehkimi topovi. Dalje je križarica „Na-narchos Miaulis", dolga 82 m, široka 11 m, in sega 45 m v morsko globel;, obsega 1770 bečev in ima 2.200 konjskih sil. Prevozne ladije: „My-kale" in „Sfaktiria" ste iz jekla zgrajene (1885. 1.) in ste dolgi po 66 m in široki 9 m itd., oborožene ste z 2 raitralezama in zdaj radi vojne še z drugimi brzostrelnimi topovi. Dalje so tudi 4 topni-čarske šajke A, B, C, D; (Nr. 1—4) po 22 m dolge in 3 5 m široke, vsaka z 12 Krupovimi topovi, in železna ladija za torpede „Kanaris", je dolga 91 m in široka 9 5 m ter oborožena z 12 Krupovimi to- In slovenski dijaki in njib stariši — redniki mu bodo zato še prav hvaležni. Saj tako so pred leti z nagajanjem odpravili tudi vojaško posadko iz Kopra, akoravno jim je bila v gmotno korist, kakor jim je tudi učiteljišče. Pa nikar jim vsiljevati dobrot, za katere KoperČani — irredentovci ne marajo, in jih tudi nikakor niso vredni. Tako bi se najbolje ugodilo obema strankama, preganjanim in z nevero navdihnjenim preganjalcem. Ni li ta moj nasvet lahko izvedljiv tei vreden uvaževanja? — Prejel sem pa še drugo pismo od nekega prijatelja*) it Kopra, ki mi piše, da imajo tim že tri mesece „živ pekel in neprestani post", in Bog sam v6, kaj še hujšega pride, ker se merodajne osebe tu le z mi-ganjem z ramami zadovoljujejo. Mar se tako varuje „decorum" avstrijske države?! V tretjem pismu mi drugi prijatelj — sorodnik iz srede Istre in Poreča opisuje dogodbe zadnjih državnozborskih volitev, kar je v službi sam videl in doživel. Strašne reči od strani „italijanissimov so se godile v poreški okolici, katere pa so pregrde in preostudne, da bi jih mogel čitateljem „Slovenca", v izvirniku podati, le to rečem, da so zelo podobne onim nekdajnim v Bosni in Hercegovini, ko je turški paša pobiral „harač" (glavni davek) od krščanske «raje", in zahteval „svaku nodcu drugu djevojku" kakor peva žalostna narodna bosanska pesem. — Končno: V Istri in v vsem do zdaj še avstrijskem Primorju vladajo odnošaji, ki so zelo podobni onim pred vstajo krščanske raje т Bosni Hercegovini 1876. Vpijte vsi slovenski časopisi, ne jenjajte, raztroben-tajte iste čest. poslanci „krščansko slovanske zveze", da zadoni naše vpitje iz Primorja tje do ušes mi-nistra pravice, komur mora tudi v dejanju veljati: „Iustitia regnorum fundamentum" ! Vsi stariši so ogorčeni radi gori omenjenih napadov na njih sinove in gojence, ter so v vedni skrbi glede njih zdravja in življenja, dokler se temu v nebo kričečemu vpitju ne odpomore, kakor koli; sicer bomo primo-rani jih v svojo Če tudi veliko gmotno škodo vzeti iz onega razbojniškega berloga. Torej : „Videant consules", da se ne vresniči pregovor: „Romanis deliberantibus Saguntum periit!" M. M i h a 1 j e v, namestnik starišev enega učiteljiščnega dijaka. I. V., v imenu vseh starišev slov. učiteljiščnikov v Kopru. *) Isti 6. gospod je moral nekatere noči v jetnišnici prenočiti, akoravno ima svojo lastno hišo. Turški odnošaji zaies i Kdaj bo temu že enkrat konec? Pis. Politični pregled. V Ljubljani, 30. aprila. Boj proti jezikovni naredbi, to je parola nemških prenapetnežev, s katero hočejo prisiliti vlado, da umakne jezikovno naredbo za Češko in Moravsko. V pojasnilo tega strastnega boja navajamo nastopne stavke pisma nemškega posl. dr. Russa, katero objavlja „N. Fr. Presse". „Potrpljenje (sic.!) nemškega naroda", lamentuje zastopnik „za- povi in 2 mitralezama. Tudi ima Grška še 12 tor-pednih ladjic po 37 m in 30 m dolgosti in primerne širokosti od 4*6 do 3 7 m in 2 mitralezama. Te pre-plujejo v eni uri po 20 milj daljave in so bile zgrajene deloma 1881 in deloma 1885 1. — Za obrambo obrežja posebej ima še te oklopnice : 1) „Basileos Georgios" (Kralj Jurij), ki je dolga 75 m široka pa 11 m. Zgrajena je bila 1867 1., kmali po njegovi izvolitvi za grškega kralja. 2) „Ambrakia" in 3) „Action", imenovane po mestih, kjer se bije zdaj ljuti boj; ste ie 39 m dolge in 7 9 m šircke ; vse tri oborožene s primernim številom Krupovih, lehkih in mitraleznih topov. Za mine postavljati so tri ognjičarke („Branden") po 23 m dolge in 4 m široke. H tem spada še 6 torpedovk I. reda, 2 II. reda in 2 stare podmorske Nordenfeltske šajke. Za šolske vaje so tri ladje: 1) „Hellas", 61 m dolga, 12 m široka; 2) „Olga", 70 m dolga, 12 m široka in 3) „Ares", 31 m dolga in 4 4 široka. H koncu je še 12 službenih topniških šajk od 22 — 44 m dolgih in od 4-7 do 7 4 m širokih, deloma starih, še iz dobe pokojnega prvega kralja Bavarca Otona (izgnanega 1862) in novih iz 1884 1. Kraljeva jahta: (lehka ladja) „Amphitrite" je lepa in dolga 91 m. Za razne službe in namene je tudi še 9 manjših parnikov in ladjic. Najstarejša jadranica Goeletta: „Anra" je iz 1. 1854. tiranega" nemštva, „mora dospeti do svojega konca. Nemški poslanci morajo uporabiti sedaj najskraj-nejs sredstva. Naznačena so v stenografičnem zapisniku poslanske zbornice. Še se bo našlo 50 odločnih nemških poslancev, ki bodo dan za dnevom vporabljevali vsa sredstva opravilnega reda, da na ta način tako dolgo ovirajo parlamentarno delavnost, dokler se ne pripozna nemškemu narodu na Češkem in v celi Avstriji njegova pravica. Ako se zato zadnje toda zakonito sredstvo ne pridobe potrebni prijatelji, tedaj je najbolje, da se prepusti drža\a brez mrmranja Slovanom in nazadnjakom". Nemški narod sme biti res vesel svojih zastopnikov, ki tako znajo skrbeti za duševni in gmotni blagor svojih volilcev. Radi malenkostne drobtine, ki se je dovolila Cehom, sklenejo trajno ovirati delovanje poslanske zbornice. Upamo, da jim večina v najkrajšem času izbije iz glave to budalostno idejo. Kakor čujemo, namerava ee spremeniti v toliko poslovni red, čemur so pritrdile že razne stranke. Pogodba z Ogersko. Avstrijska kvotna deputacija se je posvetovala včeraj v prisotnosti mini-sterskega predsednika grofa Badenija in finančnega ministra Bilinskega v triurni seji o nekaterih glavnih točkah. Najpreje se je sklenilo, da se kvotna deputacija odzove povabilu ogerske kvotne deputacije in se poda v soboto v Budimpešto, kjer se prično v ponedeljek 3. maja dogovori mej obema deputacijama. Sklenilo se je tudi, da vztraja to stranska deputacija pri razmerju 42 :58. Konečno sta ministra pojasnila dosedanje stanje v kvotnem vprašanju, kar je pa ostalo tajno. Kar se tiče omenjenega razmerja, je popolno gotovo, da se bo ogerska kvotna deputacija i vso silo protivila vsakemu zvišanju, in zatoraj vse z nestrpnostjo pričakuje konečno rešitve, ki se dožene, kakor se trdi v poučenih krogih, v času od 17. do konca maja, v katerem času bo bival cesar v Budimpešti. Jezikovne razmere v Šleziji. Glasilo bratov Cehov v Sleziji, „Op. Tyd." opisuje jezikovne razmere v Sleziji ter govori v uvodu o resoluciji opav-skih nemških liberalcev in nacijonalcev proti jezikovni naredbi, pišoč nekako nastopno: V tej resoluciji priznajo liberalni Nemci sami, zakaj provzročajo tolik vrišč. Nemci hočejo že naprej vlado odvrniti od tega, da bi uvedla jezikovno naredbo tudi v Sleziji. V resoluciji se glasi namreč dotični stavek: „Ker se je bati, da se izda tudi za našo kronovino jednaka ali vsaj podobna jezikovna naredba . . To je torej povod, da kriče nemški zagrizenci o „krivicah in nepravičnosti". Z silo hočejo prepričati vlado in postavodajalne zastope, da so sami gospodarji v Sleziji. Pa tudi v domači zemlji kažejo to dovolj očito in na razžaljiv način. Strah pred po-slovanjenjem Slezije jih tira v toliko blaznost. Iz navedenega si vsakdo lahko predstavlja, kako neznosne razmere vladajo sedaj v Sleziji in da je poslednji čas, da se tudi tu stori konečni korak, ki bo na podlagi jednakopravnosti dal vsaki narodnosti njene pravice. Postavljanje kandidatov na Hrvatskem. Koliko pravic imajo volilci pri izbiranju kandidatov za deželni zbor, kaže najjasneje nastopno poročilo, ki je objavlja „Agr. Tagblatt" iz Cazme. Tam je doposlal voditelj ondotnega okrajnega oblastva vsem starešinam obširnega okraja uradna (!) povabila, naj se 22. t. m. oglasć pri podpisanem oblastvu. Umevno je, da niti jeden izmej pozvanih ni slutil, da je s tem uradnim pozivom vabljen na — volilski shod. Ko so se torej označeni dan zbrali povabljeni starešine v uradu okrajnega oblastva, jim je naznanil (!) voditelj oblastva slovesnim glasom, da je določen za kandidata povodom bližnjih dežel-nozborskih volitev belovarski odvetnik dr. Miroslav Strižič. Izmej navzočih ni črhnil nihče besede in voditelj jih je milostno odslovil, uradni časopisi pa so Se isti dan objavili brzojavno poročilo, da so volilci okraja Cazma — ponudili kandidaturo za deželni zbor odvetniku dr. Strižidu. — Več sploh ne smemo zahtevati od mažarskega „svo-bodoljubja" I Ta dogodek je pa ob jednem tudi žalosten dokaz, kako nevedno v političnih vprašanjih je hrvatsko ljudstvo, ki si da diktirati vse, kar se poljubi mažaronski gospodi. Hrvatski deželni zbor se je zaključil včeraj s prestolnim govorom. Kmalu po 10. uri je otvoril predsednik Gjurgjević sejo, katere se je vdele-žila vsa višja gospoda. Na to se je prebralo kraljevo lastnoročno pismo, v katerem se določa, da je pretekla petletna legislativna doba deželnega zbora in se toraj raipušča. Po tem se je odbrala na pred- log predsednika deputacija 14 članov, seveda sami vladni privrženci, ki je šla po bana Hedervaryja, da prebere prestolni govor, v katerem se omenjajo razna dela, ki jih je izvršil deželni zbor v ravno minuli dobi. Ko je prebral ban ta govor, je izjavil, da je deželni zbor razpuščen, in povabil navzoče k zahvalnici v cerkvi sv. Marka. — Nove volitve se razpišejo najbrže v najkrajšem času in se izvrše, kakor se splošno zatrjuje, v prvi polovici meseca junija. Z brzojavko nemškega cesarja, ki jo je prejel princ Henrik pred odhodom v London, in ki smo jo nedavno objavili v našem listu, se peča cela vrsta raznih časnikov. Nekateri listi pišejo, da se jim zdd nemogoče take besede v cesarjevi brzojavki, in zahtevajo uradnega pojasnila. Ako so vsi oni zastopniki, piše neki nemški list, ki so glasovali proti zahtevanemu kreditu za nakup novih ladij, „brezdomovinci", in morda z njimi vred tudi oni, ki so ta njih korak odobravali, potem je velika večina prebivalstva brezdomovinska, akoravno je cesar sam že priznal domoljubje raznih zastopnikov iz srede sedanjih „brezdomovincev". Jednake opazke navajajo ostali listi in opravičeno ožigosajo to za nemške domoljube žalečo izjavo. Slovstvo. Pomladni glasi posvečeni slovenski mladini. — S štirimi slikami. — 7. zvezek. Uredil in založil Evgen Lampe. — V Ljubljani, 1897. Leto za letom o Veliki noči zazvene po slovenskih krajinah ljubi „Pomladni glasi" , budeč in radostoč slovensko mladino. Tako tudi letos. Marljivi ljubljanski bogoslovci so napisali že VII. zvezek ,Pomladnih glasov," ki ga je umno uredil gosp. Evgen L*mpe. Zdi se nam, da duhovnikom in učiteljem, očetom in materam ni več treba priporočati teh knjižic, saj so se „Pomladni glasi" že takoj iz-početka omilili vsej nepokvarjeni mladini, in priporočila jih je tudi že soglasna sodba slovenskih listov. Vender nam bodi dovoljeno, da tudi o letošnjem zvezku izpregovorimo vsaj nekaj malo besed. Posebnost letošnjega zvezka je velika raznovrstnost. Poveetica se vrsti za povestjo, vmes pa se prepletajo kitice pesmij. To je gotovo hvalevredna posebnost, zakaj otroški duh še ni toli ustaljen, da bi dalje časa počival ob isti stvari. Mika ga pisana raznoličnost v prirodi in pri igračah in v knjigah. Zato bo brez dvoma sedmi letošnji zvezek mladini še posebno všeč. — Triindvajset povestic in pesmij je lepo porazvrščenih in prepletenih, in tudi tisti sestavki, ki so daljši, so razdeljeni v odstavke z vabljivimi naslovi. A ne le raznoličnost in razvrstitev, prav tako kakor druga leta hvaliti moramo tudi letos prelepo vsebino. S svojih poti nam je na prvih straneh narisal Evgen Lampe zopet zanimivo sliko, sedaj z barbanskega otoka. Slika je pretkana v spominu iz davnih dnij o Ogleju in Gradežu, o sv. Marku in sv. Mohorju. Iz nje pa diše vonjiva po-božnost do Madone. Evgen Lampe je za ta zvezek napisal tudi po-vestico : Janoš. Odkrito povemo, da smo jo s pravim veseljem brali. Dejanje je res preprosto, a vse je tako lepo opisano, da se komaj vzdržiš solz, če si tudi že davno dal slovo zorni mladosti. Vmes so ljubo natrošene kitice pesmi mladega cigančka in milo se večkrat ponavlja srčna tožba: „Tu mati v tihi jamici Mi spe že mnogo let. Eo pridem k mili mamici, Vesel pač bodem spet." Za otroke je s svojo vsebino in namero kakor nalašč. Morda sem ter tja spominja nekoliko na. Erjavca, a to nič ne dć. Smer in vsebina je vsa druga. Ne bodemo omenjali še drugih sestavkov. To lahko rečemo: vsi so primerni mladini. Celo mojstersko pa je opisano zvezdoznanstvo v spisu : „Mladi zvezdoznanci" iz peresa gospoda A. Golfa, po onem načinu, kakor nam je Finžgar bil tako izvrstno opisal zdravilne rastline. Pesmic je lepa vrsta. Nekatere so morda nekoliko premalo prozorne in preproste. Prav je, da je v tej knjižici svoje mesto dobil tudi nepozabni mladinoljub kanonik Jeran. Skoda le, da ni na kratko opisano tudi njegovo življenje, ampak mu je posvečena samo lepa pesem. Na zadnjih straneh je še kratek poučljiv dramatičen prizor. Skratka: Letošnji „Pomladni glasi" po svoji vsebini vredno sledš poprejšnje, zaradi svoje pisane raznoličnosti pa so še posebno lepo in prikupljivo darilo za radouko mladino. Z&to jih vsem, ki jim je do tega, da mladini pridejo v roke dobre knjige, prav toplo priporočamo. Poleg molitvenih knjižic ne bi vedeli lepšega •darilca za prvo sveto obhajilo, za birmo, za pridnost v šoli, nego Ii so prav „Pomladni glasi". Tudi vnanja oblika je prikupljiva. Zvezek kras^ štiri slike, med njimi je posebno lepa slika z otoka barban-skega. „Pomladni glasi" stanejo broširani 30 kr., v pol platno vezani 40 kr., v celo platno vezani 55 kr., krasno vezani 90 kr., po pošti 5 kr. več. Dobć se v ljubljanskem semenišču, v „Katoliški bukvami" v Ljubljani, pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in D. Hribarju v Celju. Tudi se še dobš prejšnji letniki razven prvega. Zvenite torej, „Pomladni glasi", širom slovenskih krajin, budite, radujte in blažite našo mladiuo ! Odpro naj se vam mnoge duri, sprejme naj vas mnoga hiša, pozdravi naj vas vsepovsod slovenska mladina, saj ste zazveneli iz ljubezni do nje! Dnevne novice. V Ljubljani, 30. aprila. (Deželni predsednik baron Hein) se je danes zjutraj s soprogo povrnil z Dunaja. (Dopolnilne volitve.) Pri današnjih dopolnilnih volitvah v mestni zastop ljubljanski za prvi razred so bili izvoljeni gg. Gogola z 253, Grošelj z 239, dr. Stare z 239, Velkavrh z 248 in Žužek z 246 glasovi. — Nemška kandidata sta dobila g. Bam-berg 154 in g. Račič 152 glasov. (Prezentacija.) Ministerstvo za uk in bogo-čaetje je prezentovalo za mestno župnijo v Idriji i. g. Mihaela Ark o-ta, dosedanjega župnika v Sturiju. (Osebna vest.) C. g. L o v r o Gantar, župnik na Vrhniki, je imenovan dekanom vrhniške de-kanije, kn. šk. duhovnim svetnikom ter članom c. kr. okrajnega šolskega sveta logaškega. (Šmaruične govore) v tukajšni stolnici bodo imeli slovenske zjutraj ob petih gg. stolni vikarji, nemške zvečer ob 7. pa č. o. Josip F r a n z, slavno znani govornik T. J. iz Celovca. (Kmetijska predavanja) je v zadnjih tednih imel c. kr. živinozdravnik A. Folakovski v Smariji, Brezovici, na Črnučah in Podgorici. Povsod se je predavanj udeleževala velika množica posestnikov. Zoper nalezljive živinske bolezni je g. predavatelj priporočal cepljenje. (Iz ribniškega okraja.) Veliko preglavice nam letos dela prašič|a bolezen. — Ker je naš okraj okužen, prepovedano je prašiče dovažati in tudi po «kraju prevažati. Posestniki tedaj nikakor ne morejo dobiti prašičev za rejo. — Ker je prašičereja jedini dohodek za našega kmeta, žuga marsikateremu v jeseni veliko pomanjkanje. — Naj bi politična oblast nam vsaj toliko pomagala, da bi iz neokuženih kranjskih okrajev dobili toliko potrebnih mladičev. (Predstavljanje trpljenja, smrti in vstajenja našega Odrešenika.) Opozarjamo svoje čitatelje na inserat, s katerim družba starobavarskih pasijonskih iger naznanja predstavljanje trpljenja, smrti in vstajenja Gospodovega. * * * (Iz lavantinske škofije.) Sveta birma in kano-nična vizitacija bode letos v mariborski škofiji v naslednjih dekanijah: Sv. Lenart v Slov. Goricah, Šmartin pri Slov. Gradcu, Gornji Grad in Ptuj. — Preč. gospod Josip H e r ž i č , infuliran prošt ptujski, je v četrtek zjutraj umrl. Pogreb bode v soboto ob 10. uri. Pokojni prošt je bil goreč duhovnik, vnet rodoljub, ki je kot bivši spodnjepolskavski župnik največ storil, da ima slovenjebistriški okrajni zastop že več let slovensko večino. Na Ptuju pa je skrbel posebno za lepoto hiše božje. Naj v miru počiva! — Umrl je v nedeljo v Mariboru gospod Peregrin Manih, bivši stolni organist in učitelj koralnega petja v bogoslovnici, v 85. letu svoje dobe. (Nesreča na železnici pri Slov. Bistrici.) Dnć 15. jun. 1896 se je pri Slov. Bistrici na železnici pripetila velika nesreča. Več vojakov je bilo usmr-tenih in mnogo ranjenih. Celjsko okrožno sodišče je te dni pouzročitelje : postajnega odpravitelja Stogerja obsodilo na 4mesečni, čuvaja Kolarja in služabnika 29 9. zvečer 739 8 14'6 sr. jzah. jasno 30 7. zjutraj 2. popol. 739 2 736-7 11 0 221 sl. sever sr. jzah. jasno n 0-0 Madrid, 30. aprila. Kraljica vladarica je podpisala včeraj dekret, s katerim se uvajajo reforme na Kubi. Umrli ho: 28. aprila. Marija Ekel, zasebnica, 78 let, Poljanska cesta 10, ostarelost. — Alojzija Wilcher, posestnica, 41 let, Sv. Jakoba trg 6, jetika. — Peter Richter, mesar, 54 let Poljanski trg 5, rak na jeziku. Meteorologično porodilo. Srednja včerajšnja temperatura 154° maloin. za 3 6° nad nor- 300 1-1 Potrtim srcem naznanjamo, da je naša predraga soproga, oziroma mati, tašča in stara mati, gospa Ana Oblak roj.Oberman zdravnikova soproga ln posestnloa danes ob 4. uri popoldne po dolgi in zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 60. letu svoje starosti v Gospodu zaspala. Pogreb bode v soboto, dne 1. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše se bodo brale v cerkvi v Litiji. Nepozabno pokojnico priporočamo v prijazen spomin in molitev. V Litiji, dne 29. aprila 1897. Jurij Oblak, soprog. — Ljudmila Roblek, vdova mestnega fizika, Josip Oblak, c. kr. davčni kontrolor, Ana pl. Andrloll, otroci. — Viktor pl. Andrloli, c. kr. davkar, zet. — Hermlna Oblak roj. P^če, snaha. — Karol Roblek, Herman in Štefanija Oblak, Mara pl. Andrloli, vnuki. odpravi v 7 dneh popolnoma dr. Christoff-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. \ VABILO na izvanredni občni zbor „Konsumnega društva v Girknici, vpisane zadrugo z omejenim jamstvom", ki bode dne 27. maja 1897. leta ob 4. uri popoldne v oirknlškem župniSču. Vspored.: 1. Prememba pravil. 2. Razni nasveti. « V Cirknici, dnć 29. aprila 1897. 296 l-i Odbor. Marljiv in v zavarovanji zveden potovalni uradnik dobi takoj službo pri zavarovalnem društvu „Unio catholica". — Stalna plača, provizije in potnine. Prošnje z dobrimi dokazili o usposobljenosti sprejema glavni zastop „Unio catholica" v Ljubljani, Kongresni trg št. 17. 302 2—1 Deželno gledališče v lijnbljani. JLi«- Iri j» ■-<'«! s <^a ж «'- V nedeljo 2. maja popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. uri, ter v ponedeljek 3. maja zvečer ob 8. uri. Velika spravna daritev na Golgoti, zgodba življenja in trpljenja Jezusovega, ki jo predstavlja družba starobavarskih pasijonskih iger pod ravnateljstvom Eduvarda Alleach. Cene prostorom: Sedeži v parterju 1—4. vrsta 80 kr., 5-8. vrsta 70 kr., 9—11. vrsta 60 kr. Balkonski sedeži 50 kr., sedeži na galeriji 40 kr., stojišča v parterju 30 kr„ na galeriji 20 kr. — Sedeži v ložah po 50 kr. se hranijo za gospode lastnike lož do 12. ure. Lože v parterju in 1. vrste po 3 gld., II. vrste po 2 gld. 50 kr. Blagajna se otvori ob 7. uri, začetek ob 8. url. Vstopnice we dobivajo v čitalnični trafiki g. Sešarka, Velespoštovanjem 297 3-2 ravnateljstvo. Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Klavir, dobro ohranjen, z lepim glasom, je radi selitve po zelo nizki ceni na prodaj. 293 3—2 Več pove M. Vurnik, organist v Radovljici. (ЛГ^ЛК, ■kil Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da prevzamem a 1. majem fi restavracijo na Drenikovem vrhu Лј (Rožnik), v katere prenovljenih prostorih bom p. n. občinstvu z vedno pristnim jt*! U vinom, Belnighausovim pivom, ukusno kavo ln mrzlo kuhinjo skušal № ustrezati. Jfj k d Priporočam se p. n. občinstvu za naklonjeno obiskovanje z velespoštovanjem ■ ■ ^ зо^!-^ ^ ^ ^ -A. IMilavec. ^ Dunajska borza. Dn6 30. aprila. Skupni drtavni dolg T notah..... Sknpni državni dolg v srebrn ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 200 kron Ogerska zlata renta 1%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Kemiki dr», bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 10 mark............ 80 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ O. kr. cekini........... 101 gld. 50 kr. 101 , 40 . 122 100 122 99 941 357 119 58 11 9 45 5 65 . 95 . 05 . 53 . 75 45 . 60 . r/2V,. 52 . 10 . 65 Dn6 39. aprila. 4* driavne srečke 1. 1854, 260 gld. . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske rravnavne srečke 6 % . . . Dunavako vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo gorskega mesta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Frijoritetne obveznice driavne železnice . . „ , južne ieleznice 3% , , , južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic 4% 154 gld. 154 „ 133 127 108 112 98 99 50 50 75 30 50 75 80 40 kr: Kreditne srečke, 100 gld. 201 gld. — kr 148 „ - Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genćis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke...... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st. Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........126 i. 19 50 • 25 — 69 50 • 73 50 60 — 22 25 152 25 r. 3480 — 364 — • 76 • 50 — Л — 83 76 • 157 M — 126 n 75 gf Nakup ln prodaja *%B vaakevrstnih driavnlh papirjev, aredk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri irebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba _ „H E B € V H" «ollziili it. 10 Dunaj, Rirjahiltiritraiii 74 B. Pojasnila-£S V vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh lpakulaol|skih vrodnostatfc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti (f naloženih g lavnio. Ц