DEMON MARJANA ROŽANCA
Pri zasebni založbi Mihelač iz Ljubljane je izšla knjiga z naslo-vom DEMON MARJANA RO-ŽANCA. V njej so objavljena tri Rožančeva besedila, ki govorijo o športu, štirje drugi avtorji pa razmišljajo o Rožančevem šport-nem eseju in njegovemu nagnjenju do športnih dejavnosti. Prav goto-vo izid knjigepri zaloibi Mihelač ni naključje. Jaro Mihelač je namreč zagotovil, da bo skušal publicirati vso literaturo o Mar-janu Roiancu, Rožančevo zapuš-čino in seveda ponatise njegovih del. Zbirka esejev Brevir nosi ime po eni od Roiančevih knjig esejev, po njem pa je tudi poimenovana vsakoletna nagrada za slovenski izvirni esej.
Marjan RoZanc v eseju DE-MON IVA DENEVA piše o tem, kako Danev »košarkarski svet boja in tekmecev jemlje tako neusmilje-no zares, da se njegovo udeleibo v tem nečloveškem svetu slednjič lahko razločimo satno z njegovo človečnostjo, njegovo zagrizeno iz-ganjanje vrednot z vrednotami, njegovo sovraštvo z nečim Ijube-zenskim, brezup z upanjem, njego-vo dokazovanje pekla s prisotnost-jo nebes«. Po mnenju Milana De-kleve, ki je napisal uvodni prispe-vek PLEMENITI DEMON ŠPORTA, je ta Roiančev esej eden najlepših in najpretreslivejših ese-jev v športu in usodi sodobnega človeka, napisanih v slovenskem jeziku.  V MAŠI DVAJSETEGA
STOLETJA Roianc ne obravnava nogometa kot nedeljski spektakel ali pozabo, temveč kot človeško resničnost, ki ni nič manj resnična od drugih naših resnic. Roianc ugotavlja, »da je tudi nogometna igra utemeljena na kategorijah, ka-kršne so zmage in poraz, drutba in posameznik, duh in telo, torej na kategorijah, ki so bile doslej ztne-rom povezane s tako ali drugačno vero v harmonijo in kot take pri-hranjene kulturi«. V krajšem spisu DUŠA MOŠTVA pa avtor govori o tako imenovanih virtuozih, od katerih je odvisna usoda nogomet-nega moštva in nogometne igre.
Jože Dekleva popisuje v sestav-ku GOLMAN V SIŠKI Rotanče-vo športno pot do mladega golma-na do športnega funkcionarja. Na igriščih, ki komaj zasluiijo to ime, je fante iz Zelene jame, Sela in Most osvojila igra tako močno, da je Marjan Roianc pozneje o špor-tu, o igri razmišljal kot o zrcalni sliki iivljenja, se z njo sladkal, ob njej bogatel, trpel in z njo zvesto livel.
Žarko Petan v SPOMINU NA ŠPORTNIKA MARJANA RO-ŽANCA poudarja, da se bo Mar-čija najbolj spominjal po njegovem pisanju, po romanih Ljubezen, Metulj, Hudodelci, pa tudi po igri Topla greda. Še najbolj pa je v Pe-tanu iiva Rožančeva podoba na teniškem igrišču ali za pingpong mizo, kjer sta se spoprijela v šport-nem boju, predvsem pa njegov na-gajivi, skoraj deSki nasmeh, s kate-rim je pospremil slehemi uspešni udarec. Omenimo še prispevek To-ma Virka ŠPORTNI MISTIK MARJAN ROŽANC, v katerem razmišlja o Rotančevem odnosu do športa in njegovi predanosti no-gometu.                             MKB