Za gospodarje
Maribor, dne 10. Julija 1935.
Agrarske zadruge na Slovenskem.
Davorin Žunkovič.
Pod tem naslovom je objavil dr. Fr. Goršič v »Slovenskem Pravniku« L1921 članek, kaiteri mi je pa šale pred kratkim prišel v roko. Tam se pisec deloma upira mojemu poročilu o pašnih zadrugah pri nas, katero je izšlo v moj am delu: »Slovani, evropski pranarod« (Dunaj, 1911), zatorej mi je šele danas mogoče na vse odgovoriti, kar se smatra tam kot nejasno, odnosno netočno, ker takrat tudi nisem imel namena, se s to zadevo baviiti podrobneje ali se celo prerekati
Župan In s os očk n.
Pisec podava tam dobesedno moje (v nemščini) pisano mnenje takole: »Ker poznam razmere v svoji domovini, naj' jih tukaj objavim, kakor sem jih tam videl in poizvedel, kajti vredna so, da jib otmemo pozabljenju. — Kjer je v občini skupna paša, oskrbuje to gospodarstvo »župan«, čigar posel upoštevajo vsi pašni upravičenci mod seboj za eno leta Ta vdinja občinskega pastirja, pregleduje število pasoče se živine, da ne bi kdo gonil nepristojno mnogo živine na škodo druge na pašo, pobira zakupnino pašnih zakupnikov, nakazuje robote), kadar je treba na gmajni česar popraviti (n. pr. jarke iztrebiti, plot ograditi) in odrajtuje letni zemljiški pašni davale. O vseh Svetih se zbere »sosečka« vseh opravičenih Občinarjev, k čemur je poklican tudi občinski pastir. Tukaj položi račun o svojem upravljanju, nakaže vsakemu pripadajočo količino žita, katero ima pastir dobiti pravico, kar se preračuni po številu odrasle pašne živine in mu mora končno župan letno mezdo tudi še odpeljati na njegov dom. Potem se še pogovore o rasnih neprilikah in drugih stvarnih re-.
čeh. Nato se posel župana za prihodnja leto odda tistemu, na katerem je vrsta.
Temu je Gonšič neposredno dodal: »Ne dvomim o tem, da je tukaj »sosečka« V. prav isti obliki ohranjena, kakor na (k Štajerskem pod imenom »Nachbar, schalt«. Zdi se mi pa, da »sosečke« ni spravljati v zvezo z občino, kakor pravi PLtreich, niti ne morem pritrditi Žun. koviču, da je ta-le »župan« še zadnji izvirni ostanek najstarejše občinske uprave, marveč se mi zdi mnogo bolj Verjetna da je ime načelnika občine za-: to ostalo, ker je bila uprava »soeečke« z upravo občine pomešana itd.« m
Pojasnilo.
Kar tu zvemo, je pa treba 'deloma pa jasniti. Hočem torej tu še dostaviti, kar mi je o tem še več znano, kajti o naših starih polj odeiskth odnošajev imamo le bore malo pisanih izročil, tako da je baš vsak resen, če tudi navidezno ma. lenkosteu donesek k temu predmetu da brodošel.
Vzdolž reke Polskave od Pragerskega do njenega izliva v Dravinjo pri Sv. Vi. du ima na obeh straneh vsaka občina svojo »(gmajno« ali skupni pašnik. Z e m. Ijišče v tej krajini deloma ni za trav. nik, pa tudi ne za njive, ker je precej čretno in v močvarnem letu čestokrat' poplavljena odgovarja torej le kot paš-, nik. — Pašniških zadrug, kakor se rav-. no sedaj povsod v Sloveniji ustanavljajo ali »zlagajo«, torej tu ni potreba več uvesti^, ker že obstojijo od pamitiveka. Upravnik take »gmajne« se imenuje še vedno »župan«, kateri pa ni istoveten z občinskim predstojnikom, ako ni slučaj, no tisto leto tudi »župan«. Uprava take »gmajne« je do skrajnega demokratična in samoupravna. »Župan« se je, kakor smo že omenili, volil po vrsti in ga tudi ni imel kdr potrditi, ali pa pravice ga odkloniti. Navadno je podal na Katarinino (25. nov.) svoj račun »sosečki«, ker se takrat skupna paša ukine. Ude-
Ie£ba j« takrat za vsakega obvozna in mora župan obenem tudi skrbeti za prilično pogostovanje, kax se je pa v vojni dobi že deloma ali celo popolnoma opustilo.
Novi župan ee potem še »ustoliči«. Po meri šegavoeti mu odstopajoči župan navadno povezne na glavo »krono«, k čemu mu služi kaka stara slamnjača brez dna, seveda ako razumi dotični dovolj šale izven svojega novega dostojanstva.
So pa tudi vasi ali »gmajno«, ki imajo radi svoje obsežnosti dve »gmajni«, torej tudi; dva »župana«. V tem položaju so n. pr. Gornji in Spodnja Št. Lovrenc, Gornje in Spodnje Podlože, in se nima občinski predstojnik niti v prvo niti v drugo vmešavati. »Gmajnski« pastir ee preživlja čez leto po vrsti pri Občinarjih. Pri vsakem ostane za vsako kravo in dve plemene svinje en dan na hrani in prestopi potem k sosednemu, do poslednjega in se vrne zopet k prvemu. Tam, kjer ima jutri dobiti hrano, to naznani večer naprej in odda tam bič in volovski rog kot znak, da se bode zanj jutri skrbelo. Da mu ni treba stradati čez dan, mu mora gospodinja pri odhodu na pašo dodati osmi del domačega kruha. V jutro in popoldan zatrobi v rog, na kar spustijo vsi Občinarji svojo pašno živino na vas, odkoder potem pastir odžene celo skupino na pašo. Vse pod-kove, ki jih konji na paši zgubijo, mora zvečer odrajtati temu, čigar konj je obosil,
O razdelitvi »gmajne« na deleže
naj služi kot pravilo naslednji slučaj. Na Spodnji1’ Podložah je ploskov »gmajne« razdeljena na 22 deležev. Ti pripadajo petim celim kmetom in enemu poi-kmetu. Prvi imajo torej po štiri deleže, polkmet pa dva, kar je sedaj seveda tudi vpisano v zemljiški knjigi. Ta raz-delitov je bila morda že od nekdaj predvidena za slučaj, da bi se kedaj »gmaj« na« razkosala.
Zanimivo je tudi tor Upravičenec »gmajne« sicer lahko odproda svoj delež, toda to je vedno le domišljavo, kajti »gmajna« je nedeljiva celota in služi kot taka zgolj za skupno pašo in v takem slučaju bi tudi nihče ne vedel, kateri del se mu naj prisodi.
»Gmajnski« župan in občinski predstojnik.
Če pa g. Gor št č a prav razumemo, odgovarja dejstvu baiš nasprotno, to je: »gmajnski« župan in občinski predstojnik sta bili vsaj v novejši dobi vedno dve različni osebi. Zato ponavljamo svojo trditev, da moramo smatrati »župana« vseikakor kot izvirni preostanek najstaršega ustroja agrarne smeri, to jo iz pradobe še zgolj na pastirstvu in živinoreji slonečega zadružništva. Zatorej si tudi ne moremo misliti, da bi bila kedaj potreba, da se kdo vmešava v »gmanjske« zadeve, ker je bilo vse jasno določeno in »soeečka« v tej stvari prva in zadnja inštanca, in je bil tudi graščak pred 1. 1818 brez vsakega vpliva na »župana«, kajti on je sicer prignal svojo živinčad semkaj na pašo in motil pašnjo Občinarjev, pa to je ostalo brez učinka, kajti temu se vendar niti za en dan ni izplačalo, mučiti svoje čre de na par ur gonje radi oddaljenosti.
Vzroki zanemarjenosti poljedelskih zadrug.
Če pa trdi G., da ni na Slovenskem bolj zanemarjenega pravnega ustroja, kakor so naše poljedelske zadruge, toda tu je tudi umestno, da na oba vzroka te zanemarjenosti opozorimo. Drvi in najneakladnejši je, da brez vsake potrebe vedno zavlačujemo vsa znanstvena raziskovanja te vrste v nemške razmere poznejših dob in na ta način tako-rakoč venomer tlačimo motoviio v torbo, v kateri pa nima mesta. Mi pa hočemo zaznati predvsem naše prvotne razmere, ko še ni bilo kakega nemškega vpliva, če je ta sploh kedaj bil, kajti ponemčevanje je sicer trajalo od 11. stoletja do lata 11118, toda ponemčena v celi tej dobi menda ni bila niti ena slovenska vas, če že izključimo Kočevje, in ta kraj »kočevarjev« je .bil prvotno tudi slovenski, ker je to nesporno slovenska beseda.
Drugi vzrok tega nedostatka se je pa sploh neposredno rodil iz prvega. Vemo dobro, da se do sedaj sploh pri nas še ni nihče napotil k temu raziskovanju podrobnih podatkov, ker se mu delo kar začetkoma oskuti z domnevo, da ne bo tam našel ničesar našega. Moglo se pa tudi ni mnogo ohraniti, kajti naši
— 37 —
soeečkarji niso vodili ka.kih zapisnikov, in če so sploh nastali kak: spori, jih je kratkomalo lahko odstranila »sosevčku« kot najvišji sodnik vsake pašne zadruge.	_
Kar se pa naših gmajn tiče, je še danes vse shranjeno, kakor je od pain-tiveka bilo, toda ohranjeno je le v ustnih poročilih. Kdor se pa za te zanima, bo lahko in v kratkem zvedel vse to ali slično, kar sem tu navedel iz svojih opazovanj. Mi imamo na deželi rojenega mnogo razumništva; naj se za to zanima, ko se mudi v onem kraju, kjer je rojeno ali preživelo mlada leta, kajti povsod vidimo golo brezobzirnost današnje dobe napram svetinjam naših pradedov, in bi podeželsko učiteljstvo lahko še največ in najlažje rešilo vsaj del teh svetinj.
Predlog za razdolžiiev kmeta.
V Novem Sadu se je vršil zadnje dni občni zbor Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov. Ob tej priliki so razmotri-vali strokovnjaki o položaju na denarnem trgu in so ugotovili, da se je začelo utrjevati zaupanje v denarne zavode od leta 1932 naprej in smo danes že tako daieč, da dajejo nekateri zavodi posojilu.
Podrobno se je pečal občni zbor z važnim vprašanjem kmečke razdolžitve, glede katere so ugotovili, da brez rešitve in ureditve tega vprašanja niti misliti ni na ublaže,nje krize. Predvsem bi se moralo vprašanje kmečko razdolžitve prenesti iz političnega na gospodarsko polje.
Po predlogu v Novem Sadu bi se naj Kmetska zaščita obravnavala za vsak slučaj posebej. V vsakem posameznem slučaju bi bilo treba ugotoviti, ali je bil prosilec v trenutku zadolžitve in ob času pravice do zaščite kmet. Raziskati bi bilo treba, ali bi ne bilo mogoče kliti enega dela dolga s prodajo nepremičnin, ki presegajo eksistenčni minimum (kar je neobhodno potrebno za preživljanje kmečke družine).
Novosadsko poročilo predlaga n. pr,, naj bi prosilec za zaščito, če poseda nekmečko premoženje, tega prodal in ga
uporabil za kritje 'dolga. Ce pa kupi za-i ščiteni kmet v dobi zaščite kako posest, bi naj postal nezaščiten. Zaščita bi se naj priznala samo pod pogojem, če je dolg večji kakor 30% premoženja in ne presega 65%. Pri zadolžitvi pod 30% je zadolženi sam v položaju, da zadosti obveznostim. Če presega zadolžitev 65%, ja vsaka zaščita brezpredmetna, ker se toliko zadolžena kmetija ne da več rešiti«
Novosadsko poročilo navaja ob koncu, da so znašali 23. novembra 1933 vsi kmečki dolgovi v naši državi brez obresti 1.7 milijarde Din.
Najboljša izpeljava kmečke razdolžiit-ve bi bila sprememba kratkoročnih kmečkih dolgov v dolgoročne z nizko obrestno mero. Za to bi bil potreben znesek 1.4 milijarde Din. Država bi morala dati omenjeno svoto na razpolago privilegirani Agrarni banki. Denar za to bi 60 dobil s povečanjem obtoka bankovcev in za kritje teh bi naj služilo hipotekarno varstvo vseh združenih kmečkih dolgov.
Ti dolgovi bi se naj plačali tekom 15 do 20 let.
Poročilo ’'onča z zagotovilom, da bit ostalo kritje -a naše bankovce za slučaj sprejema zgoraj omenjenega načrta kmečke razdolžitve nespremenjeno, denarni zavodi bi se poživili in zaupanje vanje bi bil zopet regulator kredita. Našemu kmetu bi bila dana na ta način' kreditna možnost in on bi lahko vplival kot kupna moč, kar bi vplivalo najugodnejše na trgovino, obrt in industrijo,
*
Naši vinogradniki na Mariborskem tednu.
Prav posebna značilnost letošnjega IV. • Mariborskega tedna, ki se bo vršil od 3. do 11. avgusta, bo obsežna vinska razstava, združena s pokušnjo štajerskih vin. Kakor smo že povdarjali, hoče letošnja prireditev prikazati čim popolnejšo sliko našega življenja v vseh panogai» gospodarstva in bo zato vinska razstava tem večjega pomena. Poleg industrije je vinogradništvo najvažnejši vir dohodkov na severu, saj obdajajo Maribor prelepe solnčne vinske gorice, ki se raztezajo daleč po Slovenskih goricah in Halozah in je zato primerno, da posvetimo vinski razstavi s pokušnjo prav posebno

- 38 —
pažnjo. Neizpodbitno je 'dejstvo, 'da veljajo naša vina s severa za izmed naj-boJjših in posebno priznanje nam je, da se prav naša vina servirajo v najimenitnejših svetovnih hotelih. V tem pravcu bo tudi letos prirejena vinska razstava, ki bo pokazala vse vrste vin in tako le že bolj dvignila njihov sloves v tujink Naši vinogradniki in drugi interesenti popolnoma pojmujejo izredni pomen vinske razstave s pokušnjo, ki dobi na razpolago lepe in reprezentativne razstavne prostore. Vinogradniki so že v izredno častnem številu prijavili svojo soudeležbo, vsi oni pa, ki se še niso prijavili, naj to store radi obsežnih predpriprav čimprej. Prijavni rok je do 12. julija t. 1.
Gospodarske zanimivosti.
Višje cene za mesnate svinje. V Avstriji se je naenkrat pokazalo večje zanimanje za jugoslovanske mesnate svinje. S pomočjo raznih ukrepov se je lansko leto znatno dvignila v Avstriji domača svinjereja, radi tega ni bilo cele piesece nobenega povpraševanja po jugoslovanskem blagu in so postali kontingenti za izvoz naših svinj neizrabljeni. Iz neznanega vzroka so poskočile v Avstriji cene svinjam in radi tega se izplača izvoz naših svinj v Avstrijo. Radi jzglegov na boljši izvoz so poskočile cene našim svinjam in kupujejo po Hrvaškem in po Slavoniji svinje po 6—6.10 D 1 kg žive teže. Na izvoznem blagu ni preobilice, ker so kmetje zaposleni na polju in svinjski sejmi slabo založeni. Tekom enega meseca so se dvignile svinjske cene za poldrugi dinar pri 1 kg.
Lesni trg v naši banovini. Slovenski lesni trg trenutno počiva, ker so dobave za italijanske kolonije končane in je pričakovati novih naročil šele na jesen. Cene so padle za manj vredno rezano blago za 20—30 Din pri 1 kubiku. Tudi cene za stavbeni les so popustile in to predvsem radi nekoliko znižane vrednosti italijanske lire. Povpraševanje po stavbenem lesu popušča. Naprava lesa za kurjavo dobro napreduje in je kakovost letos boljša od lanske, vendar pa še ni dozdaj nobenih večjih naročil za drva. Cene za oglje ap padle.
Znatno znižanje davkov. Iz Beograda
poročajo, da pričakujejo v tamkajšnjih dobro poučenih krogih znatno olajšanje davčnih bremen. Finančni minister dr. Letica bo sporazumno z ministrskim predsednikom Stojadinovičom znižal zemljiški davek in dohodarino. Tudi davek na nove stavbe bi se naj’ ublažil na 3%, kakor je bil pred leti.
Izmenjava blaga z Rusijo. Vprašanje trgovskih stikov med Jugoslavijo in Rusijo stopa v ospredje. V sovjetskih ruskih krogih so za to, da bi se začeli do-bavati razni zemeljski proizvodi iz Jugoslavije, med tem ko bi prejemala naša država iz Rusije petrolej ter bencin. V kratkem je pričakovati, da se bo razvil živahen blagovni promet med nami ter Rusi po morju.
Razna obvestila.
Poročilo Hmeljarskega društva ža Dravsko banovino o stanju hmeljsklb nasadov. Ko so poglavitna dela v naših brnel jakih nasadih večinoma opravljena, pričakujejo hmeljarji dobo cvetja in zoritve polni najlepšega upanja. V bujnih nasadih s orastline lepo obložene s postranskimi poganjki, na katerih se prikazujejo cvetni nastavki, ki so pa v svr-ho nadaljnega razvoja potrebni pohlevnih padavin. V manj bujnih nasadih je pa rastlina bolj vitke rasti. V posameznih delih okoliša so pričeli hmeljarji z obrambnim delom zoper uši.
Naj višje cono za 1 kg hmelja. Nemčija Hallertau 95 Din, Anglija Gol d ing 64 D, Češkoslovaška Žatec 58 Din, Francija alzaški 54 Din, Jbgoslavija savinjski 28 D, Belgija Alost 24 Din, Poljska wolinjski 20 Din, Amerika Oregon 15 Din.
Cene in sefmska poročila.
Mariborski svinjski sejm 5. 7. 1935. —
Na ta sejem je bilo pripeljanih 183 svinj in so bile sledeče cene: Mladi prašiči S—1 6 tednov stari komad 50—60 Din, 7—9 tednov 75—90 Din, 3—4 mesece 120—150 Din, 5—7 mesecev 180—200 Din, 8—10 mesecev 250—280 Din, 1 leto stari 400—^ 520 Din, 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg intve teže 7—9.50 Din. Prodanih je bilo 62 svinj.
s=*