Političen list za slovenski narod Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnico ln ekspedlclja ? ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma nc vsprejeroajo Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. lehaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. »fon-itev. 74. * V Ljubljani, v sredo 10. avgusta 1898, Politični pregled v Ljubljani, 10. £ žita. Letos n. pr. bodo imeli murski poljanci prav dobro pšenično žetev, le koruza obeča manj sadu. Kakor sem imel priliko opazovati, imajo kmetje dobro, tečno hrano. Tako okusnega črnega kruha nisem že dolgo jedel, kakor tukaj po kmetskih hramih. Za zajutrek jim navadno služijo »žganjki« (žganci) z grahovo juho, turški ali haj-dinski (turšični ali ajdovi). Krepka jed za delavce so ajdovi »krapci«. Ob košnji, žetvi in mlačvi marljive gospodinje pripravijo pšenične »gibanjice« in »kvasenice« ; — o Božiču in »Vuzmu« se peko »povetice«. Kajpada si postrežejo o težkem delu in svečanih prilikah tudi z mesom, saj redijo mnogo živine in prašičev ; kuretine pa še svoje žive dni nisem toliko videl kakor tukaj, posebno gosi, pa tudi rac in puranov. Kdo bi jim iz srca ne privoščil, če si tu in tam napravijo vesel dan, katerih ubogi kmetovalec tako malo užiie. zjavil, da v šoli ni mesta za versko vzgojo. Umevno je, da se je z vso silo rohnelo proti dr. Ebenhochovemu šolskemu predlogu. Poročila in na črt za spremembo obstoječega šolskoga zakona bila so seveda vsprejeta soglasno, potem ko je ostavil zborovalno dvorano jedini nekoliko bolj pošteno misleči učitelj Tepper, ki je izrazil svoje začudenje, da se je poročilo o ljudsko šolski vzgoji poverilo učitelju, ki ni katolik. Nemško-liberalna klika naj nikari no misli, da bo sama odločevala o spremembi šolskega zakona. Ogersko »eleznično ministerstvo. Bu-dimpeštanski listi poročajo, da se v ogerskem ministerstvu marljivo vrše priprave za ustanovitev novega ministerskega sedeža za železnice. Dosedaj je vodil vse prometne zadeve, kakor v Avstriji poprej, trgovinski minister. Priprave za novo mesto so baje že tako daleč dovršene, da se me-rodajni faktorji že ozirajo po primernem možu, ki bi hotel prevzeti to nalogo in seveda mastne dohodke. Govori se, da je za to mesto odbran član magnatske zbornice bivši višji častnik llollan. Vatikan in Kvirinal. Vse, posebno pa italijansko časopisje se obširno peča z najnovejšo okrožnico sv. očeta, katere glavno vsebino nam je včeraj sporočil korespondenčni urad. Frama-sonski, liberalni, socijalistični in listi jednake barve kritiku jejo seveda po svoje zadnje papeževo pismo na italijanske škofe in druge duhovnike ter pravijo zaničljivo: Stara pesem o svetovni oblasti papeštva. Velika radost pa navdaja vse te kroge radi tega, ker opominja papež italijanske vernike, naj tudi nadalje vstrajajo v pokorščini do škofov, duhovščine in zakonov. Poslednjega povelja, pravijo framast ni, ultramontanska stranka dosedaj ni izpolnjevala. Večje predrznosti si pač ni lahko misliti. Kako more biti zaveden katoličan poslušen zakonom, katerih ost je naravnost naperjena proti katoliški cerkvi in njenim zakonom. Vsakomur je znano, da je sv. oče vedno poživljal vernike k miroljubnosti in zatajevanju in le njegovi modri prijenljivosti se je zahvaliti, da se je v poslednjem času nekoliko omililo nasprotje mej Vatikanom in Kvirinalom. Ako pa sedaj papež Leon uvidi, da so nujno potrebne take ostre besede, kakoršnih se poslužuje v svoji zadnji okrožnici, ima gotovo dovolj povoda zato in je to brez-dvomno najtežja obsodba italijanske vlade. Italijanska vlada in katol. društva. Povodom zadnjih nemirov, katere je največ pro-vzročila popolna brezbrižnost italijanske vlade in drugih merodajnih krogov za bedno delavstvo, je Rudinijevo ministerstvo v svoji framasonski domišljiji uvidelo potrebo razpustiti obstoječa katoliška društva in zatreti kar največ katoliških časnikov. Radi lepšega je zadela ta kruta obsodba tudi nekaj socijalistiških društev. Preiskave, ki so se takoj nato pričele, pa so v nebroj slučajih pokazale, da so katoliška društva in časopisje najmanj zakrivila nemire v Milanu in drugod, in vlada je morala hote ali nehote priznati, da je postopala popolno krivično. To in pa upravičeni ugovori zavednih katoliških mož je napotilo sedaj cenih biserov je še skritih v ljudski govorici Slovencev ob Soči in Savi, Muri in Dravi. Se nekaj posebnostij. Na murskem polju Slovenci nimajo hiš, ampak hrame, v katerih so posamične hiše (= sobe). Pravi kmetje imajo prav čedne hrame s prostornimi dvorišči, koder brska perutnina in rijejo prašiči. V posebni ogradi pa skačejo žrebeta. Vsak boljši kmet ima par plemenskih kobil. Manjši kmetje so takozvani »že-larji«, na Kranjskem imenovani poddružniki, ima-joči svoj dom, nekaj živine in prikupljenega zemljišča. — Veseli so, če jim Bog blagoslovi polje in gorice, ker so potem preskrbljeni za vsakdanji kruhek, pa še kak »rajniš« pride pod streho. Za »peneze« je povsod trda mej Slovenci, tudi na murskem polju jih ni na ostajanje, pa zadovoljni so, če imajo »šestke« za sproti. — Kedar je nevarnost za hudo uro, mogočni streli odmevajo čez in čez. Pravijo, da streljanje s topiči pomaga in razžene točonosne oblake. Sinoči jc bilo tako pokanje po vseh gričih, kakor, bi se Turek bližal. Saj bi pa tudi bila velika »nevolja« (= nesreča), če bi ravno sedaj, ko trgatev že ni več tako daleč, toča uničila upe ubogega vinogradnika in nc bi imel od »žmetnega« (težkega) dela nobenega »haska«. (Dalje sledi.) Rudinija, da jo, kakor poročajo listi, preklical svojo prepoved glede društev in se toraj smejo ista zopet ustanavljati. Ne ve se sicer še, ali je ta vest istinita ali ne, vendar je gotovo, da škoda, ki jo je s svojim korakom provzročilo Rudinijevo ministerstvo. s preklicem še daleko ni popravljena. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. avgusta. (Katol. tiskovnega društva občni zbor) je jutri v četrtek, ob 10. uri dopol. v dvorani knezoško-lovske palače. Želeti je obilne vdeležbe. (Deputacija kranjske odvetniške zbornice) ki je bila na zadnjem izvanrednem zboru izvoljena, da v pravosodnem ministerstvu ustno zastopa pritožbo zaradi kršenja slovenske ravnopravnosti v Gradcu, bo v avdijenco vsprejeta v soboto. V deputaciji so gg. dr. M o s c h e, dr. K r i s p e r in dr. M a j a r o n. (Političen shod.) Iz V e 1 i k o vc a dne 9. avg.: Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Kor. je priredilo minulo nedeljo shod v Ribnici, občina in župnija Št. Peter, lludo je pripekalo solnce, a vkljub temu zbrali so se vrli slovenski kmetje v zelo lepem številu, da poslušajo poročilo svojega drž. poslanca preč. g. Lamberta E i n s p i e-lerja. Le-ta je v nad jedno uro trajajočem poljudnem govoru poročal o svojem delovanju v državnem zboru, ter o znanih dogodkih, provzro-Čenih po nemški obstrukciji. Pazljivo so poslušali volilci, burno pohvalili govor ter izrekli svojemu vrlemu poslancu popolno zaupanje in srčno zahvalo. Drugi govornik g. Rozman je omenjal razne zadeve, ki se zlasti dandanašnji tičejo kmeta, in svaril kmete pred raznimi »lisjaki.« Gosp. T r e i b e r, ki je shodu predsedoval, je dobro označil po krajevnih razmerah delovanje nasprotnikov. — Shod se je vršil pod milim nebom povsem mirno in na veliko veselje vseh udeležencev. »Fr. St.« so prej kar dvakrat opozarjale na ta shod, s kakim namenom, ni težko uganiti. (Potrjen zakon.i Presvetli cesar je potrdil načrt zakona o varstvu gozdov, kakor ga je sklenil štajerski deželni zbor. (Odlikovanje.) Presvetli cesar je kneza Auer-sperga gozdnemu čuvaju I. Ve sel u v Kočevju podelil srebern križec za zasluge. (Vojaška vest.) Iz Celovca, dne 9. avgusta. Kranjski pešpolk pl. Milde št. 17 je praznoval minulo nedeljo dvajsetletnico bitke pri Jajcu. Godba je zato napravila v soboto zvečer mirozov po mestu, v nedeljo pa je bila na dvorišču vojašnice slovesna služba božja. Častniki so napravili več veselic. — Dosedanji kapelnik 17. pešpolka Kces zapusti to službo. Na njegovo mesto pride Celovčanom dobro znani kapelnik F r i d r i c h od 7. (koroškega) pešpolka iz Gradca. (Velik požar) jc uničil, kakor smo ob kratkem poročali, v slovenski vasi Goriče ob Zilji na Koroškem 44 poslopij. »Miru« poročajo o požaru sledeče podrobnosti: Bilo je v sredo, dne 27. julija, ob 7. uri zvečer, ko je strela udarila v Šišnjakov skedenj, ki leži skoraj ravno sredi vasi. Hitro je bil celi skedenj s hišo vred v ognju, in odtod se je potem ogenj tako hitro razširjal na vse strani, da je bil dve uri pozneje pravi požar že končan. Tako je pa tudi prišlo, da so ljudje komaj živino mogli rešiti. Poginilo je v ognju kakih 8 prešičev, potem ena krava, ki je bila sicer iz svojega hleva izpuščena, ki je pa potem bežala v neki drugi goreči hlev, kjer je prej bila doma; eno kravo je pa strela ubila. Hišne oprave in oblačil so mogli samo nekateri nekaj rešiti, drugi pa čisto riič, tako da so drugi dan potem morali potrebnih oblačil si izposoditi. V srce so se morale vsakemu usmiliti posebno nekatere matere, katere so iz gorečih hiš komaj odnesle svoje otroke in so potem milo tožile, da jim nič ni ostalo, kakor obleka, katero so ravno imele na sebi, in otroci v naročju. Pogorelo je 22 hiš z gospodarskimi poslopji ter malone vso opravo iti in krmo. Škodo cenijo na 109 tisoč goldinarjev. — Prišle so sicer požarne hrambe pomagat; prva je prišla domača borolska požarna hramba; ali kaj hoče ena sama storiti, ko gori že pol vasi, ko pomanjkuje povsod vode in ko so hiše s sko-dnji vred tako tesno vkup zidane, kakor v kakem mestu, da, sredi vasi so še bolj gosto postavljene. K sreči so prihitele na pomoč požarne hrambe iz ccle okolice, po železnici celo iz tri ure oddaljene Bistrice. Združenim močem posrečilo se je ogenj omejiti in en del vasi še rešiti, tako da imajo ljudje večjidel za silo še kako prebivališče; siccr bi morali vas zapustiti in si kje drugod začasno stanovanje poskrbeti. Tudi cerkev je bila posebno takrat v hudi nevarnosti, ko je gorelo cerkvi najbližje Ribič evo posestvo, in ko se je veter z dimom in plamenom vred obrnil proti veliki podružnični cerkvi. Že so bile glavne reči iz cerkvo spravljene, ko se je k vsej sreči veter obrnil zopet proti tistemu delu vasi, kjer je malo prej že vse pogorelo in kjer ni mogel več škodovati. Ta nesreča je tem večja, ker je že pred 11. leti pogorelo več kakor pol vasi, tedaj tudi veliko od sedanjih pogorelcev, in ker že takrat nekateri niso mogli svojih hiš popolnoma dozidati ali pa so zabredli v velike dolgove. Vzrok pa, da pri vsakem požaru toliko hiš pogori, je prej omenjeni, ker je namreč premalo vode in ker so hiše preveč vkup zidane. - Vsa nesramna perfidnost naših nasprotnikov pokazala se je tudi ob tej žalostni priliki zopet. Po požaru hitel je poslanec Ghon v Goriče ter je med pogorelce razdelil 432 gld., katere je podarila beljaška hranilnica. To, da je Nemec Ghon delil iz tujega žepa darove, izkoriščajo nasprotniki, zlasti po svojem umazanem glasilu »Kiirntner Nachrichten«, da begajo ljudi, češ: tako za vas skrbi Nemec, a kaj vam pomagajo Slovenci? Težko je pasti na nižje in bolj sramotno stališče, kakor ti ljudje ! (Bsmark je ob pravem času umrl!) Iz Celovca se nam poroča: To se mora našim ljubim Nemcem pustiti, da znajo vsako vodico napeljati na svoj mlin in da za lepe izgovore nikoli niso v zadregi. Letos je hotela zveza koroških pevskih društev napraviti tu dne 14. in 15. avg. velik »Bundcsfest« z običajnim »hajlanjem«. Vse potrebno je bilo baje že dogovorjeno, delovali so razni odbori in pododbori, a stvar ni šla gladko. Nemški bratci začeli so se kavsati med seboj, manjka jim, kakor se govori, potrebnega »drobiža«, vojaška godba sme sodelovati le, če se vzdržijo vseh političnih demonstracij, celo nemška dekleta, katera naj bi pripravila običajni »Frtih-schoppen«, se kujajo, in vse je na najlepšem potu, da slavnost doživi lep — fiasco! Kako se opravičiti, če slavnost odpovedo? No, dober jim je vsak izgovor, naj ga tudi pes na repu privleče. Tako jim je — Bismark baš ob pravem času umrl! Same »žalosti« — tako bobnajo — mora izostati »Bundesfest«, ker je Bismark mrtev. Tudi Celovčani ne smejo poslušati nemške pesmi! Ilm! Uzrok je »dober«, če tudi piškav. Zakaj v isti sapi, ko so »Fr. St.« izdale to povelje, rotile so svoje privržence, naj se udeleže hrupne slavnosti na korist »Sudmarke« v Velikovcu. — Da je to res samo izgovor in pravcati »švindel«, kaže včerajšnja štev. »Fr. St.«, kjer Dobernik odgovarja »obrekovalcem«, da je — on preprečil pevsko slavnost!! V »zvezi« nekaj ni v redu. Na deželi se hudujejo, da so slavnost odpovedali, drugi se smeje, a cel dogodek nam kaže te ljudi zopet enkrat v —- pravi luči, a Celovčanom dela kratek čas v — pasjih dneh! (Slovensko pevsko društvo v Ptuji) prosi gospode poverjenike, da pošljejo nabrano članarino najdalje do 13. avgusta, da je mogoče sestaviti letni račun. Odbor. (Avstrijsko vojno brodovje na potovanju.) Te dni je v Trstu avstrijsko brodovje obstoječe iz šest velikih ladij in šestt orpedovk, vseh skupaj 16 ladij. Zasidrano je brodovje pred pomolom svetega Karla in v mestu mrgoli belo oblečenih pomorščakov, ki so pripluli z brodovjem iz Dalmacije. Iz Trsta se vrne brodovje mimo Rovinja v Pulj. Namen potovanju so pimorske študije. V Trstu se prebivalstvo zelo zanimlje za lepo brodovje in je vedno polno ljudij na pomolu Posebno krasna je ladija »Cesar Franc Jožef I.« ki je ločena od druzega brodovja zasidrana sama na širokem morju. Brodovje šteje 190 topov. (Češki gostje v Trstu.) Te dni je bilo več čeških dijakov v Trstu. Po mestu sta jih spremljala prof. Mandič in dr. Stadl. Navzoči so bili pri zadnji veselici »Kola«, ter se čudili, da je toliko navdušenega slovenskega občinstva v lahon-skem Trstu. Da, naj le poročajo doma. da slovanska" stvar ob Adriji živo klije in da morje adrijansko bilo je in bo slovansko ! (V deželni bolnici) v Ljubljani je bilo minuli mesec 860 bolnikov. Od teh jih je ozdravelo 325, umrlo 27, nekaj so jih odpustili kot neozdravljive. Koncem meseca jih je v oskrbi ostalo 330. (Nesreče.) Dne 2. t. m. sta pogorela Ana Praznik in Martin Sedlar v Hrastovlju, občina Skocijan. Prva ima škode nad 1000, drugi nad 500 gld. — Dne 1. t. m. je gad pičil pastarico Ivano Stančič pri Vremu na Notranjskem. Deklica je drugi dan umrla. — Dne 3. t. m. je z drevesa padel osemletni Fr. Škufca s Smuke ter se ubil. (Iz Loškega Potoka.) [Konec.] Za občine Loški-Potok, Drago in Travo so določeni zdravstveni dnevi. Zdravnik iz Ribnice bo prihajal vsak teden v Loški - Potok. — Na očesnih boleznih trpeči kmetje in gospodinje, ki se zdaj zatekajo v ljubljansko bolnišnico zdravit, pričakujejo, da storita deželni odbor in glavarstvo svojo dolžnost, da se ta sklep kmalo vresniči. — Kdor je zdrav ali kdor ima pri rokah zdravniško pomoč, ta ne ve, koliko da od sveta ločeno ljudstvo trpi. — Loški-Potok ima svojo posojilnico, ki večinoma z osebnim kreditom deluje. S tem veliko pravd in ekse-kucij zaduši. — Loški-Potok ima krepko gasilno društvo in vrlo napredujočo kmetijsko podružnico, ki ima kaj lep sadni vrt. — Občina Loški - Potok si sezida v kratkem krasno petrazredno ljudsko šolo in si je kupila na najlepšem kraju poslopje za 9000 gld., kjer bode prostor za občinski urad, posojilnico, mirovno sodišče, uradne dneve, za že obstoječe pevsko in bralno društvo, za stanovanje občinskega tajnika, za stanovanje dveh učiteljev, za gasilno društvo in za gospodarsko zadrugo, katera se v kratkem ustanovi, a katera se bo le bolj s poglavitnimi rečmi, kakor z lesno trgovino in nakupom vina in žita na debelo in z nakupom umetnih gnojil in semen pečala. — Pri vseh tukaj navedenih stvareh so Dragani več ali manj na Loški-Potok navezani. — Vidi se torej, da se more le na ta način povzdigniti Draganov duševna moč in blagostanje. — Le na narodno gospodarskem loškopotoškem ognjišču more se Dragan oživiti, da mu ne bo treba zarad obstoječe duševne in telesne bede svoj rojstni kraj zapustiti in se v daljne kraje preseliti. — Zdaj šteje sodni okraj Kočevje 19.861, Ribnica pa le 13.431 duš. — S tem bi se nekako zravnalo število prebivalcev v teh dveh sodnih okrajih. — Z ozirom na vse to sklenil je v preteklem letu občinski zastop Drage, da se hoče izločiti iz sodnega okraja Kočevje in da hoče priti k sodnemu okraju Ribnica, in je odposlal zarad tega dobro utemeljeni prošnji na deželni odbor in na deželno vlado. — Zanesljivo pričakujemo, da bodo oblastva v Kočevji o tej zadevi mirno in stvarno poročala, da ne bodo iskala zaprek tam, kjer jih ni. — Kmet ne sme biti sredstvo za politične burke. On hoče mirno živeti, 4/s prebivalcev v Dragi je Slovencev, '/5 je pa Nemcev. — Oblastva v Ribnici bodo pravice Nemcev vestno varovala. — To morejo potrditi nemški prebivalci katastralne občine Grčarice, ki spadajo k županiji Dolenjavas, torej pod sodni okraj Ribnica. (Zabava pri vojaških vajah.) Meseca julija je imel 14. polk deželne brambe svoje vaje pri Že-betinu na Moravskem. Na hribu nad Žebetinom so se ustavili in si kosilo skuhali. Po kosilu so pričeli uganjati razne burke. Med drugim so napravili tudi pogreb. Jeden vojakov je nesel iz vej narejen križ, na njem pa venec iz raznega listja. Za njim je korakal drug vojak, oblečen liki komedijant, v roki držeč vejo — škropilnik. Le ta je predstavljal duhovnika. Štirje vojaki so nesli v plahte zavitega — mrliča. Sprevod se je ustavil pred častniškim zborom, koji so se na ves glas burki smejali. Ta dogodek je med prebivalstvom vzbudil veliko nevoljo. (Iz beneške Slovenije.) Le redkokedaj se kdo oglasi iz naših pokrajin v slovenskih listih, kar znači, da mi beneški Slovenci spimo spanje pravičnega pod odejo italijanske vlade. Tudi mene malokedaj kaj zbudi iz splošnega spanja, to pa že radi tega, ker se zares nič posebnega ne zgodi pri nas, kar bi bilo zabeležka vredno. Danes pa je prišlo zopet nekaj gori iz večnega Rima. Došlo je namreč povelje italijanskega ministra za nauk, Bacelli-ja, da moramo tudi mi praznovati dostojno XX. september t. j. dan, ko so Rim s silo vzeli papežu in ga proglasili za središče zje-dinjene Italije. Ta dan morajo biti vse šole zaprte in otroci se morajo poučiti o pomenljivost i(!) tega dne za vso Italijo in njene podanike. Ta ukaz italijanske vlade bo »Lega Lombarda« gotovo izrabila v svoje namene in naši poitalijančeni otroci bodo smeli tisti dan pod »zeleno nebo« našega lepega drevja in jim ne bo treba poslušati pedagogiških neslanostij naših učiteljev in učiteljic, čuvarjev italijanske narodnosti med beneškimi Slovenci. »Lega Lombarda« zares kot »mati« skrbi, da se zaseje med ljudstvo Garibaldijev duh in širi fra-mazonstvo. Mi beneški »Alzačani« se po svoji naravi nič ne strinjamo z nazori laških Garibaldijev in zato preziramo najnovejše šolske naredbe. Več prihodnjič, ko bodemo še bliže - XX. septembru. (Brzojavni promet s Portoriko.) Brzoj avke v netajnem jeziku, namenjene v Ponce na Portoriko, so ta čas pripuščene, toda le pod nadzorstvom Zjedinjenih držav severnoameriških. (Prostozidarska statistika.) Angleški časopis »The Masonie Token« prinaša najnovejše podatke o prostozidarstvu po celem svetu. Lož je 17.262 s 1,054.036 člani. Ogerska ima 40 lož in 2781 članov; Dansko 19 lož, 3634 članov; Belgija 20 lož in 1550 članov ; Španija 208 lož, 6000 članov ; Francija 476 lož s 23.800 člani ; Nemčija 464 lož z 18.000 člani; Anglija 2414 s 118.000 člani; Grška 6 lož, Članov pa 250; Holandija 86 lož pa 4398 članov, Irska 396 lož s 5250 člani; Laško 174 z 20.000 člani; Luksemburk 1 ložo in 61 članov; Norveško 10 lož, 2901 Članov; Portugalsko 70 lož, 2850 članov; Rumunija in Bolgarija 24 lož, 1200 članov; Švedsko 33 lož, 4000 članov; Švica 31 lož, 2774 članov; Turčija 5 lož, 250 članov; Zvezne države s Kanado prekosijo vse druge, imajo lož 11.943 in 783.664 zidarjev. Društva, (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so od 15. julija do 5. avgusta poslali: Slavna »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« v Ljubljani 40 gld. — Slavna »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 50 gld. - Moška podružnica v Mariboru po g. prof. BI. Mateku 102 gld. 95 kr.; darovali so: po 10 gld. gospodje: dr. .1. Glančnik' odvetnik; volitev pok. prof. Muršeca. — Po 5 gld. gospodje : Bohinc, stolni župnik; dr Ferk, zdravnik ; Ilribovšek, kanonik; Orožen, stolni prošt. Po i 2 gld. gospodje: Jerovšek, prof.; Kavčič, prof; dr. Križanič, kanonik; dr. Medved, prof.; dr. Mlakar, kanonik; dr. Pajek, kanonik; dr. Tertnik, prof.; Zitek, prof. — Po 1 gld. gospodje: Baho-vec, poštni oficijal; Bele, potovalni učitelj; dr. Bezjak, prof; Čižek, kaplan ; Divjak, uradnik ; Do lene, trgovec ; dr. Dominkuš, odvetnik ; dr. Firbas, notar; Frangeš, gostilničar; Holuša, železniški uradnik; Hribernik, špiritual; Josek, uradnik; Ko-šan, prof.; Koželj, lekarski pomočnik; Kregar, založnik pohištva; Lenart, uradnik; Majciger, prof. • BI. Matek, prof.; dr. M. Matek, prof; Miklosich' učitelj; Mih. Nerat, nadučitelj; Mirosl. Nerat, av-skultant; Paulič. poštni kontrolor; Peče, poštni uradnik ; Perko, železniški uradnik ; Pokorn, prof.; dr. Radaj, notar; Rakovec, železniški uradnik; Rapoc, posestnik ; Rusy, uradnik ; Schifiner, poštni oficijal; Schreiner, ravnatelj; Simon, uradnik; Stanič, uradnik; Tajek, vojaški kaplan; dr. Terč', zdravnik; dr. Voušek, deželni svetnik; Zidanšek,' prof. — Pa 1 krono gospodje: Cizel, učitelj; Fi-stravec, učitelj; Košenina, poštni uradnik. Gosp. dr. Glaser in tovariš 3 gld. namesto venca na Krušič evo krsto. »Prirodopisni pouk« sp. Schrei-ner in Koprivnik, 21 gld 28 kr. Pri občnem zboru nabranih 12 gld. 55 kr. Čisti dohodek koncerta, prirejenega meseca majnika, 33 gld. 47 kr. — Podružnica sv. Štefana na Zilji po g. V. Janku 12 gold. 77 kr. — Slavna hranilnica v Ljubnem naŠtajar. 5 gld. — Slav. pos. v Logatcu 10 gld. — Zbrani narodnjaki in naroclnjakinje o priliki pod-oknice premil. g. kn. šk. v Ljutomeru 2 gld. 65 kr. — Ženska podružnica v Kranju po g. Mariji Drukar 68 gld. 30 kr. — Podružnica Novo Mesto 115 gld. — Podružnica v Bovcu 19 gld. za leto 1897 in 22 gld. za leto 1898. — Podružnica v Selcih 15 gld. 80 kr. — G. J. Sadnikar v Kamniku 100 gld. kot čisti dohodek skupne veselice moške in ženske podružnice, z namenom, da postane pokroviteljica kamniška ženska podružnica (predsednica). — Slavna posojilnica v Celju 50 gld. — G. Franc Sušnik vŠkofjiLoki iz nabiralnika 1 gld. — Zaspanci iz Kr. G. 1 gld. — Č. g. dekan Gantar za »L. N.« 1 gld. — Gosp. knjigotržec Sch\ventner za 2 »L. N.« 1 gld. — Podružnica v Litiji 56 gld. — Č. g. Val. Mikuš, župnik v Št. Juriju ob juž. žel., 50 kr. — Zbirka mej Slovenci v Kočevju 10 gld. — Moška podružnica v Kranju po tjosp. blagajniku Fr. Luzarju 79 gld. — Podružnica za Kotrraro Ves in okolico 12 gld — Ženska podružnica za Maribor in okolico 150 gid. 52 kr._ Bog živi vse darovalce! Uljudno se prosijo podružnična blagajništva, ki še niso poslala doneskov, da bi to storila te dni pred glavno skupščino. B 1 a g a j n i š t v o družbe sv. (, i r i 1 a in Metoda. Gospodarska organizacija. Umetna gnojila. (Konec.) V zadnjem času znižali so se tudi tovorni tarifi za gnojila in za surovine za izdelovanje umetnih gnojil. C. kr. avstr. državne železnice so namreč skupno z upravami najvažnejših privatnih železnic, uvažujd stisko kmetijskega stanu, v pospeševanje kmetijstva dovolile za prevažanje gnojil in za izdelovanje umetnih gnojil potrebnih surovin naslednje znižanje veljavnih tarifnih postavk: a) Pri oddaji, oziroma plačanju tovornine najmanj 5000 kg na jedeh oddajni list in za jeden vagon tarifne postavke va-gonskega razreda B namesto vagonskega razreda A; b) pri oddaji, oziroma plačanju tovornine za najmanj 10.000 kg na jeden oddajni list in za jeden vagon za 15% znižane tarifne postavke za vagonski razred C, oziroma specijalnega tarifa 3. — Te tarifarično olajšave, katere so bile razglašene v naredbenem listu za železnice in brodar-stvo z dne 23. julija, stopijo v veljavo dne 1. avgusta t. 1. ter so odvisne od izpolnitve naslednjih pogojev: 1. Dotični tovori se morajo porabiti v Avstriji za gnojenje, oziroma izdelovanj umetnih gnojil in mora na oddajnih listih biti zapisano »Za porabo kot gnojilo v Avstriji«, oziroma »Za porabo v Avstriji za napravo umetnih gnojil«; 2. pri pošiljanju amonjaka (nečistega žvepleno-kislega), gnojilnega pepela, gnojilne soli, kalija, kajnitkalija, klorkalija, fosforjeve kisline, žvepleno-kisle kalimagnezije, čilskega solitarja, surovega natrota, apna, mramorja, dolomita, krede i. t. d. mora biti oddajnemu listu dodan popis pošiljatve, čegar besedilo se da posneti iz prej navedenega razglasila. Zanimiv je k temu predmetu nastopni članek »Dol. Novic« z dne 1. t. m.: Ne moremo si kaj, da bi našim kmetovalcem nakup umetnih gnojil najtopleje ne priporočevali, ker so res vse priporočitve vredna. Kedor je šel lansko leto ali pa letos memo sadovnjaka kmetijske šole na Grmu in se za v njem rastočo krmo zanimal, moral se je kar čuditi, kaka trava je tam zrastla. Tam zasajeno sadno drevje meri v visokosti debel, to je od tal pa do prvih vej 150 do 160 cm, trava pomešana s travniško deteljo ter esparzeto bila je letos na pognojenem delu tako visoka, da je malo da ne veje dosegla; gosta bila je pa že tudi čuda. Taka trava bila je pa tudi tam. kjer se je umetno gnojilo že prešlo leto trosilo, in prav dobra, znatno lepa pa tudi še tam, kjer se je umetno gnojilo že pred dvemi leti trosilo. Po pokošenein senu kosili bodo zdaj še otavo tako lepo, to je visoko in gosto otavo, kakoršno je kmetovalec le na najboljših travnikih viditi vajen. No, v govoru stoječi sadovnjak grm-ske kmetijske šole pa ni zasajen na najboljšem travniku, pač pa na jako skaloviti košenici, katera na dostih mestih niti toliko zemlje nima, da bi bilo skalovje popolnoma zakrito. Umetno gnojilo, obstoječe iz treh delov To-masove žlindre in dveh delov kajnita, izda toraj za tri leta, pa v prvem letu poviša pridelek že gotovo za toliko, da je gnojilo plačano. Gnojila treba je na oralo 6 metričnih centov in cent stane brez vožnje po železnici 2 gld. 60 kr. Trosi se umetno gnojilo popolnoma tako, kakor mavec (sidra, gips) ali pepel in najbolje je, da se že v zimskem času po snegu potrosi, oboje skupaj pomešano. Kmetovalci, kateri pridelujete premalo krme, kupite si toraj, ako te utrpite, umetnih gnojil in potrosite jih v zimskem času po snegu po vaših travnikih in košenicah! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 10. avgusta. Zunanji minister grof Goluhowski je danes zjutraj dospel iz Išl a. 10. avgusta. Velik del v nitranskem komitatu Budimpešta. vasi Nagy-Borgany je uničil požar mej tem, ko so bili prebivalci večinoma na polju. Zgorelo je tudi sedem otrok. Carigrad, 10. avgusta. Evropski admirali na Kreti so svetovali svojim vladam, naj prevzetno v svojo upravo tudi desetino, ker sami carinski preostanki ne pokrijejo potrebščin. Carigrad, 10. avgusta. Srbski zastopnik Novakovič je vložil pritožbo pri turški vladi radi napada turških vojakov na srbsko ozemlje. Madrid, 10. avgusta. Policija je prišla na sled anarhistiški zaroti, jednega voditelja so zasačili. Vojska mej Španijo in Ameriko. Madrid. 10. avgusta. Francoskemu poslaniku v Washingtonu, Cambonu, in njegovemu tajniku izrekla bode španska vlada priznanje. Washington, 10. avgusta. Odgovora španske vlade je pričakoval Mac Kinley pred večerno sejo ministerskega sveta. Akoravno ga tedaj še ni imel v rokah, je bil vendar že dobro poučen o njega vsebini in inu je toraj znano, da Španija popolno brezpogojno ni pritrdila ameriškim pogojem. Neki član ameriškega kabineta je izjavil, da bo Amerika neomajno . vztrajala na svojem prvotnem stališču. Newy«rk, 10. avgusta. „Herald" poroča iz Washingtona, da bo admiral Sam-pson za slučaj, da se Mac Kinley ne zadovolji z odgovorom ameriške vlade, takoj prejel povelje, naj jadra proti Španiji. Hongkong. 10. avgusta. Iz Manile je došlo poročilo, da je 31. m. m. 8000 Špancev dvakrat napadlo ameriški tabor pri Manili. Boj je bil obakrat zelo vroč, vendar so se morali Spanci vselej umakniti. Ubitih je na španski strani 200, ranjenih pa 300 mož. Amerikam pa imajo 11 ubitih in 37 ranjenih. Newyork, 10. avgusta. 0 bitki pri Manili dne 31. julija poročajo iz Hongkonga nastopno: Boj se je pričel po noči v predmestju Malate in je trajal 3 ure. Španci so skušali večkrat zajeti sovražnika za hrbtom. Poskus se jim je vselej izjalovil, le jeden oddelek se jim ni mogel uspešno ustaviti. London, 10. avgusta. ,,Times" poročajo: V Cavite je došlo več ameriških prevoznih parnikov z večjim številom vojakov, ki se radi nevihte do sedaj še niso mogli izkrcati. Vse kaže, da Amerikam v najkrajšem času napadejo Manilo. Newyork, 10. avgusta. Iz San Fran^ cisco poročajo, da je došlo v Oavite 50 prevoznih ladij, ki spadajo k ekspediciji generala Merrit. Meliisine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga ">6 (20) 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, Bealjeva oeata itov. 1, poleg mesarskega mosta. gS" Telefon štev. 68. Foulard-svila 65 kr. do gld. 3-35 meter - japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvali, tudi črna, bela in barvena Hennebergova ■vila od 45 kr. do gld. 14 65 meter - v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 53 e. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 7 a Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. a * čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura po Celziju Vetrovi Neb* J!, "S 35 » » 9 9 zvečer 7331 15-4 sr. sever oblačno 10 3 malom. ljem in 10 7 zjutraj ! 2. popol. Srednja vče Včeraj pop< gromenjein. 737 6 j 12-5 1 si. ssvzli. 1 oblačno 735 1 I 20 5 | sr. vzjvzh |del. oblač. rajšnja temperatura 19 3", v soglasji z nor aldne dež z viharjem, večkratnim bliskai Tržne cene v Ljubljani dne 10. avgusta. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. , ®rah' - ■ Fižol, , . Maslo, kgr. ! Mast, Speh svež, „ «1-1 kr 9 7 — 6 50 8 50 10 20 8 _ 6 20 2 90 12 — 12 — 11 — 1 — špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . , Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . , Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gT-lkr. V pondeljek, 8. t. m. je bilo v Ljubljani nekaj denarja najdenega, kedor ga je izgubil, naj se zglasi pri Andrejti Oberstar v Sodražici. 541 g_i Poslano 540 1 1 gosp. Ant Jerkiču, fotografu v Gorici. Nisem mislil, da imam s takim »kolegom« in »narodnjakom« opraviti ; res, za veliko boljšega sem Vas smatral Ker pa spravljate osobne stvari med svet, Vam tudi jaz ne bom molčal, in občinstvo naj potem sodi. Jaz sem bil tako kolegijalen, da sem Vam brzojavil da protestiralo proti reproduciranju svojih slik, za kar sem bil v pravu. Zapretil sem Vam sicer s tožbo, a vložil je nisem, ker sem hotel imeti poprej Vaš odgovor. Evo Vam Vas odgovor : V Tominu, dntS 8. maja 1898. Gospod D. R o v 6 e k , fotograf v Ljubljani. Z ozirom na Vašo cenjeno brzojavko od dne 7. t. m usojam se Vam naznanjati, da imate v tem obziru prosto roko ter Vara m bilo treba niti brzojaviti, ker ste me lehko tožili, tudi ako jaz nisem obveščen o tem.— Ako p* ste menenja, da me spravite z Vašim žuganjem v kozji rog, se jako varate! b j t Vfl^r Va,m ne morem druzega sporočati, kakor da obžalujem Vašo brezpomembno razburjenost. Od moje strani pa ste lehko z mirno vestjo prepričani, da ne potrebujem od Vas nikakih navodil, ker vem sam prav dobro kaj je dovoljenega in kaj prepovedanega, ter Vas pustim pri merodajni0 jSCm protestiranj11, Pri meni s° le §§ § § §§ Toliko v Vašo tolažbo, pa brez zamere, Se spoštovanjem Anton Jerkič, fotograf. Tako gospod Jerkič. Tukaj je začetek, sedaj pa roko na srce. Kdo je pričel »nesramnost«? - V daljnih svojih pismih stopali ° gr°Zlte' b°le V' Pr°li n'eDi sodnij^° P°- Vidite, gosp. Jerkič, za me ni zadostovalo toliko paragrafov, kot jih Vi naštevate v svojem pismu, a za Vas je zadostoval le — jeden. Vi pripoznate krivdo v svojih zadnjih pismih, Vi pripoznate, da ste mi napravili škodo, sploh pripoznate vse in prosite usmiljenja, C.e ste bili tako nedolžni, zakaj pa niste pustih, da bi se bila vršila obravnava? Zakaj ste prosili višje gospode tu, naj vplivajo na mene, da Vam prizanesem. - Uobro sedaj ko sem Vam prizanesel, pa ste zopet aroganten. Ne vem toraj, kdo je večji »nesramnež«, jaz ali Vi» , j, „e® "vbl1 napravil, če ne najboljši, a gotovo dober »kšeft«, če bi mi Vi ne bili onemogočili tega s svojo nezakonito, da ne rabim hujšega izraza, konkurencijo. Hoteli ste pa sami napraviti najboljši »kšeft«. Tako pa ste se sami dobro opekli, meni pa tudi prav dovolj škodovali. I>av. Rovšek, fotograf v Ljubljani. Dostavek uredništva: Za »Poslano« smo le toliko odgovorni, kolikor zakon zahteva. Sicer pa smo se po teh pojasnilih prepričali, da je gosp. Rovšek pravilno postopal. »Soča« je sicer trdila, da g. Rovška fotografije prevzvišenega knezonadškofa niso hvale vredne, a mi smo čuli nasprotno Avsake oci imajo svojega slikarja. 542 1-1 Prošnja. Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. ■5 i i « ■S! 4^ZZZZJ[ZJ.ZUiIIIIIZIIZIZ ZZZZZZZZLIZIi '.Zl gggiMgaajjjp Fran tfristan c. in kr. narednik Emilija pristan roj. Balofar poročena. Ljubljana, Skocijan pri Turjaku, dne 10. velikega srpana 1898. 545 1 ZLZXZZZZZZZZi:ZZZZZ2 '.11X1 IZZJLZZZZUZZZZIZ ZliH «Ji> Pridna oseba, prav izkušena v špecerijski službi, želi in prosi nove službe. Več se izve Pred škofij o št. 10 pri tleh. D u n a | s k a l> o xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X Prva največja kranjska tvrdka. * X X X X X X X X X X X X X X X X Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo S xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X g X Fran Primožič, jermenar in sedlar Sv. Petra cesta34 T^jubljuiia, riporoča se slavnemu sbčinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno • 1 ______________ izdelovanje jermenarskih in sedlarskih proizvodov, katera okusno, trpežno in ceno izvršuje. Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnlo ln Ježo itd. - Izdelovanje Jermen za stroje, mline in zvonove. Poprave se dobro in po ceni izvršujejo. 471 50—10 Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo r z a. Dne 10. avgusta Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/„..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........' Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.veli 20 mark...........'' 20 frankov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci C. kr. cekini 101 gld. 75 kr. 101 60 121 65 101 35 120 75 98 60 903 — 362 25 125 — 58 82' * * 11 75 9 52' 44 30 63 Dn6 9. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 1S54, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . dolenjskih železnic4°/„ 164 gld. 50 kr. 160 „ - „ 192 99 139 129 109 112 98 98 225 180 126 99 50 35 75 60 50 50 203 165 20 26 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld...... au Salmove srečke, 40 gld..... \ St. Gen6is srečke, 40 gld. ....'.', 79 Waldsteinove srečke, 20 gld. ..'.!". 58 Ljubljanske srečke ■.■...,,'. 23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' .' 157 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3400 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 445 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 77 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 Montanska družba avstr. plan.....165 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 Papirnih rubljev 100 . . ... 126 gld. 60 kr n n l 50 ; » r n 50 „ « f » n . 50 _ Nakup in prodaja "7»jf£ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Fromese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K C U «" L, Woll28il810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. PojasnllaTfca v vseh gospodarskih in finančnih stvarst potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. TLOS