mi #дд
KardtpankenBotc
Verlag und SchrlftleltuBg: Klagcnfurt, Blamarcicrlng 13, Poitfach US / B«zu(ipreU (Im voraua zmhlbar) monatllch RM 1.— frel Haui (elnacbUeQUch RM 0Д0 ZusteUgebUhr Abbestellimgea dar Zeltung fUr den n*chfol%*nđen Monat wtrdea nur mchrlftUch und nur bla 36. .dM laufenden Monats angenommen
Nr. 87.
Krainbnrg, den 8. November 1943.
3. Jahrgang,
I oktobra uničenih 2795 oklopnjakoif in 1442 letal „
še nadalje silni boji v južnem delu vzhodne fronte - V oktobru potopljenih 301.700 brt, ena križarka in 11 rušilcev
Das Oberkommando der Wehmacht je dne 1. novembra objavilo:
Južno od spodnjega Dnjepra eo v teku milni boji z deli brzih sovražnih skupin, ki eo predrli. S smelimi sunki gibljivih nem-ikih bojnih odredov v boke so Sovjeti utrpeli tam občutne zgube.
V	bitki v laku Dnjepra naž nasprotni napad še nadalje dobro napreduje. Močni sovražnikovi sunki jugozapadno od Dnjepro-petrovska in jugovzhodno od Kremenčuga 60 se zrušili v obrambnem ognju.
gredi vzhodne fronte se je bojno delovanje omejevalo na krajevne napade Sov-jetov v odsekih dosedanjih težišč; zavrnili smo jih, deloma s protisunkom.
Od fronte od Ilmenskega jezera do za-padno od Leningrada poročajo le o živahnem delovanju obojestranskih udarnih čet.
Метеса oktobra smo na vzhodni fronti uničili sovražniku 2795 okiopnjakov in 1442 letal.
V	Južni Italiji so se naše čete ubranile močnih britansko-sevenioameriških prodornih napadov na obeh straneh Voltuma. Zasedle BO sedaj nekoliko proti severozapadu ležeče višinske položaje med italijansko za-padflo obalo in gorovjem Mateze. Vtem ko
je sovražnik v odseku Voltuma takoj pritisnil za nami, je le oklevaje sledil na&im premikanjem dalje proti zapadu.
Posamezna britanska letala so podnevi priletela nad zasedena zapadna ozemlja in v pretekli noči nad Severno Nemčijo ter odvrgle razstreseno bombe. Štiri sovražna letala smo sestrelili.
' Zračno orožje je v noči na 1. november znova napadlo posamezne cilje v london-'-—VI n-nitoru.
v boju proti britansko- severnoameriškim pomorskim zvezam sta vojna mornarica in zračno orožje potopili v mesecu oktobru 52
trgovskih ladij s 301.700 brt. 18 sovražnih trgovskih ladij z nad 100.000 brt je bilo tako težko poškodovanih, da se lahko večina teh ladij smatra za zgubljeno. Nadalje je bilo poškodovanih 27 trgovskih ladij z okrog 170.000 brt.
V boju proti sovražnim ladijskim bojnim silam sta vojna mornarica in zračno orožje uničili eno križarko, enajst rušilcev, dve stražni ladji in štiri brze čolne. Pet križark, sedem rušilcev in številne druge ladijske enote so bile tako težko poškodovane, da se lahko smatra tudi en del teh ladij za uničenega.
Fnhrer pozliis Iworno mladino
„utrdite s svojim delom na kraju dela prlznanle zvestobe našim volakom!"
FUhrerhauptquartier, 2. novembra. O priliki državnega tekmovanja poklicev nemške mladine, ki se izvrši 15 januarja 1944. vprvič v vojni, je izdal Fiihrer eledeći poziv:
»Tvorna nemška mladina! Naš vzor je junaštvo nemških vojakov in dolžni smo, da smo vredni tega junaštva z vojno zaposlitvijo v domovini. K vojni zaposlitvi spada delo v poklicu. 2e v mirni dobi je bilo poklicno tekmovanje za tvorno nem-
nezmanjšana Irdola obrambe na l/zbodn
Nasprotni napadi pri Krlvolrogu napredujejo - Potopljenih 30.000 brt In en rušllec
Oberkommando der Wehrmacht je dne 31. oktobra objavilo:
Na jugovzhodni fronti so naše čete tudi včeraj stale v težkih bojih.
Med Azovskim morjem in Dnjeprom smo odbili močne sovražne napade.
V	kolenu Dnjepra se je izjalovilo več sovjetskih sunkov zahodno od Zaporožja in v prostoru jugozahodno od Dnjepropetrov-aka.
Naši nasprotni napadi severno od Krivoj-roga dobro napredujejo kljub srditemu sovražnemu odporu.
V	sredini vzhodne fronte je začasno popustilo sovražnikovo napadno delovanje pri Gomlu in zahodno od Smolenska. Krajevne sunke smo zavrnili. V imenovanih prostorih zlasti pa zahodno od Kričeva, so lastni nasprotni napadi pridobili nekaj važnih terenskih odsekov, ki smo jih bili zgubili v boju prejšnjih dni.
Jugozahodno od Velikijega Lukija je včeraj nekoliko oživelo bojno delovanj«.
V	teku zadnjih treh dni so Sovjeti zgubili na vzhodni fronti nad 400 okiopnjakov.
Zaščitna vozila vojne mornarice so v Finskem morskem zalivu napadla skupino lahkih sovjetskih pomorskih bojnih sil. Po-topila 80 nek topniški čoln in težko poškodovala nekaj drugih vozil.
V	Južni Italiji so britansko-sevemoame-riške sile podvzele močne, po oklopnjakih podprte napade v prostoru med obalo Ti-renskega morja in med Voltumom. Boji so še v polnem teku. Nek krajevni vdor se-vernovzhodno od Capue smo zajezili.
Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemška bojna in strmoglavna letala napadla nek sovražni konvoj in z bombami pogodile ter znatno poškodovala eno križarko in dva rušilca. Razen tega so potopila neko prevozno ladjo s 1500 brt.
Dve majhni obrežni vozili vojne mornarice sta v Egejskem morju tekom 24 ur sestrelili štiri sovražne bombnike.
Zračno orožje je včeraj napadlo posamezne cilje v prostoru Velikega Londona.
Nemške podmornice eo v boju proti so-
vražnim pomorskim zvezam potopile šest ladij s skupno 28.500 brt in enega rušilca. Tri nadaljnje ladje so bile težko poškodovane po torpednih zadetkih. Vrh tega so naši čolni sestrelili šest sovražnih letal, ki so jih poslali za zaščito konvoja.
Razkrinkan Staiinov sieparski manever
Varšava, 2. novembra. S teatralnim načrtom, s katerim je uprizoril Stalin izvolitev svojega patriarha Sergija, ki ga je po pre-skušeni metodi dal izvoliti za moskovskega metropolita, ki ga je pa v resmici sam postavil, da bi lahko pravoslavne cerkve sovjetske Rusije pritegnil v službo boljševi-ške agitacije, se bavi sinoda škofov pravoslavne cerkve v Generalgouvemementu, ki se je zbrala te dni v Varšavi. Uspeh posvetovanj duhovnih dostojanstvenikov je bil posnet v poslanici, ki se obrača do duhovni-štva in vernikov cerkve. V tej poslanici brez prizanaš nja razkrinkajo Stalinov sle-ppr.4ki	Poslan'ca razgalja verni-
kom boljševizem, kakršnega se je pokazal v letih s krvjo omadeie. anega režima vsemu svetu. In se z vsem studom odvrača od te zarote n^oti krist^anskemu svetu.
ško mladino izraz njene volje do dela.
Danes vas pozivam ponovno k državnemu tekmovanju poklicev. Utrdite s svojim delom na kraju dela priznanje zvestobe našim vojakom. Na fronti se borijo najhrab-rejši, boj v poklicu naj nam pokaže najbolj sposobne in jih privede v vodstvo z izo-brazitvijo in podpiranjem nadarjenih. Vaša služba v državnem tekmovanju poklicev naj bo dokaz za nezlomljivo vero v zmago.
podpisal: Adolf Hitler.«
Za dan brambnega usposobljenja je naslovil Fiihrer v imenu fronte poziv Hitler-Jugendu, da naj smatra v najtežjem usodnem boju tudi še nadalje svojo največjo nalogo v tem, da pridobi bojujoči se četi najboljši vojaški podrast. Danes poziva Fiihrer nemško mladino k prostovoljnemu poklicnemu tekmovanju na kraju dela. Vojaško usposobljenje v domovini in največje izpolnjevanje dolžnosti v poklicu, postavlja Fiihrer ponovno kot najvažnejši nalogi mladinske vzgoje v vojni.
Predvojaško usposobljenje in povečanje storitev na kraju dela tvorita središče vojne zaposlitve Hitler-Jugenda. V nacional-socialistični mladinski organizaciji izvršena vzgoja utrjuje v milijonih mladeničev in deklet poklicno prizadevnost in veselje do dela. Po volji Flihrerja naj tekmuje ta mladina v poklicnem tekmovanju z orožnimi čini nemških vojakov. Poziv Adolfa Hitlerja za prostovoljno udeležbo pri vojnem poklicnem tekmovanju bo našel pri mladini odprta in ponosna srca. Mladina ljubi tekmovanje in kot element nove vzgoje to izraz njene volje do storitev.
Že pred vojno je bilo državno poklicno tekmovanje simlwl nacionalsocialistične mladine. V petem letu našega boja za svobodo bo vojno poklicno tekmovanje dokazalo, da uresniči na svojih krajih dela nemška mladina v svoji skupnosti vidno razvrstitev po činu najbolj sposobnih
WHilare prproknie 10 mililoaov brezpo^telnlh
Strah pred gospodarskimi krizami - Porazno izkoriščanle napačne špekulacije
Stockholm, 2. novembra. Severnoameriški podpredsednik Wallace, čegar položaj do Roosevelta nakljub začasni zopetni spravi Se ni popolnoma jasen, zlasti odkar ne more več računati s tem, da se bo pri volitvah v prihodnjem letu vrnil na svoje mesto, zbuja zopet enkrat pozornost z neko krivo-versko opazko. 2e nekaj časa sem si privošči večkrat veselje, da se izjavlja o nerodnih dejstvih v obliki, ki ne povzroča pravega dopadenja pri Rooseveltovih prista-Sih. Ravnokar je izjavil v nekem govoru v Clevelandu, da bo po vojni več ko 10 milijonov ameriških delavcev brez dela, če Zedinjene države ne bodo mogle za civilno potrošnjo proizvajati za 40 odstotkov več blaga kot pred vojno. Iz-
javil je nadalje, da bo treba več spretnosti za to, da se prepreči brezposelnost, kakor za zmago nad Nemčijo.
Kaj hoče Wallace s tem povedati, je popolnoma jasno: ne posreči se niti eno, kaj šele drugo. Ker niti s premočjo in brutalnimi sredstvi vodena zunanja vojna ne prinese uspeha, koliko manj se more misliti, da bodo rešeni notranji problemi Zedinje-nih držav. Zlasti ne zaradi tega, ker je ravno njih predsednik Roosevelt — Wallace zagrabi zvezo med tema dvema sestavnima deloma Rooseveltove politike in namiguje na to — pahnil svojo državo v pustolovščino te svetovne vojne, da uide notranjim skrbem in homatijam. Wallace se kot dol-(Madaljevanj« na 2. strani.)
^f-PK. Kdaj je še svet doživel toliko gorja kot od tedaj dalje, ko se je Židom posrečilo pridobiti v enem izmed največjih narodov sveta moč v svoje roke m ]o izrabljati v škodo in nesrečo neštevilmh ljudi gostoljubnega naroda in malih sosednih
narodov.	, . _ ,
Pripovedoval bom epizodo iz Estonske, iz
Estonske, ki je toliko trpela pod to židovsko
vlado boljševizma.	...
Adolf Hitler je Estonsko osvobodil l*
krempljev boljševizma.	,. . . .
Skupaj sedimo z drugimi prostovoljci, ki so pripravljeni, da se uvrstijo v zapadno obrambno fronto proti rdečemu naskoku iz Vzhoda. Deloma so se ravno vrnili iz Sovjetske zveze, kamor jih je odpeljal rdeči teror na prisilno delo. Pripovedujejo o svojih groznih doživetjih.
Hipoma skoči eden izmed njih po konci in se začne blazno smejati. Toda ni veselo smejanje, kakor se pač lahko blazno smejimo radi prevelikega veselja — to je zlobno smejanje, vreščavo in trpko. EsWnska. za^ jove in se neprenehoma smeji! Elmar skoči pokonci in ga hoče pomiriti. Pa ga m mogoče pomiriti. Naenkrat preneha, plane K vratom, iztegne roko in zavpije: sedaj pride! — Elmar mu prigovarja, naj miruje. Hoče ga pomiriti. Toda tedaj začne blaznež otepati z rokami. Divje otepa okrog sebe. Zagrabi stol. Nato ga odpeljejo.
Elmar je ves bled. Vsi smo presunjeni. Kdo je bil to? vprašam.
To je cerkovnik iz Anseklile na otoku Oselu. Njegovo ženo so mu ubili. Ali ne poznate te zgodbe! Tako dolgo se je držal. Ovadba, prisilno delo, legar, smrtna obsodba — vse, vse to je prestal radi svoje močne voije. Sedaj ga je vendar premagalo. Sedaj je pri kraju. Sedaj po osvoboditvi, po srečni vrnitvi domov, po enem letu neizmernih
naporov.	...
Od vsega začetka sem bil z njun skupaj. — Ko so leta 1939. boljševiki zasedli Estonsko, so nas zaprii in odpeljali na prisilne delo v Sibirijo. Sibirija je za svet {Wjem-Ni mi treba o tem ničesar nadalje pripovedovati. Nekega dneva so nas prestavili v Kazan, odtod smo korakali na Kavkaz. Bilo je 50 stopinj mraza in smo bili brez su-kenj in kožuhov. Za potne stroške smo prejeli dnevno po sedem rubljev, en kg kruha pa je veljal 100 do 250 rubljev. Vlaki so bili prenapolnjeni. Sami smo morali skrbeti, kako pridemo dalje. Klatili smo se po državah. Kot mogočne žile peljejo redke železnice preko brezmejne pustinje, neizmem^ grozne dežele. Na kolodvorih polegajo, ob železniških progah se vlečejo v skupinah množice stradajočih in tlačenih, premrzlih in zavrženih. Usedlina izmozganega velikanskega naroda, berači, postopači, tatovi, ta-kozvani »špani« ali »urki«, špekulanti, de-zerterji, preklinjajoči jetniki, brezstrankar-ji, brezposelni, brezpravni. — Na postajah smo postopali in zastonj poskušali, da bi prišli dalje. Ob železniških tirih smo potovali z njimi obenem, postopači ob železniški progi.
Končno se nam je posrečilo, da smo prišli nekoliko dalje. Pod vozom. Toda tudi ta prostor je bil že zaseden. Tu je ležal nek truden popotnik in je buljil, brezizrazno oči, iz katerih mu je teklo! Osupnjeni smo zaprli zopet pokrov skrivnostne, drdrajoče rakve!
Skozi vso pot nas je spremljala tovari-šica smrt in nikdar je ne bom pozabil!
Tri dni smo se peljali v vozu za ranjene, potem ko smo si napravili iz svojih sraje oglavne ovoje. Osem dni smo stali v vlaku z izseljenci na sredi proge v snežnem me-težu, potem ko so lokomotivo odpregli in jo kratkomalo porabili drugod. Tisoč kilometrov smo se peljali skozi ozemlje, ki je bilo okuženo po legarju. Bolni in mrtvi so ležali vsepovsod ob progi, 24 dni po začetku smrtne vožnje je položila cerkovnika mrzlica 42,2 stopinj na bolniško posteljo. Kot za zmiraj eem se poslovi od njega. Toda rekel
stran 2. — štev. 87.
KABAWANKEN BOTE
Srodn, 3. novembra 1843.
je; ne umrjem! Umrje človek šele tedaj, ko hoče! In kot lakoto in snežni metež je prestal tudi mrzlico. V delavskem taborišču v Stalingradu smo Se zopet sešli. Po 16 ur dnevno smo delali in preko dneva smo jedli samo enkrat. Vodena juha in 600 g kruha. V prostem času smo spali na golih tleh in med letalskim alarmom nismo smeli zapustiti delovnega prostora. Mesto je bilo spremenjeno v trdnjavo. Skoro na vsakem oknu je stala strojnica in na trgih so bili napravljeni bunkarji in so stali topovi. Po cestah , so vozili orožje in municijo angleški in ameriški- avtomobili; posebno veliko jih je bilo ameriške tvrdke Dodge.
Toda, ko se je neko noč razprostrlo nad Btalingradom rdeče morje ognja, smo ušli. Kajti stražniki so se poskrili v lijakih izstrelkov. Skozi dež bomb in izstrelkov protiletalskega topništva smo srečno prišli v črno stepo in smo tekli vso noč pod rdečim nebom, da pridemo do Nemcev; toda Nemci šc niso bili tako blizu in dan je bil vroč, radi česar smo počivali v senci v nekem vrtu. Tam je bil v pripravljenosti rdeči polk oklopnjakov. Tedaj so prileteli nad nje sunkoma strmoglavci, kot roparske ptice in so jih razbili. Kot po čudežu smo bili rešeni.
Tri dni in tri noči smo tekli in nismo našli niti pota niti vasi ter nismo imeli ničesar jesti in ničesar piti. Samo pol litra vode smo imeli za skrajno rezervo. Našli smo v stepi ovco, ki je ginila od žeje. Cer-Ifovnik ji je dal piti naše vode in ker je v življenju pač vedno tako, da se dobi več, kot se da, nae je odšJcodovala večkratno s svojim mlekom. Končno nas je pripeljala v bližnjo vas, kajti sledili smo ji, čeprav je šla proti jugu, namesto proti zapadu. In tu smo dobili doati jesti in piti, ker so ljudje mislili, ko so slišali tuj jezik, da so že Nemci tu.
Nemci so se nahajali onstran reke. Mi smo že mislili; da smo na cilju. Zato smo prekoračili reko in odkrito rekli, da hočemo priti k Nemcem. Toda naenkrat nas je začelo obstreljevati deset boljševiških oklopnih voz, morali smo nazaj, zaslišali so nas, odvedli iz vasi in zopet zasliševali. Končno so nas zvezali in nas položili na cesto, da nas zmečkajo oklopni vozovi. Oklopni vozovi so se začeli premikati in pričakovali smo zadnjo uro. Toda ropotanje koles in verig se le ni hotelo približati! Ti poslednji trenutki so trajali celo večnost! — Nato smo slišali streljanje. Streljalo se je iz vseh cevi in zemlja se je stresala in nebo se je treslo! Nato se je približevalo bobnenje oklopnjakov proti nam! Toda tik pred nami je naenkrat vse umolknilo. Oklopnjaki so obstali. Bili 80 nemški oklopnjaki. — In bili smo rešeni! — Oh! Nihče si ne more predstavljati te sreče! Osvoboditev! — Vožnja domov! — Prihod v domovino! — Tam so ravno obhajali prvo obletnico osvoboditve naše domovine po Flihrerju. Oni so vse to sami doživeli — in ko je generalni komisar Litzmann naznanil ustanovitev estonske prostovoljske legije, smo se takoj javili. Nato smo se peljali k svojim družinam. Toda cerkovnik AnsekUle ni našel na otoku Osel nobenega več. Njegova kmetija je bila požgana — in zvedel je, da so rdeči podivjane! zabodli njegovo nosečo ženo in da so pobili njegove tri otroke s puškinimi kopiti, najmlajšemu pa roke pribili na mizo.
Pripovedovalec je umolknil.
Zrl sem mu v oči.
še dolgo sem slišal strahotno smejanje blazneža in njegovo presunljivo vpitje po Estonski.
ff-Kriegsberichter Franz Werner.
и5кирпо z zavezniki uničiti jiorražnlka na Tsak način**
Odhod ene mill|arde
Tojo k zaključku zasedanja državnega zbora - Resolucija v reprezentančnem domu
Tokio, 2. novembra. O priliki zaključka 83. zasedanja parlamenta je dal japonski ministrski predsednik intervju, v katerem je izrazil nezlomljivo voljo Japonskega naroda za zgraditev velikovzhodnoazijske sfere blagostanja. Japonska vlada bo takoj začela z ukrepi drša^ne politike, ki jih je sklenil državni zbor. Ena milijarda Vzbodnoazijcev je odločena, da z duhom in materialom z Japonsko vred uniči Anglo-Amerikance in ustvari Vzhodno Azijo vzhodnoazijskega prebivalstva.
Vzhodnoazijski narodi so sedaj povezani med seboj z železno vezjo; na ta način ee veča zaupanje v zmago vedno bolj. Роврв-šavala bo nadalje sodelovanje z zavezniki in na vsak primer uničila sovražnika v ozkem sodelovanju z njimi.
Japonski reprezentančni dom je sprejel nato na svoji plenarni seji v četrtek resolucijo, s katero se poziva vsa Vzhodna Azija, da se dvignejo, da se otresejo anglo-ameri-ških vezi in tako prispevajo k ustanovitvi svetovnega miru.
Resolucija se glasi: »Veliki osnovni ideal naše dežele in skupni cilj Velike Vzhodne Azije je, da se vsem deželam omogoči, da dobe sebi pripadajoč prikladen prostor na svetu, da se oimogočl vsem narodom, da žive srečno in zgrade nov svetovni red, ki teme-
Iji na pravičnosti. Nebrzdana častihlepnost naših sovražnikov, Anglije in Zedinjenih držav, da razširijo svojo hegemonijo nad Vzhodno Azijo, je sedaj uničena, zgradba večje Vzhodne Azije vsak dan hitro napreduje in se še boj utrjajo osnove, ki tvorijo sfere skupnega blagostanja. Burma in Filipini so že uresničili tako dolgo zaželeno neodvisnost, Indija je postavila Začasno vlado in je na tem ,da se osvobodi vezi angleškega tiranstva, d o čim je čungkinški režim zgubil vsak razlog za podaljšanje svojega odpora.
Tako se je odločilo, da drvi naprej sedaj ena milijarda ljudi v Vzhodni Aziji, ki so združeni v plamenečem navdušenju, da uniči našega skupnega sovražnika, Anglijo in Zedinjene države, da osvobodi Vzhodno A-zijo in e tem napravi stalen svetovni mir«.
Težki boji pri Krivoirogn
Tudi zahodno od Smolenska so trdi bo|l- Odbiti krajevni napadi v Južni Itali]!
Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. oktobra objavilo:
Med Azovskim morjem in Dnjeprom traja obrambna bitka z nezmanjšano silo. V kolenu Dnjepra so bili boji posebno trdi pri Krivojrogu. Prodorne poizkuse veliko močnejših sil pehote in oklopnjakov smo prestregli, obdržali v težkih bojih lastne položaje in uničili 43 sovjetskih oklopnjakov.
Severno od Krivo jroga so se Sovjeti srdito upirali našim zanosnim nasprotnim napadom. Več skupin sovražne pehote in oklopnjakov je utrpelo pri teh bojih najtežje izgube. Na obeh straneh Gomla so tudi včeraj ostali brez uspeha nadaljevani napadi Sovjetov. Lastni nasprotni napadi so nam pridobili začasno zgubljeni svet zopet nazaj. Samo pri boju za neko vae, ki Je ob raznih prilikah menjavala laetnike,
8mo odstrelili 36 težkih sovjetskih oklopnjakov. '
Zahodno od Smolenska so se vneli novi težki obrambni boji. Po silni pripravi topništva je sovražnik skozi ves dan vedno znova poganjal naprej napadalne yale, ki so jih podpirali številni oklopnjaki in bojni letalci. V srditih bojih je naša odlično bojujoča se pehota, ki jo je učinkovito podpiral ogenj lastnega topništva in metalcev, obdržala svoje položaje. Od ostale vzhodne fronte poročajo le o živahnih krajevnih bojih, zlasti v prostoru zahodno od Kričeva.
Na južnoitalijanski fronti smo zavrnili nekaj krajevnih napadov britansko-sever-noameriških sil proti našim položajem na obeh straneh Volturna. Brza nemška bojna letala 50 tam z dobrim uspehom napadla sovražnikove oskraovalne kolohe nA "poteh, ki vodijo do fronte.
Hudi obrambni boji na Vzbodn
Bitka oklopnjakov pri Krivojrogu - Nemški nasprotni napadi - boji ob Volturnn
Oberkommando der Wehrmacht je dne 29. oktobra objavilo:
Zahodno od Melitopola smo odbili Številne, ves dan trajajoče napade Sovjetov na zajezujoče fronte vdomega prostora. Odredi oklopnjakov in oklopnjaških grenadir-jev so s krepkimi sunki v bok prizadeli sovražniku visoke zgube in vrgle njegove napadajoče prednje čete iz vasi, ki so jih žilavo branile.
Nemške in romunske letalske sile so v tesnem sodelovanju • kopenskimi četami posebno učinkovito posegle v boje.
V kolenu Dnjepra.smo na vsej fronti zavrnili silne sovražne napade mnogokrat s protisunkom. Iz teh obrambnih bojev se je razvila včeraj dopoldne v prostoru severno
Wallace prerokaje 10 milijonov brezposelnih
(Nadaljevanje • 1. strani.)
goletni ožji komplic Roosevelta in Židov prav natančno spozna glede teh zvez. Ve pa tudi, da ni nobenega upanja, da bi ušli novi brezposelnosti, ki je bila le začasno pori-njena nazaj z oboroževanjem in vojno in ki mora po vojni s tem hujšo silo znova pri-dreti čez Ameriko, ko nima na razpolago nobenih organskih možnosti, da bi se je ubranila: tudi se med tem pri vladajočih plutokracijah ni nikjer uresničila volja do socialnih reform. Wallacejevo kazanje na teoretično možnost, da bi Zedinjene države lahko ustvarile 40 odstotkov mirnodobnih proizvodov več ko pred vojno, vsebuje protislovje samo v sebi: prvič je bila proizvodnja v USA prestavljena skoraj docela na vojno produkcijo, in sicer v takem obsegu kakor v nobeni drugi državi, dvignila se je aa^eS do takih izmer, da bi omogočila ne samo kritje lastnih potreb, ampak tudi oekrb6 pol sveta, če se bo ta velikanski Btroj pretaknil na mirnodobno proizvodnjo,
bo to samo ob sebi razumljivo povzročilo najtežje krize. Drugič bi bila prodaja teh proizvodov v Zedinjenih državah mogoča le z ustreznim povečanjem kupne moči in se da misliti, kakor je te dni prikazal Roosevelt, le z ustreznim velikanskim povišanjem severnoameriškega izvoza. Povzročila bi pa novo svetovno krizo. Izmed Wallacejevih besed ostane torej edino v veljavi prerokovanje, da bodo morali mnogi milijoni ame-rikanskih delavcev pričakovati novo strašno brezposelnost kot edino gotovi uspeh te vojne.
Prehranjevalni položaj Sovjetov
Lizbona, 2. novembra. Temno sliko prehranjevalnega položaja Sovjetov je odkril severnoameriški podpredsednik Wallace v nekem govoru v Clevelandu. Frontni vojaki da so edini ljudje v Sovjetski zvezi, je izjavil Wallace, ki so sedaj Se kolikor toliko zadostno prehranjevanj. Prihodnje leto da bo za Sovjetsko Rusijo ekrajnć hudo in Severna Amerika m6ra »tftfiti v&&, da б»кг* bi Sovjete z zadostnimi živili, da lahko nadaljujejo svoj boj.
do Krivojroga bitka oklopnjakov, ki je še v polnem teku. Doslej je bilo uničenih v tem odseku 74 sovjetskih oklopnjakov, v nekem drugem pa 41.
Severno od Kijeva je neko lastno napad-no podvzetje doseglo postavljene cilje. •
Pri Gomlu 60 Sovjeti včeraj razširili svoje napade tudi na odsek južno od mesta. Močni sovražni prodorni poskusi so pa do-vedli samo do krajevnih vdorov in začasne zgube manjših delov položajev, ki smo jih s takoj začetimi nasprotnimi napadi zopet zavojevali. Mnogokrat smo že v razvoju razbili sovražne napade z združenim ognjem vseh orožij in z učinkovitim bojevanjem lastnega zračnega orožja.
Zahodno od Kričeva in zahodno od Smolenska je bojno delovanje popustilo napram prejšnjim dnevom.
V	srednjem odseku bojujoča se hessen-sko-thiirinška 251. pehotna divizija, ki jo vodi Generalmajor Felzmann, je v nekem težišču obrambne bitke neomajno vzdržala vedno ponavljajoče se napade mnogo močnejših sovjetskih sil. S tem ima poseben delež pri uspehih, ki smo jih priborili.
V	Južni Italiji smo po uspešni obrambi močnih sovražnih prodornih poskusov vzeli naše čete ob obeh straneh Volturna nazaj na nove višinske položaje, ki potekajo malo kilometrov dalje proti severozahodu.
Na jadranski obali so poskušale močne britansko-severnoameriške sile 28. oktobra ponoči in rano zjutraj suniti naprej vzdolž ceste Termoli—Istonio čez reko Trigno. Napadi so obležali z visokimi sovražnimi z gubami.
Na vzhodnem Sredozemskem morju je -račno orožje uničilo dve sovražni tovorni lad.li 8 skupnA 4500 brt in z bombami po godilo pristaniške naprave sovražnega otoškega oporišča Castelroseo.
(ШШМАТ)
Spominsko slavje 21. obletnice pohoda, na Rim je potekalo po vsej Italiji v dostojnem redu. Iz vseh mest države poročajo, da je prišlo pri zborovanjih fašističnih krajnlh skupin do živahnih poklonltev za Duceja In FUhrerja.
Z ozlrom na dotlej elirajno teiavnl položaj preskrbe z mesom na Finskem zelo opažajo na Finskem dejstvo, da me je povečal celokupen stalež živine v letu 1943. za 26 odstotkov napram lanskemu letu.
»Times« piše: Bila bi huda napaka In nevarno za stvar »zaveznikov«, če bi hoteli smatrati, da Nemčija nezmore novih velikanskih naporov.
Razočaranje v angleškem narodu radi polževega napredovanja operacij v Italiji se poudarja v londonskih časopisih. Od prvega Izkrcanja na Siciliji 80 napravile angleSko-amerU kanske operacije >neerečen vtis« prav težavnih naporov piše »Daily Mali«.
Cene blaga so dosegle v CungklnSkem Ш-« tajskem septembra 150 kratno višino mirno-dobsklh cen, kot Je odkril napovedovalec čung« kInSke vlade na podlagi uradne statistike. Prt« čakovatl je nadaljnjega naraščanja cen.
Angleški minister za Indijo Amery je v Ce^ tetek priznal v Spodnjem domu, da so raz^ mere v Jugovzhodni in Jugozapadnl Bengali ji še veliko slabše kot v Kalkutl. Opozoril je na to, da se vlada na vse načine trudi, da la« koto v Indiji vsaj omili, toda pomanjkanje ladij napravlja težave^ ki jih ni moči zmagati.
* Nek severnoameriški poročevalec Iz Novega Delhi ja sporoča ameriškim časopisom, da »predstavlja hudo podcenjevanje neizmernega obsega lakote« uradno cenitev, po kateri umrja v Indiji za lakoto tedensko 1000 oseb.
»Dan zmage zaveznikov bo tudi dan osvete Židov v Evropi«, se glasi v nekem sklepu zborovanja vseh židovskih strank v Ameriki. Sov« jete hvalijo v tem sklepu, ker so obljubili Židom pomoč in zaščito.
Osebno premoženje bivšega kralja Viktorja Emanuela, ki ga je fašistična republika zasegla na. podlagi sklepov Italijanskega ministrskega sveta, ima vrednost okrog 800 milijonov zlatih lir. SavojCani so po zaplembi svojih imetij v Severni in Srednji Italiji še obdržali svoja posestva v Južni Italiji. Nadalje imajo Se znatno premoženje v gotovini in delnicah na Angleškem.
General Gambara. načelnik generalnega štaba v novi italijanski vojski, je objavil da je pritok Italijanskih častnikov k novi armadi tako velik, da med določenim rokom ni bilo moč: obvladati vseh vpisovanj in se je moral podaljšati termin.
Republikanska fašistična stranka v Rimu jo stavila do vlade sledeče zahteve: 1.objavo imen vseh obsojenih fašističnih oseb, 2. ustre-litev vseh članov Velikega fašističnega sveta, ki SQ v seji dne 24. julija izdali revolucijo, 3. итЛММ	' vd)n egh ■ђ9вћоав''^лпЈ«~ж-
dom in prostozidarjem.
V	teku umaknitve britanskih čet v Iranu so zasedle sovjetske čete več pozicij v srednjem odseku translranske železnice, ki so jih doslej Imele zasedene britanske čete.'
Pri proti/idovskih manifestacijah v Casablan-kl je prišlo do krvavih bojev med katerimi je bilo ubitih 37 Marokancev in 70 Židov. Židovsko četrt v Casablankl so Amcrikancl zažgali.
Na Cipru so po došlih poročilih Izbruhnili v zadnjih dneh punti zaradi lakote in stavke. Med stavkujočlnil In Badoglijevlml četami je prišlo do najtežjih spopadov. Nemiri še trajajo.
Bolgarskemu generalu n. r. Gančevu, ki je ' bil med prvo svetovno vojno bolgarski vojaški ataše v Nemčiji, je podelil FUhrer odlikovanje Verdlenstkreuz des Ordens vom deutschen Adler mit dem Stern (zaslužni križ reda nemškega orla z zvezdo), uvažujoč njegove zasluge za odnošaje med Nemčijo In Bolgarijo.
Občutno zgube, letal, britanskega In severnoameriškega zračnega orožja pri napadih na Nemčijo je priznal britanski zračni maršal sir Filip Joubert v nekem radijskem predavanju. Jouhert je poudaril vedno naraščujočo nemško obrambo In Izjavil, da so zadobljene zgube »opravičene« spričo povzročenih škod.
Severnoameriški senator Hussel je v četrtek med drugim izjavil pred senatom, da je razpoloženje amerlkansklh čet v Indiji'slabej-še, kot na katerem koli drugem bojišču. Nekateri vojaki govore popolnoma odkrito o počasnosti britanskega bojevanja v dotičnih o-zemljih.
V	nelU razpravi v Gornji zbornici je Izjavil lord In kancler Simon, da povzroča razvoj rudarstva skrbi. Od aprila že opazujejo stalno nazadovanje izkopavanja. In zboljšanja na žalost nI pričakovati.
Londonski ladjedelnlškl delavci so v petek začeli divje stavkati. Zahtevali so posebno nevarnostno doklado za natovorjenje in Iztovor-jenje nevarnih tovorov. Zato so morali vojaki prevzeti delo.
Nad 1000 gladujočih Indijcev je v svojem obupu napadlo nek z žitom in Živili natovorjenl železniški vlak in ga 'oplenilo ;tako javljajo v petek Iz Novega Delhi ja. Pri navalu na vlak je bilo .uemrčcnih mnogo oseb.
V	Indiji 80 zastopane še vse dobe človeške zgodovine. Tam žive še ljudje, ki so Se sodobniki naših jamskih ljudi v najstarejši kameni dobi. To so Veddi v gozdovih Ceylona, Todi v gorah Nilgiri in preko osrednje Indije raz-stresenl Klondl. Te narode smatrajo kot ostanke indijskega praljudstva.
VerUg nnd Drtick NS Gaaverleg and Drucker«! KSrnten. OmhH.. Kipgenfurt — VerUnleiter Dr. ВшП Heitjan (im wphrdienst). — Haunt-8cnriftl»it«r: F"™''!®? Horttmann. — Zurzeit ist AnzelMnliate Nr. 1 siiltlK.	,
Mlttw(K"h, 8. November 1948.
KARAWANKEK BOTE
Se(W 8. — Nr. 87.
Itn Oktober wieder 2795 sowjetische Panzer vemichtet
V.'eiter heftige ItSmpfe im Siidteil der Ostfront - 301.700 Brt, eln Krcuzer und 11 ZerstSrer Im Monat Oktober versenki
Aus dem Fiihrerhauptquarticr, 1. November, Dm: Obcrkommando dcr Wchrmadit gibt bekannt:
Sudlich dcs unteren Dnjepr sind heftige Kampfe •n't durchgcbrochencn Teilen ксћпеИег feindllcher VerbSnde im Gange. Durch ktihne FlankenstSRe be-wejlicher deutscher Kampfgriippen erlitten die Soviets dort empfindliche Verluste. In der Schlacht im Dnjcpr-Bogen madtt unser Gegenangriff weiter gule Fortschritte. Starke VorstSBe des Feindes sBdwestlich Dnjepropetrowsk und siidostlich Krementsdiug bra-then im Abwehrfeuer zusammen.
In dcr Mitte dcr Ostfront bcschrankte sich die Kanipftatigkelt auf ortlidie Angriffe dcr Sowjets in den bisherigen Schwerpunktabscbnitten, die, zum Tell im GegenstoB, abgewicsen wurden.
Von dcr Front Tom Ilmensee bis westlich Leningrad wird nur lebhafte beiderseitige StoBtrupptatig-keit gemeldet.
Im Monat Oktober wurden an der Ostfront 2795 Panzer und 1442 Flugzeuge des Feindes vemichtet.
In Siiditalien wchrten unsere Truppen Starke bri-tisdi-nordamerikanische Durdibruchsangriffe beider-seits des Voltumo ab. Sie beziehen jetzt zwisdien der italicnischen WestkOste und dem Matese-Gcbirge weiter nordwestlich gelegene Hohenstellungen. Wih-rend der Feind im Voltumo-Abschnitt sofort nach-ttieB, folgte cr unsereu Bewegungen weiter westlich Bur zogenid.
Einzelne britische Flugzeuge flogen am Tage in die besetzten Westgebiete und in der vergangenen Nacht nach Nordwestdentschland eln und warfen тег-ttreut Bomben. Vier feindliche Flugzeuge wurden ab-geschossen.
Die Luftwaffe griff in der Nacht zum 1. November cmeut Einzelziele Im Raum von Ix)ndon an.
Im Kampf gegen die brlti.sdi-nordamerikanlsdien Seeverbindungen versenkten Kriegsmarine und Luftwaffe im Monat Oktober 52 Handelsschiffe mit 301.700 Brt. 18 felndlldie Handelsschiffe mit Qber 100.000 Brt wurden so schwer beschh'digt, daB mit dem Untergang der meisten dicser Schlffe geredinet werden kann. Femer wurden 27 Handelssdiiffe mit nind 170.000 Brt beschiidigt.
Im Kampf gegen die felndlichcn Flottenstreitkrifte Temiditeten Kriegsmarlne und Luftwaffe elnen Krcuzer, elf Zerstorcr, zwel Bewacher end Tier Schnellboote. Fiinf Kreuzer, sleben ZerstSrer and zahlreiche andere Kriegsscfaiffseinheiten wurden so schwer beschadigt, daB auch mit der Vemlditung tines Teiles dicser Sdilffe geredinet werden kann.
Panzerabschuses der erfolgreichste deutsche Stuckaflieger, sondcrn steht auch mit der Zahl seiner Fclndfilige an der Spitz« aller deutschen FIteger. Er konnte vor kaum zwel Wochen seinen 1500. Feindflug melden und vor wcnigen Tagcn neun PanzerabschUsse an einem Tag.
Tojo iiber die milltarlsdie Lage
Tokio, 2. November. Ministerprasldent General Tojo spradi zum zweitcn Male vor dcm jspanisdien Rcidistag in seiner Elgcnschaft als Kriegsminister. In langeren Aiufiihrunjen behandelte er die Kriejts-sdiauplatze auf Neu-Guinea und den Salomoninseln. Der Feind verfolge hier die Taktik, in irster Linie dort zu landen, wo die Luftherr.ichaft gesidiert werden konne. Ein welteres Bemiihen des Feinden jinje dahin, die japaniscben Versorgungslinien durdi die Luftwaffe und die Marine zu »toren Diese feindliche Taktik werde von der lapanlsdien Armee In Zu-sammenarbeit mit der Marine mit be*tem Erfolg
durchkrcuit. Die Frontbcrichte zcigten, daB die Fcindvtrluste bel Lufikiimpfen jcweils um ein Mchr-fadieg-groBer seifn als die japanischen Vcrl'>ste. Der Gesamtvcrluat dcr En;landpr und Amcrikancr auf Neu-Guinea an Toten und Verwundclen betiage iibcr 14.000 Mann, Zur Loge in Burma sagte Tojo, dort liiitten die Kampfhandlunjcn ebcnfalls jugcnommen. Wihrend friiher durchsdinlttHch Im Monat 1000 KampfflDgzeuge bei Anjjriffen betellijjt jcwesen xeien, sei die ZabI im September aui 1600 gMlicgcn. An der Burmafront denteten Anzeichcn darauf hin. daB der Feind die lange anjekundigle Offensive nun-mehr beginnen wolle. Die lapanische Armce babe abtr berelts Mitte dieses Monats den Tschanskinj-Kraften an der Yiinnangrcnr.e eincn beftlgen Gegen-stoB versetrt. Auch an der cbinesischen Front fiihr-ten die lapanischcn Streitkriiftc standig erfolgrelche Operationen durch Bei den l.andoperaticnen sel auf Grand der japaniscben Politik gegeniibet China ein stindiges Nachiassen der chlnesischen Kampfmoral zu spiiren.
Die Zukunft der „Kleinen" in englischem Licht
WIe London sidi das Los der „Kleinen" vorsteilt - Staiin veriangt Belienntnisse
100, PanzerabsdiuR Hauptmanns Rudel
, Berlin, 2, November. Hauptmann Rudeli Grup-pcnkommandcur in einem Sturzkarapfgeschwader und Trager des Eichenlaubes, meldete em 30. Oktober seinen 100. PanzerabschuB. Hauptmann Rudel 1st nlcht nur auf dem Gebiet des
rd. Berlin, 2. November. An ihrtn Taten .tollt ibr «it erkcnnen. — Wollte man abwarten. big man dieses Wort auf die Englander anwenden kSnnte. so wiiren Deutschland und Europa. verloren, denn die Theorien, die jenseits des Kanals heute vertreten werden. kUndijjen die Bereitschaft lu Tatep an. welche die Zukunft Europas so dunkel jjestalten wlirden. daB kcine Erkenntnis der verantwortunjjsiosen Hal-tunj dcr Brtten da: UngiUck noch einmaJ wenden wiiMe.
Die Frage, warum |ene Theorien fiberhaupt offent-lidi in England zur Diskussion gestellt werden. ist ieidit ZQ beantworten. GewiS sdieint es von der politlsdien Klugheit her sesehen auBerst unzweck-maBig zu sein, den Gcopferten ihr Schicksal im voraus zu verkiinden. jedodi die britische Agitation befindet sidi in der Klemme. Man kann die bolsche-wiatlechen Forderungen nicht mit Taten beruhigen. das britiedie Menschenreservoir 1st zu kicin. man glaubt, den AderlaB des craten Weltkrieges nicht noch einmal zu iiberstejien. Deshalb muB der Bolsdie-wismus durch die stiindig sich steigernde Hohe der ZagestandniMe angespornt und mit der britisdien Aktivitiit auf halber, ja Viertelkraft ausgesohnt werden. Moskau aber gibt »ich mit Geheimabkommen allcin nicht rufrieden. Ea veriangt das Sffentliche Be-kenntnis. Die bedrohten Vdlker sollen in Angst erstarren wie das von der Schlange hypnotislerte Opfer. Die eigenen Massen der Sowjetuiion aber werden durdi die Vorstellung ihrer gesetz- und grenzen-losen Herrschaft iiber die hodikultlvlerten Volker
Karntner erhielt das Eichenlaub zum Ritteikieuz
Hobe Auszeiđinung fiir Generalleutnant Ringel, Kommandear der 5. Geblrgsdivision
F&hrerhauptquartier, 2. November. Der FOhrer vcrlieh am 25. Oktober 1943 das Eidienlaub zum Hitterkreuz des Eisernen Kreuzes an Generalleutnant Julius Ringel, Kommandant einer Ge-birgs-Divlsion, als 312. Soidaten der deutsclien Wehrmaclit.
Generalleutnant Ringel und seine Im Wehr-machtberlcht vom 12. August besonders hervor-gehobene 5. Geblrgs-Dlvislon hatten sich schon friiher besonders ausgezeichnet. Im Balkanfeld-zug bewies те Division Ihren Angrlffsgeist beim Durchbruch durch die Mctaxas-Linle. Auch an der Erobcrung von Kreta hatte der damallge Generalmajor mit seinen tapferen Gebirgsjagern maBgeblichen Anteil. Zusammen mit Fallschifm-jagern kampfte die Division zunachst den Raum von Chanis und den Westteil der Insel von den sich zah verteidlgenden Englanderti frel und blleb dann dem Feind bei seiner Flucht so dlcht auf den Fersen. daB nur geringe Telle sich einschlffen konnten. Seiner geschlckten FUhrung war es mit zu verdanken. daB die Masse der englisch-grie-chischen Inselbesatzung gefangengenommen wur-de. DafOr wurde Ihm am 13. JunI 1941 das Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes verllehen.
Ira Osten hat sich dann die Geblrgs-Dlvislon unter seiner FUhrung erneut bewahrt. An den jroBen Erfolgen im Norden der Ostfront, den zahlrelchen Schlachten siidllch des Ladogasees war sie beteiligt und heftete neuen Ruhm an Ihre slegrelchen Fahnen. Der General hat sich hierbel wiederholt besonders ausgezeichnet und sich durch seine FUrsorge als wahrer Vater seiner Gebirgsjager gezeigt. Nach seinem Grundsatz „SchwelB spart Glut" sorgte cr fUr den Ausbau der Verteldigungsstellungen und schuf damit die Voraussetzungen fiir den groBen Abwehrerfolg bel der dritten groBen Schlacht sUdllch des La-dogasees.
Im Verlauf dieser schweren Kampfe fand man den Dtvislonskommandeur immer wieder vorn bei seinen JSgern. denen er mit Rat und Tat zur Seite stand. Als den Sowjets Infolge ihrer Ober-fflacht auf dem Ilnken Fliigel eln Einbruch mit Panzern gelang, raffte Generalleutnant Ringel in Erkenntnis der Gefahr fUr den ganzen Korps-abschnitt alle verfUgbaren Krafte zusammen und fiihrte personllch einen GegenstoB durch. der den verbissen kiimpfcnden Feind aus der alten Haupt-kampflinie herauswarf. Die Division konnte In IStaglgem harten Ringen ihre Stellungen be-haupten. wehrte hierbel 20 schwere Angriffe brachie dem Feinde hohe blutige Verluste und vernichtete u. a. 65 Panzer.
Generalleutnant Julius Ringel wurde am 16. November 1889 als Sohn des Bankdlrektorv Julius R. in Volkermarkt geboren Er besuchti u. a. die l.andwehrkadettenanstalt m Wien nn. trat 1909 als Fahnrlch In das Landwehr-Infan-terie-Regiment 4 ein, In dem er 1910 zum Leut-nant befdrdert wurde. Im ersten Weltkriey kampfte er haupKachlich an der italienlschen Front. 1938 wurde er als Oberstleutnant 1. G. In Те GroBdeutsche Wehrmadit Ubemomm?n, 1939
zum Oberst befordert und 1940 zum Komm*n-deur der 5. Geblrgs-Divlslon ernannt. 1940 er-folgte seine B«fordening zum Generalmajor und 1942 zum Generalleutnant.
Die Karntner Helmat. der sich Generalleutnant Ringel engstens verbunden fiihit, hat ihrem gro-Ren Sohn апШВИсћ seiner Anwesenheit In Kla-genfurt und Volkermarkt nach der Verleihung des Rltterkreuzes herzliđie Ehrungen bereitet. Auch heute gehen Ihre herzlichen GluAwUnsche hinaus an die Front zu Generalleutnant Ringel, dem nach neuen hervorragenden Waffentaten die hohe Auszeichnung durch den Fiihrer verllehen worden 1st,
Hungernde rlidtslditslos nledergesdiossen
Rom, 2. XI. „In Neapel herrscht grausiger Hunger", so stellt der diplomatische Mltarbeiter des romischen Rundfunks am Sonntag fest. „In den Provinzen Campanien, Calabrien und Sizillsn kommt es immer wieder, wie auch die Englander zugegeben haben zu PItinderungen." Die verzwel-felte Bevolkerung versuche UberfSlle auf Le-bensmitteltransporte der Besatzungstruppen. Die Tater wurden dann von der anglo-amerikani-schen Militarpolizel riickslchtslos niedergeschos-sen. Hunderte von Kindern seien In den letzten Wochen vor Hunger und Entkraftigung gestorben.
des WestcM in einen ekstatischcn Raiuch verselit, dcr sie befahigen soli, das ainnlose Rennen in den Tod els sinnvoll fiir sie zu begreifen. Aus diesen Griindtn fordert Stalin das offcntliche Bekenntnis London«- Wohl 1st jen Englandcrn vcr.4tand!:chcr-weise nicht wohl dabei. Sie haben noch nie offcne Politik mit offenen Kartcn gespielt. Sie konncn sich auch jetzt nicht verkneifen. wenigstens die Opfcr zu betdren der Verrat geschehe in ihrem eigensten Interesne, entsprcdie einfadi den Forderungen der gc-schichtlichen Entwicklung, sei unabwen^ber und daher gerecht. So heifit es in einem Leiiartikel des Observer" nationale Selbstbeetimmnng und separate Souveranitat batten sich im groBen und ganzen gt sehen. nicht als Vorteile fiir die kleinen Nalioncn erwiesen Wenn die kleinen Nationcn Europas nach dcm Kriege weiter auf dem Selbstbestimmungsrechf in dem veralteten Sinne bestehen wurden. so werdc Europe der Hintcrhof der Welt werden, NatUrlich nimmt der „Observer" als die selbstverstandlichste Schlufifolgerung dieser kleinen Netionen an. daB sie auf die verrostetcn Priniipien von nun an verzichten werden, ja. er hat die EntAchfidung bereits vorwej-genommen. denn als britische* Blatt 1st er sich seiner curopiiischen Verantwortung bewuRt. Die kleinen Na-tionen Europas — da Deutschland nadi einem Si eg seiner Feinde in erne Reihe von Klcinntaaten zuriick-verwanielt werden soil, da Frankreich und Italien auch nur solche ..kleine" Nationcn darstellen. ist unter diesem Sammelnamen das gesamte Europa be-jriffen — gehSren dem ..Observer" zufolge, zwar lu den historischen Realitaten. machtmaBig aber be-deuten sie fiir ■ die ncue Weltordnung nur einen ,,Anadironismus and einen Sdierz". Bcsdieiden raumt Jie Zeltung soger ein. daB auch England im Vergleich M den riesigen USA und UdSSR nur ein Splitterchen fcci, ein unbedcutendes Anhiingsel. ein Nichts, Dos soil wohl wie Trost und Linderung dcr schmerzlidien Enttausdiungen klingen. die in solchen Formulierun-gen fiir alle enthalten ist, die in Europa ihre Hoff-nunj auf England zu setzen wagten. Es bezeichnet zugleicb abei audi die Vervollstandigung der euro-paischen Auslieferung. Denn wenn England selbst sidi als maditlosee GebiVde am Rande der Entschei-dungen sieht. dann kann es keine Zweifel mehr iiber
den zukiinftigen Herm Europas gebcn. bel dcr Aiw wertschaft dcr beiden Riesen. von denen der cine m entfemt ist, um bestimmcnd einzugrctfen. der antJert aber viel zu nahe, um sich die Beute entgehen ze las.<en.
Ganz geklart erscheint den Briten des Ausllefe^ rungsprojckt noch n:cht — allerdmgs nicht. weil si# es bereutcn sondcrn weil dem Fuch.i die Traubcn zu hoch hiingen. Dagcgcn meint man.im Fall Italien auf gcsichcrtcm Bodcn zu stchcn.
..Sunday Dispatsh" vcrkiindct den Vcrtrctern einei freicn Italien. cs sci vcrgcblichc Hoffnung, wenn sie vermutctcn. Italien erhalte w'cdcr die Grenzen dee ersten Weltkricjsschlusses. Solche Generositat wiirde .den Wcltfrieden gefahrdtn und den britischen Intey e.»srn zuwidcrlaufcn" Anschcincnd hofft England, nach seiner VcrdrSngung aus Europa wenigstens ini Mittelmeer unj in Afrika cine gcwisse Randrolle ncben den ,.Riesen" weiterspieicn zu konnen. Daher audi die Einordnung Frankreidis and Italiens in deo Alljemeinbegnff .kleine Nationcn". Ihr Kolonialrelch soli Grolibritannien« Altcrsversor^ung bilden,
Rcuter pesslmistisdi Uber Italien
tc. Stockholm, 2. November. , Reuter mcldet vom aiiditallcnischen KriegMchauplatz. daB die Verminung dcr GebirgsstraBen die Operationen dcr WcstmSchte ungehcuer erschwrren. Noch schwieriger sei das Problem des Nachschubs. Alle Transporte kamen iiber das Mcer und die Kapazitat der Ha fen sci durch die Zerstorungcn stark beschrankt. Ein Sonderkorrcspon-dent Reuters in Siiditalien stellt fest. daB die Itt-liencr kein Brot haben. .Brot, das ist die Bitte. die Ich bei meiner vierzehntiigigcn Reisc durch die von den Westmachten verwaltetcn Gebiete Siiditalien* immer wieder von den Italicnem horte,"
Den Brotkorb hSher gehSngt
Ankara, 2, November. Die englische Botschaft telite den Mitgliedcrn dcr Botschaft Badoglio« ihre Bereitschaft zur Auszahlitng Ihrer Gehalter mit, die jedoch um Zweldrittel gekiirzt werden unter Wegfall dcr Aufwandsentsdiadlgungen und des Unterhalts der Kraftwagen, Die italienlschen Diplomaten slnd somit auf die glciche Ration gesetzt worden wie die Emigrantendiplomaten • Griechenlands, Sudslawiens und Polens, die als britische Gehaltsempfanger in Ankara lebcn. In-folgedesscn bcginnen die italienlschen Diplomaten bereits mit Notverkaufen Ihres persćSnli« chen Inventars, ihrer Teppiche, des Silberzeugs, Tafelgeschirrs, der Kiihlschranke usw.
Rilndnisvertrag zwisdien Japan und China
Tokio, 2. Nov. Am 30. X, wurde ein Biindnis-vertrag zwischen Japan und China von dcm ja-panischen Botschafter Tani und von dem Pra-sidenten dcr chinestschen Nationalreglerunj Wangschingwei unterzeichnet. Das Abkommen bestcht aus folgenden sechs Artikein:
1.	China und Japan erkennen gegcnseitlg Ihre Souveranitat an und blciben in Freundschaft verbunden.
2.	China und Japan werden in engster Zusam-menarbeit fur die Errlchtung des gro.Beren Ost-aslen wirkeh.
3.	China und Japan werden auch auf wlrt-schaftUchem Gebiet zum gegenseitlgen Nutzen en; zusammenarbeiten,
4.	Alle Einzelhelten dieses Vertrages werden durch Vertreter bolder Rcgierungen ausgearbel-tet werden.
5.	Der friihere grundlegende Vertrag zwischen beiden Landern ist hlermit auBer Kraft gesetzt.
6.	Das Biindnisabkommen tritt sofort in Kraft.
In einem Protokoli zu dem Abkommen wird
das Japan Im Pekinger Oberelnkommen zuer-kannte Privileg, Truppen in China zu untorhal-ten, aufgehoben.
Badoglio unteiscbiieb das Wiitschaftsdiktat
Selbst In den USA als „hart" bezeidinet - Die Versklavung Italiens beabslditlgt
rd. Bern, 2. November. (Eluenberidit.) Dnrch offen-(ichtlich zweckbcstimmte Indiekretion von Beamtcn des Waxhingtoner Staatsdcpartements wurde bekannt, daB am 1. Oktober zwischen den Alliierten und Badoglio ein Vertrag unteraelchnet wurde, der in 40 Artikcin die wirtschaftlichen und finanziellen Be-dingungen umfaBt, die Italien erfillien loll.
Dcr Vertrag stiitzt lich auf Artikel 12 de« Waf-fen.stillstandsdiktats, in dcm Viktor'Emanuel und Badoglio sich vcrpflichtet haben. alle zukiinftigen Forderungen dcr Alliierten atizunehmcn,
Auch die neuen Forderungen an die verriiterisdien Italiencr sin d gleidi den Bedingungen des Waffen-stillstandes so brutal, daB man sich noch scheut. sie zn veroffcntlidicn. In unterrichteten Kreisen Wa-
Wavell schleppt die Hungemden in „Aimeelager"
Die sdireiende Anklage gegen England soil ans der Welt gesdiafft werden
Stockholm, 2.. Novembtr. Der neu^ Vizekonig von [ndien Lord Wivell isdieim sidi auf leinen nicht-lichen Streifzilgen durdi die inditcheo Hoitgergtiidte, die er inkognito unternthm. bereiu ein abachliefien-dea Biid iiber die notwendigen Мавшћтеп gemtdit lu haben.
Ab eraten Punkt aeinea Kriegsprogramms hat Wavell lew amtlidi die Einrichtung von Armeelagern fiir die hungemden Inder bekanntgegeb'n Die Durch FUhrung dea Abtransportes der dem Hungertodt preisgegcbenen Indischen Bevdikerung hat er in die Hand cines. wIe Reuter schrelbt. erfahrenen General major« gelegt Diceer Ent*chluB Wavell* i at be gleitet von einer groRangelegten Propaganda die der hungemden Indem die Vorteile dle«er Lager klar madien will. Glelch dahinter aber ateht dir Drohung. daB wet lich nlcht freiwlllig In die Lagei h ringen ISBt. dorthin zwang^weiae geachleppt werden wird.
Kennzeichnend fiir den Wcg den Wavell einzu -ichlagen gedenkt. iai ein Aufrui an die Armee. dk ien Auftrag hat flit Bcendlgung dcr Hungersnot Im Gebiet von Kalkutta mitzuwirken Die militarkcher Tranaportmittel .aollen zur Versdileppung der hun gernden Indet In die Armeelager eiogeaetzt werden.
AuBerdem aoll daa Militar die hungemden Menachen, die in den StraBen von Kalkutta berumirren, ein-fangen und ale in die Lager adiaffen
Churchill will die ganzt (ndienfrage in einem WeiBbuch behandein daa darauf angelegt aeln wird. daa Problem zu verwKaaem and von der rOckaidita-loaen Indiea-Politik der britiachen Plutokratit abzu-lenken.
Wavell acheint also eine Radikalkur in Indlen vor-nchmen zn wollen Seine crate MaBnahme laBt darauf schlleBen daB eine Verscharfonj der Hungerdiktatur (intreten wird. Der neue Vizcktinig madht es aich Iflcht Rr achafft aich die Hungemden. die tine schreiende Anklage gegen Eaglanda Anabeutunga-politik In Indlen aind Jadurch vom Leibe. daB er aie in Lager vtrachwinden UBt wo aie nach bewiihrter britischer Methode dem »icheren Hungertod ana-?eliefert werden. Die britiache Kolonialpolitik gibt iafUr hinreichend Vorbilder und Beiapiele.
Die erste GcwaltmaBnahme Wavells wird untcr-
tiitzt durch elnen ganz verlogenen Preasefeldzug der (ngliachto Ргеме die die Sdiuld fiir die indische llungerkataatropht von England abzuwSlzen und den Iniern aelbst zuzusdiieben veraucht. Die Indien-debatte im Unter- und Oberhaua Ift der beate Be-well fiir diea«-heudiieriache Taktik.
shingtons wird Icdiglich zugegeben. daB sie „hart'* aeien und ein groBcr Teil von ihncn erat erfiillbar wiire. wenn aich ganz Italien in den Hiinden der Alliierten befande
Ea kann nach den bisher bckanntgewordenen Ab« sichten der Plutokraten gegeniiber einem unterwor-fcnen Italien kein Zweifel daran beatehen, daB der neue Vertrag die vollige wirtachaftliche Versklavung dieses Landes mit sich bringen soli Einigc der widi-tigsten Forderungen der Amerikancr und EngUnder wurden |a bereits veroffentlhdit: Kontrolle der Rii-stungsindu.strie. Oberwachung der landwirtschaftlichen Produktion durdi Kommissare, die fiir Ablieferung eines groBen Teiles der Erzeugnisse an die „Sieger" zu aorgen haben, Verpflichtung, alle Importe nur voit den Alliierten zu beziehen Auslieferung der wichtig« sten Industriewerke an englische bzw. amerikanischt Kapitalgesellschaften usw.
Wenn im gcgenwartigen Zeitpunkt. also iiber vier Wochen nach der Unterzeichnung. die Exlatenz dieses Wlrtsdiaftsdiktats in den Vereinigten Staaten publik gemacht wird, so gibt es dafiir nur die eine Erklji-, rung, daB man die Unzufriedenheit mit der milita-risdien Entwicklung in Italien dadurch ablenken will« daB man den habgierigen Yankees wenigstens er-zahit, in welch lukrativer Weiae man daa italienisdi* Volk zu erpressen gedenkt,
DSA - eln Volk von Verbrediern
Stockholm, 2. November. Auf Grund seiner Er* fahrungen als Direktor des Departements fUr die 8ffentlichc Sicherhelt in Texas malte Oberst Homer Garrison in schwarzesten Farben eln Zu-ku.nftsbild seines eigenen Volkes, der amerikanl-schen Nation. In einer Rede vor dem Internatlo-nalen Verband der Pollreichefs erklarte er, Fach» leute glaubten, daB die USA einer welt schllm-meren und blutlgeren Welle von Veitrechen ent-gegengehen als zur Zelt der Gangster AI Capon# und Dllllnger, Man mUsse allerorten Aufstandt und Streiks erwarten.
„Die ungeziigelte Jugcnd von heute wird nur zu schnell zum Verbrecher von morgen", so sagte er. „Wenn der Druck des Krieges einmal gewichen ist, werden wir eine wildgewordene Nation sein, die in ein tolles Wettrennen nach neuen VergnUgungen und neuen Freiheiten hin-eingerissen wird. Dabei dUrfte urisere wirtschaft-llche und verwaltungsmafiije Struktur groBca Veranderungen unterliegen.
Selte 4. — Nr. 87.
EARAWANKEN BOTE
Mlttwocb, S. November 1948.
Hahnenkompfe in - England /
OroSe Tumiere ao nhelnen Orten Von Gnt Schosnhotf
Fassungslos staunend stehcn wir gernEfllg-ten Mitteleuropaer Imraer wleder vor der un-menschllchen Brutallt&t und Grausamlteit in der englischen KriegfUhnmg, dercu Opfer Ubrlgens nicht nur wlr In dieeem Krlege sind, sondern die alle Vfllker, welche die Eiire hat-ten, Englands Konkurrenzneld herauszufor-defn, zu spUren bekamen. Viellelcht aber wun-dei-n wir uns nicht mehr so schr Uber dlesen Wesenszug der ,edlen Briten', wenn wir erfah-ren, daft er geradezu gezUcbtet wird durch die dortzulande zu einer f6rmlichen Sucht ent-■vyickelte Sport- und VVettluat. Auch der Krieg bedeutet fiir d as KrB,men'olk der Engiander pur eln Sport; darum konnte auch nur cin stockengiander wle Winston Churchill das Wort vom .reizenden Krieg' pr&gen.
Hahneng«fechte — .kBnigHcher Sport'
Efl dUrfte vielleicht nicht aUgemein bekannt seln, daS in OroBbrItannlen, dem konaerva-tiveten Lande der Welt, noch heute eln Sport .gepflegt' wird, den der europSische Kontinent ale mlttelalterliche Barberei l&ngat verpOnt hat, ntoilich; die Hahnenk&mpfe.
Im Mittelalter, das sich bekanntllch nicht gerade durch Sentimentalitat ausgezelchnet hat, waren Hahnenkarapfe zo ziemllch In ganz Europa verbreitet. Heute findet man sle noch in Zentralamerlka, in Ostlndlen und China, und — so unglaubllch es kllngen mag — im angebllch so nilchternen und chrlstllch-huma-nen England.
Schon unter Helnrich vni., dem bertichtlg-ten Despoten und Gattenmorder auf engli-echem Thron (1491—1547), gab es in Westminster die ,Royal Cockpits', die kWgllchen Hahnenkampfpliitze, und auch apKter, unter Karl n., hieBen die Hahnengefechte der ,kt)-nlgUche Sport', bevor dlese Bezelchnung auf die Pferderennen Uberglng.
Offizlell 1st der Sport der Hahnenkiimpfe in.England heute zwar gesetzllch verboten und wird streng bestraft, was aber durchaus nicht besagt, dafi er nicht mehr betrleben wird. Im Gegentell, zu der Sensation, die dlesc Splele an sich schon dem sport- und wettlustigen Englander vermltteln, kommt noch der Reiz des Verbotenen. Obe rail In England gibt es ge-helme Kampfplfttze, wo sich die Llebhaber dieses Sportes ohne Unterschled dee Standee, nur durch die gleiche Leldenschaft verbrii-dert, zueammenflnden. In London soil sogar ćln ,Cocklng Club' begtehen, der, um dem wachsamen Auge der Pollzel zu entgehen, keinen festen Sitz hat, und dessen Mltglleder-llste vlele hervorragende Namen der Sport-welt enthait. In Newmarket, dem Zentrum fUr Pferderennen, wird auch dem Sport der Hahnenkfimpfe leldenschaftlich gehuldlgt. Fast alle PferdezUchtcr Ziehen nebcn den Rasse-pferden Im geheimen KampfhUhne heran, mlt denen grofie Turnlere veranstaltet werden. Eln guter Kampfhahn stellt elnen Wert von un-gefUhr hundert Pfund Sterling dar, und die Hahnengefechte mobliisieren ansehnllcho Oeld-hetr&ge, sind also, wle allea, wobel mcnschllche Leldenschaft kommerzlallsiert wird, eln ausge-zeichnetes Gcach&ft.
Wenn die chlffrierte Dcpesche ruft...
Die Organisation der K&mpfe geschleht melst , so, daQ sich der ZUchter mlt selnen HAhnen In elne Stadt begibt, die gehelme Arena slcherstellt und die Mltglleder des .Cok king Club' mlttels chlffrierter Depesche b*-nachrlchtlgt. Die Buchmacher notieren In Elle die Wetten, deren Elnsatze zwlschen fUnfzig und fUnfhundert Pfund Sterling schwanken.
Der fUr elnen Kampf bestimmte Hahn wird vorher acht Taga lang eIner besonJeren Be-handlung unterzogen. A Is Nahrung erhiilt er Bier und mlt starkem Weln getr&nktts WelB-
brot; er wird also gewlssermaUen zum rauf-lustlgen AUcohoIlker gemacht. Dann folgt die Toilette: FlUgel, Schwanzfedern und Kanun werden geatutzt; die Seine BorgfKltig von Fe-dem und Schwlelen befrelt, und Uber den na-ttlrlichen Sporn wird eln filnf Zontlmeter laager staJilpmer, echarf wle eln Dolch geschllf-fener Kampfsporn gesetzt. Unter Aufelcht des Trainers, in diesem Sportzwelg .handler' g^e-nannt, muQ der Hahn t&glich 'Cbungskftmpfe ausfUhren, wobel ihm zur Vermeldung unn6-tiger Verwundungen Uber Sporen und Krallen klelne gefUtterte Handechuhe, In Art der Boxerhandechuhe, gezogen werden. Die letzten sechaunddrelQig Stunden vor dem Kampf muS der Hahn fasten, und erst knapp vor dem Tumier. wird ihm zur ErhShung der Kampf-Instinkte elne Handvoll rumgetr&nkter Кбг-ner verabrelcht; er wifd also elnfach betrun-ken gemacht.
Bis eln Oegner tot auf dem Kampfplatz bleibt...
Der Kampfplatz, der JUmlichkeit mlt dem ,Ring' bel einem Boxkampf hat, wird mlt alien erdenklichen VorsichtsmaBregeln gegen etwal-gen polizelllchen Vberfall gesichert. Auf das Beginnzelchen werden die K&fige mit den H&hnen in die Arena gebracht, getSffnet, die Gladlatoren betreten den Platz und beginnen bald, einander mit Schn&belhieben zu bearbel-ten. Sind die Kttmpfer so genUgend gereizt, dann werden sle von den ,handlers' in elniger Entfernung gegeneinander an Brust und FU-Ben elne Weile niedergehalten und auf eln Zeichen plOtzlich losgelaesen. Seltsamerwelse
echleSen die geielzten Tlere nun nicht gleich auf einander loe; ale n&hem einander vlelmehr wlG rlchtlge Boxer oder Ringer Ubertrleben vorsichtlg, als ob sie gegenseltig Ihre Krfifte und Angriffswaffen abschatzen wollten. Seit-llch gekehrt, um dem Gegner nicht Ihre Blfifle, die Brust, zu bieten, kommen sie einander langsam ganz nahe. Pliitzllch elne Jfihe Wen-dung — zwel HUhnerkOrper richten elch mit zomlg gestrtlubtem Gefieder eteil auf und stUrzen Brust gegen Brust auf einander loe. Wle die Kllngen geUbter Fechter blitzen die st&hlemen Sporen, fahren mlt voller Wucht In die Brust dee Gegners — hinein, heraua, hin-eln, heraus... шо ras end schnell, daG das Auge des Zuschauers gar nicht zu folgen ver-mag. Bald elnd die Kftpfe der K&mpfer nur noch elne Masse blutlger Fedem, und audi die Arena 1st Uber und Uber mlt Blut besu-delt... Stumm, erbittert, tobt der Kampf, mlnutenlang... Dann — eln wohlgezlelter Hleb In die Kehle, lautloe, mlt ausgebrelteten FlU-geln, slnkt der getroffene Hahn um... Der Schledsrlchter zKhIt: eins, zwel, drel... Trl-umphlerend steht der Sieger vor dem veren-denden Felnd, reckt den blutverschmlerten Kopf, biaht die geechwollene, wunde Brust und kr&ht seine Slegesfanfare Uber die atemloe
begelsterte Zuschauermenge hin.---
Solcherart sind die .koniglichen' Belustlgun-geu des Volkes der ,edlen Briten', das sich fUr ausersehen halt, den andem Vaikern der Erde Kultur und Humanitžlt zu bescheren. Wlr brau-chen una nach dieser Schilderung kaum mehr zu wundem, wenn englische Flieger sich blind-wUtig. wie Wilde Kampfhfthne, auf Stadte, Ddr-fer und Kuiturstatten stUrzen, um einen Wett-und Sportgewlnn von soundsoviel Pfund Sterling elnzuhelmsen..,
Die Krouterkur des Alien Fritz /
Yon WOl Fischer
Eln echarfer WindstoB fuhr dem elnsamen Wanderer achonungaloa Ins Geslcht, der In der Geg-end der Nlcolalklrche In Berlin seiner Wege ging und dessen welter'Mantel Im Sturm flatterte. Der Elnsame, der hler gegen den Wind ankiinipfte, war kein Gerlngerer als Thlbaud, der groBe Heilklinstler, der a us der Schwelz'nach Berlin gekommen war, um hler Junger fUr seine Krauterhellkunst zu finden und Kranken zu helfen. An der Spree regierte damals der GroBe Konlg, der bereits krankelte. Thibaud hoffte In Frledrlch dem GroBen einen . Heifer Oder doch mindestens einen Verehrer seiner Hellkunst zu finden, die darln bestand, daB er selnen Palienten den Genufl der ver-schiedensten Krauter in rohem Zustand ver-ordnete.
Thibauđs Gedanken waren, wtlhrend er mlt grollen Schritten einem ihm unbekannten Zicl zusteuerte, helm GroBen Fritz. Dieser lltt an Glcht und Uheuma, so hatte er es drllben in der Schwelz gehCrt, und just bel solchen Kraukheiten hatte seine Krftuterkur ^— »8a-latkur« wurde sie von Spiittem genannt — bisher stets geradezu Wunder gewlrkt. Aller-dlngs, einen KOnlg z&hlte er bisher nicht zu selnen Patlonten, aber wafiim solite seine Kur ausgerechnet bel elner Mijeat&t versagen?
Thibaud war frohen Mutes und guter Dinge, alg er umkehrte und den Weg nach Hause einschlug.
Dahelm angelangt, Uberlegte der HellkUnst-ler noch einmal In aller Ruhe, dann aetzte er sich hin imd echrieb dem GroBen Kdnlg ein Blttgesuch, worm er Ihm seine Kunat expll-zierte und darlegte, wle FlelschgenuB dem Mon-archen schade, weswegen Thlbaut den GenuB von Fleisch verwerfe und aelne Kranken le-điglich mlt Kr&utem helle, die In rohem Zustand genossen werden mUssen. Zum SchluB bot Thibaud »Seiner Kttniglichen MajestKt un-tertKnlgst seine Dienste ant und verfehlte nicht. hlnzuzufUgen daB er gerade auch auf
dem Geblete der Gichterkrankungen &U8ge-zeichnete Erfolge aufzuweisen hatte. die er auch bel »Seiner KSniglichen Majest&t glaube verbilrgen zu kCnnen«. Dann bat Thibaut noch um gtitigste baldige Erledigung seines devotesten Ansuchens.
Der HeilkUnetler brauchte nicht allzu lange auf die Antwort aus Sanssouci zu warten. Sie war wenige Tage nach Absendung seines Schreibens in seinen H&nden und iautete;
»Ich danke fUr Seine angebotene Hilfe und filr Seine Kur. aber — ich mag noch nicht ins Gras beiBen.
Frldericus Rex.«
WuAten Sie schon...
... dafi pian den Damptmaschinen vor run d hundert Jahrcn gerne kiassistische Formen gab. wie sie in der Baukunst iibllch waren? Man verkannte eben damals noch Sinn und Zweck der Technlk.
... dali nach neuen Forschungserkenntnis-sen Farbanstriche durch radioaktive Substan-zen, die dort durch Bestrahlung oder auf апг dere Weise hineingelangt sind, zerstort werden konnen 7
... daB der moderne Nacht- und Nebelflug erst durch den Funkverkehr ermSgllcht wurde ?
... dali schon Francć aus einOm elnzigen Kubikzentlmeter in Flechten und Moos auf-gesammelten Staubes nicht wenlger als 226 Kleinlebewesen zUchten konnte?
... daB die prunkvoilen Kronen der West-gotenkOnlge zu den achbnsten und wertvoilsten Kunstwerken gehoren, die man jemale in Spa-nien aufgefunden hat?
... daB daa Rad eine der grSBten menschli-Chen Erflndungen darstellt, da es aliein die Wanderungen ganzer St&mme und ViJlker er-mBglichte ?
Kerzen fiir Doris /
Von Franz Josef Luka:
Studienhalber war Ich in Berlin und wohnte mit mehreren Kameraden zusammen in einer kleinen Pension. Wir verstanden uni alle sehr gut. Der einzige Streitpunkt war Doris, die htibsche Nichte unsorer Wlr-tin. Wie nicht anders denkbar, waren wir all« zusammen Hals Uber Kopf In sie ver-liebt Man wufite elgentlich nicht recht, wen sit bevorzugte. Sie behandelte alle gleich UebenswUrdlg. Eines Tages aber wuDte Ich bastimmt, daB ich der Bevorzugte war und von diesem Tage an begann lUr mich eine sehr glUcklihe, schdne Zeit, denn Doris hielt noch viel mehr, als ihre Augen ver-iprachen. So vorsichtlg wir auch waren, einer melner Kameraden, ein Russe namens Torinelf, der sich buchst&bltch durchhun-gerte, bemerkte durch Zufall unsere Lieb-■chaft, aber was ich nicht erwartet hatte, trat eln: er hielt dioht und erzahlte den anderen nlchts. Dies brachte uns einander n&her und Ich erwies ihm verschiedene Gefdlligkeiten, die melst linanzieller Natur waren. Torineff war mir dafUr unendlich dankbar.
Mein Liebei^idyll mil Doris wurde durch eln Telegramm meiner Mutter j&h und ichmerzvoll abgebrochen. Mein Vater war einem Herzschlag erlegen. Ich reiste mit dem Versprechen, bald von mir h6ren zu lessen, voll der widersprechendsten Ge-iObla ab.
In dem Trubel, den der Tod meines Vaters verursacht hatte, kam ich nicht zum Schrei-ben und acht Tage spiter erhielt ich von meinem Freunde Torineff die Nachrlcht, dafl Dorlt schwer crkrankt sei und im Spital liege. Er schrieb mir auch, daB es ihr sehr Bchlecht gehe und daB sich ihre Tante, die Ihr nle besonders grUn war, sich nur wenlg um sie kUnpnere. Die UberfUhrung in ein Sanatorium wire notwendlg, aber es sel ihm žlcht mOgllch, das Geld auch nur leihweise au,fzutreiben, dabei handle es sich nur um •inen Betrag von x Reichimark.
Ich hatte durch den Tod meines Vaters ziemllch vlel Geld verfUgbar und z6gerte keine Minute, den genannten Betrag fUr die Sanatorlumskosten an Torineff zu Uberwei-sen. Torineff schrieb mir gleich darauf einen Brief, In dem er sich in selnem und in Doris Namen in Uberschwengllchster Weise be-dankte und mir mltteilte, wie glUcklich sie darUber sei. Er habe ihr eln paar beschei-dene Blumen auf den Nachttisch gestellt. Leider erlaube es seine schmale Bčrse nicht, ihr Rosen zu kaufen. Ich sandte Torineff wle-der elnen Geldbetrag, mlt der Bltte, tSglich in meinem Namen weiBen Flieder, dies war Doris Lleblingsblume, an Ihr Bett %u brin-gen. Nunmehr schrieb ich Torineff t&gllch und legte stets elnen Brief an Doris, die ich unendlich bedauerte, bei. Torineff antwortete regelmSBig und berlchtete Uber den Zustand der Kranken, der sich t&gllch zu verschlim-mern schien Einmal, Ich war zu TrSnen ge-riihrt, las Ich, mil zitternder Hand peschrle-ben, am Ende eInes Briefes; „Doris*.
Ich schrieb Torineff, daB Ich, sobald Ich kOnnte, wenigstens fUr elnen Tag nach Berlin kommen wurde, um Doris zu sehen. Drel Tage spSter erhielt ich einen Brief von Torineff, der wohl der rUhrseligste war, den ich je gelesen habe. Der Inhalt war kurz. Doris sel an der Operation gestorben und bereits begraben; ihr letztes Wort sei mein Name gewesen. So nebenbel telite er mir mlt, dal) er fOr einen Kranz, den er In meinem Namen auf ihr Grab legte, x Mark be-zahlen muBte.
Mir war damals sehr weh ums Herz, denn Ich hatte Doris sehr lieb und hatte auch die Abslcht gehabt, sle zu helraten. Nun hatte ich sozusagen mlt einem Schlage Vater und Freu verloren.
Ich ging ins Ausland, um dort In «lner groBen Flrma zu arbelten und mich welter zubllden. Da schrieb mir Torineff wieder eines Tages, Doris Tante sei lo geixig, daB
sie das Grab verwildern lasse. Die Studen-ten h&tten nun beschlossen, der ehemaligen filia hospltalls einen Grabstein zu setzen, die Endsumme aber .die sie aufbrachten, sei zu gering und deswegen bltte er mich, elnen grdBeren Betrag belzusteuern. Ich erachtete dies als elne selbstverst&ndllche Pflicht, dem Mttdchen gegenUber.
Torineff schickte mir einlge Zelt sp&ter eln Blld des Grabes mlt dem Denkstein, dessen Aufschrift allerdings unleserllch war.
Es verstrlchen drel Jahre und Ich hatte In-zwlschen ein anderes MSdchen, melne heu-tige Frau, kennengelernt. Torineff, der noch Immer in Berlin studlerte, schrieb von Zelt zu Zelt Briefe und jeder dieser Briefe brachte eine Anspielung auf melne groBe Liebe zu Doris und auf melne Pletat. Einmal wollte er zu Ihrem Namenstage elne Messe lesen lessen, eln anderes Mai Kerzen auf ihrem Grabe brennen. Kurz und gut, er fand Immer Gele-genheit zu elner kleinen Totenfeier, an der ich mich finanzlell betelllgen muBte, das helBt, Ich muBte ja nicht, aber Ich tat es gern. denn Ich hatte immer eine gewisse romantische Sentlmentalitfit in mir.
EInes Tages muBte Ich melne Flrma in Berlin verlreten. Ich teilte Torineff melne genaue Ankunft' mil und war sehr erstaunt, daB er mich nicht am Bahnhof erwartete, zumal wir durch den st&ndlgen Briefwechsel wlrklich gut* Freunde geworden waren. Da muBte schon etwas Ernstliches vorliegen. Am Ende war er erkrankt, dachte Ich mir.
Ich beschloB also gleich In die Pension zu fahren. Кбппеп Sle sich melne VerblUffung vorstellen, als die erste Person, die mir be gegnet, niemand anderer war als die ver-storbene Doris, schdner und blUhfender denn je. Die VerblUffung auf Ihrer Seite war nicht klelner, als ich von Tod und Grab zu faseln begann. Aber schon nach einem kurzen Ge-fprSch war es uns klar, daB wlr belde das Opfer Torlneffs, der am Abend vorher, ohne Angabe der Anschrlft ausgezogen war, geworden waren. Wir waren noch dabei, uni
(Umm sckatzkAstleih
Q)<e ^i^eis^eit 3ef JBie6e
Jeder will gern lieben, falla er nat dazu konnte und diitite. Wo eine Ader schlagt, ruht ein Herz im Hintergrunde; wo irgend ein Liebeatrieb, dahinter die game Liebe.
Jean Paul.
In Waa»er, Erd und Luit Lasaen will niehts Von Lieb and Weib.
Richard Wagner (Rheingold)
Das erste in der Liebe ist der Sinn fiir einander und daa Hochste der Glaube an-einander.	Friedr. v. Schlegel.
Das Herz bgdari zu Minem Himmel nicht viel Platz und nicht viel Sterne daran, wenn nur der der Liebe aufgegangen.
Jean Paul.
Wer liebt, der lebt, und nur der lebt, der liebt, das ist mein Wahlspruch, mit dem ich lebe und steAe,	Konigin Luise.
Wer von reiner Liebe entbrannt,
Wird vom lieben Gott erkannt.
Goethe.
Die erste Liebe ist daa Schonste, waa ein Herz iriiher oder spater empiinden kann,	Goethe.
Was die erste Liebe genannt wird, lebt iort in der zweiten, in jeder iolgenden, wird in jeder spateren neu geboren; denn die Liebe ist ewig und eins,
Jahn der Turnvater.
Unset Herz halt die Liebe zur Menschheit nicht aus, wenn es nicht auch Menschen hat, die ea liebt.	Hblderlin.
Wer nicht lieben kann, der versteht nicht, menschlich zu leben.
J. K. Lavater.
Zwei Leben durch ein Dasein zu tragen, vermag die heiHeste Leidenschait nicht. Sie muB erst Liebe werden.	*
E. G. Kolbenbeyer.
Lebt ihr, weil man muB, ich leb, weil man liebt.	Max Dauthendey.
Gliicklich allein ist die Seele, die liebt, Goethe (Egmont).
Der Ani an g in der Lieb' ist sul3, ihr Ende G alle;
Frau Venus kommt gelacht, geht traurig nach dem Falle.
Paul Fleming (1642).
Der Liebe Wort Von Hans Friedrich Bl unck
Was ich zu dir, was du zu mir Gesagt, erzahl's an keinen, Feinslieb, es ist noch sUBer schier Als Duit in Lilienrainen,
Als Drosselschlag und Lenzesgriin, Als junger Bachlein Springen, Als Wind im Mai und RoserblUhn Und weiBe Mowenschwingen,
Und bindet zartlich dich und mich. Halt's iest und halt's verhohlen. Mir scheint kein Wort so inniglich Wie Lieb auf teisen Sohlen.
gegenseltig zu erzShlen, els eln junger Mann elntrat, den mir Doris als Ihren Gatten vor* stellte.
Am Abend saA ich nachdenkllch bei einem Kognak in einem kleinen Kaifeehaus und dachte aber die seltsamkeit des Leben# nach. Die Wledergeburt Doris hatte mich seelisch eln wenlg durchelnandergebracht. Ich hatte mich so sehr daran gewOhnt, dlese melne erste groBe Liebe mlt dem Glorlen-scheine des Ewigen, H6heren zu umgeben und nun lebte dlese Frau und die Gefflhle, die sle zu mir hatte, waren Ungst durch an-dere ersetzt. Eln anderer Mann war an melne Stelle getreten. So geschmack- und plet^tlofl et kllngen mag, aber Ich hftte vLtl Heher an Doris Grab elne Rerze gebrannt und weiBen Flieder hlngelegt. Ich habe )• lehsn gesagt, Ich bin eln romantlseh, lentlraentaler Menich.
'Sr-Љ - .
Sreda, 3. novembra 1943.
K ^ . R A ЧТ A N K E N BOTE
stran 5. — štev. 87.
Iimenjani poročajo o razmerah na brilanskem otoku
Narod le naveličan volne - „Svinlsko" počenianie gangsterskih tipov USA - Veliko zanimanje za nemški sociaiizem
Berlin, 2. novembra. Zastopnik nemške poročevalne službe je imel priliko, da se je t« dni razgovarjal z izmenjanimi interniranci, ki so se vrnili iz Angleške, med katerimi so se nahajali ranjeni vojaki, kapitani in mornarji nemških trgovskih ladij in tudi nekaj žen.
Vojaki in interniranci te izmenjane skupine 80 lahko na podlagi svojih opazovanj zbrali številne vtise in so si v razgovoru z osebjem stražnikov ter prebivalstva v krajih internacije lahko napravili pojasnil bogato sliko o britanskih vsakdanjostih. Iz njihov ugotovitev se poda in potrjuje pojmovanje, da se slika pravega položaja na Angleškem bistveno razlikuje od tega, ki si ga prizadeva britanska agitacija vsak dan naslikati.
Tako poročajo na primer povratniki o razpoloženju na Angleškem, da je tam veliko razočaranje zaradi dolgega trajanja vojne, o kateri so tam dolgo časa mislili, da bo končana v letu 1943. Angleži kakor Kanadijci so izrazito naveličani vojne.
Povratniki tudi potrjujejo nasprotja, ki se često ponavljajo med Britanci in Ameri-kanci. Obstoja izrazito sovraštvo proti Amerikancem. Pred nekaj tedni se je izkrcalo v Angliji več tisoč črncev iz USA. Njihov nastop je povzročil pravo ogorčenost. Amerikanci Zedinjenih držav se sploh vedejo »svinjsko«, kakor se povratniki drastično izražajo. Med njimi se nahajajo izraziti tipi gangsterjev, ki so zagrešili pohotne umore in druga zločinstva; v Angliji občutijo topogledne obsodbe po severnoameriških sodiščih kot nezadostne.
Splošno tožijo p slabi prehrani, ki ni povzročila nevolje samo v taboriščih, ampak tudi pri prebivalstvu rastočo resno skrb. Tuberkuloza se je pod vplivom težavnih prehranjevalnih razmer na nevaren način zelo razširila. Izmed snovi vojskovanja razpravljajo največ o zastrahovalnih napadih, ki se zdijo angleškemu občinstvu več kot problematični, strah pred nemškim povračilom, pa vedno narašča.
Posebno zanimiva in omembe vredna opazovanja so sovražniki lahko dali glede stališča angleškega prebivalstva do sodobnih in bodočih socialnih vprašanj. Poročali
Skupnost zračne zaščite
Za izvedbo vseh nalog o samoobrambi ob priliki zračnih napadov se ustanovijo skupnosti zračne obrambe (Luftschutzgemeln-sohaft LSG). To združenje obsega vse stanovalce ene aH več hiš. Njihova naloga je, pripraviti prve pogoje uspešne obrambe pred škodo pri morebitnih napadih iz zraka.
so soglasno o izrednem zanimanju, ki ga kaže priprost' človek v Angliji n. pr. redno glede naprav v Nemčiji, ki so v tako grobem nasprotju z bednimi razmerami med ši-okimi masami angleških delavcev. Inter-nirance so na primer redno vpraševali po napravah Deutsche Arbeitsfronte, organi-ciji KdF, o plačilu, dopustu in o drugih Angležem nepoznanih socialnih ureditvah. Eden izmed povratnikov je prepričevalno pripovedoval, da je moral na svojih vožnjah do bolnišnice vedno prepredkati ulice najbornejših delavskih stanovanj, v katerih životarijo ljudje oblečeni v cunje in napol sestradani, med tem ko angleški časopisi čvekajo o plutokratski > osvoboditvi človeštva« po vojni.
Tudi z židovskim vprašanjem se preprosto angleško ljudstvo izredno močno bavi. Globoko je ogorčeno zaradi brezobzirnega načina, kako 2idje zaslužijo z vojno. Ves britanski srednji stan ogorčeno ugotavlja, da židovska podjetja sistematično uničujejo male trgovce. Nek civilni interniranec, ki imel zelo veliko stikov z angleškimi vojaki na svojem dolgem bivanju v bolnišnicah, je med drugim izjavil, da je tekom časa vprašal najmanj 500 angleških vojakov ravno za njihovo mnenje glede Židov. Vsi ti so zabavljali čez 2ide in so se jezili zaradi prednosti, ki so jih Zidje na Angleškem povsod deležni, glede pravic, ki se jih lastijo, in enormnih dobitkov, ki jih imajo iz vojnega gospodarstva. Isto stališče zavzemajo severnoameriški vojaki, v kolikor prihajajo iz ozemelj farmarjev Srednjega Zapada. Tudi oni izjavljajo, kakor angleški vojaki, da bodo Zidje izkoristili gospodarski dom, ki bo po vojni sigurno nastal v Angliji in Zedinjenih državah.
Večina angleških vojakov je v tej zvezi yedno znova vpraševala: »Za koga se Ang-
lija bojuje prav za prav? Vendar za nikogar drugega kot za Žide in kapitaliste«.
2e ti prvi pogovori z vmivšimi se Nemci dajejo zelo zanimiv vpogled v sedanjo situacijo na britanskem otoku. Gre za prvo avtentično poročilo o razpoloženju in mnenju preprostega britanskega ljudstva, ki bo, če traja vojna še dalje, postala pomembna tudi za vojnozločinsko klik o pluto-kratov. Pripomniti je še treba da je pri interniranih Nemcih vzlic vsem poskusom britanske vlade, da bi vplivala nanje s svojo agitacijo, ostaflo neomajno zaupanje vseh do Fiihrerja in Reicha. Tudi v svoji samoti na Angleškem niso nikdar dvomili o nemški zmagi. Vračajo se v trdnem prepričanju, da nemški narod v nasprotju z britanskim natančno ve, zakaj se bojuje, da se bo v tej borbi držal in si izvojeval zrnato.
Angleži hvalilo nemško ravnan]e
Madrid, 2. novembra. Ni niti enega angleškega ujetnika, ki se vrača iz nemškega ujetništva, ni, ki bi so pritoževal o ravnanju nemških oblasti, poroča v četrtek londonski poročevalec lista »Ya«. Niti en ranjeni angleški vojak ni zinil besede sovraštva ali
jeze proti deželi, v kateri je bil ujet. »News Chronicle« je izvedel med angleškimi vra-čajočimi se ujetniki pff Gallupovem zavodu okrožno povprašanje o njihovem mnenju glede ravnanja v nemških ujetniških taboriščih. Največji del je odgovoril z besedami »prijateljstva in respekta za Nemčijo in njene pomoči«.
Kanadska soldatcska lovi ženske
Rim, 2. novembra. Pozorišče barbarskih grozovitosti pri prehodu kanadskih čet je bilo zapadiio od Mclfa v pokrajini Potenza ležeče južnoitalijansko mesto Maschito, ki šteje približno 4000 prebivalcev. Kanadske čete, ki so napravile na svojem pohodu v Maschitu odmor, da dopolnijo svoje zaloge vode, so začele loviti žene kraja. Ko so branili možje čast svojih žena, je prišlo do krvavih spopadov. Med po kanadskih četah umorjenimi se nahaja tudi katoliški duhovnik kraja, Don Giovanni Turallo. Poskušal je iztrgati svojo 16 letno nečakinjo Sera-fino Altomonte iz rok nekega Kanadca, pri čemer je bil ustreljen. Deklico so našli kasneje umorjeno. Ravno tako je bil ubit lekarnar kraja, dr. Francesco Ilone, ki je hotel rešiti svojo 20 letno ženo pred kanadskimi četami. Točno število v Maschitu umorjenih žena in mož ni znano. V vaseh okoli Maschita je izbruhnila panika, ko so zvedeli za te dogodke. Prebivalstvo je zbežalo v gore.
Cripps priznava riljc plufokratično-boljšcviške iigei
Sila naf vlada svet
Načrt „svetovne diktature" za popolno zasužnjenje narodov
Bern, 2. novembra. Odkar je bil sir Strafford Cripps pred četrtletjem na čelu delegacije angleške strokovne zveze v Moskvi, je odvzel sovjetskemu veleposlaniku v Londonu del naporov s tem, da je poskrbel za razširjenje boljševiških agitacijskih gesel v Veliki Britaniji. Pri tem se je pokazalo, da se zelo krijejo želje angleške plu-tokracije za bodočnost z onimi boljševikov, v kolikor gre za to, da se podjarmijo narodi.
Cripps, ki je razvijal svoje misli pred inozemsko časnikarsko zvezo v Londonu, je pri tem ubral pot preko načrta za ustanovitev mednarodne organizacije, ki naj bi v gotovem smislu predstavljala višjo zvezo ■ narodov. Toda, če so nekoč pri ustanovitvi ženevske lige poskusili še fikcijo, da je njena naloga, da združi vse narode na enakopravni podlagi, se odpove Cripps sedaj ponovitvi tega ponesrečenega slepilnega manevra. Bilo bi smešno — tako namreč misli —, če bi si predstavljali, da bi svet mogel vladati velik odbor, v katerem je zastopan vsak narod. Ne potrebujemo nobenega parlamenta, temveč samo eno vlado. Cripps zahteva zaradi tega ustanovitev »svetovnega odbora«, v katerem bi imele besedo samo velesile. Te naj »upravljajo« ves svet in ga kontrolirajo, pri čemer bi imela še vsaka posebne krajevne pravice. Vojaška varnost ali nadzorovanje sveta, ki sta — kot smelo trdi Cripps — sedaj splošno priznana in za mimo ureditev povojnega časa potrebna, morata biti prva skrb velesil, ki imajo na razpolago oporišča in vojaške sile. če je ta varnost organizirana na krajevni podlagi, bodo male države v svojem okolišu lahko kaj pomenile in izpolnile svoje dolžnosti. Vojaška varnost je največjega pomena, toda smatram, da je največje važnosti, da zagotovimo po vojni svetovni mir s silo. Samo tak sistem je lahko trajno uspešen. Pri tem je demokratičen nazor, da se mora pridobiti in ohraniti svobodno pritrditev vladanih za novi re-, žim.«
Ta formulacija angleškega ministra za proizvodnjo letal je največjega pomena. Opisujejo v kratkih besedah prave in resnične bojne cilje plutokratske boljševiške lige: podjarmljenje sveta pod njeno neomejeno gospostvo. Značilno sedaj Cripps končno priznava, da so bila vsa hinavska gesla, ki so na primer krasila še znamenito atlantsko karto, samo bluf za varanje narodov o enakopravnosti in pravičnosti, temveč naj se zavaruje po zaveznikih ustvarjeni svetovni red izključno s silo. Po tej tlačeni narodi nimajo nikake pravice do svojega neodvisnega obstoja. Ostati morajo v dodeljeni jim vlogi helotov in izpolniti dolžnosti, katere jim bodo naložile one velesile, ki bi rade radi svoje vojaške moči naložile svetu diktat za zakon.
Po Crippsu, Vansittardu in Mankenzie Kingu že večkrat izražena volja, da te bodo razdelili narodi v dve kategoriji, od katerih bo ena obsegala samo Anglijo, USA, Sovjetsko zvezo in z omejitvami čungkin-ško Kitajsko, ki vživajo vse predpravice neomajno gospodujočih, dočim bodo ostali narodi ponižani na »neodvisnost drugega razreda«, še nikdar ni bila tako jasno izražena. To dokazuje poleg tega napuh njihovih početnikov, da pričakujejo od narodov, katerim je namenjeno suženjstvo, tudi še »svobodne pritrditve« za ta režim, ki bi izročil v okviru krajevne porazdelitve sveta vse evropske narode boljševizmu. Prišel bo dan, ko bodo same od sebe razpadle v nič te blodnje.
Gorski lovci v boju proti tolpam
Berlin, 2. novembra. Običajna taktika komunističnih tolp, da izpraznijo taborišča in poskrijejo orožja, municijo in živila, kadar se približujejo nemške čete, se, kakor že večkrat pri akcijah čiščenja v balkanskih go-« rah, tudi te dni ni obnesla zaradi hitrosti naših vojakov.
V teku takšne akcije so gorski lovci z izrednimi uspehi na pohodu prehodili 80 km v dveh dnevih in nočeh. Pri tem so morali preprečkati več ko 20 tokov voda, premagati višine med 800 in 2000 metrov na ozkih stezicah za tovorne osle skozi kameuite globeli brez poti in sesutine, in morali so si v več bitkah šele pridobiti prosto pot skozi globeli in rečne doline, čeravno so ogledu-hi banditov signalizirali prihod gorskih lovcev od kraja do kraja z ognjem na višinah, vendar posvarjeni niso imeli več dovolj časa, da bi izpraznili svoja municijska skladišča. V neki večji vasi, iz katere so se ban-diti mogli s hitrim pobegom še ravno pravočasno rešiti v gozdove, so našli gorski lovci v mlinu glavno skladišče. Vrh tega so ugotovili, da so rabile tudi vse druge hiše kot municijska skladišča. Samo v odseku dveh bataljonov gorskih lovcev so razen velikih množic min, ročnih granat, ročnih strelnih orožij in goriva našli nekaj sto-tisoč patron municije za puške in jo zasegli ali uničili.
Ali nai pokurimo surovino?
Najprej bi smatral vsak, da je popolnoma izključeno, posebno še v sedanjem času, da bi delal kako tako neumnost. Les pa, ki ga pokurimo odn. uporabimo za zakurjenje, je zelo zaželena in zato sedaj v vsakem ozi-ru štedljivo uporabljiva surovina. Njene uporabne možnosti so se v zadnjih desetih letih več kot podvojile: danes jih je že okoli 4500. Kar smo preje pokurili lesa, se danes lahko gospodarsko bolje uporabi, bodisi za pridelovanje staničnine, razstreliva, gonilnega sredstva na poti preko pridobi vE^n j a sladkorja ali na poti razplinjenja kot nadomestek za gonilno sredstvo v generatorju. Kjer se torej lahko les nadomesti, naj se ne pokuri. To velja za podkurje-nje. Kjer ni na razpolago zadosti prižigal-' cev premoga, se lahko zakuri z zdrobljenim mladim gorivom kot briketom, rjavim premogom ali šoto, ne da bi zato potrebovali les. Pojasnila dajejo prodajalci premoga ali pristojni gozdarski in gospodarski urad.^
Ali je umetnost prižgati ogenj?
Gotovo je umetnost za divjaka v gozdih in grmovju, ukresati ogenj brez nam poznane žveplenke. Toda tudi mi smo radi naših tehničnih pripomočkov samo pozabili, da je prav lahko umetnost pravilno in dobro zakuriti ogenj, kajti navadili smo se, da vse s tem poenostavimo, da vzamemo vedno tam, kjer je kaj na razpolago. Večinoma se porabi lepa množina lesa za pod-kurjenje in papirja, kar ne pomeni samo zapravljanje dragocenih surovin, temveč največkrat s tem, v -kolikor zažgemo papir, škodujemo kurišču in dimniku, ker postaneta sajasta. Vsega tega si sedaj ne moremo privoščiti, radi česar se daje vedno manj lesa za podkurjenje in mesto njega uporabljamo vžigalnik premega, če ga ni dobiti, lahko gospodinja prižge premog s premogom brez vseh pripomočkov. Kako se nato uporabi samo prav malo papirja in zdrobljene mlade gorilne snovi, briket, rjavi premog ali šota, to pojasnjuje pomnik, ki ga dobite pri vašem trgovcu s premogom ali pri pristojnem gozdarskem in gospodarskem uradu.
Iz vseh krajev sveta
Izratpno v teiti, zgubi sonce z Izžarevanjem v minuti 250 ton, to je 650 krat več, kot steče v istem Času vode preko nlagarskega slapu. To v svetovni prostor Izžarevano množino energije nadomestijo postopki v atomskem središču, ki so koncem koncev sprememba vodika in helija. Ker zagotavlja obseg vodika našega sonca dosedanje Izžarevanje še za nekaj milijard let, nam nI treba biti v skrbeh za bodočnost.
Blizu lndlJ*Ue obale so ujeli čolnarji fosforno se svetllkajočega koSarja, ki Je bil dolg 62 cm Njegove noge so merile en meter. Žival je imela lovke, oči so JI buljile daleč zunaj glave. Ko so jo ujeli, je požirala ravno veliko ribo. Zve • čer se je žival svetlikala, žarki so Izžarevali Iz njenega oklepa. Ta redkost Je vzbudila pri naravoslovcih veliko zanimanja.
VelIkanKka рНпаттш je zletela v zrak kratk^
pred svltorn v Vzhodni Pen.silvanlji, Je Javil Columbia Broadcasting System. Po eksploziji je nastal velikanski požar, tako da so morali
evakuirati prebivalstvo iz bližnje okolice plinarne. Imena kraja, v katerem se je prlgodlla eksplozija, ne povedo.
Pet hi pol leta staro čudežno dete v Budimpešti, Peter Huszar ki je znal dovršeno igrati na vseh instrumentih. Je umrl za težkim možganskim tumorjem. V nedeljo predpoldne so se zbrali naJodličneJSi ogrski zdravniki v drugače tako mirnem sanatoriju Johannis, v katerem Je ležal bolnik, da bi prisostvovali Izredno kompliciranemu posegu. Mali bolnik se ' jo vedel mirno in pripravljeno. Zaigral Je zdravnikom nekaj pesmi na harmoniki In je bil potem prepeljan v operacijsko dvorano .Več ur je trajala težavna operacija, ki je malega bolnika zelo zdelala. Krvni pritisk Je padel in vročina je naraščala. To močno nenadno ncvl>anje temperature, ki jć ni žalost ikoro vedno posledica takšnih posegov, je povzročila smrt malega Petra HuszArja, za katerim žaluje sedaj vsa Budimpešta,
NaU vHnko bolniško posteljo visi tabela, na kateri sta razvidni dve krivulji: krivulja vročine in krivulja pulza. Kajti bilo človeka daje pojasnilo o delovanju srca In s tem o stanju celotnega organizma. Vsakdor ve, da se pulz
—	njegovo Ime pride od latinskega »pulsus« — udarec — najmočnejše občuti v členku roke v bližini mesta, kjer je pregib palca, čuti se ga pa lahko, kadar Ima kdo" morda na tem mestu kakšno zavezo, tudi na sencih, na vratnih žilah odvodnicah ali na hrbtu noge — povsod tam, kjer so žile precej goste pod kožo In leže nad kostjo. V raznih človeških dobah je utrip srca Izredno različen. Pri zdravem odraslem človeku štejemo na minuto 60 do 80 utripov
—	pri otroklh je njih število višje, najvišje v dobi dojenčka: dojenček Ima 130 utripov na minuto.
Zatemnitev v Karntnu
1*0 uradni odločbi se mora zatemnltl v tednu ud 39. oktobra do 6. novembra 1943 «d 17.80 ure do 6. ure. Za olajšanje poslovnega življenj« se lahko opusti хавепбепје normalne notranje razsvetljave trgo\-eklh prostorov v poeIov*l-ric«h, ki ee nabijajo v pritličju, n$vzven do 19 ure. Ko M 7AI1M •varilni signal, ta ugodnost ne velja. Opustiti se morajo #e nadalje svetlob« ne reklame«
stran 6. — Stev. 87.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 8. novembra 194S.
AC je kencaCa ^ugo&iavija
Spisal Danilo Gre^orić ''0P''n?hi 1943 by WiihpJm Goldmann Verlag in Leipzig J2
In dne 26. avgusta во bill vsi tukaj, v Velde-eu, novi možje, ki naj bi vdrugič v zgodovini Jugoslavije izoblikovali sodelovanje Srbov in Hrvatov In 8 tem ustvarili državi In njegovi politiki nove. sigurne temelje. V veliki dvorani hotela Toplice so sedeli In stali naokrog. Le malo znanih obrazov je bilo med njimi, ki smo jih videli v zadnjih letih poUtičnega življenja v Belgradu v prvi vrsti. Drugi so bili novi. Možje, o katerih so bili govorili, katerih imena so se v preteklih časih v Belgradu pojavila le takrat, če so se v Belgradu jezili zaradi obstinatne trmoglavosti Hrvatov. Nekoliko velelzdajnlškegg priokusa se je držalo mož, ki so bili tu prišli Iz Belgrada. Saj so se vendar skozi dolga leta neutrudljlvo bojevali proti Belgradu In njegovi politiki.
Tu je bil debeli, veliki razgrajajoči bonvi-vant, ki je z dolgimi težkimi koraki hodil gori in doli, tu pa tam spregovoril kakšno robato šaljivko skupinam; bil je to odvetnik fiutej Iz Sarajeva, voditelj bosensklh Hrvatov, ki je bil določen za finančnega ministra v novi vladi.
»Ha, ha«, se je nasmejal neki mali skupini Belgrajčanov, »bom vam že pokazal, vam Srbljancem, če bom nekoč sedel v belgrajskem finančnem ministrstvu. Vse tiste lepe dnarce, ki smo vam jih dobavili v Belgrad, boste morali tepljunltl! Sedaj bo tam doli pri vas nehalo dajanje prednosti!«
In zasmejal se je, da je kar bobnelo.
V globokih naslonjačih so se usedli v skupino trije gospodje v črnih oblekah. Mihaldžlč, vitek, z modrim, bledim obrazom, eleganten, polglasen, imeniten, ki je bil določen za no-
Konstantlnovlć Je spadal k najvišjim poučenim. in zato sta ga tudi njegova tovariša pri razgovoru z veliko pozornostjo poslušala.
Še nek četrti mož je pristopil k tej skupini. Visoko zrasel z okroglo mačjo glavo, v sredi prečko skozi osivele kratke lase, s stereotipnim smehljajem gledališkega igralca In širokim nosom. Mel si je roke in se sklonil k Mi-haldžiču. Bil je to Budlaavljevlč, ki je bil v vodstvu stranke naslednik v zagrenjeni emigraciji umrlega Pribičeviča. Srb iz Hrvatske kakor Pribičevlč, odličen član lože, prepričan marksist, se je bil Budisavljevič, nadaljujoč politiko svojega umrlega prednika, zapisal Mačku za dobro in slabo. In Maček, ki mu je bilo do tega, da po možnosti ojači pozicijo Hrvatov proti Srbom In da potegne k sebi tudi Srbe iz Hrvatske, ki so tvorili eno tretjino prebivalstva, v svojo veliko, proti Belgradu obrnjeno fronto, je bil vedno lojalen in zvest, velik zaveznik. Ni zapustil svojih prijateljev, katerih sodelovanje v kabinetu, v katerega je hotel vstopiti na podlagi sporazuma med Belgradom in Zagrebom, je bil zanj vedno absoluten pogoj.
>Kaj pa še delata ta dva vedno zgoraj?« je vprašal Cubrllovič s svojim debelim glasom prlšleca. »Saj je vendar že vse v redu«.
»Nista dva, ampak trije so«, je odgovoril Budlsavljevlč s prlkupljlvlm smehljajem, — »kajti pri njih je tudi Subažlć, bodoči ban Hrvatske. In je "še nekaj postranskih reči, ki jih je bilo treba rešiti. Kateri izmed Cvetkovlče-vih prijateljev bo še prišel v kabinet«.
Gledal je k skupmi, ki se je bila pri neki veliki šipi zrcala "zbrala na drugem koncu In se z živahnimi gestlkulacljaml poglobila v

Prisega dr. Mačka v gradu na Brdu v avgustu 198U. lota.
Na naSi sliki na deHiil Urnmlliotfl Toplice, v
Hrvatov Mačkom lii ministrskim predsednikom
tranjega ministra. On je bil zadnji hrvatski ban In Je bil veliko prispeval, da so se dovr-žlla pogajanja. Pozneje se je bil zapletel v temne IzselJenlSke zadeve, je dajal potuho narodno tujim krogom hujskačev, dokler nI stvar priSla na svetlo In so ga morali nekaj mesecev pred zlomom države odstraniti Iz vlade. Tisti dan je sedel v Veldesu mirno, držeč konice prstov skupaj In govoril s svojim prostozidarskim pobratlmom, robatopoteznlm Cubrllovl-<Sem, ki Je bil kot bosenskl Srb položil svojo usodo v veliko hrvatsko ladjo. Neenaka dvojica, toda oba edina glede mogočne organizacije, ki je bila iz ozadja vodila In je še naprej vodila usodo države. Organizacija, ki je državo potem naposled tudi pahnila v strašno katastrofo: pro«wzidarska loža.
Tretji v tej zvezi, ki je z njima šepetajoč izmenjaval opazke, je bil dolg in suh. Visoko telo, ki Je zavzelo pol obraza, je bilo široko in je obočllo koničasti trikotni obraz. Dolgo-prstne roke so tu pa tam prijele z afektlrano kretnjo veliko čelo In preko nJega gladile, kakor da bi hotele obrniti pozornost na njegovo velikost in prepodi« i malenkosti, ničevosti, katere ne bi smele nadlegovati velikega misleca. Bil je to Konstantlnovlč, prejšnji profesor in bodoči minister, najbližji posvetova-lec predsednika Cvetkovlća, posrednik med njim in Hrvati, mož, ki naj bi dal politiki državnopravne formule, ki naj bi pozneje, kot vladni jurist in končno kot minister za pravosodje ocenil In ustanovil vse uredbe in vse zakone in ki Je tako • postal najvplivnejši mož poleg obeh vladnih načelnikov.
Konstantlnovlč je bil dosegel svoj cilj, za katerim se Je pehal v svoji neukroteni časti-lakomnostl, ko je bil Se mal, nepoznan po svetu. Kot čisto mlad mož je bil francoski prostovoljec v prvi svetovni vojni. In potem je bil tam, v veliki Franciji, ki Je Iz malih balkanskih razmer prihajajočega mladega človeka vedno tako fascinlraia. Postal Je prostozidar. Ložo je smatral za sredstvo, da pride do moči. Bil je njen zvest služabnik. In sedaj kot član vlade, bo mogel končno vendarle uresničiti vse načrte, ki so jih ložni bratje razmotrlvall v zaključenih sestankih. Seveda me v razgovorih velike msee malih prostozidarjev. Ti so bill odpravljeni s humanimi frazami, s predavanji o gospodarskih in pro-Bvetnih problemih, smešno prevaro v znamenju mrtvaških glav in sedemročnih svečnikov, predpasanih predpasnikov in nesmiselnih for mul starega veka. Krog, h kateremu je spadal Konstantlnovlč Je bil najmanjši krog v stvari poučenih. Bil je v Velikem Orlentu, v Parizu. In tukaj je videl, kako dela prostozidarska politika in kako je treba razpresti žice, na katerih visi politično In gospodarsko življenje narodov.
kuteivin so sc vršila pogujunja med vodjo Cvetkovičem. Blld: Ruder (Foto Kunz) Veldes
razgovor. Bliže sedeči so tudi obrnili svoje glave v to smer. Tam so stali skupaj Tomlč, dosedanji trgovski minister, alv In gladko počesan, z Jovlalnim obrazom v brezhibnem žake-ju. Bešllč, velik in širok, z debelimi naočniki In navzdol visečimi brkami tjulnja, dosedanji minister za poljedelstvo. Macedonec Altlpar-makovlć, z obrazom orientalskega paše. z ve-
likim naprej štrlečlm nosom, z debelimi usti, težkimi obrvmi. V svetovni vojni je bil bolgarski častnik in je imel Se srbsko kroglo v telesu. Potem je postal zopet srbski politik. Govoril Je malo in modro, nI sicer veliko cenil politične igre v Belgradu, pa ga Je vedno znova privlačevala, ker je samo tam bila možnost za njegovo udejstvovanje.
Dvorana je postala razgibana. Po stopnicah sta prišla Cvetkovič in Maček
Hitro sta postala središče skupine ministrov In novinarjev. Z dobroduinlm, širokim smehla-jem na zvitem, zdravem kmečkem obrazu z naočniki jp Maček dobre volje in šaljivo odgovarjal na stavljena mu vpraSanja. NI se mogel odločiti za to, da bi si bil za piedstojcčo zaprisego nove vlade pred princem oblekel po predpisu >cut« (gosposko suknjo na škrlce). Črna praznična suknja, kakor jo nosijo kmetje njegove pokrajine, je obdajala njegove okrogle ude. In tudi Cvetkovič je bil proti predpisu v svetli poletni obleki.
Glasno in nekoliko nervozno v svojem na zunaj kazanem miru in nadmoči se je podala vsa skupina ministrov sedaj k avtomobilom, ki so že stali pripravljeni pred hotelom ,da jih povedejo na grad Brdo k regentu. Veliko delo sporazuma naj bi bilo nagrajeno.
V dvorani je ostalo le nekaj malo ljudi. Globoko naslonjen nazaj na svoj naslonjač je sedel dosedanji predsednik skupšiine Milan 81-monovlć. Kot star srbski politik, ponovno minister, eden Izmed najvažnejših ljudi Južne Srbije, prosVetljeri In utrujdn po dolgih političnih bojih pod Paiičem in njegovimi nasledniki, je S: mono Vič z majhnjim porogljivim smehljajem gledal za skupino ministrov, ki je bila odšla. Prisedel sem k nJemu.
»Gospod predsednik, kakšno je vaše mnenje glede stvari, ki se danes tukaj dogaja*.
Simonovič ni takoj odgovoril. Bil Je Iz šole starega Paflča da je treba vse, kar se reče, natančno premisliti, preden so oblikovane besede. Kar je kdo rekel, nI mogel več poklicati
nazaj, In kar Je kdo mlalil tega pač tudi nI bilo treba takoj povedati.
»Gotovo je to važen dogodek«. Je počasi spregovoril Slmonovič. »Upajmo, da se bo dobro končalo. Vsekakor je to zvezano z rizikom«.
Zopet dolg premolk, Nato je stari, sklonivSi se čez mizo s svojo plešasto, čisto obrito glavo z ostrimi, neobrobljenlmi naočpiki, nadaljeval:
»Bojim se, da so preveč popustili Hrvatom. Nevarno Je, če kdo pusti državo iz roke. In dobro vem, kaj so koalicije, pri katerih mora človek vedno znova popuščati«.
Počasi Je Slmonovič Izvlekel Iz svojega hlačnega žepa starinsko težko tobačno dozo In si počasi zvijal cigareto. Jaz sem to potrpežljivo gledal. Moralo je priti še več.
»In kakšna bo sedaj ta vlada? Napravili so državo v državi. Hrvatom sb dali najvažnejša ministrstva. Vse je sedaj pač odvisno od Mačkove dobre volje. Mislim, da je Dragifa pretiraval«.
»Drugače pač nI šlo«, sem si dovolil pripomniti.
»Zakaj ne?« Zvenelo je to skoraj jezno. — »NI 11 tudi Pašič nekoč poskušal, priti s Hrvati do sporazuma, in vendar Iz tega ni bilo nič. In če bi pustili, da bi ljudje še naprej cepetali, bi bili poslali mehkejši. Sporazum — slab patriot Je, kdor nI za sporazum. Toda za, kakšen sporazum — to je vprašanje!«
Počasni potegljajl iz debelozavlte cigarete so .zopet omogočili pomišljanje v razgovoru.
»In potem, reakcija v Srbiji ne bo posebno ugodna, to je. že sedaj gotova stvar. Draglša bo veliko zgubil.
»Toda v Srbiji je bilo vendar veliko razpoloženje za sporazum; videli smo to pri volitvah v decembru«, sem ugovarjal.
»V Srbiji je razpoloženje vedno zoper to, kar dela vlada. To bi morali vi že vedeti, če se hočete pri nas baviti s politiko. Vrhu tega si ljudje pod sporazumom niso predstavljali na pol samostojne Hrvntske, kakršna naj zdaj tu nastane«.	(Dalje prihodnjič)
Žena, ki pomaga loiarHeni svojeqa obrala
Kal dela Soziale Betriebsarbeitertn? - Nlen položa] In n]ene naloge v obratu
»Moram se Izseliti Iz svojega stanovanja«, je poročal delavec Industrijske tvornice Soziale Betrlebsarbeiterln (socialni delavki obrata), ki smo jo obiskali, da bi se z njo razgo-varjall o njenem delu in o njenem položaju v obratu. »Hiša razpada In so jo proglasili za slabo, jaz pa Se nisem našel nobenega drugega stanovanja. Ali ml tu lahko pomagate?« Seveda bo 'Soziale Betrlebsarbeiterln poskuSala to, kajti za to je pač tukaj, da se zavzame za zji deve uslužbencev svojega obrata, v kolikor so želje In zahteve v primernem okviru. V tem primeru stopi ona v zvezo z Gauwohnungs-kommlsarjem 1ц ker gre za nujno zadevo, bo zadeva zadovoljivo rešena čim prej ko mogoče.
Mnogim lahko pomaga
To jutro sllilmo Se veliko želja in zvemo o skrbeh, zlasti pri ženskih nameščenkah, ki se obračajo za svet in pomoč na Soziale Betrlebsarbeiterln, ki je v tvornicl že znana pod kratko označbo »SB«. Tu Imamo neko mlado mater, ki nima nobenega otroškega vozička. Preskrbeli ga bodo. čim dospe prvi komad v skladišče tvrdke, s katero Je tvomica v zvezi. Neko mlado dekle se hoče poročiti, a ima zaradi tega neprillke s svojimi starši. Tudi tukaj poskuša Soziale Betrlebsarbeiterln pomagati, četudi so to zadeve, ki niso v neposredni zvfcz, z obratom. Njen delokrog sega tako daleč In njena uporabna možnost je tako mnogostran-ska, da je samo od nje same odvisno, kako daleč se zavzame za svoje delovne tovariSIcc
Poglavitno se pa briga za razmere v obratu Tu Je treba napraviti zflSiitne naprave, tan, zopet je treba za določen oddelek poskrbeti boljše prilike za sedenje, da se olajša delo žen skim uslužbenkam. Na drugI strani je trebn zopet Izvršiti Izboljšanja, ki so potrebna za zdravje.
Spričevalo nadonulsoclaiiKtlčnega vodstva ljudi
2e to malo število zgledov daje vpogled v obsežno delovanje, ki ga Ima Soziale Betrlebsarbeiterln. V kapitalističnem gospodarskem sistemu z njegovim brezobzirnim izkoriščanjem
ljudi bi bil njen položaj nemogoč in je znaA naclonalsocialističnega vodstva ljudi, da se socialna oskrba tvornih ljudi neguje s čim večjo trdnostjo ravno sedaj v vojni. Tu se morajo sprostiti vse moči za neposredno proizvodnjo In stoji v ospredju vseh prizadevanj povečanje storitev.
Ni lahka stvar, znajti se v mnogostranskem področju nalog. To nI mogoče kar pri pisalni mizi; treba je predvsem, da je kdo stal sam pri stroju, da je lahko dobil sliko o stiskah tovarlšic. Soziale Betrlebsarbeiterln je torej delavka. Njene vodlteljske sposobnosti In njeno socialno vedenje so poleg temeljite izobrazbe osnovni pogoji za njeno imenovanje. Njeno delovanje se razteza na vsa socialna področja obrata. Ne spada torej v njen delokrog, da bi uvajala nove uslužbenke v delo, ampak ona jih mora vklopiti v socialno

/.luic obbčejo No/ialc Uclr.cbi.iu Uc.ttriii v njeni Nlii/lifnI sobi in jo prosijo za *Vft in polnoč.	(Blld: DAF Gauarchiv. Oreschitach.)
Sreda, 3. novembra 1943.
KABAWANKENBO TE
stran 7. — štev. 87.
Občestvo obrata. Posebno blagodejno lahko vpliva pri v službi nahajajočlh se ženah, ki Ce-sto le niso bile zaposlene v kakšnem obratu.
Mnogoetranskl delokrog
>N8uSe delo obstaja Iz samih malenkosti, Izvaja Soziale Betriebsarbeiterin dalje. >NaSa Haloga je, da oskrbujemo v Širokem smislu ®aSe žene In može. Cel6 za rodbine se zavza-iiemo, če tako žele uslužbenci. V sodelovanju z Betriebsobmannom je treba urediti na stoti-ne in tisoče vprašanj ki potem vseeno dado skupaj eno veliko celoto. Nafle delo se ne more Ugotoviti v Številkah, je pa zelo na Široko razpredeno. Ono pa končno ustvarja to, kar bi, lahko Imenovali nacionalsoclallstičen duh obrata, atmosfero obojestranskega razumevanja, Veselje do dela, vzajemnega dela od tovariša do tovariša In od oddelka do oddelka. Ml polagamo, to je naša dolžnost. Skrbimo za obratni otroški vrtec, ki odvzame mnogim že-4am veliko skrb, oskrbujemo delovne tovarl-fie, ki so odrinili k vojakom, s tem, da jim pošiljamo zavojčke in že zdaj je mladinska skupina zaposlena z izdelovanjem božičnih daril. Pomagamo uslužbencem, kadar jim je treba preskrbeti nakaznice za obleke, kar v bistvu Opravlja mesto za Izdajo nakaznic v obratu, #Tie gojimo in dopolnjujemo knjižnico obrata, katero zelo uporabljajo. Pod našo kontrolo je tudi obratna kuhinja, v katerih same jemo In fce tako lahko najboljše prepričamo, ali so jedi dobre. Vrhu tega olajšamo našim gospodinjam nakup s tem, da jim dobavimo zelenjavo In sadje In druge reči, ter jih razdelimo po obratu. Navsezadnje smo pa Se namestnice pri zamenjavi delovnih mest, da preskrbimo čenam obrata dodatni dopust.«
Aktivnost BetriebsfUhrerja v vseh socialnih Vprašanjih olajša delo, ki ga ima Soziale Be-triebslelterin, kar koncem koncev vendarle pride prav obratu samemu. Ta ustanova, ki je šele v razvoju in je najprej uvedena le v veleobratlh, se vedno bolj Izgrajuje. Ker se za male obrate ne splača uvedba te ustanove, so v enem Gauu Soz'lalgewerke uvedla Soziale Betriebsarbeiterin za več obratov skupno, da delujejo tako za rokodelske mojstre, kakor za njihove delavce In nameščence. Tudi v Ktirntnu ne bo ostalo samo pri tem, kar so dosedaj dosegli.
Fr. Horstmann.
:ftPOwtni poroŽCTalcc
Pomembna zmaga Mlinga v boksu
ABUng zmaga nad L8V Zeltwegom z 11:5
ABllng, 2. novembra. V soboto zvečer so se pomerili boksarji. Tu Sp G. AQllng, pojačaa g nekaj boksarji KAC, z Luftwaffensportverel-nom iz Zeltwega v ABlingu. ABllng je visoko zmagal. Glavno zanimanje razprodane dvorane se je osredotočilo na boj nemškega mojstra Imbsweilerja (Zeltweg) proti Weissu od KACa. To srečanje je pokazalo boksarski šport v največji popolnosti In je prineslo AfiUngerjem Einago po točkah. Izidi so sledeči: Kohleger (KAC) premaga Negrota (Zeltweg) po točkah, Kraxner (KAC) premaga Feltmanna (Zeltweg) po točkah, LIchtenegger (Zeltweg) premaga po točkah Smoleja (ABllng), Pristov (ABllng) je premagal v prvem kolu Zweia (Zeltweg). Ravno tako spravi Meinlg (ABllng) v prvem kolu BlLcho (Zeltweg) na tla, Supan (ABllng) premaga Helkerja (Zeltweg) po točkah. Imbsweller (Zeltweg) premaga Weissa (KAC) po točkah v najlepši borbi večera. Smolej (ABllng) in Krogger (Zeltweg) sta se borila neodločeno. Sodil je Blachutschek (KAC).
Samooskrba i jedilnim oljem
Qm d^rennpunkt dc& ^aqe&
Da se lahko poljedelski samooskrbovalcl o-ekrbe z jedilnim oljem, je uredil gospod Reichstninister fUr Em&hnmg und Landwirt-schaft samooskrbo z jedilnim oljem. Po tem se lahko oskrbe z jedilnim oljem oni kmetje In poljedelci, ki sami pridelujejo oljevlte sadeže, če se, a) v kolikor dobavljajo mleko In je urejena njihova preskrba s presnim maslom po mlekarni z po vračanjem presnega masla, odpovedo zopetnemu prejemanju presnega masla za toliko oseb In tednov, za kollkof zahtevajo samooskrbo z Jedilnim oljem, b) v kolikor Imajo dovoljenje za pridobivanje domačega presnega masla, da je torej krita njihova preskrba s presnim maslom z lastnim pridobivanjem in se obenem sami oskrbujejo z mesom In mastjo, odpovedo za vsak kg jedilnega olja, ki ga zahtevajo za samooskrbo 1% kg vrednosti zakola odn. če se obremene v kartoteki zakola z 1% kretno množino za samooskrbo zahtevanega jedilnega olja vrednosti zakola, c) v ko-likcjr Imajo nakaznice za mast normalnih potrošnikov ali SV nakaznice za mast, ki opravičujejo do prejemanja presnega masla, odpovedo prejemanju presnega masla za toliko oseb in tednov kot je predvidena samooskrba z jedilnim oljem. V ta namen mora izdajatelj nakaznic razvrednotiti in odloMtl odgovarjajoče naročllne liste in odrezke.
Za samooskrbo določena množina znađa 12 kg na osebo In 52 tednov. Pridelovalci oljevl-tih sadežev so lahko deležni te samooskrbe, če za te množine jedilnega olja prodajo iz lastnega pridelka ali predelajo v olje proti plačilu ali 36 kg ogrSčlce, repice ali maka, ali 48 kg lanenega semena ali lanenega rumenjaka ali 60 kg saflora (posušenih cvetov barvarske bodljlke), neoluSčenIh zrn sončnic, neoluSčenih koSčIc buč ali gorčičnega semena. Predelava drugih, kot naštetih vrst oljevitih sadežev je dovoljena samo z izrecnim dovoljenjem pristojne zveze za mleko, mast, živino in gospodarjenje z jajci.
Pri prodaji oljevitih sadežev dobi pridelovalec istih od nakupovalca potrdilo o oddaji. Pri predložitvi tega lahko zaprosi pri svojem pristojnem uradu za Izdajo nakaznic izstavitev potrdila upravičenosti do olja. Za to prošnjo je treba uporabiti posebne obrazce ki se lahko dobe pri uradu za izdajanje nakaznic.
Na obrazcu prošnje Je treba poleg tega tudi potrditi, da ae odpoveduje uabavl presnega maela aJl po mlekarni v primeru odstavka a, aH po uradu za Izdajanje nakaznic v primeru odstavka c. S to nakaznico za olje, ki je veljavna samo Sest mesecev, lahko kupi samo-oekrbovalec olje.
če hoče pridelovalec oljevitih sadežev sam predelati pridelane oljevlte sadeže proti plačilu v olje, mora za to ravnotako zaprositi pri svojem pristojnem uradu za Izdajanje nakaznic za izstavitev dovoljenja upravičenosti do olja. Na tozadevni prošnji, za kar mora uporabiti obrazec, kateri ae pridobi pri uradu za izdajanje nakaznic, se mora natančno navesti mlin, v katerem se predeluje olje proti plačilu. Mlin za predelovanje olja proti plačilu sme sprejeti oljevlte sadeže, ki so določeni za predelavo proti plačilu, samo skupno z ustreznim nakazilom upravičenosti do olja In oddati nazaj pridelovalcu oljevitih sadežev samo na dovoljenje upravičenosti dovoljeno množino jedilnega olja. Do kake večje množine nI upravičen.
Razširitev samooskrbe z jedilnim oljem na več oseb Je samo takrat možna, če se proda odnosno stavi sa razpolago za predelavo proti plačilu večja množina oljevitih sadežev lastnega pridelka In se na Isti način razširi odpoved do presnega masla ali vrednosti zakola.
Vse one množine oljevitih sadežev, ki Jih pridelovalec oljevitih sadežev ne uporabi za samooskrbo z jedilnim oljem, mora prodati nakupovalcu, ki je pooblaščen za nakup oljevitih sadežev. Samo ob sebi umevno Je, da se ne sme omejiti pridelovanje oljevitih sadežev samo na one množine, ki jih potrebuje pridelovalec za lastno oskrbo z jedilnim oljem, temveč da Jih prideluje Se daleko več, ker je vendar treba kriti potrebo ostalega prebivalstva % oljem.
Poleg spredaj navedenih možnosti za samooskrbo z jedilnim oljem lahko dobi pridelovalec oljevitih sadežev pri ustrezni oddaji oljevitih sadežev Se dodatno dodelitev jedilnega olja v obliki nagrade. Več o tem Je razvidno Iz 44. številke tednika Landesbauemschafte fUr Kttmten.
Burgstaller
I/ žarišču dneva
Tudi Gorenfke т Bocksteinu
Doslel nad 500 žen v ženski šoli, ki lo Ima Deutsdie Relchsbahn
Na vznožju slikovite doline v Bflckstelnu Je bilo ustanovljeno preteklo pomlad nadaljnje taborišče za šolanje po ravnateljstvu državnih železnic v Vlllachu, katero smo obiskali nekega sončnega oktobrskega dne. Leži med strmimi planinami in ledeniki, katerih snežni vrhovi se blišče v milem Jesenskem soncu. Skozi teče hudournik. V tej pokrajini se nahaja enonadstropna stavba, mimo obdana od zelenja smrek In rumenozlallh barv listnatega drevja.
Od aprila letos Je prišlo semkaj nad 500 žensk, sprevodnlc potniških In tovornih vlakov ter kretnlčark Iz področja ravnateljstva državnih železnic v Vlllachu na 14 dnevno šolanje. Večina žensk Je zaposlenih v obratni službi, najdemo pa tukaj tudi moči Iz prometne In upravne službe, ki se preučujejo za o-bratno službo, »vozeči se narod« državnih železnic.
Cilj teh tečajev Je dobra strokovna Izobrazba, svetovnonazomo šolanje In gojitev duha skupnosti.
Toda tu se ne stremi samo za šolanjem In Izobraževanjem, temveč Ima v teh 14 dneh vsaka žena možnost, da se odpočije In razvedri. Izlet v čisti gorski zrak, zakuska na bližnji
planini, obisk v bližnjem letovišču Badgraetel-nu. Kdo bi ne vzdržal tu?
žene in dekleta Iz vseh stanov in poklicev se tukaj shajajo, da dobe prvo veliko temeljno izobrazbo za odgovorno službo pri nemških državnih železnicah. Boječe mešani občutki, s tisoč predsodki ne pridejo zmerom rade v to gorsko šolo. Toda že v nekaj dnevih so se znašle, vse notranje tesnobe so zginile in ob koncu tečaja bi najraje vse še tukaj ostale.
RodUnska krofilliB iz Goreniske
Krels Krainburg
Kranbarg. Rodili ao se; Anton Feme, Krai..-burg-Falkendorf; Veronika Bisant, Freithof; Anna GroQ, Wart in Alois Sabret, Bobouk. — Poročili so se: Joaef Knifitz, in Antonia Oblak, Terboje; Stanielau* Wochlnz, in Maria Fill-pits ch, Altosslitz; Andreas Perko, Heiligen-kreuz in Margarethe Ousener, Dornltz; Andreas Piber, Wart In Irmgard Hedwig, Ober-steiner, Krainburg — Wart; Franz Hummer in Joeeflna Gaaperschitz, oba iz Krainburg-Wart; Anton Stanonik, Bresnitz in Maria Schink, Krainburg; Anton Krischner, Krain-burg-Wart In Johanna Rakowetz, Krainburg.
Mobel jetzt auf Bezngsmarken
Pohištvo zd^j im nakaznico
Der RelAsbeauftragte fur Gks, Keramik und Holzverarbeitung hat am 22. Oktober eine An-ordnung zur Regelung des Absatzes von Mobcln erlassen, die an die Stelle der bisherigen Ver-braudisregelung fiir Mobel vom 26. Janner 194J tritt. Danach konnen Wohnmobel, Buromobel und Unterkunftsgerate wie Wehrmaditbetten und -sdiranke nur nooi gegen Bezugsmarken verauBert und erworben werdcn, die von den Landeswirt-sdiaftsiimtern bzw. von den Wirtsdiaftsamtern ausgegeben werden. Da Wohnmobel schon bisher nur gegen Bezugsdiein bezogen werden konnten, andcrt sidi in sadilidier Beziehung fiir den Ver-braudier von Wohnmobeln nidits. Nur tritt am verwaltungstedinisdien Griinden an die Stelle de: sdiriftlidi ausgefertigten BezugsAeines die vor-gedruckte Bezugsmarke. Nadi wie vor sind abcr TisAe; Stuhle und Kinderbetten von dieser Regelung ausgenommen. Neu ist jedodi, daC euch Buromobel wie Sdireibtisdie, Aktehbocke, Sdireib-maschinentische usw. sowie Unterkunftsgerate nur gegen Bezugsmarken geliefert werden diirfen, die fruher nodi teilweise — wenigstens an offent-lidie BedarfnrSger — frei ausgeliefert werdea durften. Im iibrigen wiederhoit die Anordnung die alten Bestimmungen, dafi die Wirtschafts" stelle fiir Mobel Herstellern und Handlern Lieferanweisungen erteilen darf, urn den Nadi-sdiub an Mobcln zu sidiern, und da(5 die Liefe-rung von Mobcln in das Protektorat, General-gouverncment, Els^fi, Lothringen und das Aus-* land nur mit Genehmigung der Reidisstelle zu-lassig ist.
Bichtsatze fiir Weidezinse
Smcrnlcf za najfmnliie pašnikov
Die seit 10. Juni 1843 in Kraft stehendeti Riditlinien und Riditsatze fiir Weidezinse haben zu Zweifeln und Streltigkeiten Anlafi eegeben. El wird vor allem immer wieder die Auftassung ver-treten, die Riditsatze tr'dten audi bei den vof dem 10. Juni 1943 abgesdilossenen WeidcvertrSgea generell an die Stelle der vereinbarten Weide^ zinse, die Parteien seien nidn bereditigt, von dea Riditsatzen abweidiende Weidezinse zu verabre-den usw. Das ist iedodi nur bcsdiriinkt riditig, Der Zwedi der Riditsatze ist nidit etwa der, dem Weidebesitzer einen bestimmten Weidezins zu garantieren, vielmehr soil durdi die Riditsatze die Forderung und Zahlung uberhohter Weide-t zinse unterbunden werden. Daraus folgert, daS die Parteien sidi strafbar madien, wenn sie die Riditsatze iibersdireiten, gegen die Vereinbanmg von Wcidezinscn, die unter den Riditsatzen liegen, ist dagegcn nidits cinzuwendcn. Daraus folgert weiter, dafi Vcreinbarungen bezuglidi der Hohc der Weidezinse, die vor dem Inkrafttreten der RiAtsiStze (10. Juni 1043) getroffen worden sind, heute dann nidit mehr eingehaltcn werdea durfen, wenn die vereinbarten Weidezinse die Riditsatze iibersdireiten. In diejem Falle kann der Weidebesitzer statt de: vereinbarten Weidegeldei nur den RiAtsatz fordern. Hatten die Parteien dagegen Weidezinse vereinbart, die unter dea Riditsatzen liegen, so bchalt es dabei sein Bewen-den. Der Weidebesitzer ist, da er vertreglidi ge-" bunden ist, nidit bereditigt, einen hoheren all den vereinkrten Weidezins zu fordern, und der Weidebereditigte ist nidit verpfliditet, einen hoheren als den vereinbarten Weidezins, etwa dea Riditsatz zu zahlen.
(Popravek) V našem članku »Hrib (pravilno Gora) Grmada ima zelo bogato živalstvo« se je stavcu vrinila neljuba pomota, da je pri* občil, da Kranjska »nima« mnogo divjačine. Pravilno bi se moral dotlčnl stavek glasiti: >Na Kranjskem, ki ima mnogo divjačine .. kar naj čitatelji blagohotno oproste.
Dr. F. J. Lokaš
Amedmeiden! Anfbewalncni
(Veut&eh meih&diSbeh und pmkUSjek
323. STUNDE.
Fiir die Wascheverkauferin. — Za prodajalko perila Hemd, das — srajca Chiffon, der — šifon Spitze, die — čipka geputzt — očiščen, osnažen Kloppelspitze, die — kekljane čipke Stickerei, die — vezenje, vezilstvo; vezenina waschbar — sposoben za pranje kriiftig — močen, krepak, silen mit Spitze bcsetzt — s čipkami obšit rcich gestickt — z obilnim vezenjem strapazfahig — trpežen Popelin, der — popelin Batist, der — batist
Stickereieinsatz, der — vezeninast vložek
Mollino, der — тбИпо
Oberweite, die — gornja širina ,
Armel, der — rokav
Damenhose, die — damske, ženske hlače
Fasson, die — fazona, kroj	\
Nachthemd, das — nočna srajca
farbig — barvast, barven
SchweiBblatter, die — potnice
gemustert — pregledan, prebran
Kragerl, das — ovratnik
Trlkot, das — trikot
Netz, das — mreža
Rockkombjnation, die — kombinacija krila, suknje Spange, die — zaponka 21eiwU, der ^
Unterrock, der — spodnje krilo, »podnjica Cloth, der — klot
ein Hemd tragt sich angenehm — srajca se
prijetno nosi Bcttjackerl, das — posteljna, nočna jopica Nachtkorsett, das — ponočni Hvotec Pyjama, der — pižama Aufputz, der — nakit, okrasek Leibehen, das — jopica, životec Permutterknopf, der — gumb iz bieerovine schmiegsam — gibek, gibčen, vitek, voljen auf der Achsel zum KnSpfen — za zape-
njanje na ramah riickwarts offen — zadaj odprt Hemdhose, die — srajčne hlače, kombineža Gam, das — sukanec Schlupfhose, die — navlačne hlače Strumpfgiirtel, der — nogavični pas Strumpfhalter, der — nogavični držeč Gummischnur, die — gumijasta vrv Atlas, der — atlas Hiiftgiirtel, der — kolčni pas Miederleibchen, das — životec s steznikom vorne zum Knopfen — za zapenjanje spredaj
riickwarts zum Schniiren — za povezanje zadaj
BUstenhaiter, der — prsnik Mieder ,das — steznik, životec 1 Duzend Win4el — 1 ducat plenic Badetuch aus Frottierstoff — kopalne rjuha iz frotimega blaga Kogftuchj das ^ aaglavna ruta
ein halbsteifer Kragen — poltrd ovratnik ein steifer Kragen Nr. 37 — trd ovratnik št. 37
ein weicher Kragen Nr. 39 — mehek ovratnik št. 39
ein mit Seife abwaschbarer, imprftgnierter Leinenkrrjen — impregniran platnen ovratnik, ki se lahko opere z milom Manschettenknopf, der — manšetni gumb Kragenkropf, der — ovratni gumb Stecktuch, das — zatični robec Krawflttennadel, die — kravatna igla. HosjntrHg^r der — naramnice Herrenhemd, das — moška srajca Herrenhemd mit angenahtem Kragen —
moška srajca s prišitim ovratnikom. Unterhoze (kurz, lang), die — spodnje hlače (kratke, dolge)
Sockenhalter, der — podveza LedergUrtel, der — usnjen pas Maeche, die — petlja Selbstbinder, der — samozaveznica Schal, der — šal Taechentuch, das — robec
Der Erbetrom Halte dein Blut rein.
Es 1st nicht nur dein.
Es kommt weit her.
Es flieBt weit hin.
Es ist von tausend Ahnen echwer, und alle Zukunft stromt darin.
Halte rein das Kleid deiner Unsterblichkeit.
Will yeeges .
1.	der Erbstrom — dedni tok
2.	das Blut rein halten — obdržati čisto kri
3.	es kommt von weit her "— prihaja od daleč.
4.	der Ahne — prednik
5.	stromen — strujiti, dreti ,teči
6.	Unsterblichkeit, die — nesmrtnost
(fa svetu
Na neki kmetiji na Anhaltskem Je »kotila ježevka. Ena Izmed malih živalic je nekega dneva zginila. Končno so jo odkrili v gnezdu neke mačke, ki je dobila tudi mlade mačke. Mali ježek je ležal poleg mačic, in vse doji mačka. Včasih se pa zdi, da ni popolnoma zadovoljna s svojim rejencem, ker ga večkrat vrže iz gnezda. Toda vedno pride bodeči mlai dlč v gnezdo nazaj.
Da spoznamo neznatnost človeka na zemlji, si predstavljajmo zemljo kot globus s premerom enega metra. Človek bi bil na tem globusu nekoliko večji kot desettlsočinka milimetra, torej tako majhen, da bi se ga ne moglo epo- , znati niti z najboljšim drobnogledom. Premikanja ljudi na takem globusu ne bi mogel opaziti velikan vesoljstva. Smatral bi, da na njem ni živega bitja.
Clovek lahko prestane 60 stopinj mraza rav< notako kot 50 stopinj vročine; reagira pa občutljivo na najmanjše spremembe toplote. D04 ločene bolezni ne nastopijo radi vremena .temveč jih lahko le pospešuje. Odločilna je odpornost človeka samega, In kar zdrav CloVek z lahkoto prenese, ima lahko za oslabljenega ali bolnega bolezenske posledice.
Čeprav 8o dosegli v pobijanju razglodanja že velike uspehe, znaša škoda po rji vsako leto v našem Altreichu 6e vedno okoli 2 milijardi RM. Državne železnice same porabijo letno, okoli 50 milijonov RM za zaščito pred razglo-danjem na svojih stavbah in vozečem mates rlalu,	I
strut 8. — štev. 87.
KARAWANREN BOTE
Sreda, 8. novembre IMS.
AMTUCHE
DER REICH8STATTHALTKR IN KXRNTBN. Der Chef der Zivtlverwaltane in den beeettteo Gebieten Kirnteiu __ und Kralnn
Z&hl: I"Vd-Pb-84.a-lB«-K. Preisbildunnstelle
Klamifart. den 1. November ШЗ.
Beknnnfmachnng
Tom I November 1*4» Uber Prelie fUr SDeUekartoffela im Montf November 1941.
t
z
Iž
fil
lis
■iS k
i
g; a
41 t Л
le 100 Kiloeramm in Raichsmark Pr#l«g#bl*t I M I II I II IN
B6chttDr«ia bel Liefemng frel Keller dei Verbreocherg dnreb
den EmDf«n«**rteller.....8.30 — '8.90 — 10.30 — 10.90 —
ESchitpreli bel Lieferuns ab Verkaufsstelle du Kleinvertellere ■n den Verbraucber:
■ti	II	M I II
je 100 kg . . RM 8.50 7.30 je 50 kg	RM 4.25 8.65
le 6 kff	RM 0.50 0.42
je 1 kg . .T. . RM 0.10 0.09
9.10	7,90	10.50	9.30	11.10 9,90
4.53	3,95	5,25	4.85	5.55	4.95
0.53	0.45	0.6»	0.52	0,63	0.56
O.U	0.10	0.12	U.ll	0.18	0.12
Proglas
o preeeljeoju hr\'ateklh državnih pripadnika I ■unarodnjaka Iz Juine Štajerske i zapoejodnutlh podrućja Komike I Kranjske
Vlada Nezaviene Države Hrvatake 1 vlada NJemačkog ^cha utanaAlle eu dana 11. kolovoza 1Ш, da le u Južnoj etajerakoj 1 zapoejednuUm podruCjlma Komike 1 Kranjske nastanjeni hrvatski državni 1 hrvatski narodni pripadnici, bilo kojeg državljanstva, mogu preseliti v Nezavlsnu Državu Hrvatsku. .
Osebe koje su po hrvatsko-njemačkoj parltetnoj komisiji već do sada priznate kao Hrvati smatraju se Isto tako prc-eeljenclma kao 1 osobe u smislu gornjeg utanačenja. Ostale osobe koJe se jo« niau prijavile, a smatraju se hrvatskim dr-iavnlm prlpadnlclma 111 sunarodnjacima, imadu svoju odlul^u za preaeljenje u roku od tri mjesece, nakon objave ovog proglasa, pismeno uputltl lil Izjaviti kod hrvatsko-njemaikog povjerenstva za preseljenje Marburg a. d. Drau, Tegetthof-etr&Be ll/I. Uevo uz prilog dokaza o hrvatskoj državnoj ill narodnoj pripadnosti.
Osobe koje Imadu pravo na preseljenje, mogu svoje Izjave podnieti 1 preko hrvatskih diplomatskih ili konzularnih za-atupetva, kao i preko hrvatskih upravnih oblasti u domovini, Jco je će te Izjave dostaviti hrvatsko-njemačkom povjerenstvu aa preseljenje. Marburg a. d. Drau. Za osobe, koje svojom krlvnjom neće biti u stanju podnieti Izjavu u odredenon^ roku, izteći će rok za prijavu tri mjesece nakon odstranjenja zapri eke.
Izjave o prešel jen ju mogu dati i one oeobe hrvatskog podrletla, koje su članovi Stelerischer Heimatbunda ill K&rnt-aer Volkebunda.
Izjavu o prešel jen ju ovlaštenl su nadalje dati: Hrvatski državni pripadnici i sunarodnjacl, koji au prlje 11. VIlI. 1943. imali svoje stalno boravLKte u Južnoj štajersko j iU u zaposjednutlm podrućjlma KoruSke 1 Kranjske, a 11. VIII. 1943. nastanjeni su u Nezavisnoj Državi Hrvatskoj,
osobe koje su prlje 11. VIII. 1943. boravlle u Južnoj etajerskoj u zaposjednutlm podrućjlma KoruAke in Kranjske, a bile su preseljene u Njemački Reich;
flzlčke iU juridlčke osobe koje u Nezavisnoj Državi Hrvatskoj imadu svoje stalno boravlite, a nisu stalno boravlle u Južnoj etajerskoj 1 zaposjednutlm podrućjima Koruške i Kranjske, ako u tlm podrućjlma žele svoju nepokretnu imovinu napustlti radi zamjene za istovrlcdnu Imovinu u Nezavisnoj Državi Hrvatskoj.
■ Izjava o preseljenju koju je podnesla glava obiteljl, vriedi za njegovu delu kućnu zajednlcu. U sastavu kućne zajednice mogu biti preseljene i osobe koje ne udovoljaju uvjetima za preseljenje kao: muž, žena, djeca, roditelji, djedovl, bake, unucl te posvojCad 1 hranječad. Osobe starlje od 18 godlna Imadu pravo podnieti unuter dva mjeseca, protlv Izjave glave obiteljl, za svoju osobu prigovor radi preseljenja.
Preseljenje mora biti dovrieno;
u zemaljskom okružju Rann an der Save 1 Trifail do 31. siječnja 1944;
u zemaljskom okružju Pettau 1 kotaru Luttenberg do 15. BVibnja 1944;
u zemaljskom okružju С1Ш do 31. kolovoza 1944; a u ostalim podrućjlma do 31. prosinca 1944. Preseljenici mogu svoju pokretnu Imovinu, prema pro-pialma utanačenja o preseljenju preveatl slobodno bez carine.
Za pokretnu ill nepokretnu Imovinu, koju će preseljenici, ostavltl, prlmlt če zamjenu u naravi u jednakoj vrlednosti Iz Imovine, koju BU več os ta vili njemačkl preseljenici u Hrvatskoj.
Radnicima, činovnlcima, obrtnlcima i poduzetnlclma biti će oslgurana istovrstna uposlenja u domovini.
Obrazac za podnafianje prijave, kao 1 sve daljnje upute mogu se u svako vrleme dobiti kod hrvatsko-njemačkog po-vjerenstva za preseljenje u Marburg an der Drau — Hrvatska delegacija, TegetthoffstraBe 11/11. llevo. Ured nje-ma&ke delegacije nalazi se u TegetthoffstraBe 12 prlzemno desno.
Na temelju člana 14. utanačenja, Izmedu vlade Nezavisne Države Hrvatske I vlade Njemačkog Reicha od 11. VlII. 1943., o preseljenju hrvatskih državnih pripadnika in hrvatskih su-narodnjaka Iz Južne Štajerske In zaposjednutih područja KoruSke I Kranjske, na područje Nezavisne Države Hrvatske rok za podnaSanje prijava počlnje teči danom ovog proglasn dne 31. listopada 1943.
Hrvatsko-njeinnčko povjerenetvo za preseljenje — Maxburg a. d. Drau.
Hau&ftouek!	. čjlJUšJtAiuSa 1
Herde	štedilnike
Ofen	peči
Emailgeschirr	er..ajlirano posodo
Einmachglaaer	kozarce za vlaganje
Glaswaren	steklenino
Keramik	keramiko
Porzellan	porcelan
und alles flir	Ш vse za
der. Haushalt	gospodinjstvo
teilweise frei	dobavlja deloma
liefert:	prosto:
KOVINA-KRAINBURG
G. m. b. H. - d z. o. z.
Hleti oftosi
I Kitaro zamenjam'gozdička. Poh«-
Službo dobi
Služkinja, vaje-
na živilie -	Pokvanen!
mostojna dobi
za nizke ženske čevlje ali jo tudi prodam za RM iio.- Naslov Kupim kratekjpri K. B. Krbg. klavir ali dober!pod 1287-15
____L__' '_
dobro mesto. Ponudbe na K. B. Kratnbure
1281-1
VajencT^sTpoKT
Stveno mizarstvo sprejmem takoj in pod pogojem, da ima vso oskrbo dom« ali pri svojcih. Bernik Johann, Mobel-tischlerei, Gunzie 3. P. St. Veit #. d. Save. 1309-1
arien Ponudbe na K. B. Krainburg pod G. S. 1267-7 Kupim decimalno tehtnico, Er-ichen Anton, Dol bci Zaier. 1290-7 Valvasor die Ehre des Her zogtums Krtin kupim. Ponudbe z navedbo cene na šifro K. B Krainburg pod H. F. 100
1289-7
die Pflanzcn gegen Sdittdlinge!
Ftlr den Obet- und Gartenb&u: Sellnon Neu 1 kg 3.30 kg
5 kg 2.60 kg 26 kg 2.— kg Solbar, Л Tetrabar imd Karnlol zu 1 kg l.lO
5 kg 5.40
Neo-Dendrin und Mixdrin zum Tagesprele.
Brasslcol gegen Salatfftule und	1 kg 2.38 kg
Braeslsan gegen Kohlhernie	5 kg 1.80 kg
25 kg 1.53 kg
sowie Baumteer, Baumwache, Raupenlelm, Cortllan und alle anderen elnschlilglgen Artikel. Fordern Ste von uns Preisllsten!
1. Kiirnt. Drogerle »Zum echwarxcn Hund« H. PLAHNA n. M. WOLF AbMIung Pflanzenitchutz KIngcnfurt — Ralnc.rhof
SENF
Fabrik C Wenjei. KItgeafun
v X

vifuCen tucttlofJtm ШсШ^ vemt(cuiJick,a
rabrlk C. Wengcr. Klasenfuri
Auft alt wird n«ul
Alf« ZOndkefi#m nichr m«hr w#g. w#rf#n. tendern lammelni Bosch *fn#u#rt lie I In ##in#m musterguU tifltfi instondt«tiungtw«rlk w#rd#n al|(ahrlich Millionvn g«broucht«r ZOndk«f%*m to tadtllei oufgeor deft wf#d#f voH •iniofz* Whig tjnd Owdiulfe Fochkr6ff# tind vorblldlich* Aniggem bOrg«n, wit b#l olUn Bot<h-Erxei»gnliten, fur OuolitdNorbeH Do rum. afte Zundker%#n tamm«ln umd obliefern bMm Bo«di-OUnitf
Thomas Bohrer
Klagenhirt
Vill«di«r Stral{' Nr. 29-31
Dopisi
negi najditelj* prosim, če mi јз vrne proti ni-gradi na občino Laik, ali pa nt K. Bote, Krainburg. 1293-21 NaJlo le je u-metno ipodnjt zobovje na po-
Nesrečen v zakonu, mlid .. „ . , -uradnik, želi po-	Kramburg.
znanstvl Ham, N"4
l|a pn K. Bote,
Krainburg pod
__
Sprejmem zdra vo deklico ali dečka od 3 I. da Ije v vzgojo v dobro hiio nai . „ _ deželi. Dopis« nalP", p*"-K. B. Krbg. pod K^ramburg pod
Ku^im železno pecko, je lahko tudi visoka ali pa železni štedilnik. Naslov
IJ06-I
Trgovskega it-itopnika, verzi-ranega manufak ture in galanterije — ilčcm. Ponudbe ni K. B. Krainburg pod „Takoj — 316" 1299-1
Hrana
v varstvo sprejmem otroka, najraje punčko od 6. do 10. leta. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Mirna družina" 1298-;.
Prodam
Vijolino, dobro ohranjeno, prodam za 300 RM. Naslov pri K. B. Krainburg.
Г310-6
Gramofonske plošče po ceni do R.M lO, elek-trizirni aparat za RM 7O, ročni kovčeg za R.M I; prodam. Cenjene dopise na K. B. Krainburg pod šifro „Zamenjam", št. 1296-6.
Proda se dobro ohranjen štedilnik. Dopise na K. B. Krainburg pod 1294-6.
Za mnogoštevilne dokaze toplega sočutja ob priliki smrti moje žene,
Helene Szmlagym
se tem potom zahvaljujem, tudi v imenu svojih otrok_ vsem prijateljem In znancem.
Szllag^i Elemer
Kupim
,Pečka" 1301-7
Fotoaparat 1ОХ4 na plošče z optiko 1:4,5 kupim. — Naslov v K. B. Krainburg pod
' 304-7-_
Spalnico iz tr de^a ali mehkega lesa kupim
Ponudbe na Erat, Veldes — SdiloS 182.
1311-7
Menlam
Globok — dobro ohranjen — otroiki voziček d«m za pianino — razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 1281-1; „Foto" poveče-valnik lA mali format (Leica povečevalnik) zamenjam za električni kuhalnik. Razlika se izravna. Naslov
pri K. Bote, Krainburg pod
znanstva dame z enako usodo.
Diskrecija' zajamčena. Cenjene dopise na K. Bote Krainburg pod „Tolažba" 1808-10.
Janož!
Tvoje pismo prejela, slika u-gaja, upam, da kmalu sporočiš pravi naslov ali se oglasiš osebno.
og
Ma-J« 77.
1297-2O
2enltve
v četrtek, 14. I O, sem zgubil
nalivno pero znamke „Tempo" od Krain-Durga, do Pre-
dasla. Polten najditelj se prosi, da ga proti
nagradi oddda na K. B. Krainburg pod „Pii-monoJa" 1298-22
Dne g. sept. 43. na poti Tritenik — Hoflein ie bila Mladenič 23 let, zgubljena zlata srednje postave, zapestna ura. Po-prikupljivcga, ve- Iten najditelj naj selega značaja jo proti visoki želi spoznati de- nagradi odda na kle 18 do 21 let..K. B. Krainburg Prednost imajo	1286-22
tovarniške de-'
lavke in dekleta srednjega stanu.
Zakon ni izključen. Cenj. dopise s sliko na K.
Razno
Popravila iival-nih itrojev izvršuje. Pride . tudi B. Krainburg pod "? A. Kro-1197-2,	»cnel, St. Georgen
J i,---—r- i'68 be! Krain-
Mladenič, 26 let burg. 1291-23 star, vesele na-pT---
rave, pameten, z ,
V Krainburg«
dobro" službo,"
Ijubezni globoko!'""'.: aktovka z I l|!manj vredno vsebino, moška žep-
Zamenjam lah Icega mladega konja za brejo kobilo. Naslov pri K. B. Krainburg pod 118S-15
razočaran, spoznati gospodično od zO do i6 let, pametno, preprosto in dobrega, hrepene-čega srca, in ki bi znala tolažiti
moje trpeče, in hrepeneče srce. Zenitev z dobrim dekletom
sigurna. Prav resne ponudbe s sliko, ki se po
želji vrne, je poil»i, na K. B ■ Klagenlurt pod h. 5611-21.
nHhljpnn
Dne 15. oktobra pc^oldne od H3
na ura, zlat poročni prstan, pokrovček od dam->ke ure in nalivno pero naj se dvignejo pri podružnici K. B. Krainburg.
1292-2}
Rokodelci! Pustite voditi »voje knjigovodstvo izkušenim in priznanim i.i, strokovnjakom. jiTo se spi »Ta it-zaradi davkov. Naročniki za e«
nostavno in praktično knjigovodstvo (ime m vzorec sta po
Išče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 24 In 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno »li konično, iz žage .ali trgovine, v j vseh kakovostnih j razredih. Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans iTraninger, Holz-IgroShandel, Kla-igenfurt, Volker-jmarkter Stralie, Bahnijber.«tzung.lDomschale. ll	1O83-7I	{651-15!
ESSIG
Pabrik C Wenscr Rlagenfurt
Decimalno teht- do ; je bila zikonu zaičitena) nico looo kg ali zgubljena dam-jse Se sprejemajo, ikoro novo konj- zapestna ura.PiSite takoj na sko opremo damл"' postaje Leak|St. 5616-23 na za šivalni stroj, do Nova vas do K. B. Klagenfurt. Dam tudi veliko,
kuhinjsko kre-l denco za manjSo.
Prodam tudi j vodno sesalko z|
dvema cevmi naj mot. pogon za 250.— RM. Naslov pri K. B.
Krainburg pod
'
Dobro ohranje-l na Šolska opre-'
ma, predvsem I klopi, se zamenja'
za stavbni les in'
deske. VpraSatij pri županstvu
Haufkatu
H€RBST
HCagenfuti
Kinderbetten
Mil Liebe srepa^l!
Nun aber die aufgewendete Sorgfalt nicht durch nachidssig« Verpackung gef6hrdenl Dos P6d(chen hoteintn weiten Weg vor sicht Fern«ri Abtvndtr nichi vtrg«fs«nl Unzuttellbore Feldpostsen-dungen onne Abtender werden vernlchtet oder al$ Liebesgoben verleiltl Und schlieeiich; Sireich-holzer, mi* Benzin gefiillte Feuerzeuge oder dhn-lithe feuergefohrliche Gegenstande, diirfen in Packchen Oder Paketen Oberhouptnidtt versandt werden I Sie konnten durch Selbitentzundung zahllote Poitten-dungen vernichteni Die MiOochtung dieses Verbotes is# desholb strofbor.
tiokdwetltee! - ОШшкИ
WIr bl«ten Euch an: ■ Nudimo Vam:
Eisen
Bleche
Gasrohren
Armaturen
Draht und Stiften
Baumaterial
Baubeschlage
Herdplatten
Mobelbeschlage
železo pločevino plinske cevi armature žico in žičnike stavben material stavbeno okovje plošče za štedilnike okove za pohištvo
KOVINA - KRAINBURG
O. m. b. H. - d. Ж. o. *.