Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 47.	Cena ednoga drobca 1 krona.	20. novembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1.50 fil za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina
Živinska küpčija v Prekmurji.
Skrb i strah obdaja našega kmeta, či si pogledne v svojo štalo i na svojo živino. Vidi namreč, da tomi živinskomi stanji z daleka ne odgovarja zaloga krme. Ta neizmerna süšava je v Prekmurji bole vničila krmo, kak kjer po drügih okrajinah. Otave ne bilo sploh nikaj, ne je trbelo kositi. Kje nega, tam ne išči, niti s kosov ne najdeš. Tožili so se posestniki živine, da bodo mogli dugi čas goniti živino na pašo, ali tüdi tü so se varali, navadni jesenski dež je letos izostao, paša je ne zrastla.
Naglašali smo že mnogokrat i na najkompetentnejših mestah, naj bi se nikaj včinilo, da bi to mnogo živino nikam izvažali. Prosili smo, naj bi se poskrbelo, da bi se naše blago v vekših množinah izvažalo v inozemstvo. Drügoga izhoda ne, ar se na domačem trgi ne potroši telko mesa, keliko se ga pridela.
Ali vsi opomini, vse prošnje so bile zobston. Živinska küpčija se razvija v Prekmurji nadale po staroj navadi. In da nemamo dovolj domači peneznih podjetnikov, vodita faktično celo živinsko küpčijo le dva trgovca, šteriva pa mata razumljivo več srca za sebe, kak za našega kmeta.
Merodajne kroge tem potom znova opozarjamo, da je s krajni čas, da se kem bole uspeši vözvažanje naše živine. Vlada naj se poskrbi, ali končibar dovoli, da bodo smeli tühinski živinski trgovci pohajati naša senja in prirejati posebna naküpovanja po vesnicaj. Kmetom bi se s tem pomoglo, da njim ne bi trbelo daleč goniti živine na senje,
trgovci bi si pa naj naredili, kak bi njim bolje spadnolo, da dobijo vsigdar gotovo število vagonov, da morejo spraviti blago brez vseh težkoč prek meje.
Pri toj priliki pripomnimo, da smo z merodajne strani zvedili, da smejo tühinski (italijanski ali nemški) trgovci na naših senjah živino ravnotak küpovati, kak naši domači trgovci. Vsaj morejo tüji trgovci plačati carino i či smo prav informirani ešče dva procenta obrtnoga davka. Bilo bi gotovo napačno, či bi šteli te tüje trgovce primerjati z našimi domačimi trgovci, ki majo koncesije küpovati živino. Prvi ne küpüjejo živino z namenom, da bi v našoj državi ž njov tržili, nego küpüjejo jo za izvažanje, zato morejo plačati carino i obrtni davek od nje. Radovedni smo, či imajo naše eksportne drüžbe, štere izvažajo živino, dovoljenje za takši izvoz. Prepričani smo, da ne.
(Dale.)
Spomenica našega
g. poslanca, štero so meseca oktobra vložili v Beogradi na ministerski svet.
Ministerskemu svetu v Belgradu. 19 septembra in v naslednjih dneh t. l. so se v Murski Soboti in v Gorjem Prekmurju odigravali neljubi dogodki, ki so z jedne strani obsodbe vredno sramotili našo državo, a z druge strani pretežno večino zavednih Prekmurcev globoko v srce ranili. Vršile so se v teh dneh namreč pred razmejitveno komisijo neljube demonstracije, pri katerih se je mali del slovenskega ljudstva zbral na naših domačih tleh pod madjarsko zastavo ter s svojim slovenskim srcem
v skrajni obupnosti klical na pomoč staro državo: Éljen Magyarország.
Podpisani zastopnik Prekmurja si štejem v sveto dolžnost, da po teh žalostnih dogodkih pokažem še enkrat — ko sam vendar tolikokrat že v parlamentu in izven njega — na tiste vzroke, ki so takorekoč napravili politični pritisk na prebivalstvo, da je dalo na nedopusten način duška svojemu nezadovoljstvu. In ko si naložim to sveto dolžnost, da pred visokim Ministerskim svetom navedem nemir, nezadovoljstvo in nedopustne demonstracije ter njihove vzroke, si dovoljujem opozoriti tudi na sredstva, ki edino morejo te vzroke odstraniti. V interesu naše mlade države prosim visoki Ministerski svet, da navedena sredstva uporabi in mojo ožjo domovino, naše lepo Prekmurje, ki je v zadnjih letih mnogo pretrpelo pod težinom madjarskih narodnih gard ter boljševiških terorističnih „Ljeninovih dečkov“, spravi v mirne in urejene razmere.
I.. Prvi vzrok in vir vseh nezadovoljstev je, da se Prekmurje upravlja po avstrijskem pravu, katerega ljudstvo ni vajeno. Po naši jugoslovanski odredbi so namreč v Prekmurju do izenačenja zakonov v veljavi madjarski zakoni. A ti so ukinjeni, ne da bi se ljudstvo samo enkrat vprašalo, mu je li to všeč ali ne. Ne trdim, da avstrijsko pravo ne bi imelo dobre strani. V marsikaterem pogledu je boljše nego madjarsko. Toda v Prekmurju nima legitimnih tal, ljudstvo ga ni sprejelo ter mora protipostavno nositi njegovo težo madjarskih zakonov, ne da bi smelo vživati ugodnosti teh zakonov. Naj navedem samo en primer. Prekmurci so morali po predpisih madjarskega zakona plačati vinski davek tudi od tistega vina, ki ga je spilo vojaštvo. Ugodnosti madjarskega tobačnega monopola, ki dovoljuje, da si sme vsak posestnik saditi po pet rastlinic duhana za lastno potrebo, zdravilo itd. brezplačno, pa ne smejo uživati ter morajo davek plačevati državi od vsakega za lastno rabo zasajenega komada.
Lansko leto je sama oblast razglasila da smejo za lastno rabo gratis saditi duhan, letos se pa pobira davek na lansko brezplačno saditev.	(Dale) 
2
NOVINE
20. nov. 1921.
Občni zbor Kmečke zveze v Ljubljani i spravišče zveze županov.
1. občni zbor K. Zveze.
Oboje se je vršilo 10. novembra. Prekmurje so zastopali na tema spraviščama naš g. poslanec. Od obojega poračamo sledeče. V hoteli Union je bio shod občnoga zbora K. Z. Mala dvorana je bila natlačena z zavüpniki K. Z. Prvi je govoro dr. Korošec predsednik jugoslovanskoga kluba i voditelj cele stranke V svojem govori je šaljivo omeno, da zdaj dva dr. Korošca sta v Jugoslaviji. Te právi, on, je že dva dni v Ljubljani, te drügi se pa prej pogája — tak pišejo liberalni listi — za vstop v vlado. Liberalci i Samostojni, šteri so na vladi, so spravili orsag v strašno nevolo. Vsepovsedi sama pokvarjenost i nered. Odredili so mobilizacijo, štera vnoge sto i stomilijone košta pa to vse prenagljeno, brez vzroka. Plačati pa morete to vi. Naša krščanska stranka je hodila te dni pred vojnoga ministra pa zahtevala, naj domo püsti naše može i dečke i ga zvala na odgovor, zakáj dela po nepotrebi z mobilizacijov te velikanske stroške državi i vznemirja ljüdstvo z sküšnjavov boja šteroga se je komaj rešilo? Odgovoro je, ka je napravo samo probo. To je vidite brezglavna, ne dovoljena politika liberalcov radikalcov i samostojnih, probo delajo z našim življenjom i z našov vrednostjov brez zroka te, gda vrednost našega peneza od dnéva do dneva kaplje i
gda naš finančni minister hodi v Londoni, da bi skodivao kakšo milijonsko posojilo za orsag, šteri je bogat i v šterom bi lejko vsakomi dobro šlo. To brezglavarno politiko vganja tüdi liberalni finančni minister, Kumanudi, šteri brez vsega pitanja ministrov i parlamenta ide na lastno roko, — se zna na državne stroške — i sklepa tam posojilo državno, štero de nam samo škodilo. Tak nespametno je to delo vršeno, ka Angleži neso mogli dobiti vüpanja do naše države, ar je pokazao tam svoj proračun, svojga, šteroga je sam napravo ne pa parlament, v šterom itak nezavüpnim Angležom pred oči postavi, ka de v novom leti dva milijarda več stroškov kak dohodkov v državi. Vsaki pameten človek more presoditi, ka gda to vidijo angleške penezne drüžbe, ne morejo dati posojila brez velikih terhov. Zdaj se že Pašič drži za glavo, gde vzeme peneze, ka plača Angležom dug. V to vlado, štera je vsepovsedi: doma v orsagi i zvüna njega zavértivala, mi ne moremo iti. Zaman pišejo liberalni listi, ka se pogajam za vstop v vlado. Naša stranka v toj radikalno-demokratsko-samostojnoj
vladi nema mesta. Blato, štero so si, nanosili notri, naj si sami zmečejo vö. Mi ga nemo. V noro „kučo“ nej-
demo. Nora „kuča“ se zove tista, v šteroj, se zmerom bijejo med sebov, preklinjajo se i lonce si k glavam mečejo. Što bi bio tisti, ka bi med nje šo i ka bi se od njega pravilo: glejte té tüdi sliši v noro „kučo?“ To ne moremo včiniti. Gda bodo na vladi nam sorodne stranke, z šterimi mo lejko delali za blaženstvo ljüdstva te idemo vu vlado, prle nej. Na govor je nastalo veliko navdüšenje, ploskanje i od odobravanje.
Nadalüvanje zborovanja.
Načelnik K. Z. Brodar Janez je poročao, da je stranka od volitev vnogo pridobila. Tajnik je prečteo strankino delo, nar. poslanec Pušenjak je govorio od potrebe zadrüšništva. Zatem so bile volitve. Načelnik je ostao. Med odbornike se je posrečilo zvoliti na priporačanje g. Pušenjaka i našega poslanca, ednoga Prekmurca, Forjan Štefana, cehmeštrovoga sina z Melinec. To je velika čast za naš kraj. Zborovanje je trpelo do dveh po poldnevi.
Spravišče zveze županov.
Ob treh popoldnevi se je začelo spravišče zveze županov v posvetovalnici Jugoslovanske Tiskarne. Veliko število županov iz Kranjskoga i Štajarskoga je prišlo vküp. Gučalo se je, da županska zveza se more razširiti po celoj Sloveniji, da se mora ponoviti stari list za župane „Občinska uprava,“ da se občine naprosijo, da nekaj darüjejo v té namen i da se napravijo županski tečaji meseca dec. januara i februara. Te zadnji mesec bo v Prekmurji tečaj za župane. Naznanjamo že naprej vsem županom, da se ga skrbno vdeležijo, ar je to velike važnosti, če župan zna pravdo. Tei Kranjski i štajarski župani so vsi proti tomi, da bi se občine drüžile, to je da bi več občin melo samo ednoga župana, kak liberalci ščejo, ar bi te sirote daleč mogle hoditi. Naj stari spomini ostanejo. Ravnotak so župani bili proti tomi, da bi z rok dali vojaške reči, čeravno so velike skrbi z tem, ar zdaj lejko kaj li pomagajo svojim veščarom pri nabori, ovak pa ne bi mogli.
Odloki spravišča k. zveze.
En župan je navdüšeno naglašüvao, da oni kmetje plačao z dačov vučitele, zato tei proti njihovoj voli ne bodo deco včili v protikrščanskom sokolskom dühi. Nato je sklenjeno, ka se v šolaj samo v krščanskom dühi sme podučavati i ka naj se pošljejo v planine gor tüdi vučitelje, ne pa ka v dobrih mestaj je telko nameščeni, ka dela nemajo, indri pa falijo. Tak orlovstvo kak sokolstvo naj se prepove pri maloj deci v osnovnih
šolaj. (To so naš g. poslanec že lani zahtevali v Soboti. Op. vr.) V šoli naj se včijo čteti, pisati i vero ne pa politiko. Če to ne bo, starišje ne püstijo v šolo svoje dece, ar je ta z njihove krvi, ne pa kakša telegravska štanga i oni ravnajo ž njov. 2. Naj se posojilnice i zadruge na vse kraje gorpostavljaja, ka se velika moč bank, štere ljüdstvo na nikaj spravljajo, omeji 3. ka se cirilica naj ne podučava v Sloveniji, a če se more, te se naj samo te podučava, če de se v Srbiji tüdi naša latinica
Našim povedano.
Kak se ti kmetje potegüjejo za svoje kmečke i krščanske pravice i kak je pri tom podpirajo gospodje dühovniki i svecki krščanskoga mišljenja, je nad vse hvale i nasledüvanja vredno. Pozavamo mi tüdi našo gospodo v Prekmurji, štera čüti z našim krščansko mislečim ljüdstvom, naj stopi naprej, čas je prišo že. Čakamo že dugo, voda nam že teče za goler, dole se ne da odlašati. Naprej vsi v en tabor, ki verjemo Boga, šterekoli vereizpovedi smo.
Vsem občinskim uradom vojnega okruga Maribor!
Vojno ministrstvo je prošnjam, da se bi vršila v Cankovi ponovna rekrutacija za tiste mladeniče, ki niso bili v meseca juliju 1921. na naborih, ugodila.
        V dneh: 23. 24. in 25 novemb. 1921. se vrši na podlagi gornje rešitve ponovna rekrutacija za vse tiste mladeniče, ki niso prišli k glavni rekrutaciji meseca julija t. l. na Cankovo. Ta ponovna rekrutacija se vrši zopet v Cankovi s sledečim sporedom:
Dne 23. novembra 1921. za občine: Bodonci, Dolič, Fukšinci, Radovci, G. Slaveči, Vadarci, Zenkovci, Beznovci novi, Beznovci stari, Borejci, Predanovci, Brezovci, Murski Črnci, Gornji Črnci, Črnelavci, Domajinci, Gederovci, Gradišče, Gorica, Kruplivnik, Krog, Kovačovci, Krajna, Kramarovci, Krašči. Dne. 24 novembra 1921. za občine: Gerlinci, Kuzdobljanje, G. Lendava. Sv. Jurij, Sotina, Večeslavci, Kupšinci, Lemerje, Motovilci, Nuskova, Ocinje, Otovci, Murski Petrovci, Pužavci, Petanjci, Polana: 
  Dne 25. novembra 1921. za občine: Poznanovci, Pertoča, Pečarovci, Dolnji Slaveči, Srdica, Vidonci, Cankova, Korovci, Prosečka vas, Rankovci, Rogačovci, Ropoča, Satahovci, Skakovci, Sodišinci, Štrukovci, Šalamonci, Tišina, Topolovci, Tropovci, Vanča vas.
Občinske predstojnike opozarjam:
1. K nabori morajo predvesti vse mladeniče, ki niso bili v mesecu juliju pri glavnem rekrutovanju. Kdor ne pride, bo moral iti k rekrutaciji v Maribor.
3
NOVINE
20. nov. 1921.
2. V Cankovo morajo občinski predstojniki pripeljati mladeniče najkasneje do 8 ure zjutraj. Komisija začne točno ob 8 uri zjutraj svoje delovanje. Predvideno je, da pride vsak dan 200 mladeničev na nabor. Občine, ki bi prišle prepozno, bi morale čakati eventuelno do noči, kar vsekakor ne bi ravno ugodno vplivalo na navzoče.
3. Z občinskimi predstojniki morajo priti, k naboru najmanje dva občinska odbornika iz vsake občine.
4. Občinski predstojnik mora prinesti s seboj občinski pečat in izvod rekrutnih spiskov, ki jih hrani.
V ostalem naj se ravnajo občinski predstojniki po navodilih, ki so jih prejeli pri glavni rekrutaciji v mesecu juliju od zastopnika okrajnega glavarstva in poedinih članov komisije. Kako je postopanje komisije pri rekrutaciji, so župani in občinski odborniki videli pri glavni rekrutaciji. Ker je ta ponovna rekrutacija le izraz izredne naklonjenosti vojaške oblasti in se hoče s to rekrutacijo prihraniti domačemu prebivalstvu pota v Maribor, upam, da bodo župani v polni meri izpolnili svojo dolžnost, zlasti da bodo izostali nedostatki, ki so se pojavili pri prvi, glavni rekrutaciji v juliju. Predvsem je dolžnost županov, da opozore očete in brate rekrutov, ki mislijo prositi za oprost vojaške službe, da pridejo osebno k naborni komisiji, kjer jih zdravnik preišče. S tem si bodo prihranili pot v Maribor in kasnejše nepotrebne prošnje. Ženskam, — materam, sestram in ženam rekrutev ni treba hoditi komisiji, ker nemajo v smislu tozadevnih predpisov nikakega vpliva na službovanje rekruta pri vojakih.
Župani naj tudi opozore ljudi, da prinesejo vse dokumente, na katere mislijo opirati svoje prošnje s seboj.
Vodja urada: Lipovšek, s. r.
Glasi.
Neizmerno velika nevola je v Rusiji. Milijoni so brez krüha i idejo po sveti, da se glada smrti rešijo. A gda pridejo do šteroga varaša, je boljševiki spostrelajo. Tifus, kolera, glad so že stojezere vmorili v par dnevaj. Rimski papa so pozvali vse narode, naj pomagajo stradajočim krščenikom. Rusi neso katoličanci, pa sv. oča so li vse njim na pomoč poslali, ka so mogli iz svojega siromaštva. Nov. 20. bo za glad trpeče Ruse pobiranje po vseh cerkvah v mariborskoj püšpekiji. Če v naših cerkvah ne bi bilo, pošlite dare našemi uredništvi i mi je dale pošljemo. Posebno naj se vam smili krüh proseča deca, štera pa nema nikoga, ki bi njim ga rezao. Vi ga tüdi nete?
Kot. Pritožbe nam prihajajo iz Kota, da tamošnji župan, Mikloš Križanič, od vsakoga naročnika, šte-
rim hodijo Novine, zahteva za nje 1 korono zato, ka njim je vörazdili. Mi Novine v Kot pošiljamo po pošti, pošto pa plačamo tüdi zato. Pitamo, kak pridejo Novine posebnih naročnikov do Križaniča? Či pismonoša, šteri hodi po toj poti, Novine pri župani dene dol, s tem trüdom je tüdi lehko da naročnikom do rok, a župan ali mali župan pa nikak nema pravice zahtevali od vsakši Novin 1 korono, či je dotičnim prek da. Samo ka čüjemo, da se drüge krivice tüdi godijo na občinskom uradi v Koti. Župan vse pošto vsigdar k sebi želej. Pisma gorztrga, prečita i tak je da prek dotičnim naslovom. To je pa že kaznovanja vredno delo. Opozarjamo na te nedostatke naše dotične oblasti.
Dosta prekmurski vučitelov je premeščeni iz Prekmurja na Štajarsko, štajarski vučitelov pa v Prekmurje. To vsem na splošno zadovolnost. O blaženi centralizem, ka vse ešče nam ne prineseš!
Velka Polana. Vučitelica iz V. Polane je preminola. Že blüzi 2 tjedna je nega i nevejo, kje je; sama njena sestra nevej, kama je preminola.
 Hotiza. Naša vučitelica so odišli v Zagreb na vučitelsko zborovanje Pismo so poslali, da ji ne bo hitro domo, ar so obetežali. Nekši operaciji do se mogii podvrčti.
Kmetijska drüžba za Slovenijo naznanja vsem svojim članom, šterim hodi kmetovalec, naj do 1. dec. plačajo naročnino 40 K. ali se pa naj odpovejo, ar ovači je bo drüštvo terjalo. Vsaki to lehko včini prvi svojoj podrüžnici. Za galic za prihodnje leto se naj tüdi prijavijo.
Agrarni urad iz M. Sobote nam javlja, da ne istina, ka bi agrarna reforma više jezero plügov zemlje dala enoj jug. banki, nego dobivali so jo vsigdar kmeti i med nje jo bi delila ešče nadale tüdi. Agrarna reforma ne stoji pod vplivom „samostojne“ kmetijske stranke, nego je nadstrankarska drž. institucija, štera vsakomi deli zemlo, ki je potreben, brez ozira na njegovo politično naziranje. (Da je agr. ref. nadstrankarska institucija, to mi tüdi znamo, saj mogla bi biti, da bi pa njeni uradniki bili tüdi nadstrankarski, o kako dobro bi bilo to. Op. ur.)
Austrijski zakon za naše meščanske šole je razveljavlen. Pitamo, zakaj je pa tüdi zakon za ljüdske šole ne razveljavleni? Po dvojen zakoni bomo se ležej ravnali? Kaj pa ne!
Slovenci med Rabov i Mürov! Do etihmao ešče nesmo meli v slovenskom jeziki naše zgodovine pisane v kakšoj knjigi. Nesmo znali, kak so živeli i ka so delali naši stari Slovenci med Rabov i Mürov. Vse
imamo v knjigi, štero je spisao prof. dr. Slavič z napisom „Prekmurje“. Za knjigo treba plačati 20 K. Šteri jo ešče šče meti, naj se pašči küpiti, ar
že ne dosti knjig. Dobi se v trgovini prekmurske tiskarne v M. Soboti, pri trgovci Osterci v Beltincih, pri trgovci Koceti v Črensovcih.
Na popravljanje kapele na čast Marijinomi darüvanji posvečene na Sr. Bistrici sta nabrala Horvat Štefan i Lebar Martin z G. Bistrica 1930 koron. Peneze je sprejel Vučko Martin z Sr. Bistrice.
Na misijone poganske so trojicki romarje z törjanske fare poslali 160 K. na drüžbo v Petra Klaverskoga.
Prošnja: v meščanskoj šoli v M. Soboti jeste stanovanje za šolskoga ravnatela, a te ravnatel nestanuje v tistom stanovanji, stanuje v mesti, tam stanuje eden g. od davčne oblastvi. To stanovanje je sposobno za razrede, gimn. dijaki, ki nemajo razreda, bodo se učili v farnoj šoli, s kem bodo delali težave g. g. gimn. prof. da je farna šola od gimn. 1 km. odaljena, kak bodo tej gospodi? Mogoče bodo z automobilom odili v svoji pauzaj z edne v drugo? Ali bode bežo kak mala deca? Zato bi prosili, jeli se nebi mogoče bilo to narediti? Za toga gospoda bi se leko stanovanje poiskalo v mesti, tam pa naj bi se učili dijaki, da bi se polajšale g. g. profesorom njihove učne ure G. Dr. Svetil zdašnji ravn. gimn. se nešče tožiti, cilo sokolskomi meščanskomi ravnateli, tisti pa za toga volo nedopüsti, da so tej gospodi ne sokoli. 
Darovi! Za Jugoslovansko Matico prijela je podružnica v M. Soboti: od oddelka kr. drž. policije v M. Soboti 1 dolar in 189 K. Gdč. Wolbartova je nabrala med uradništvom in trgovci v M. Soboti K 1232.40. Vsem darovalcem se podružnica najtopleje zahvaljuje.
Slovenski listi v Ameriki tak naglo rastejo, ka gobe po dežči. Javlajo nam, ka imajo zdaj tam te štiri novine: „Zvezda Vogrskih Slovencov“, Glas Amerikanskih Slovencov“, „Slobodna Reč“ i „Zvona Glas“. Se zna, ka te novine, kak i Mikolovo „Domovino“ pomaga bogato magjarska vlada. Kda se meje Prekmurja določijo, večina tej listov tak preide, kak sneg, kda ga sunce obsine. Če bi madjarska vlada tiste peneze, štere ta trosi na te liste i drugo propagando za stare meje, razdelila med sirote dovice, invalide i glad vagajoče svoje čestnike, keliko zadovolnejši bi bio narod i keliko bole bi utrdila svoj orsag, kak stem hujskanjom. Judašje, ki vzemejo te peneze i delajo proti lastnomi narodi svojemi slovenskomi, ne so vredni, da bi je naše pero zapisalo.
Razmejitvena komisija do konca toga meseca dovrši svoje delo v Varaždini. Zastopnik Prekmurcov Dr. Slavič odidejo tüdi proti konci meseca nazaj v Ljubljano. Kda se ob
4
NOVINE
20. nov. 1921.
mejni kamni gorpostavijo ešče ne določen den. Kda se določi, že nasvestimo našim naročnikom.
Amerikancom! Dajte nam odgovor! Za časa svetovne vojske smo dobili več darov iz Amerike, a nigdar ne odgovora na kaj so penezi poslani. Peneze sme vložili v hranilnico: „Szombathelji Egyházmegyei Takarékpénztár Részvénytársaság“. Z interešom vred je teh penez v toj kasi 1072 K. 38 fil. Ar zdaj že idejo pisma v Ameriko, si je mogoče obračunati to šumico, prosimo naše poštüvane darovnike, naj nam dajo pojasnila od te pošiljatve. Če odgovora do 20. februara l. 1922. ne dobimo, damo te peneze razdeliti med siromake naših slovenskih far na Vogrskom. Dobili smo te dare: 1.) Leta 1916. II. 17. prišlo od Wiener Bank Vereina iz Budapešte 20 K. 2) L. 1916. febr. 8. poslao Koletar Jožef iz Bridgeporta 8 K. 3) L. 1916. febr. 4. Johan Balažic 114. E. 45. Str. Chicago poslao 50 K. po tvrdki Frank Sakser. 4) L. 1916. julija 11. poslao Wiener-Bank-Verein iz B.-pešta 43 K. 5.) L. 1916. jan. 31. poslao Wiener Bank Verein 15 K. 6.) L. 1917. febr. 7. dobili od Transatlantic Trust Companiny, New-Jork. 650. So to ne g. Plej Ivana za „Novine“ penezi? 7.) L. 1916. jan. 29. dobili od „Pešti Magyar Kereskedelmi Bank“ 20 K. 8.) L. 1916. aug. 8. dobili od „Akers Folkman Lawrence“ Cleveland Ohio 645 K. Iz toga obračunali na M. List 183 K. na Novine 220 K. ne obračunano je ešče 242 K. Je dober naš račun? Na kaj so ostali penezi? I cela šuma mogoče na drügi namen poslana? Črensovci. Upravništvo „Novin i M. Lista.“
Jugoslavija. Kral Aleksander je 6. t. m. položo prisego na ustavo. Po našoj ustavi, da krao prisegne, te vlada more odstopiti i krao novo vlado imenüje. Pašičova vlada je tüdi podala svojo demisijo, štera pa bila samo formalna, ar jo je krao znova imenüvao. Vekši sprememb
pri vladi ne trbej čakati, prek či dva ministra, bodeta noviva. Radikalci namreč zahtevajo, naj Pribičevič, minister za notranje zadeve i dr. Kumanudi, finančni minister, ki je zavozo celo našo finančno politiko, odstopita. Radikalci ščejo te dve ministerstvi z svojimi ljüdmi zasesti.
Polom politike „samostojne kmečke stranke. Naši samostojni od dneva do dneva žnjeno vekšo blamažo v Belg-
radi. Minister Pucelj je v vladi peto kolo. Nišče ga nikaj ne pita i ne poslüša. To pa jako razčemeri g. ministra, zato se proti, ka odstopi. Samostojni poslanec Drofenig je tüdi velko blamažo dosegno z svojim predlogom na seji zakonodajnoga odbora. Stavo je predlog, da župani samo tisti smejo biti, šteri plačajo najmenje 30 dinarov porcije, odborniki pa tisti, ki plačüjejo 15 din. zemeljske porcije. Pri glasovanji je Drofenigov predlog prepadno.
 Proti so glasüvali radikalci i ešče demokrati.
Nemško-austrijske čete so preminoči tjeden zasele Zapadno Vogrsko, zvün one zemlje, na šteroj se bo vršilo ljüdsko glasovanje, to je Šopron i njegova okolica,
Češko. Stroški za češko armado znašajo letno 3 milijarde čehoslovaških kron. Čehoslovaška vlada je odredila demobilizacijo.
Naša krona na borzi v Cürihi vedno raste. Preminoli tjeden se je vzdignola od 1.30 na 1.80 — 1.90.
Vlada je razdelila celo Jugoslavijo na 26 oblastih. Ka se pri tom nas prekmurce tiče, je najbole žalostno, da vlada po zaslugi naših samostojnih i demokratov, ne raztrga samo Slovenijo na 2 oblastih, na ljubljansko v mariborsko, nego tüdi i Prekmurje šče razkosati. Kak hrvatske novine pišejo, Dolnja Lendava i njena okolica bi pripadala k Varaždinskoj oblasti, a drügi del Prekmurja pa k Mariborskoj.
Pošta.
Zrim Veronika M. Sobota št. 301. Odgovor sam dobo iz Ljubljane, da se prošnje dovic hitro rešijo. Vaša tak tüdi, če je notri poslana. Kolomanko Jožef. Večeslavci. To je žela vseh Prekmurcov, da bi si tajnike sami volili. To je tüdi edino pravično, a dokeč ne dobim gledoč na to zahtevo od večine občin prekmurskih, to želo izraženo za dostno nemorem postopati za duponitev naših pravičnih zahtev. Svoje sam pa že itak včino v tom pogledi. Župani vsi vložite edno vlogo, v šteroj svoje više imenovane žele izrazite pa jo za menov pošlite v Beograd.
  Vekša množina dobrih sliv za žganje taki proda ali zamenja za zrnje. 
Što želej slive küpiti (zamenjati), naj se taki zglasi v gostilni g. Alberta Horvat v Gornjoj Radgoni.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Žaga in preša.
V Sotini (pošta Rogačevci) mlinar oda za ploje rezati kompletno žago, skoro še celo novo (železni deli moderni) za gorpostavljanje vse pripravleno. Tüdi se tukaj oda ena kompletna preša za olija, štera je iz ocla.
Anton Meic, mlinar.
Razglasitev prostovoljne prodaje zemljišča.
V zapuščinski zadevi Marije Koller roj. Murkovič iz Dol Lendave se bo na predlog dedičev dne 29 novembra 1921 ob 10. uri pri okrajnem sodišču v D. Lendavi soba št 22. na javni dražbi prodajalo zemljišče vl. št. 324 k. o. D. Lendava obstoječe iz parcel št. 670. 678 in 679 v skupni izmeri 1314 kv. sežnjev. Zemljišče je deloma vinograd, deloma sadni vrt.
Izklicna cena znaša 70000 K. Pod to ceno se ne bo prodajalo.
Pri dražbi mora plačati vsak ponudnik varščino po 7000 K. v gotovini. 
Zaostane pravice upnikov vknjiženih na zemljišču, ostanejo, nedotaknjene. Prodajalci so si pridržali rok 8 dni za odobritev prodaje.
Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 18.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, oddel. I., dne 9. novembra 1921.
Dr. Gaber
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.