NO. 66 Domovina B^°%pLane ‘r- 11227 amcimcaps in spiktt §mmm in mm National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 4, 1967 SLOVCNiAN MORNING N€WSPAP^ STEV. LXV — VOL. LXV V Ademi so de!@gadjo IH spreplf s Ifrajkosi Aden, angleško vojaško oporišče na vihodvi iz Indijskega oceana v Rdeče morje, postaja nevarno žarišče nemira in vojne. ADEN, Arab. — Tukajšnje britansko pomorsko in letalsko oporišče je imelo nad sto let Pomirjevalni vpliv ne le na bližnjo, ampak celo na daljno okolico. Dokler je bila Velika Britanija močna, ena prvih sil sveta in prva pomorska sila na Vseh svetovnih morjih, je bila ftjena prisotnost tu sama po sebi dovolj za varnost in ohranjeva-nje miru. Britanska sila je v zadnjih desetletjih upadla, z njo je upadal strah pred Veliko Bri-tordjo. Angleži so se umaknili iz. Vse Afrike, sedaj so na tem, da Se umaknejo s Srednjega Vzhoda, Aden bodo zapustili prihod-■Oje leto. Aden je pomembno oporišče, Pa tudi važno trgovsko središče, do katerega bi se posebno rad dokopal egiptovski Naser, ki ima v sosednjem Jemenu blizu ^0,000 vojakov z vso težko opremo in letalstvom. Savdski kralj Bejsal Adena ne misli prepusti-B Naserju, ker bi s tem dobil ta Najpomembnejše oporišče v A-rabiji in preko njega možnost Posega dalje proti vzhodu. Združeni narodi naj pomagajo Angleži bi radi Aden ohranili bot del Južno-arabske federaci-Ie, ker se boje, da bi bila ta na-^°ga za nje same pretežka, so se °brnili na Združene narode in Povabili njihovo komisijo, da si Pride položaj v Adenu ogledat, ^o seveda ni bilo všeč Naserju ln Njegovim pristašem v Adenu. ■^° je komisija ZN prišla v A-^en, so tam oklicali splošen •'urajk in organizirali obsežne demonstracije in izgrede. Misijo N vodi dr. Manuel Perez Guer-rero iz Venezuele, njena člana Pa sta še bivši predsednik afga-Nistanske vlade Abdul Sattar halizi in Moussa Leo Keita iz Malija. Spor za Aden se utegne sprevreči v oster oborožen spopad, Ve ne bodo Velika Britanija in rNžepi narodi v svojem na-P0ru uspešni. Veliko vprašanje Ie> če bo mogoče tak spopad o-V^jdi samo na sosede, lahko za-V vojno na vsem Srednjem zhodu in porine vanje še ve-bbe sile. ^laguera skrbijo poli-„ tični atentati bik DOMINGO- — Domi- iip predsednik Balaguer Nin ^0V0 sbrb. Zadnje čase se ate°2^0 Petični atentati, žrtve lev^a^°v so vidni desničarji in g *?arjr Atentati so dobro or-Pn jim je težko priti sdrn‘e da bo nam v spodbudo tičnim krogom. Na drugi strani pa vedo, da bo končno nanje letel očitek, da so zakrivili novo inflacijo in novo draginjo. Zaskrbljeni so tudi, ko vidijo, kako obupno velike so potrebe po novih dohodkih v občinah, mestih in državah. Pritisk na federalno blagajno je s te strani zmeraj hujši. Federalna blagajna je pa že brez vsega tega pri koncu s svojimi sredstvi. Kako naj pa svoje volivce vodijo k federalnemu tajniku za finance, ako mu na drugi strani nočejo dati novih davčnih virov? Kje je tolažba zanje? V 18 mesecih, ki morajo poteči do volitev. Pride čas in z njim tudi nasvet, pravi znani nemški pregovor, veljaven tudi za Ameriko. Uradne ocene kongresnega dela se naravno glasijo čisto drugače. Ko so senatorji in kongresniki šli pred Veliko nočjo na 10-dnevne počitnice, so se demokratje hvalili, kako priden je bil Kongres zadnjih 11 tednov, dočim so republikanci govorili, da tako lenega zasedanja še niso videli. Kar je Kongres sploh izglasoval, je opravil to delo le s pomočjo republikanske manjšine, čemur so pa demokratje živahno oporekali. Na skrivnem so se republikanski in demokratski voditelji pogovarjali, kako bi dosegli, da bi bilo letos kongresno zasedanje končano že po 1. avgustu. Predsednik Johnson baje temu načrtu ne ugovarja. Senator Mansfield je pa že našel politično geslo za začetek kongresnih počitnic v avgustu. Rekel je namreč, da sedanja kongresna doba traja dve leti in da ni treba, da bi se Kongres pretrgal pri delu ravno v prvi polovici. f BESEDA IZ NARODA Kaj ~ p tako lepi Veliki noči - se nam obeta.,,? NEW YORK, N.Y. — Tiha in Cvetna nedelja sta bila dneva, ki sta privabila njujorške slovenske srenjčane v njihovo središče na “Osmo”. O teh nedeljah sem z veseljem pisal v Ameriško Domovino in Ameriškega Slovenca. Poročal sem predvsem, da bi spoznali še zmeraj trdno dejstvo, ‘da nas je še veliko*; in da ti številni raztreseni člani naše skupnosti samo z malo volje, narodne zavesti in ob mali žrtvi lahko še živimo kot lepa narodna skupina med tolikimi, ki so očitnejše v New Yorku. Društvo sv. Ane je na Tiho nedeljo začelo s tem velikonočnim razpoloženjem, ki se je na Cvetno nedeljo stopnjevalo po udeležbi in s petjem na koru. Veli-kosobotno ‘Gor vstajenje’ je bil višek tako po udeležbi v cerkvi kakor tudi po številu pevcev. Rupnikovi so spet prišli, pridružili so se jim,še nekateri, ki so prišli na obisk. Tako je cerkveni zbor narastel, njegova pevska moč je bila zaznatna. Kaj bi lahko ustvarili, če bi naši pevci vsaj parkrat na leto prišli skupaj in se uvežbali v potrebno skladje. Tinea Rupnik-Peterka, ki je tukaj rojena, je nastopila kot solistka. Poje prodorno in z lahkoto. Njeni fortissimi niso nasilje glasu, ampak pravilno oblikovanje glasu v prsni in ustni votlini. Pela je tudi njena hčerka Diana, ki kar dobro slovensko govori, čeprav z boječnostjo. V tej njeni govorici leži spomin na njeno staro mater, ker ona ji je našo govorico dala, kot jo je svoji hčerki. Torej zgleden primer, kaj se lahko tudi v velikem ‘melting pot’-u še skuha za slovensko narodno zavest in življenje. Starejši so imeli ob težkih pogojih več časa za duhov-nonarodno dolžnost in izživljanje. Opravljali so jo mimogrede in temeljito. Pri ‘Gor vstajenju’ sem se zopet zazrl v srenjski obraz nju-iorških Slovencev. Spoznal sem, da ni ostarel. Vse preveč ima še mladostnih potez. To kaže, da organizem še ni pripravljen za pokop. Videl sem stari rod: cerkvenega moža Jožeta Skrabeta, ki ima že okoli 83 let, pa redko katero nedeljo v letu izostane; videl sem zastopnike življenja vseh desetletij navzdol prav do enoletnega otročička. To se pravi, da ne odmiramo, ampak da smo še živi jenski. Manjka nam samo vodstva, načrtnosti ter voljnosti za_ mala žrtvovanja brez zabavnosti. Pred mašo in ‘Gor vstajenjem’ so bdi .'obredi blagoslavljanja ognja, velikonočne sveče in krstne vode. Pri blagoslavljanju krstne vode sem doživel simboliko, ki je ne bom pozabil. Ravno ob trenutku, ko je g. župnik pri blagoslovitvi krstne vode potapljal velikonočno svečo v vodo in prosil blagoslova z besedami: “In naj vso to vodo stori rodovitno, da bi imela moč prerojevati,” je vprav v ospredju cerkve, kjer se je obred razvijal, neki otroče zavekal... Pa to ni bil jok smrti, ampak veseli jok življenja. Mi vsi se moramo preroditi, da bomo znali naše otročiče duhovno in narodno voditi. Očistiti se moramo tistega ‘pollution’ časa, ki nam razjeda tako človeško, kakor tudi narodno dušo! Veselo je bilo videti slovenske nižje šolarčke, katerim so se pridružile mladike iz našega srenjskega vrtca, čeprav dejanskega skupnega vrta ne poznajo, kjer bi se skupaj igrali. Samo ob takih priložnostih se srečajo. Nadzorovala pa jih je prav škrb- in radovanje za našo povezava-nje. Vsled tega pošljite g. župniku naslove vseh svojih slovenskih prijateljev. Zakaj se ne bi spet enkrat vsi srečali v čisti naravi — brez zahrbtnosti in postavljenih kulis — kot pripadniki istega malega, toda žilavega narodnega rodu? Mlajše od mene pa bi prosil, da bi še kdo od njih za našo srenjo kaj napisal, ker iz mladostnih glav lahko pride kaj bolj vzpodbudnega in življenjskega za nas vse. In modri Latinci so dejali: Sprememba razveseljuje! Tone Osovnik Ob prvi obfeirchi smrti msgr. J. J, Omana CLEVELAND, O. — V svojem zadnjem dopisu o pok. župniku msgr. J. J. Omanu sem obljubil, da bom o tem še pisal. Obljuba dela dolg, piše L. Ambrožič iz Toronta. Da ne bom preveč dolžan, bom obljubo izpolnil. Kakor smo se domenili, da naj pridejo člani in članice na sestanek v Plutovo dvorano na 81. cesti; tako so ti prišli. Med njimi so bili seveda tudi rev. J. Oman. Prvo zborovanje je bilo, kot o-menjerio, 3. nedeljo v marcu 1917, torej pred 50 leti. Tedaj smo sklenili, da moramo imeti tudi svoj društevni dom. že dolgo pokojni John Lekan je odprl sejo in povabil rev. Omana, naj opravijo molitev za dober uspeh zborovanja. Po opravljeni molitvi je Lekan vprašal, kdo bo vodil nadaljno sejo. Vsi smo rekli: Ti boš predsednik! Res je sprejel in treba je bilo dobiti še zapisnikarja. Predlagali so tega, ki vas sedaj muči s tem pisanjem. Prevzel je tudi on. Pričeli smo razpravo, ali naj začnemo ali ne. Nasprotnikov novega doma je bilo malo. Pri glasovanju se je izjavilo za lastni društveni dom 75 odstotkov vseh navzočih. Po glasovanju so tudi tisti, ki so preje glasovali proti, izjavili, da se pridružujejo načrtu, da ne bo nobenih na- no Elizabet Grom. Učiteljica Sa- sprotnikov. Društvo sv. Lovren-ksidova je s tem prav ravnala,1 ca in Društvo sv. Alojzija sta že ko je odbrala mlado učenko, da leta 1910 kupila hišo in še praz-pazi in vodi še mlajše od nje. (no zemljišče poleg, kjer stoji se-Le tako se v otroku vzbudi srni- | daj naš Dom. Brez razprave je sel za vodstvo in učiteljevanje! bilo sklenjeno, da nova družba prevzame to posestvo za isto vso- Otrok pa postaja samozavesten in odločnejši! Tudi na Veliko nedeljo je bilo lepo in cerkev je bila polna. Na koru nekaj manj pevcev. V vsem se je pokazalo spet — če to, $2,000, kolikor sta društvi plačali zanj. Deklica Agnes Bobnar, sedaj se vedno aktivna Agnes Žagar je vzela Josephu Blatniku klo' pregledamo od Tihe nedelje — ^buk z glave in rekla: “Malo po- da smo polnili cerkev v različnih skupinah. Le malo si videl ene in iste obraze. Torej drži: da bi lahko zmeraj lepo cerkev posedli, ni treba, da vsakdo pride vsako nedeljo! Ali je bil ta velikonočni čas samo izjemnost v naši maloduš-ni navadi, ali je le enkrat prišel spet trenutek ‘prerojevanja’?! Vsako nedeljo bo cerkvica čakala na nas. Vsako nedeljo nas bo tudi po Veliki noči vabila in na narodno dolžnost opominjala. Poleg tega pa se naši mali pripravljajo na Materinsko nedeljo. Starejši jih ne smemo razočarati. ‘SAVANI’ nam napovedujejo, da bodo igrali. So imeli že tri vaje za komedijo: PLAČILO NEZVESTEGA SOPROGA. Dneva še ruso določili. Itak pa vas bodo pravočasno obvestili in povabili. Moški zbor pa se redno in te-meljito pripravlja za svoj prvi koncert, ki bo prvo nedeljo v juniju — 2[jaj gOVore. Pevo-vodja g. Delak jih skrbno vežba. •laz pa bi rad enkrat še javno povabil na petkove vaje naše Pevce, kot so: Louis in Stanley Rupnik, Emil Ručigaj in Ciril Guardia. Oni bi zbor povzdignili do moči, ki bi lahko bil ponos naše slovenske skupnosti v New Yorku. Tudi piknik njujorških Slo- kolektajmo za naš Dom!” Šla sta s klobukom okoli in zbrala nekaj nad $10. Izročila sta blagajniku. To je bilo prvo seme vsejano v dobro zemljo. Po prizadevanju rev. Omana se je dobilo postavno dovoljenje. Prirejale so se veselice v korist novega Doma. Priredili smo tudi več piknikov vsako leto v ta namen. Ko je bilo vse pravno urejeno, smo začeli s prodajo delnic. Spravili smo skupaj $4,000. Veseli smo bili, da nam je šlo vse po sreči. Kako smo zidali, bom opisal drugič. Dotlej pa vsi lepo pozdravljeni! Jakob Resnik Josephine iwak »mrla Milwaukee, Wis. — Meseca februarja je tukajšna stara na-seljenka Mrs. Josephine Novak-Certalič prejela obvestilo, da je njena hči, bivajoča v San Antonio, Texas, tamkaj hudo zbolela in je v bolnišnici. Ljubeča mati se je takoj podala na pot, da jo obišče in ji streže. Prebila je ob njeni postelji 16 dni. V zagotovilu in upanju, da ne bo tako hudo, je prišla zopet nazaj. Ali Bog je odločil drugače. Kmalu je prišlo drugo obvestilo, da je dne 1. marca njena hči zapustila za vedno ta svet. Hitro se -je ta žalostna vest laznesia med prijatelji in znanci, ki so to nadarjeno slovensko dekle poznali že od leta 1924, ko se je priselila semkaj s svojimi starši in je tukaj do leta 1942 doprinesla tako velik del na polju pevskega, izobraževalnega in družabnega življenja med nami. Zmajevali so z glavo: Saj ni mogoče! Kako čas beži! Da je že 25 let minulo, odkar je zapustila Milwaukee in se za stalno naselila v San Antonio, Texas! Ob njeni smrti so tamkajšni časopisi s spoštovanjem in hvalo poročali: “Orgle so utihnile. Roke, ki so znale tako spretno izvabljati iz njih mehke melodije, so zdaj negibne, počivajo. Ona, ki je potovala na daljavo in širino, je zavzela zdaj zadnjo pot, odkoder več vrnitve ni! Jo Novak je mrtva. Ali ona zapušča za seboj mnogoštevilne prijatelje in piramido spominov pri tistih, kateri so jo slišali igrati na orgle, po celi ameriški deželi.” Tako in še več drugega pišejo o njej Amerikanci. Bila je vsepovsod poznana in priljubljena, posebno še kot prvovrstna pianistka, ki je tudi oficialno igrala na orgle, kamor in kjer je pač nanesla pot, na All Star Bowling Tournaments. Kaj pa mi? Ali ona, ki je bila slovenske krvi, ni zaslužila da ji napravimo vsaj majhen poklon in ji damo vsaj nekoliko zahvale za vse, kar je storila med nami v 18 letih v Milwaukee? Naša pokojna Josephine Novak, katero smo vsi kar kratko klicali Jo, je že kot petletni otrok kazala nenavadno nadarjenost za godbene inštrumente. Prvo pobudo in vaje je dobila od lemontske slovenske redovne sestre Sebastijane. Hodila je v župnijsko šolo v So. Chicagi. Pozneje, ko se je družina preselila v Racine, Wis., je hodila tam v osnovno šolo sv. Katarine. Ko so se preselili sem v Milwaukee, je pa hodila tu v višjo šo]o Mercy High. V Milwaukee je prišla s svojimi starši leta 1924, stara 14 let. In tedaj se je pričela zanjo tukaj doba živahne dejavnosti, saj je bilo toliko prilik vsepovsod. Naša slovenska naselbina je bila takrat v najbolj živahnem razmahu na polju petja, dramatike, godbe, ustanavljanja podpornih društev i.t.d. Saj smo premogli kar sedem velikih pevskih in dramskih skupin, poleg cerkvenih pevskih zborov v Milwaukee in v West Allis. Naj jih naštejem: Zvon, Naprej, Danica, Planinska Roža, Zarja. Dramski in Pevski odsek Lilije in Dramski in Pevski Zbor org. Slov. Doma. Da navajam te skupine, ki so sicer imele vsaka svoje pozorišče, ali ob različnih prireditvah so tudi sodelovale na programih. Takrat prireditev brez petja ali igre ni veljala dosti ali nič. Saj lepa pesem zbližuje, oznanja veselje ali žalost in drugo razpoloženje, kateremu smo podvrženi vsi enako. In zato je tukaj našla pokojna Josephine Novak priliko za svojo nadarjenost. Kamor so jo vabili ali prosili, se je radevolje odzvala. Vodila je organiziranje, igrala orgle, harmoniko in pela. In kjer je bila ona, tam je bilo veselo življenje. Gotov čas je vodila petje pri Danici, Planinski Roži, Zarji, in zopet smo jo videli in slišali s skupino otrok ali cdraslih na piknikih raznih društev, kot na Gazvodovi farmi, v Pleasent Valley parku in drugod. In zopet s pevci na radio postajah WTMJ ali WI-SN, vedno z najboljšimi uspehi. Najdemo jo tudi v skupini Pavličeve Godbe, ki je leta 1932 dosegla tako lep uspeh z uprizoritvijo operete “Lucky Jade”. Igrala je tudi več časa na orgle v kino-gledališču, National Theatre. Tudi v športu se je odlikovala, posebno v kegljanju. Bila je dobra kegljačica in izborna organizatorica. O tem gotovo dobro vedo KSKJ društva Marija Pomoč Kristjanov in Baraga, katerih . članica je tudi bila svoj čas. Vzgojena v katoliških šolah vseskozi, v ponižnosti in disciplini, je v tem duhu nadaljevala, ko je sama prišla v vodstvo. S posebnim navdušenjem je vodila cerkveno petje. V slovenski cerkvi Sv. Janeza je nad dve leti vežbala pevce in igrala na koru orgle in to brezplačno. In zopet jo najdemo v vodilni vlogi na koru cerkve Sv. Trojice, stare, veličastne cerkve s šolo, ponos Nemcev, kamor so v velikem številu zahajali k službi božji Slovenci naše prve in druge generacije. Nad deset let je vodila Jo Novak petje na koru te cerkve in večkrat smo tudi kakšno slovensko urezali. In lepo je bilo videti, ko je organi stinj a Jo Novak skoro vsako nedeljo na čelu svojih pevcev pristopila k obhajilni mizi. To je le kratek opis doprinosa Jo Novak pri našemu slovenskemu udejstvovanju v Milwaukee. Upam, da se bo še kateri drugi starejših oglasil in spopolnil, kar sem prezrl ali pozabil. Kar je še posebnega poudarka vredno o Jo Novak, je tudi to, da je vsa ta velika dela opravljala o prostem času, s lem se ni dalo živeti. Šla je še v posebno šolo par let, da si je pridobila znanje v bančnem poslovanju. Uposlena je bila potem pri Mitchell Street State banki, kjer je ves čas svojega bivanja v Milwaukee bila uposlena in z zaslužkom pomagala svojim staršem. Ravno tako je tudi zdaj stalno pomagala svoji materi. Tudi življensko tragedijo so preživeli v Novakovi družini. Ko so se nekoč leta 1931 skupna vozili v avtomobilu, jih je doletela nezgoda, v kateri je zgubila svoje življenje sestra Helenc. mati pa je bila hudo pobita, deje morala par mesecev negibno preležati v postelji, da so se zacelile zlomljene kosti. Josephine je dobila le lažje poškodbe. Oče je umrl v letu 1914, ko je bila Jo stara komaj štiri leta. Tako je torej potekalo življenje naši narodni javni delavki V veselju in žalosti. Veliko dobrega je storila vsepovsod. Posnemanja vredno. Njeni materi Mrs. Josephine Novak-čertalič gredo v prvi vrsti čestitke da je vzgojila tako vzgledno hčer, obenem pa ji izrekamo iskreno in globoko sožalje vsled nenadomestljive izgube, ki jo je doletela ob prezgodnji smrti svoje hčere, ki ji Bog daj večni mir in pokoj! J. M. Azija in Evropa Morda še ne veste, da izvira ime Azije in Evrope iz Vzhoda. Na asirskih spomenikih med Evfratom in Tigrisom so našli vklesani besedi “asu” in “ereb”-Prva pomeni vzhajajoče, druga pa zahajajoče sonce. Besedi sta preko Feničanov prišli do Grkov in iz njiju sta nastali kasneje imeni Azija in Evropa. Beseda Evropa se pojavi prvič v Homerjevi “Himni na Apolo' na”. Tu sicer Evropa še ni ime celine, ampak šele ime grške kopnine, v nasprotju s Peloponezom in Egejskimi otoki. Prva Evropa je. ležala med Egejskimi otoki, Jonskim morjem in Jadranom. Šele v petem stoletju pred Kristusom loči Ajshil jasno med Evropo in Azijo. Starejša kot zgodovinsko ime Evrope je bajka o ropu Evrope« sirske princese, hčerke kralja Agenorja iz Tyrosa. Tyros leži na obali Fenicije, nedaleč od kraja, kjer je velika riba vrgla na kopno preroka Jona. Evropo je ugrabil Zevs, ki je prišel v p°' dobi belega bika in deklico odnesel na hrbtu. Sin Zevsa in Evrope je bil Minos, prvi kralj Krete, ki je vladal nad vsemi Egejskimi otoki-Kralj Minos je pa že zgodovinska osebnost, ohranjene so raZ' valine njegove palače na KnoS' susu. Bajka, da je bila princesa £v' ropa iz Sirije, ima globlji P°' men. Feničani so namreč P1^' nesli Grkom abecedo, bake>> vinsko trto in oljko. 7 MiM! [§ES JJOMuviwa n KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Mali traven April nosi tudi lepo slovensko ime — maii traven. Verjetno' so lTlli Slovenci pred mnogimi leti to ime, ker je trava v tem Mesecu že porastla, ne samo o-^lenela, kakor je to primer v ^aiiadi. V tej novi deželi bo do iJoiica meseca šele ozelenela in ftiti “košnja” okoli hiše še ne bo Prišla v poštev. Pa vendar se a-Prilu lepo reče — mali traven. Vreme je dalo temu mesecu Poseben značaj; muhast je in posebno spremenljiv. Prvi dan v hiesecu ljudje nekako “proslavi-^°” s tem, da drug drugega “vle-ceio za nos”. Vreme počenja to Ves mesec. Ne moreš se zanesti lla sončno jutro, ker bo do veče-gotovo enkrat ali dvakrat de-^evalo. In ta dež je revnega kmeta gnoj, zato ni čudno, če trava hitro raste. Španci imajo Za mesec še lepše ime. Pravijo 11:111 mesec rož. Kljub vsemu pa je april me-Sec> ko se že krepko čuti po-^ad. Zato je na ta mesec mi-sslmo dobro navezan pregovor, ”i pravi: “Kar v mladosti zamudiš, težko kdaj še pridobiš.” Pregovor je zrastel iz izkušnje vsakoletne pomladi. Svojo lastno Pomlad pa doživi vsakdo samo eilkrat v življenju, v svoji mladosti .. . Slovenski glasovi iz črne Afrike Misijonar o. Kokalj se je oglasil: . V letošnjih zimskih mesecih •Vmuarju in februarju je bil ^k>A in Kanadi mimogrede na ^kisku misijonar oče Jože Ko-atj, ki je 4. marca odletel na jonsko delo v Zambijo — trika. Vsi, ki so se srečali s Prvim misijonarjem, ki ga je po olikih letih dala Slovenija, bo-.° z zanimanjem zvedeli, da se oče Kokalj že oglasil iz Zam tjo- Takole mi piše: “S par besedami se oglašam; Za sorodniki ste Vi prva druži-^a> kateri pišem na ameriški °rttinent iz Afrike. Nahajam se Sredi gozdov in the bush. Mi-jonska postaja je središče v ^kega področja, ki je veliko kot orenjska; ima 24 podružnic; ena od teh je daleč 70 milj. In Za vse (jgjQ s^a |e «beia očeta Najbližji vodnjak od naše hiše je suh že od decembra meseca. Drugi od začetka januarja; ta je dva in pol kilometra od nas; vode ima samo še za par dni. Naslednji najbližji bo pet kilometrov daleč. Tukaj ni nobenega izvirka; v deževnih dneh se voda zbere v gotovih krajih pod zemljo. Dober je, kdor ima srečo, da najde tak kraj in seveda možnosti, da vodnjak izkoplje. Ni pa vode nikdar veliko, zato je tre-Da več vodnjakov. Zgodi se tudi, da se v deževni dobi vse zruši in je potem treba začeti nanovo, seveda z manjšo muko, če vodnjak ni sezidan in cementiran. Za cementiranje je pa treba 1000 sedanjih francoskih frankov. Preden namreč cement pride v naš kraj, je skoraj tako drag kot zlato. Malo pretiravam... pa vseeno, imamo pa le srečo, ker imamo s seboj Boga in naše požrtvovalne dobrotnike! On vam bo poplačal! Žal mi je, da sem Vam naložila skrb, ko sem Vam pisala, da bi rada imela večno lučko. Rada bi imela kaj lepega za Jezusovo hišico; končno je pa ena navadna petrolejka — doma smo jo imenovali “hlevska”, ker je popolnoma zaprta in je veter ne ugasne, še najboljša. Naša kapelica je zidana iz blata, brez oken in brez vrat. Torej, kar je bolj preprosto, se tem boljše sklada. Ali veste, da je tukajšnja naša postojanka stara šele dva meseca in pol. Samo dve sestri sva in sva bili prvi beli ženi, kate ri so naši sosedlje vsaj v veliki večini in predvsem ženske, videli. To je bilo začudenja. Treba je bilo še potipati roke, lica, noge. Treba je bilo poguma za to ne le za otroke, ampak tudi za matere. No, pa zdaj gre že kar dobro. Oni so veseli, kadar pridemo k njim in radi pridejo k nam in me smo vsak dan bolj srečne med njimi. V vasi je ena misijonska šola. Ko smo prišle, so bile v njej tri deklice. Zdaj jih je deset, “ker sestre gredo pogledat v šolo”. Rade pridejo tudi žene kakor dekleta pogledat kako je naše stanovanje urejeno, malo šivat in se učit branja. Ali bodo pa sprejele evangelij, pa Bog sam ve. Molite z nami, da bo njihov naselbinah zbirajo in ohranjajo misijonske plamenčke. In gospod Wolbang je v srcih zlasti mladine, ki ga je poslušala, razpihal ogenj novih plamenčkov. Še beseda o današnjih besedah Mogoče bo kdo rekel, da toliko pisanja o misijonski problematiki ne spada pod naslov: “Iz slovenskega Toronta”. Celo to zna zgoditi, da bo kdo mnenja, da to pisanje spada samo v verski, misijonski časopis. Vsakdo ima pravico do lastnega mnenja. Je pa tb pisanje o misijonski problematiki znak, da nekdo dela. Kjer ni dela, kjer se nihče ne trudi in ne prizadeva, tam ni kaj pokazati, tam tudi problemov ni. Misijonstvo je danes v prvi vrsti krščanski problem, kot je vedno bil, a ne samo to. Postalo že splošno človeški problem, ver je s čisto misijonskim delom združen tudi boj proti revščini in boj proti neznanju. Zato naši rojaki v misijonskih deželah, ko razširjajo meje božjega kraljestva, pomagajo tudi gospodarsko in kulturno zaostalim narodom. In prijatelji teh delavcev zaledju, ki s svojimi denarnimi prispevki in z molitvami pomagajo kopati vodnjake za vodo, vodnjake vere in znanja, so tako vključeni v obče človeško delavnost. Tako ostajajo živi in delavni udje svojega naroda, ki znajo gledati čez meje svojih lastnih potreb in problemov. To so znaki zdravja in življenja. In če so ti znaki med rojaki v slovenskem Torontu, zakaj ne bi o njih pisali? Kdo more reči (ki bo te vrstice bral), da ni poklican, da bi pomagal? Por. a” iz Kanade. Jaz pa pri prihod h krščanskemu nauku Jbu študiram jezik bemba; o-a’ bom 6 mesecev, potem grem Kusako. Misijon Chibote je ju-^°zahodno od Tanganyka jeze-a’ ob kongoški meji. Ljudje so el° dobri.” Tako pismo dobesedno. Na-a^bje pristavlja, da bo dovolj a> če bi se še kdo odločil priti avn]im. Pismo je bilo dano na 0s*° 14. marca 1967 v Chibote. iščejo v puščavi: kr v^ainičarka miši jonskega j^Va' Kavno te dni je dobila tudi g, rrie Afrike pismo neznane stg^611^6’ sestre Marije Sylve-' Kaj govori pismo: Korlongo, 8. III. 1967. fp”a *n cenjena gospa: ^ rav i2 srca sem yam hvalež-1 draga gospa, za pismo, za ^Povedano pošiljko in za pri- nek. Galerija cerkvene dvorane zen., . je biia kar polna. Odsotnega krožkovega duhovnika je nado-mestoval preč. g. Karel Wolbang C.M. Za veliki teden se je namreč mudil v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo, pa je pred odhodom pritekel še v Toronto k Mariji Pomagaj med misijonske prijatelje. Kot bivši misijonar je imel veliko povedati, saj ima zveze po vsem svetu s skoraj vsemi slovenskimi misijonarji in misijonarkami. Pa ne samo to. Ima tudi zveze z zaledjem, z vsemi mogočimi misijonskimi družinami in družinicami, ki se po raznih slovenskih *a v Torontu je ga. Kramar- pravo iskanje božjega kralje stva. še enkrat se Vam prav prisrčno zahvaljujem in Vas pozdravljam, sestra M. Sylvester.” Če bi kdo želel s kakim malenkostnim darom priskočiti na pomoč tej slovenski duši tam doli na robu puščave Sahare, naj se obrne na blagajničarko gospo Kramar. Naša pomoč njej ne bo nikdar dosegla njene osebne žrtve za ... pomoč ubogim in božje kraljestvo. Poročilo o delu Najmanjša, a verjetno najbolj vneta za svoj cilj je med nami skupina misijonskih prijateljev. Misijonski krožek se redno zbira vsak mesec. Marca se je dvakrat. V torek po Veliki noči krožek imel svoj izredni sesta Žila115 ^Va dolaria- Ta bosta slu Zač v5 ^ačo delavcev, kateri so vod * ^rec* Petimi dnevi kopati sto n ak- Včeraj so našli name-bijeV°de — skalo. Zdaj se z njo ^e jim bo mogoče pre-Qot ^0’ k° mogoče spodaj voda. kat^V0 Pa ni in tudi orodje, s tiVnrirri razPolagamo, je primi-tevn- ^a Sa-’ nismo zastonj v tej smei;deželi- In obupati tudi ne V0[j ec ne bomo uspeli s tem dfU .a^orn, bomo pa poskusili dal^6 Kpam, da nam bo Bog le 0bhfv^^e’ S3'i ve’ da nam je ne~ Vi j no Potrebna — in v pušča-0 le iz skale priklical.” družbo le okoli 9% tega prometa, v 3 letih pa naj bi se povečal na nekako 25%. Tri četrtine naj ga še vedno oblvadovalo kronsko podjetje Air Canada. KRIŽEM PO DEŽELI Mrs. Grace Hartman, tajnica North York Township načrtnem oddelku, je prva ženska v Kanadi, ki se je povzpela na čelo večje delavske unije. Ko je tajnik Unije javnih uslužbencev s preko 105,000 člani odstopil, je 3ila na njegovo mesto imenovana kot poslevodeči tajnik-bla-gajnik Mrs. Grace Hartman, mati dveh otrok. Pred 8 leti je bila izvoljena za predsednico krajevne organizacije v North Yorku, je predsednica unije za Ontario in ena od petih podpredsednic v glavnem odboru. Znana je po svojem spretnem nastopu in odločni obrambi pravic članov. m Predsednik zvezne vlade L Pearson je dejal, da je vedno pripravljen posredovati v vietnamski vojni. Voljan je tudi iti v Vietnam, če bi to koristilo stvari miru. Pripomnil je pa, da trenutno 'ne misli, da bi ga kdo povabil k posredovanju in tudi ne vidi kake neposredne možnosti za končanje vojne. Simon Wiesenthal, ki si je po- Jj. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG XXIII Ko sem mu pozneje, ob tisti hudi gospodarski krizi, ki je za-^ dela ves svet, prinesel dve vreč-d samih par za katehetske nagrade, je bil že zelo bolan. V vsaki vrečki je bilo po tisoč komadov par. (Takrat v tisti krizi smo dobivali občinske doklade skoraj v samem drobižu. Ker bi Dilo to prezamudno šteti, je šlo kar na vago. Ko smo šli po te doklade, smo voz zapeljali kar pod okno justične palače, kjer so se nahajali davčni uradi, pa so nam nametali skozi okno samih vrečic po tisoč komadov. Pa finalu so bila peresa pri zapravljivcu tako stisnjena, da smo morali prenehati z nakladanjem in odpeljati tovor, nato se pa vrniti še po ostalo. Ne vem, kje je ostal takrat papirnat denar? Pozneje sem prinesel še in jih položil poleg onih prvih prav na posteljo poleg njega. Saj katehetske nagrade niso bile velike, a v drobižu je bilo takoj preveč za nositi. Zato sem moral dvakrat nesti gori v župnišče. Govorila sva in ves čas je vzdihoval: Bog mi daj vsaj še en mesec življenja. Oh, da bi še to uredil. Nič ni povedal, kaj in zakaj, a to željo je kar naprej izgovarjal. Vrečice, je dejal, naj kar k njemu položim in ves čas jih je božal. Tako se mi je gospod smilil. In mislil sem, kaj neki ga tako teži? Morala je biti resna zadeva. Ni pa bil uslišan. Cez štirinajst dni je umrl. Pokopali smo ga na Dobrovi. Po smrti so se za njegovo imetje tožili njegovi sorodniki in kuharica Julka. Kakor mi je povedal njegov nečak Albin Hauptman, ki je živel na podedovanem posestvu v vasi Dane, Stari trg pri Ložu, in kasneje zgorel v svoji hiši, ki so jo partizani zažgali. V ogenj so vrgli tudi njegovo ženo in enega ali več otrok. On mi je pripovedoval, da po stricu takrat niso nič drugega dobili kot štiri vrečice drobiža. Vse drugo je pograbila kuharica Julka. Tako se je še nazadnje izkazalo, da pri gospodarstvu ni imel srečne roke. Drugače je Pa bil dober gospod, skrben in usmiljen človek, le pravega reda ni znal držati v cerkvi. Zgoraj sem omenil, da so nekateri moški med župnikovo pridigo šli po Šilce “taboljšega”. Kako je bilo pri Mežnarju? V davnih časih je bil pri tej hiši resničen mežnar-cerkovnik. Ob velikem navalu romarjev k Mariji Dobrovski, kar se je v prejšnjih stoletjih stalno dogajalo, so najbrž tudi pri mežnarju pripravili za romarje kaka okrepčila. Sčasoma več in končno so odprli gostilno. Prenehali so biti vprašal, kaj neki so ljudje rekli, ko si jih iz gostilne gonil? (Dalje sledi) Kdo bo plačal škodo? stavil za življenjsko nalogo pre- mežnarji in postali so gostilni-ganjanje in lovljenje nacističnih j carji in posestniki. -Nakupovali vojnih zločincev, je bil pretekli so zemljo in sploh jim je gospo- teden na obisku v Torontu, ka- darstvo uspevalo. Veliko jim je mruiena ker sta .je prišel z Dunaja, kjer stal- pa prinašala tu . gostrlna Zlasti ™ “a's "e človek nič kaj zaupal hranilnicam in bankam. Imel je navado, da je vedno imel kje v zidu hiše pripravljeno kako luknjo in če je dobil kak denar v času, ko ni imel plačati kakega računa ali ni bilo časa radi nujnega dela, pa je hitro vtaknil denar v luknjo in jo z vedno pripravljeno mešanico, le vode je prilil in zmešal, zazidal. Ljudje so govorili, da če bi nekdo mežnarjevo hišo podrl in pobral iz vseh lukenj denar, bi lahko sezidal palačo. Nekoč sva o tem govorila. Svaril sem ga, da to ni dobro, ker denar propade in tak, ki ga ima zazidanega, nima nobene veljave, da se mora pač o pravem času zamenjati itd. Pa mi je odgovoril in pravi: “Oh, denar še ni nikdar propadel. Propade tistemu, ki ga nima.” Cepec, sem mu dejal. Ali ne veš, da nam je ves avstrijski denar propadel, kako smo ga morali zamenjavati za dinarje, sicer v zgubo, a vsaj nekaj je bilo. Če ga imaš pa v zidu, pa od zamenjave dalje nima nobene vrednosti več. Nato mi pravi: “Ja, pa misliš, da bo tudi srebrni denar propadel? Srebro ima pa ja vedno svojo vrednost.” Dejal sem mu, da bo ravno tako propadel, ker ni čisto srebro, pač pa mešanica z drugo kovino. Nato mi je povedal, da ima še vse tiste tolarje, po 50 dinarjev, ki sem mu jih jaz pred par leti prej prinesel za hraste, v nekem kotu zazidane. (Kupil sem od njega hraste za cestni odbor, za mostove na preloženi cesti pod Šujico.) Jaz sem že pozabil, da sem mu prinesel za ves račun od cestnega odbora same 50-dinar-ske kovance. Pravil mi je, kako je bil takrat vesel tistega denarja in nič kaj rad ni slišal, da mu bodo tudi ti nekoč propadli. Pa ni bilo treba čakati mnogo let do propada. Pravil mi je, da je nekoč posodil Mesarjevi Micki denar. Čez čas mu je pa prinesla nazaj kar cel pehar samih kovancev po en krajcar in pravi: “Ravno sem imel zgoraj nad kuhinjo precej veliko luknjo, pa sem kar tam notri zmetal tisti drobiž in zazidal. Ko sem lansko leto popravljal in povečal kuhinjo, sem razkopal ves tisti zid do strehe nad stropom. Ko sem udaril s krampom in odbil en večji kamen iz zidu, pa se mi vsuje tisti zaklad dol na glavo. Čudno se mi je zdelo, od kod leti. Potem sem se pa spomnil, da sem ga sam tam zazidal.” Potem mi je priznal, da mu je tisto res propadlo. “Prav za nič ga nisem mogel ponucat,” je dejal. Večkrat sem mu prigovarjal, naj ob nedeljah med mašama v cerkvi, ob 7. in 10. gostilno zapre. Čeravno je bil dober, veren mož, pa tega ni mogel slišati. Dejal je: “Kaj misliš, da bom goste iz gostilne metal. Kaj bodo pa rekli?” Ko sem nekoč slučajno prišel mimo njegove gostilne ob lepem sončnem vremenu, ko je imel ravno suho seno za nakladati na vozove, sem slišal že v veži, kako je gonil dva možaka iz Zaklanca iz gostilne, češ da mora iti k delavcem, ki nakladajo seno. Ona dva sta mu Krogla je obtičala tik nad srcem in jo zdravniki niso upali odstraniti. Tako jo je pokojnik nosil s seboj do konca svojih dni. Pokojni je bil med Slovenci precej znan in je imel veliko Pri uničenju petrolejske ladje Torrey Canyon ne gre le za samo ladjo, gre tudi za -olje in za škodo, ki jo je to! povzročilo na obalah. LONDON, Vel. Brit. — Petrolejska ladja Torrey Canyon je onesnažila z oljem dober del jugozahodne obale Velike Britanije, ko je nasedla na podmorsko čer in je začelo olje odtekati v morje. Britansko letalstvo je končno z bombami ladjo potopilo in zažgalo del olja, ki je plavalo po morju. Kljub vsemu je škoda na obalah velika, pa tudi britanske oborožene sile je o-peracija proti nasedli petrolejski ladji stala nekaj milijonov. Kdo je za vso to škodo odgovoren, kdo je bo povrnil? Po britanskem zakonu so odgovorni gospodarji kapitana in moštva ladje. Potopljena ladja Torrey Canyon je bila lastnina Barracuda Corp. na Bermudskih otokih, podružnice Union Oil Compay of California. Kapitan in moštvo ladje so Italijani in se je ladja zato držala italijanskih pomorskih predpisov. Na svoji zadnji poti je bila ladja v najemu British Petroleum, Ltd. in je vozila olje iz Kuvajta v Millford Haven v Walesu. Škoda gre v težke milijone, je večja kot pri potopitvi italijanske potniške ladje Andrea Do-ria julija 1956. Ta ladja je bila zavarovana za 16 milijonov dolarjev. Ko so v zadnjih dneh pregledali obale, ki jih je poplavilo olje, so začeli upati, da jih bo morda le še mogoče očistiti, da bo možno že letos uživati njih letne počitnice. prijateljev. Zapustil je več sorodnikov. ženo in CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Delo za ženske Čisto delo v tovarni, podnevi, | stalno. Oglasite se na 2716 E. 79 St., pri C.T.S. Rapid stop (68) M Ali OGLASI , V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico se odda na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4.30. 3,4,6,7 apr.) na TONY KRISTAVNIK PAINTING and DECORATING 1171 East Gist. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico in sobnim gretjem, na 1149 E. 63 St. Vprašajte istotam. 31, 4,6 apr) V najem Štirisobno stanovanje se odda na Carl Ave., ženski ali starejši dvojici. Vprašajte na 1156 E. 63 St. Tel. 881-8999. —(68) mor no živi. V razgovoru s ji je trdil, da ve za 15 nacističnih vojnih zločincev v Kanadi in da je za nekatere od njih že izročil dokumentarni material kanadskim oblastem. Trdil je, da gre za Litvance in nekatere druge Baltijce, ki so tekom druge svetovne vojne sodelovali z nemškimi nacisti pri preganjanju Židov in pripadnikov podtalnih protinacističnih organizacij, * Canadian Pacific Airlines bodo postopno dobile večji delež notranjega prekokontinentalne-ga prometa, je dejal prometni minister Pickersgill. Trenutno časnikar- °t> cerkvenih shodih so romarji stalno oblegali to hišo, saj je bila tik pod cerkvijo. Le cesta proti Horjulu pelje skozi in malo položnega brega, na katerem so stali štant pri štantu in na katerih so prodajali razne “odpust- že zjutraj odšla od doma s kolesi, potem sta še po Ljubljani vozila sem in tja, pa bi se rada malo odpočila, ker jima je bilo tako vroče na biciklih. Nič ni pomagalo. Morala sta iti, on je pa takoj za njima gostilno zaklenil. Brežnjeva m bo v Pariz PARIZ, Fr. — Ko je bil Kosygin v Parizu, so v Moskvi splošno govorili, da bo spomladi šel tja tudi Brežnjev, v Franciji pa teh govoric niso zanikali. Med tem je pomlad prišla, zato je pa ponehalo vsako računanje, da bi Brežnjev šel v Francijo. Načrt je pokvaril izid francoskih volitev. Ko je bil Kos$rgin v Parizu, je bila francoska Komunistična stranka samo ena med o-pozicijskimi. Sedaj so francoski komunisti postali hrbtenica vladne opozicije, torej za gen. De Gaullom najmočnejši politični faktor. Brežnjev ima pa svoj položaj le v partiji, v državni upravi ne pomeni dosti. Ako bo šel v Francijo, bi moral biti gost koga? Ali DeGaullov, čeprav v ruski vladi nima nobenega odgovornega mesta? Ali gost francoskih komunistov, to-dej DeGaullovih političnih nasprotnikov? Obisk tovariša Brežnjeva bi torej delal sitnosti vsem politič nim krogom. Zato so ga verjetno odložili na nedoločen čas. Treba je dalje še vpoštevati komunistično miselnost. Pri komunistih opozicija ne pomeni ničesar. To je okusil bivši podpredsednik Nixon; v Moskvi so ga komaj pogledali. V svobodnem svetu ima tudi opozicija svojo besedo. Ko je med zadnjo svetovno vojno prišel Churchill prvič na obisk v Washington, mu je predsednik Roosevelt takoj priporočil, naj se sestane tudi s senatorjem Taftom, ki je že takrat veljal kot vodilni republikanec v Ameriki. želodec in srce ... je bilo ! A tako> sem deial sam Pri sabL ke” za vmes. Ko sem jaz “gor rastel”, so bile pri tej hiši samo dekleta. Noben sin se jim ni hotel roditi. Tako sp morali tudi zeta dobiti k hiši. Priženil se je Franc Remic, Koglarjev iz Šmartna, dobrovske podružnice. Prinesel je seveda precej dote k hiši in je dobro gospodaril. Ni pa bilo nič otrok in žena mu je kmalu u- odpade na to privatno letalsko ; mrla. Ostal je vdovec. Ni pa ta Tak tiček si. Jaz sem odšel, predno me je opazil v veži in o-pazoval to iz bližnje kovačnice. Ko sva prišla drugič skupaj v njegovi gostilni tako, da sva mogla brez prič govoriti, sem mu vse to zelo poočital. Zgovarjal se je na vse načine in dokazoval, kako malo vremena je in da se ,mora takrat pobrigati, kadar je vreme. Jaz sem ga pa samo Twinsburg — Prodaja lastnik Ranch hiša, 3 spalnice, mestna voda in plin, lepa okolica, mož-nost ugodnega financiranja, $16.900. Kličite med tednom 425-8571 po 6. zv. (70) Moški dobijo delo MACHINISTS TKE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go. 8784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYBR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES t J GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES Dr. Ivan Pernar umrl NEW YORK, N.Y. — Tu je v nedeljo po daljši bolezni umrl dr. Ivan Pernar, bivši odvetnik v Zagrebu in bivši narodni no-slanee Hrvatske kmečke stranke. Ko je junija 1928 ’ streljal črnogorski poslanec Puniša Račič na Stipico Radiča in njegove vodilne sodelavce v beograjskem parlamentu, je bil težko ranjen tudi dr. Ivan Pernar. MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. sli kličite 341-1708 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (69) ^K^0<)0000(>00<=^() ampak le vabi na velesejem letošnjo pomlad doma- SE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: _______________________ Moj novi naslov: .................. MOJE IME: ________________________ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO /