S pionirskimi čepicami na glavi in z rdečimi ruticami okrog vratu pogumno stopajo naši pionirji po poteh, kjer so nekoč hodili njihovi očetje in dedje. Preko ramen imajo obešeno torbo, v njej pa na stotine dobrih želja, ki jih prenašajo iz kraja v kraj. Pot je pionirje kuriije zanesla tudi med naše šolarje. Kurirčkovo torbo so prejeli od svojih vrstnikov iz Mozirja in jo varno prenesli do Motnika, kjer so jo predali kamniškim kurirjem.
Čez nekaj dni se bo v naši dolini ustavila na svoji dolgi poti od Gevgelije do Triglava tudi Titova štafeta in sprejela pozdrave naših občanov.
^.SAVINJSKI OBČAN" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Elza Golob, Franc Izlakar, Franc Ježovnik, Kristjan Markovič, Cveta Mikuž, Irena Terglav, Lojze Trstenjak, Breda Verstovšek,, Marjan Vidmar, Nevenka Žohar in Milan Žolnir.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-S71
Grafična a^iu.u.
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1983
1119830994.4
COBISS
Leto VI Številka 4 1983
Posneto ob 40-letnici 1. konference KPS
OBČINSKI SVET ZSS ŽALEC IN OBČINSKI KOMITE ZKS ŽALEC ORGANIZIRATA V SODELOVANJU Z OSTALIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI OBČINE ŽALEC TER KRAJEVNO SKUPNOSTJO GOMILSKO
PRVOMAJSKO SREČANJE
PRI ŠMIGLOVI ZIDANICI, ZDRUŽENO S PROSLAVO 45-LETNICE 1. KONFERENCE KPS.
PROSLAVA BO 1. MAJA 1983 OB 10. URL
ZA PRAZNIK
OF IN 1. MAJ
čestitajo
OBČINSKA SKUPŠČINA ŽALEC IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŽALEC OBČINSKI SVET ZSS ŽALFC OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBClNE ŽALEC in
UREDNIŠTVO SAVINJSKEGA OBČANA.
LETOŠNJI DOBITNIKI PRIZNANJ OF . Občinska konferenca SZDL Žalec bo na svečani seji 26. aprila podelila priznanja in srebrne znake OF za leto 1983. Prejeli jih bodo Planinsko društvo Polzela. TVD Partizan Vinska gora. Turistično društvo Vransko. Zdravko Cestnik iz Matk. Dora Eberlinc iz Prebolda. Ivan Kalšek iz Andraža. Alojz Kučer iz Petrovč. Stanislav Polak iz Griž. Jože Vasle z Gomilskega in Anton Vočko iz Liboj.
V kulturnem programu se bo predstavil mladinski pihalni orkester Glasbene šole Rista Savina in Svobode Žalec.

m
Letos minevajo tri leta, odkar praznujemo 1. maj — praznik dela brez velikana naših narodov in narodnosti — tovariša Tita, in pet let brez njegovega najožjega sodelavca in soborca — tovariša Kardelja. Dela, ki sta jih zapustila velikana naše revolucije, so in bodo prisotna v vsakdanjem delu in življenju. Titova pot je naša pot. Te besede so obljuba in .obveza vseh tistih^ ki ljubimo domovino, svobodo, socializem, samoupravljanje, neuvrščenost.
Na mednarodnem delavskem kongresu 1889 v Parizu so sklenili, da bodo delavci vseh dežel za 1. maj organizirali manifestacije. Že leto dni kasneje je bila v Sloveniji organizirana prva proslava in s tem se je pričelo tradicionalno praznovanje 1. maja. Še kako zmotno bi bilo, če bi povojna praznovanja primerjali s praznovanji po delavskem kongresu. Takratne razmere so narekovale boj proti izkoriščanju, boj za pravično družbeno ureditev brez izkoriščanja človeka po človeku.
Kljub takratnim prepovedim praznovanj delavskega praznika so le-ta potekala spontano in za takratne razmere množično. Vse pa je bilo pogojeno s pripadnostjo, da se s skupnimi močmi bore za boljšo bodočnost, za pravičnejšo družbo.
Pripadnost pa je vrlina, ki je potrebna tudi v današnjem času. Gre za pripadnost naporom, da zaostren gospodarski položaj premostimo s skupnimi močmi in napori, pri katerih je potrebno tudi odrekanje oziroma da vsak pri svojem delu in v kraju bivanja prispeva svoj delež: V tem si moramo biti enotni vsi: delavci, kmetje, študentje, intelektualci, skratka vsi. Breme stabilizacije mora • biti porazdeljeno med vse, vsak mora po svojih močeh prispevati svoj delež.
Rek — v slogi je moč — je še kako aktualen v sedanji družbenoekonomski situaciji. Nič nam ne pomagajo lepo zapisani sklepi, če pri njihovem izvajanju ne bomo dosledni, nič nam ne pomeni kritizerstvo, če vsakdo sam ni storil, kar bi mo-
ral, ali če noče sodelovati v skupnih prizadevanjih. Ni lažjega kot videti slabosti soseda, pri tem pa ne videti svojih.
Kljub resnim družbenoekonomskim razmeram pa ne smemo mimo doseženih rezultatov. Morda smo nehote postali preveč črnogledi in zaradi tega ne vidimo velikih uspehov, ki smo jih in jih še dosegamo. Tovariš Tito je leta 1978 dejal: „Neverjetno je, koliko je bilo doseženega samo v času ene generacije, kot je to v primeru naše. Cisto, o čemer smo nekdaj sanjali in menili, da je nedosegljivo, je resničnost. Težko smo se bojevali pred vojno, pa tudi v vojni in po njej. Miru nismo imeli tako rekoč nikoli; vendar lahko mirne duše rečemo — bojevali smo se dobro. Mislim, da so malokje v svetu toliko storili za preobrazbo dežele.” Njegova misel je aktualna tudi v letu 1983. Prepričani smo, da bomo enotni tudi v odpravi sedanjih težav in da bomo tudi iz te borbe izšli zmagovalci «— kot že tolikokrat doslej. B. Povše
POBRATENJE 1 OBČINO BIOGRAD NA MORU
Pobratenje občine Žalec z občino Kruševac in Bačko Palanko smo s podpisom listine o pobratenju dne 7. aprila 1983 razširili še na občino Biograd na moru.
Biograd na moru je manjša občina na jadranski obali med Zadrom in Šibenikom. V občini živi 15.655 prebivalcev na delu obale in na otokih, ki so po svoji legi in lepotah turistično zanimivi. Med otoke sodijo tudi zelo znani Komati. V strukturi
gospodarstva je več kot polovico udeleženo kmetijstvo, s približno eno petino' gostinstvo in turizem; okoli 12 odstotkov pa industrija. Občina ima zelo razvit sin-dikalno-rekreacijski turizem. saj je večino turističnih kapacitet zasedajo organizacije združenega dela iz celotne Jugoslavije.
Ideja o pobratenju je iz dobrega sodelovanja med Tekstilno tovarno Prebold in občino Biograd na moru.
kjer je Tekstilna tovarna Prebold zgradila nove proizvodne prostore in ustanovila svoj TOZD.
Zbori občinske skupščine občine Žalec so na ločenih sejah dne 30. marca 1983 sprejeli odlok o razglasitvi občine Biograd na moru za pobrateno občino. S sprejetjem odloka smo tudi obojestransko sprejeli obveznosti o nadaljnjem poglabljanju razvoja in utrjevanju prijateljskega sodelovanja delovnih ljudi in občanov, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in ostalih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki je v interesu nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja in ne nazadnje v krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
Na osnovi odloka je Izvršni svet Skupščine občine Žalec sprejel program sodelovanja med obema občinama.
2 SAVINJSKI OBČAN - April 1983
"" ' " """....... ............... .............. ....................1.1. --■■■■■■■ ■■.-■■■■■n». '	...- ................................................. ... ........—	..— i-~.     ...l.l
OBISKALI SMO MINERVO ŽALEC
DOBER POSLUH ZA POTREBE TRŽIŠČA
več se vse močneje vključuje v mednarodno delitev;dela.”
S. občan: „Ob naštetih poslih se vsiljuje vprašanje vaših kapacitet. Znano je namreč, da Minerva v minulih letih ni gradila novih prostorov. Kako je s tem?”
H.	Krušnik:	„Kapacitete
Minerve so že premajhne, zato smo se odločili za gradnjo novih prostorov na lokaciji Ložnice. Razvoj in potreba tržišča narekujejo širitev proizvodnih kapacitet, saj bomo le tako lahko prevzemali oziroma se dogovarjali za velika naročila. Priprave tečejo in po naših napovedih bo stekla gradnja v naslednjih letih (1984—85). Za nove naložbe so nam seveda potrebna združena sredstva. Vsekakor gre za naložen denar, za smotrno naložbo, ki bi morala imeti prednost v stabilizacijskem programu.”
S. občan: „Bi lahko podrobneje razčlenili tiste proizvode, v katere vlagate kar največ lastnega dela in ki so tako više ovrednoteni vir dohodka za delovno organizacijo?”
H.	Krušnik: „To so različni spojni elementi za potrebe hišnih in cestnih kanalizacij, bazenska tehnika na področju industrijske kanalizacije, za spuste v morje itd. Zadnji dve leti proizvajamo tudi posebne cevi (cepljenke) za potrebe gozdarstva, konkretno za opravilo lesa. Predvsem pa gre za obsežne drenaže, s katerimi je možno izboljšati zemljišča in povečati pridelke, kar je zadnji čas prioritena naloga pri nas in v svetu. Minerva je za domače potrebe letno že sposobna proizvesti nad 3000 ton PVC cevi, torej količino, ki bo v glavnem pokrila potrebe.”
S. občan: ,.Povejte še kaj o skrbi zà delavčev standard?”
H. Krušnik: „Delavčevega standarda nismo zanemarjali, čeprav Minerva zaradi usihajočega uvoza surovin, òd katerih je bila odvisna, ni bila v rožnatem položaju. Uredili smo družbeno prehrano in vlagali izdatna sredstva za razreševanje delavčevih stanovanjskih problemov. Delovna organizacija sodeluje tudi s krajevno skupnostjo in, z ostalimi dejavniki. Tako smo vložili precejšnja sredstva za. boljše ceste, pa za razvoj otroškega varstva in v podobne namene.
L.	Trstenjak
O letošnjem proizvodnem programu in o perspektivi Minerve v okviru SOZD Hmezad smo se pogovarjali z direktorjem Henrikom Krušnikom.
Uvodoma velja zapisati, da je Minerva tudi po združitvi v SOZD Hmezad obdržala status enovite delovne organizacije. Prednosti združitve so na dlani: enotnejše nastopanje na jugoslovanskem prostoru in na tujem, skupna vlaganja in podobne pridobitve.
S. občan: „Minerva se je pred leti znašla v težavah spričo nujnega uvoza surovin, zlasti še, ker zaradi pokrivanja domačih potreb svojih proizvodov ni izvažala. Kako je z oskrbo danes in kaj bi lahko rekli o letošnjem proizvodnem programu Minerve?”
H. Krušnik: „Situacija glede oskrbe surovin je boljša, vendar so še določeni problemi. Med tem smo se tudi močneje vključili v izvoz, pa čeprav se kažejo na jugoslovanskem trgu velike potrebe po naših izdelkih. Pri tem bi omenili le bitko za hrano in obsežne melioracije, ki jih napovedujejo na vseh kmetijskih področjih Jugoslavije. Potrebo po naših ceveh in drugih izdelkih bomo skušali kar najbolje pokrivati. Zato že sklepamo pogodbe v okviru SOZD Hmezad. Gre za obojestranske koristi sodelovanja, saj si bo npr. SOZD Hmezad tako zagotovil nujno potrebno koruzo. Tak projekt smo že realizirali s PIK Viro-
trgu hodijo ,po novih poteh, kar pomeni, da v program vnašajo čedalje Več fiinalnih izdelkov, kot so spojni elementi raznih vrst in dimenzij, in podobni, ki jih tržišče išče oziroma potrebuje. Proizvodni program je postal širši, za kolektiv zahtevnejši, za trg pa bolj zanimiv.
S. občan: „Bi lahko navedli večje posle, ki jih sklepata doma in na tujem in kaj ti pomenijo na sedanji stopnici nadaljnjega razvoja Minerve?”
H. Krušnik: „Dela bo dovolj, saj jugoslovanski trg zahtèva in potrebuje vse več naših proizvodov. Z našo proizvodnjo se prilagajamo potrebam.
Kar zadeva izvoz, smo prav tako že krepko zasidrani v Italiji, kjer z našimi proizvodi že pokrivamo 70 odstotkov po-♦treb, izvažamo tudi v sosednjo Avstrijo pa v Zahodno Jamčijo in drugam. Pred leti smo veliko izvažali v Irak v okviru sestavljene organizacije Dunav-Tisa-Dunav. Pogovori so stekli tudi o možnosti izgradnje tovarne, ki bi proizvajala cevi za njihove potrebe. Mi bi izvozili strojno opremo in sodelovali s tehničnimi izkušnjami.
Trenutno je SOZD Hmezad usmerjen v Nigerijo, kjer se odpirajo možnosti širšega sodelovanja. To je le nekaj primerov, ki kažejo-, da se Minerva ne zapira vase, mar-
Henrik Krušnik
vitica, o drugih pa se še dogovarjamo.
Računamo, da bi se v te posle vključila tudi Strojna Žalec, skratka, obetajo se nam velika naročila.
Položaj je sedaj tak, da se nam zaradi znanih podražitev surovin in vse manj stimulativne cene naših izdelkov zapirajo škarje na škodo finalista.”
Situacija glede oskrbe s surovinami se je izboljšala, saj po izgradnji kapacitet v Pan-čevem niso več odvisni od uvoza, vendar pa so tu problem cene. Sicer pa je preskrba enkrat boljša, drugič slabša, odvisno od uvoza in predelave nafte.
Za proizvodni program Minerve bi rekli, da ob dobrem posluhu za razmere in potrebe na domačem trgu in na tujem
NASI DELEGATI SE IZOBRAŽUJEJO
V večjih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih je v teh dneh potekala delegatska šola, ki jo je organizirala Delavska univerza. Okrog 350 delegatov si je na predavanjih ob petkih in sobotah nabiralo znanje s področja političnega sistema, gospodarstva, mednacionalnih odnosov, dela delegacij in planiranja v delegatskem sistemu. Pri delu delegati namreč v vsakdanji praksi naletijo na številne težave, ki so marsikdaj tudi posledica premajhnega teoretičnega znanja. Zato se je Delavska univerza skupaj s Socialistično zvezo odločila za izvedbo krajših predavanj o najpomembnejših področjih delovanja našega sistema. Čeprav smo že sredi mandatnega obdobja, organizatorji upajo, da bo pridobljeno znanje koristilo marsikateremu delegatu. Sami udeleženci so menili, da bi podobne oblike izobraževanja morali opraviti vsi delovni ljudje in krajani, ne samo delegati. Pri sami izvedbi so slušatelji pogrešali nekaj več razgovorov o konkretnem delu delegatov, * premalo pa so slišali o problematiki svoje občine.
Obiskali smo delegatsko šolo v Aeru Šempeter, kjer so nam povedali naslednje:
JOŽE MLAKAR; krajevna skupnost Šempeter, delegat zbora KS: „Delegatska šola je pomembna oblika izobraževanja za vse naše delegate, škoda
Jože Mlakar
je le, da je nismo organizirali že na začetku mandatnega obdobja. Predavatelji so nam predstavili predvsem splošne značilnosti našega sistema, premalo pa so obravnavali trenutno situacijo. Delegatski sistem je dobro zamišljen, v praksi pa imamo težave.
Dogaja se, da delegati iz delovne organizacije in krajevne skupnosti, kjer ta organizacija deluje, na sejah skupščine
Ivan Šuler
zagovarjajo povsem nasprotna stališča. Kako delovati povezano — to je bila ena izmed tem, ki bi jo morali obravnavati v delegatski šoli.”
IVAN	ŠULER,	Aero
Šempeter,	delegat	zbora
združenega dela: „Šola je nujno potrebna vsem delegatom. Morale pa bi biti že ob samem procesu evidentiranja, saj bi marsikomu olajšalo delo. Tisti, ki so delegati že dlje časa, poznajo zadeve in tudi laže opravljajo svoje naloge, tisti, ki pa so izvoljeni šele v tem mandatnem obdobju, pa se srečujejo s kopico težav. Ni pa dovolj, da se v proces odločanja vključujejo le delegati, potrebno je sodelovanje vseh delavcev.”
IVAN KORBAR, Sip Šempeter, delegat za otroško varstvo:	„Delegat sem že
drugo mandatno obdobje in doslej še nisem bil vključen v podobno obliko izobraževanja.
Ivan Korbar
Pri našem delu smo velikokrat premalo informirani. Npr. tovarniška glasila veliko premalo pišejo o delu delegacij in pa o problematiki, ki jo obravnava ta ali ona delegacija. Zato bi delegatske šole morale obravnavati tudi probleme obveščanja delegatov in delegacij.”
Sanacija Novega Celja
Vse kaže, da bo Novo Celje z 10-hektarskim kompleksom in obstoječimi objekti slednjič dobilo novo, urejeno podobo in bo s tem zaustavljeno nadaljnje pro-padanje. Skupščina občine Žalec je namreč že 30. marca t. 1. s sklepom prenesla Novo Celje v delovno organizacijo Notranja irgovina Hmezad Žalec.
Direktor Ivan Debelak nam je povedal, da so v teh dneh že imeli primopredajno inventuro in da so
V celotnem jugoslovanskem prostoru v teh dneh spreminjamo in dopolnjujemo srednjeročne plane razvoja. Marsikje so namreč spoznali, da so v svojih hotenjih šli predaleč, nekoliko precenili svoje realne možnosti in si zastavili nedosegljive načrte.
Tudi v žalski občini je prišlo do nekaterih sprememb, obenem pa že razmišljajo o tem, kako se bomo v občini razvijali do leta 2000. Delegati so na zadnji seji skupščine že obravnavali zajeten kup smernic za pripravo dolgoročnega
si tudi začrtali program sanacijskih del. kako bi objekti dobili novo funkcijo. Stanje z obstoječimi zgradbami ni rožnato. Večina objektov propada in dosedanje brezvladje je bilo voda na mlin raznim nepridipravom, ki so odnesli vse. kar seje dalo. tudi straniščne školjke, stikala, radiatorje in drugo.
Poslej bo pihal drugačen veter; DO Notranja trgovina je medtem uvedla tudi čuvajsko službo, kar je
plana razvoja, ki jih je pripravil Zavod za načrtovanje. Z upoštevanjem nič kaj rožnate gospodarske situacije je kot rdečo nit skdzi celoten osnutek moč zaslediti naslednje: nujen je večji izvoz in pa zahteva, da naj razvoj temelji na lastnih silah, na lastnem znanju in lastnih surovinah. Osnutek precej podrobno obravnava razvoj na kar devetindvajsetih področjih, res pa je, da gre za zelo splošne usmeritve. Smernice so namreč šele začetek dokumenta, ki bo v marsičem določal naš jutrišnji dan. V primerjavi s
bilo nujno. »Vsi objekti so v fazi načrtovanjk.« pravi Ivan Debelak in to še posebej velja za objekt 3, v katerega se bodo vselile službe TOZD Mesa. Adaptirali bodo tudi objekt bivše uprave, v kateri naj bi delovala polindustrijska naprava za predelavo hmeljskih odpadkov in za zdravilna zelišča.
• Zbirajo tudi ponudbe obrtnikov in to v glavnem tistih, ki z Notranjo trgovirto že sodelujejo, ki bi bili pripravljeni v Novem Celju urediti svoje proizvodne dejavnosti. Poleg starih adaptira-
prejšnjimi leti prinaša osnutek nekaj novosti — tokrat so prvič podrobneje obravnavani nekateri ključni problemi, omejitve in prednosti razvoja v občini, svoje mesto pa so našla v smernicah tudi nekatera področja, kot so družbena prehrana, raziskovalno delo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na katera smo doslej kar pozabljali. To pa je tudi vse, zaradi česar si smernice zaslužijo pohvalo.
Osnutek smernic je pripravljen v času, ko sploh še niso
nih delavnic bo možno zgraditi 25 novi*, skratka, vseh prostorov bo za 150 obrtnikov. Pri tem računajo tudi na zdomce, ki so pripravljeni v obrtne dejavnosti vložiti svoje prihranke, to je strojne naprave; Notranja trgovina pa bi jim zagotovila delovni program in surovine. Sicer pa sodelovanje z o-brtniki in Notranjo trgovino že obstaja. Čeprav bodo proizvodni programi prilagojeni potrebam v kmetijstvu in drugim domačim potrebam bodo omenjene dejavnosti tudi izvozno usmerjene.
Res paje. da vsega ne bo možno
znane republiške usmeritve, čeprav bi moral biti izdelan že celoten plan razvoja, z osnutkom pa kasnijo že več kot leto dni. Smernice o pripravi dolgoročnega razvoja žalske občine bodo v javni raz; ravi do jesenskih mesecev — dovolj časa torej, da jih bodo lahko obravnavali vsi naši delovni ljudje in občani. Gre namreč za dokument, na osnovi katerega bo izdelan plan razvoja na vseh področjih dela in življenja za naslednjih petnajst let. Ce ne bomo že danes pametno razmislili o tem, katere panoge
urediti že letos in to še zlasti velja za kulturno zaščiteni centralni objekt — staro graščino. Sanacija tega objekta je nedvomno prevelik zalogaj za Notranjo trgovino SOZD Hmezad in bo v tem pogledu učinkovito le dobro zastavljeno sodelovanje vseh zainteresiranih dejavnikov, zlasti še občin Žalec in Celje ter njunih izvršnih svetov.
Za' zdaj je nedvomno razveseljivo. da so v Novem Celju stekla dela za njegov.o sanacijo in v tem pogledu si DO Notranja trgovina zasluži vso podporo.	Tk.
razvijati, kako ohraniti rodovitno zemljo, kje zaposliti novo delovno silo, bomo to krepko občutili že čez nekaj let. In če se bodo v razpravi lotili smernic tako, kot bi bilo treba, bodo najbrž izrekli marsikatero kritično pripombo na njihov račun. Stara ljudska modrost sicer pravi: slab začetek — dober konec, kar pa nam ne zagotavlja, da bomo s pomočjo slabo pripravljenih smernic skovali dober plan.
Irena Jelen
FRANC RAKUN, Lik Savinja Celje, delegat za otroško varstvo in raziskovalno delo: Mislim, da je bila takšna oblika izobraževanja potrebna, pogrešal pa sem bolj temeljito obravnavanje delegatskega sistema. V naši delo-
Franc Rakun
vni organizaciji se delegati srečujemo s številnimi težavami, ker imamo vse strokovne službe v Celju in smo pri obravnavi delegatskega gradiva in pri delu delegatov prepuščeni sami sebi. Tokratna predavanja so bila' dovolj dobro pripravljena, kar dokazujejo tudi živahne razprave delegatov.”	-ij-
OD DOBRIH USMERITEV JE ODVISEN DOBER PLAN
»
PREPREČITI NADALJNJO PADANJE DELAVČEVEGA STANDARDA
O tej najnovejši, odločni zahtevi slovenskih sindikatov smo se pogovarjali s predsednikom medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za celjsko regijo Rafkom Mla-kaijem.
»Zveza sindikatov Slovenije je že večkrat in tako tudi na nedavni seji opozorila, da se razmere na področju gospodarjenja v začetku letošnjega leta izredno zaostrujejo. Dohodkovna učinkovitost slovenskega združenega dela upada, kar zaostruje razmere v delitvi. Zaradi neobvladova-nja cen ter naraščajočih izgub pada realni standard delavcev in delovnih ljudi, kar zaostruje razmere na področju materialne in socialne varnosti. Vse več je administriranja; rešitve in ukrepi pa potiskajo delavce v slabši samoupravni položaj... Te kritične ugotovitve je moč prebrati v stališčih Zveze sindikatov Slovenije. Kaj menite o tem?«
»Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na omenjeni seji s kritično zavzetostjo in odgovornostjo obravnaval najnovejši položaj delavcev, zlasti še, kar 'zadeva upadanja delavčevega standarda preko resolucij-skih dogovorov.
V naši družbi je v tem trenutku prisotno na različnih ravneh toliko »skrbi« za delo in življenje delavcev, kot da po ustavi in zakonu niso subjekt gospodaijenja in odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela.
Delavci so v razpravah najpogosteje in z veliko kritičnostjo opozaijali in še opozaijajo, da se njihov družbenoekonomski položaj slabša, da se jim na račun vse večjega administriranja oži prostor za samoupravno urejanje pogojev pridobivanja in razporejanja dohodka in da ni breme stabilizacije zaradi neobvladovanja cen in re- * striktivne politike OD enakomerno porazdeljeno na vse oziroma je v največji meri padlo na osebne dohodke.
Položaj je sedaj tak, da je treba ustaviti nadaljnji padec delavčevega standarda in to
smo na omenjeni seji odločno pribili. Zveza sindikatov Slovenije meni, da mora poročilo IS Skupščine SR Slovenije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije vsebovati temeljito analizo vzrokov, učinkovitosti ukrepov in odgovornosti za uresničevanje oz. odstopanje od družbenogospodarske politike za leto 1982. Od' pristojnih organov terjamo sprejem ekonomskih ukrepov, ki bodo zagotavljali stabilnejše in bolj usklajene pogoje gospodarjenja, realnejše planiranje in uresničevanje sprejetih planov in da ukrepi tekoče gospodarske politike ne bodo slabšali družbenoekonomskega položaja delavcev.
Pri oblikovanju in sprejemanju republiške resolucije za leto 1983 smo v Zvezi sindikatov Slovenije odgovorno opozarjali na preveliko restriktivnost politike delitve dohodka in zahtevali izdelano politiko cen. Zaradi neu-resničevanja in odstopanj na nekaterih področjih dogovorjene gospodarske politike, ob čemer se poraja družbena klima, kot da dogovorjena politika ne velja, vztrajamo, da je resolucija trden in za vse zavezujoč dokument. Zveza sindikatov Slovenije zato predlaga Skupščini SR Slovenije, da izdela temeljito anali-, zo gospodarskih gibanj v prvem trimesečju tekočega leta. Le-ta naj vsebuje vzroke za odstopanja od resolucije in predloge ukrepov; tudi za morebitno spremembo resolucije. Podobno pobudo naj
Skupščini SFRJ posreduje tudi svet Zveze sindikatov Jugoslavije.«
»Kje najti zdravilo za obrz-danje cen, ki skačejo nad resolucijskimi dogovori, povzročajo zmedo in znižujejo standard?«
»Zgrešeno bi bilo z dviganjem cen oziroma z nenehnimi podražitvami reševati osebne dohodke. Menimo, da brez privolitve delavcev ne bi smeli ničesar spreminjati. Nevzdržno je tudi, da potrošniki. ki pa so hkrati proizvajalci. kritizirajo dviganje cen,
hkrati pa dvigujejo cene svojim proizvodom in s tem poskušajo uravnavati svoj standard. V tem pogledu je še vse premale zavestnega do-govaijanja in vse preveč raznih administrativnih posegov. Za uveljavljanje pravilnih cenovnih razmerij je rešitev družbenega standarda predvsem v višji produktivnosti. V sedanji situaciji si prizadevamo predvsem zaščititi standard tistih delavcev z najnižjimi OD in takih je v celjski regiji veliko. Seveda pa ne gre, da bi zaposlene delavce obravnavali kot socialne probleme, marveč je treba poiskati druge učinkovite rešitve.«
»Ali so sindikati kaj storili, da bi delavcem zagotovili letni oddih po dostopni ceni?«
»To vprašanje razrešujejo občinski sveti sindikatov in pa same delovne organizaci-
je-
» Gibanje gospodarstva v prvih mesecih 1983 na celjskem območju?«
»Kljub vsem težavam smo z rezultati še kar zadovoljni. Tako kot v republiškem merilu. tudi v celjski regiji v izvozu zaostajamo za predvidevanji. Še vedno ni dovolj repromaterialov, imamo primere. da so bili delavci te ali one DO primorani oditi na večdnevni dopust, ker jim je zmanjkalo surovin. S takimi in podobnimi težavami se bo naše gospodarstvo še spoprijemalo.
vprašanja: Lojze Trstenjak
KAKO JE SEDAJ V SIGMI
Že dober mesec in pol je minilo, odkar so v žalski Sigmi uvedli ukrep družbenega varstva. V razgovoru s člani začasnega kolegijskega poslovodnega organa smo izvedeli, da se je v tem času že marsikaj obrnilo na bolje, vendar je še precej problemov, s katerimi se ubadajo.
V začetku so vso prozornost namenjali predvsem kadrovskim spremembam. Tako so nadaljevali z reorganizacijo obeh tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. Zaradi različne dejavnosti obeh temeljnih organizacij združenega dela so del služb prenesli v tozda. To velja za nabavo in razvoj in še za nekatere druge prošle, na ravni delovne skupnosti skupnih služb pa so ostali raču-
novodstvo. finance, splošna in kadrovska služba ter koordinacija komercialne in tehnične službe ter razvoja. Na ravni delovne skupnosti sta ostala tudi planiranje in analize. Ob teh spremembah je bilo treba sproti reševati tudi probleme, ki se ptojavijajo v proizvodnji. Največ težav je v tem. da dela. tako kot drugod v gradbeništvu.- primanjkuje, zato je vsa pozornost usmerjena v pridobivanje novih proslov in to tudi na tistih območjih, kjer Sigma prej ni bila prisotna. V Sigmi namenjajo precej prozornosti tudi novim izdelkom in boljši kakovosti. Tako so že razvili nov Sigmablok, ki bo primeren za gradnjo tako zasebnih stanovanj in hiš kot tudi največjih objektov.
v temeljni organizaciji na Vranskem pa razvijajo novo peč za ogrevanje na vse vrste gorljivih odpadkov. Zanimiv je tudi poda-tek. da se je stanje v temeljni organizaciji združenega dela v Zabukovici precej izboljšalo. Marca je vrednost proizvodnje narasla v primerjavi z januarjem za dvakrat. Kot vse kaže, so prvi ukrepi rodili sadove. Potrebno pa bo še precej dela. Izboljšati bo treba likvidnost. Pri tem računajo predvsem na lastne sile in pomoč družbe. Še naprej si bodo prizadevali, da bi zapioslili visoko usposobljene kadre.
Pohvalno je tudi da ukrepe z odobravanjem sprejemajo tudi delavci Sigme, ki si prav gotovo želijo večjo socialno varnost, -jv
Višje stanarine v družbenih stanovanjih bodo različno prizadele potrošnike
(Foto: L. Korber)
STANARINE BODO KREPKO POSEGLE V DELA VČEV ZEP
Na seznamu novih podražitev so se s prvim aprilom zopet znašle cene družbenih stanovanj. Slovenija je taro med prvimi, kjer bomo postopoma prešli na ekonomske stanarine, medtem ko v ostalih republikah o tem prehodu v glavnem le še govorijo. To je delno posledica dejstva, da so republike in občine vse do letošnjega leta same odločale in krojile usodo stanarinam, letos pa je svoje prispeval Zvezni izvršni svet, ki je januarja predlagal 30-odstotno podražitev stanarin, kar pomeni še dodatno 0.83 odstotno zvišanje življenjskih stroškov.
Žalska občina sodi v tisto četrtino slovenski h občin, kjer občani plačujejo stanarino še po starem. V lanskem letu ie bilo občinski skupnosti za cene dovoljeno 12-odstot’V' 1: neamo povišanje stanarin, pri čemer stanovanjska skupnost ni smela uveljaviti novega točkovnega sistema. V žalski občini je bilo lani od skupno 11488 stanovanj 22.4 odstotke tistih v družbeni lasti, poprečno pa so morali občani odšteti za 60 kvadratnih metrov stanovanja 1065 dinarjev. Za primerjavo dodajmo, da so morali najglobje poseči v žep prebivalci Trebnja, kjer je poprečna stanarina za popre-
čno stanovanje znašala 1303 dinarje, najmanj pa so »občutili« stanarine Sentjurčani — 60 kvadratnih metrov stanovanja je stalo 815 dinarjev.
Pred povišanjem stanarin je v žalski občini uveljav .jen nov sistem točkovanja oziroma vrednotenja stanovanj, kar bo glede na sedanje stanje povzročilo višjo ali nižjo stanarino. Istočasno uvel’ Ijajo tudi nov pravilnik o delni nadomestitvi stanarin za tiste družine, ki ne bodo zmogle bistveno višjih zneskov.
Irena Jelen
Preskrba na rešetu
Kdaj bodo naše trgovine spet tako založene, kot pred leti?
(Foto: L. Korber)
Udeleženci aprilske seje sveta potrošnikov pri občinski konferenci Socialistične zveze so tokrat zelo živahno razpravljali.
Namesto brezplodnih razprav, kot smo jih že navajeni, je bilo tokrat malce drugače. Dokaz več, da založenost naših trgovin resnično šepa in da je preskrba tisti čevelj, ki še kako žuli naše občane.
Seje se je udeležil predstavnik Menca in konretno pojasnil, kako je s preskrbo nekaterih naših artikov. Olje, moka in prašek sodijo med tiste proizvode, ki jih bo letos na policah naših trgovin dovolj, če ne bomo sami povzročali težav s prekomernimi zalogami. Tudi 85-odstotna domača proizvodnja sMtdkorja bo zadostovala za naše potrebe, za ostalih 15-od-stotkov pa obljubljajo, da jih bodo zagotovo uvozili. Ob vsem tem pa so še neokrnjene republiške in občinske zaloge.
Kako pa bo letos trg preskrbljen s kavo, maslom in mesom? Kavi se bo najbrž treba kar odpovedati. V lanskem letu je Jugoslavija uvozila 21.920. ton surove kave, kar je le tretjina potrebnih količin za normalno oskrbo. Mene, kot glavni dobavitelj kave na našem območju, se je po besedah njihovega predstavnik trudil, da bi vsaj ob večjih praznikih lahko zagotovili to toliko iskano blago. Žal niso najbolj uspešni, ker zahtevajo države izvoznice kave devizna sredstva ali pa v zamenjavo iščejo hrano — niti enega niti drugega pa nimamo v izobilju.
Čeprav so nam odgovorne republiške službe še pred dvema letoma zatrjevale, da bomo pili manj mastno mleko zato, da bomo pridobili 760 ton masla več, je vse ostilo le pri obljubah. Mleko ima le 2,8 odstotkov maščobe, potrošniki pa
še vedno zastonj stikajo po trgovinah in iščejo zavoj ali dva dragocenega masla. O mesu je skorajda škoda izgubljati besed, kajti ob takšnih gospodarskih razmerah, kot jih poznamo danes, bomo naslednjih nekaj let samo pošiljali to dragoceno živilo preko naših meja, z njim pa se bodo gostili in mastili tujci.
Delegati so razmišljali o tem, kako lahko svet potrošnikov pripomore k izboljšanju oskrbe v naši občini. Že pred nekaj časa je bila sestavljena posebna komisija za delitev živil. Toda skupščina meni, da je treba zagotoviti osnovna živila vsem in ne reševati stvari z lokalnimi sistemi oskrbe in z administrativnimi ukrepi. Delegati so na prejšnjih sejah razpravljali tudi o samoupravnem sporazumu o obveznostih trgovskih organizacij in potrošnikov, kjer obravnavajo med drugim tudi založenost in kvaliteto živil. Zaenkrat je podpis sporazuma preložen, ker se pojavlja vprašanje o umestnosti takšnega sporazuma pri napol praznih trgovinah. Člani sveta so opozorili tudi na vse pogostejše pojave vezane trgovine. Glas potrošnikov vse manj zaleže,
predvsem pa ne seže na ušesa velikih trgovskih organizacij, ki sg poslužujejo izsiljevanja z vezano trovino, čeprav jo zakon o blagovnem prometu prepoveduje.
Ko govorimo o preskrbi, se dotaknimo še premoga iri zdravil. Čeprav smo na koncu kurilne sezone, pa v velenjskem premogovniku že razmišljajo o dobavi premoga za naslednjo sezono in pa seveda o cenah.
Čeprav je žalska občina že vložila 90 milijonov v rudnik Velenje, bodo morali kupci vplačati za velenjski lignit poleg cene premoga še 38,7 starih tisočakov soudeležbe po toni premoga. Prispevek ni obvezen, potrošnik vplača soudeležbo le prvo leto, s tem pa ima prednost pri nabavi lignita v naslednjih desetih letih pred vsemi tistimi, ki niso plačali prispevka.
In še pogled v lekarno. V Žalcu pravijo, da z oskrbo zaenkrat še ni težav, čeprav se morajo včasih posluževati nadomestnih zdravil. Za naslednje mesece pa obljubljajo še boljšo in kvalitetnejšo ponudbo.
Irena Jelen
Tako je žive/ Slavko Šlander
Ze v zgodnji mladosti se je Slavko Šlander vključil v delo raznih društev in organizacij. Sodeloval je v pevskem zboru na šoli v Preboldu ter kot igralec v raznih vlogah na gledališkem odru v Preboldu. V času službovanja v Celju se je udejstvoval v sindikalnih organizacijah. Njegova življenjska dejavnost pa se je razmahnila z vstopom v areno revolucionarnega delavskega gibanja.
Takratna ilegalna KP je potrebovala smele kadre, ki se niso bali garanja, nevarnosti, preganjanja in žrtev. Človek s takimi odlikami je bil Slavko. Študiral je marksizem, vodil sestanke in neutrudno organiziral revolucionarno 'gibanje.
Po vrnitvi iz „robije” v Mitroviči se na obzorju poleg razrednega pojavi nov sovražnik — nemški nacizem, katerega vojaška sila že nekaj let kasneje ogrozi naš nacionalni obstoj in življenje. Slavko obiskuje partijske organizacije po vsej Štajerski in jih pripravlja na boj proti fašistični nevarnosti. Organizira 1. konferenco KPS v Šmiglovi zidanici. Ob zaključku se tovariš Tito zahvali Slavku za dobro pripravo in potek konference.
Leta 1940 se Slavko z odhodom v ilegalo izogne internaciji v taborišče Bileče. Celo leto obiskuje svoje znance in sodelavce na terenu širom Štajerske. Šele po nesreči na smučeh, ko si je zlomil roko, je padel slučajno v ' roke orožnikov. Zopet mora v zapor. Izpustijo ga malo pred okupacijo.
Po okupaciji živi še nekaj časa doma v Laikovi vasi pri težko bolni materi, po njeni smrti pa odide 1941. v partizane, kot sekretar pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo, ki ima sedež v Mariboru.
Pisateljica Milica Pstrovškova je v knjigi Kljub vsemu odpor o Slavku zapisala:
. „Zdaj, ko je Štajersko pogazi 1 tujec, je bil prav Šlander poklican, da zbere v njej vse borbene ljudi in jih pripravi na vstajo. Šlander je poza! nešteto ilegalnih javk, v mestih in po vaseh, vso deželo je križem prepotoval, pogosto ure in ure kar peš. Ljudje so ga najprej spoznali kot zoboteh-nika, potem pa so ga globoko
spoštovali kot nesebičnega, do kraja prepričanega političnega borca. Od leta 1932. dalje je živel v trajni negotovosti, vedno preganjan in zasledovan, brez trenutka pravega oddiha. Vsi d napori so načeli njegovo zdravje, lica so mu bila upadla in bleda, samo velike, temne oči so gorele kot
Sbnko Šlander
prej. Kamorkoli je prišel, so vsi takoj občutili, da je stopil mednje pomemben človek, osebnost. Ni govoril mnogo, poslušal je in pretehtaval, kar so govorili, a ko je s tihim in preudarnim glasom spregovoril, so vsi negibno prisluhnili vsaki njegovi besedi in si jih klene in modre poskusili vtisniti globoko v zavest. Če je kdo podvomil v njegove besede, ga je znal prepričevati počasi in vztrajno. Tako se mu je vsakdo moral pokoriti, pa najsi je zahteval kaj še tako težkega, saj je sam jemal vedno najtežje breme na svoja ramena. Tako je tudi zdaj, med okupacijo, neprenehoma delal, ne meneč se za svojo telesno šibkost, poln silne volje in žareče , vere v svoje veliko poslanstvo.”
Kot takšnega smo poznali Slavka še prej, ko ie bil doma v Preboldu, ko je bil kot soto-variš v Mitroviči na „robiji”, ko je na terenu vodil ilegalne sestanke ali pa delal v svoji zobozdravstveni ordinaciji kot dober strokovni delavec. Tudi pri tem. delu je bilo njegovo plačilo ne vloženo delo, ampak socialni kriterij pacienta.
Slavkovo vedenje pred gestapovskimi mučitelji in-pred puškinimi cevmi okupatorja avgusta 1941, je bilo herojsko. Njegovemu junaškemu življenju je sledila junaška smrt.
A. K.
NA DOPUST V BANJOLE
Počitniški dom ZZB v Banjolah pri Puli je pričel odpirati vrata tudi zunanjim gostom.
Vabi lep dom. prekrasen zaliv, pokrit bazen z ogrevano morsko vodo. Kar pa je najvažnejše — za današnji čas dokaj ugodne
puizionske cene. Dom bo odpriu«! kou«j septembra.
Občani, ki bi želeli izkoristili to ugodno priložnost. predvsem pred sezono in po njej. ko sc cene še občutno manjše, dobijo podrobnejše informacije na občinskem odboru Zveze borcev Žalec
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občane frafar im» podlagi odloka o podeljevanju pr znanj občine Žalec (Uradni Bist SRS, št. 20/79), poslovnika o podeljevanju priznanj občane Z»IW-(sprejetega na seji občinske skupščine dne 28.2. 1980) m seje tarnajte z dne 19. aprila 1983
RAZPISUJE
POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELI!ET PRIZNANJ
OBČINE ŽALEC V LETU 19*3
Komisija za odlikovanja in priznanja -skupščine obfine Zafac razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naskdtaj®i priznanj občine Žalec:
1. GRBA OBČINE ŽALEC V VSEH TREH STOPNJAH: ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI GRB
Skupščina občine podeljuje grb občine Žalec za posebne n&peftr na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, za družbenopolitično delo v drugih organizacijah, sknpnosA Sna društvih.
2. PLAKETE OBČINE ŽALEC
Skupščina občine Žalec podeljuje plaketo občine Žalec za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine Žalec na gospod»'-
sfeem, kulturnem, športnem področju ter na področju splošne ljudske obnannbe, varnosti in družbene samozaščite.
3. Skupščina občine Žalec podeljuje grb občine Žalec in plaketo afcČMue Žalec tudi za življenjsko pomembna dela posameznika.
Za priznanja občine Žalec so lahko predlagani: posameznik, skupina, organizacija združenega dela, krajevna skupnost, šaranom pravna interesna skupnost, druge organizacije ali društva.
„ Predloge za podelitev priznanj občine Žalec lahko podajo: (Morami ljudje in občani, občinska skupščina in njeni organi, orgmizariijje združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne annerane skupnosti, družbenopolitične organizacije ter druge ffloj^mizadije, skupnosti in društva.
Predlog za podelitev priznanja občine Žalec naj vsebuje:
—	maziv in naslov pobudnika
—	darum, ko je bil sprejet sklep
—	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naziv in inasto» predlagane organizacije združenega dela, druge samoupravne
mcgaimiianije ali društva
—	utemeljitev, ki mora vsebovati vse potrebne podatke za sprejetje ustrezne rešitve:
a) za posameznika: opis celotnega dela in uspeha pri delu, s pnudarkoni na posebnih zaslugah predlaganega " h) za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in društva:	kratek prikaz razvoja in uspešnosti
poštovanja
—	vrsto predlaganega priznanja
-Predloge za podelitev priznanj sprejema kadrovska služba sfapscima občine Žalec do 15. maja 1983
Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine za praznik občine Žalec v mesecu juliju 1983.
Prvomajska roža
Skupina partizanov je v nočnem hladu sedela ob malem ognju. Ves dan je prav po aprilsko deževalo, zato so bili do kože premočeni. Radi bi se vsaj make posušili, čeprav so vedeli, da ni varno kuriti v gozdu blizu vasi. Na stražo so postavili Matjaža, za katerega so trdili, da ima mačje oči. Bil je zadnji aprilski dan. noč pred prvim majem. Vsi so molčali in pestovali vsak svoje misli.
Naenkrat se je oglasil Dolgin, večni študent: „Mej-duš fantje, je bilo prejšnja leta za prvi maj lepo. Zjutraj sem si pripel rdeč nagelj in hajd na Rožnik. Tam je bilo vse živo, vam rečem. Km- je v Ljubljani vsaj malo dišalo po rdečem, je bilo to jutro zbrano na Rožniku, Ha. vam rečem kako smo se zravsali z žan-darjt! Enkrat sem jih pošteno dobil z gumijevko, ko sem žandarju rekel, da je kraljevi pajac. In kako svečano je bilo, vam rečem, ko je zazvonil še
cerkveni zvon. Seveda zvonjenje ni bilo namenjeno našem praznovanju, pa se je vseeno lepo stapljalo z našimi razpoloženjem. Vam rečem, kar donelo je, ko je množka na tem našem hribu pela „Hrabro bratje bojevniki”. Mejdtaš, bom po vojni še glasneje peš, še bolj bo donelo, ker nas bo več.”
„Ja,” se je oglasil staàrej^ Martin, „tudi pri nas v celjskem Westnu smo praznoval prvi maj. Rdečih naigdljmov pa nismo nosili, kaj bi bika od blizu dražili. Zato pa so gorel kresovi po vsej Savinjski im na Mrzlici je mrgolelo ljudi. Od otrok, do najstarejšega knapa.
Ja, fant,- tudi tam so imeffii orožniki vsako Mo veHko opraviti. Če bo zjutraj vedi©, bom lahko videl to našo prvomajsko Mrzlico.”
„Pri nas na vari pa nisnao praznovali. Če je bilo lepo, sem zapregel vole in ostal
največkrat kar cel dan na poljn,” se je oglasil Janez, (tarna nekje iz Prlekije. „Vedeli pa smo, mi mlajši, kaj se dogaja za prvi maj po mestih in večjih krajih. Iz naše vari je bilo v mestu nekaj fantov v šolah. Ob nedeljah so nam pripovedovali o proletariatu in o razrednem boju, pa tudi o Partiji je tekla beseda. No, kaj bi, saj sem sedaj v tem boju tudi jaz kar z obema nogama in rad sem to, kar sem. Polje bo ta čas počakalo. Vonjam zemljo, kako se prebuja.”
Janez je utihnil in s paličico pobožal v ogenj. Iskre so se razpnite in za trenutek razsvetlite obraze fantov.
Neriadoma je v noč zadonel kic „sloj” in se zlil s točo izstrelkov. Fantje so skočili na möge, Dolginu je uspelo pomendrati celo mali ogenj. Hite® so iskat zaklon v strmem bregu. Bilo jih je premalo, da Si nudili odpor sovražniku, pa tudi niso vedeli za njihovo moč, kajti streljanje je bilo tako silovito, da je kazalo na veliko premoč.
Hiteli so v beg, se spotikali, drselo jim je po mokri ilovici, begala pa jih je tudi misel, kaj je s stražarjem. Nehote so v temi drug za drugim tipali z očmi.
Streljanje v dolini je pojenjavalo, le tu in tam je še nevarno telesknilo mimo njih. Malo pod hribom so se zbrali, da se oddahnejo. Nemo so se preštevali. Manjkala sta stražar Matjaž in Dolgin. „Kako hudiča,” se je čudi Janez, „saj je bil Dolgin vedno pred menoj. Videl sem, da je nekajkrat pošteno pogrnil.”
Noč je minevala. Po gozdu so se dvigovale puhaste meglice. Rožnata zarja je oznanjala lep dan. Mrazilo jih je, saj se jim je obleka še vedno lepila na telo, vendar so kot po dogovoru vsi naenkrat krenili nazaj po prehojeni poti, da poiščejo stražarja in Dolgina.
Na Dolgina so naleteli nedaleč od kraja počitka. Naslanjal se je na veliko bukev. Mlado majsko jutro ga je daleč od Rožnika zateklo s krvavo rdečo rožo na prsih.
Cveta Mikuž
ŠIVALA STA UNIFORME ZA PARTIZANE . ..
ALBIN SMRKE: NA SEZNAMU ZA
Smrketova družina v Žužem-bergu je bila že pred vojno znana po svoji napredni usmerjenosti. Fantje so telovadili pri Sokolu in tako ni biki naključje, da so jim Italijani že leta 1942zažgali hišo.
«Brat Jošt je kmalu odšel v partizane, ki so se pojavili tudi na našem obmoqu.« je razpredal svoje spomine partizanski krojač Albin Smrke, sedaj upokojenec v Dolenji vasi. Ker zaradi naglušnosti ni mogel v partizane. je v bratovi delavnici šival uniforme za partizane. 'Delal je pri bratu, krojaškemu mojstru, in tu v delavnici sta se kmalu povezala z NOV.
»Da bi naše sodelovanje z NOV ohranili v konspiraciji, smo šivali tudi za domačine, vendar smo v slavnem delati za partizane. Žužemberg je bil precej belogardistično obarvan, zalo smo morali biti skrajno previdni, da ni prišlo do izdaje.
Težav a je bila tudi v tem. ker za partizanske uniforme ni bilo Naga. Pomagali smo si s starimi oblekami ki smo jih parali in prek rojevali v Muze in jahalne halče ter titovke. Tudi sam seru nekoč dal svoje obleke, da smo oblekli nekaj borcev.« je pripovedoval Albin.
Naj večji teror seje začeL ko so po kapitulaciji Italije prihrumeli Nemci in belogardisti- Vohljali so povsod, zapirali, pretepali domačine in streljali. Velikokrat so bežali v bližnjo hosto. da so se reševali. Nekega dne so zajeli tudi Albina in ga z ostalimi do-
STRELJANJE
macini zaprli v staro swdmiijp.. Namenili so jih za mteraaojjw. vendar se je Albin tudi to pest nekako rešil zaradi svoje magjta-šnosti.
Teror je bi vse hujši. Bnitojje leta 1945. tik pred osvoboditrijjo. ko so belogardisti umorili vetjjo skupino domačinov.. Na seznamu -jta se znašla Midi Allbiim iim bratova žena Marija.
Albin: »Zvedel sem. da Bodo bekigardisti morili, zato sem® prosil Marijo.'da se umakneva w hosto. »Ne morem, zaradi dveh otrok ! «je dejala. Pa M bite Mjjfc-da bi se umaknila, kajti belto-gardisti so jo zverinsko umi in poprej si je morala sama izkopati grob. To s» bili strašni časi. ki jih leta ne zabrišejo..«
Albin je po osvoboditvi ddall nekaj časa v tiskarni slednjič p« se je ustalil v Dolenji viri. Najbolj srečen je, kogaobiSčg® sinova, snahi in štirje vnuki.
SLOVENSKA ZASTAVA NA SMREK!
Obiskali smo Martina Hri-beitška v Preboldu, nekdanjega puurtizanskega krojača. Kmalu jjifti bo irrori sedemdeset, upokojio® je in z ženo Marijo preživljata prijieBno jesen življenja. Cfci se tistih viharnih partizanskih Itet živo spomnita. Dogod-Itrav bi bilo za celo knjigo.
Takrat so bili hudi časi in iz »kih dni jima je ostala le stara siingprka. šivalni stroj, ki ga Martin še kakšenkrat požene. Kcwmajj sta prišla v Mokronog in jjp Martin odprl krojaško dela« vnuk»., je prišla vojna in z njo vse tegobe. Za mladega krojača so se začeli kmalu zanimati partizani. Maga za uniforme ni bilo, zato je kilte tueba parati in prikrojevati stare vojaške plašče. Martin je na skrivaj sešit kakšne hlače, blu» ah ukrojil titovke. V njegovi delavnici je med domačimi poMcmiki sedel italijanski krojač. zato je bilo treba delati skrajno previdno, da okupator me bi izvedel, da mojster dela tudi za partizane.
Martin se spomni, kako je iz-dtellaJl uniformo komandantu Gubčeve brigade Stanetu Potočarju iim še drugim častnikom puiitiizanske vojske. Največ so kwjiiliä takrat titovke, da so borci Babko zamenjali klobuke in draga civilna pokrivala, ki niso sodiilk v urejeno vojsko. Čas j e bil ic.iifc da nihče ni zahteval plačila, zlasti pa je šlo za partizane. Z živ tik ki sojih za šivanje prinašal okoliški kmetje, pa so se preživ lijah.
Ko se> Nemci leta 1944 Marnima aretirali in odvedli na pri--iiiino delte, je postalo za ženo
Matijo še teže.
Marija je bila pogumna ženska.. Nemalokrat je kar v torbici prenašala zdravila za partizane
in to skozi italijanske straže. Na dnu je imela zdravila, zgoraj pa stare čevlje, s katerimi se je namenila k čevljarju. Niso ji prišli na sled. Pa se je zgodilo, da bi morala na določeno mesto -odnesti kar precej zajeten paket z zdravili. Morala je skozi straže im ko jo je vodja pobaral, kam gre, mu je odvrnila, da bi paket morala izročiti neki družini. Nič hudega sluteč Italijan se ji je ponudil, da bo sam odnesel paket na omenjeno mesto. Te je
tudi storil, ne da bi pogledal, kaj je bilo v paketu.
Nekoč so se domačini dogovorili. da bodo za prvi maj izobesili slovensko zastavo. 'Marija je imela nekaj malega rdečega blaga in potlej so zastavo sešii. naslednje jutro pa je že vihrala na vrhu smreke. Italijani so bili besni, vendar niso izvedeli, 'kdo je to storil. Takih in podobnih dogodkov je bilo več. Nanje so ostali leni ali trpki spomini.
Lojze Trstenjak
POLZELAN1 SMO ZA NAPREDEK KRAJA
Krajani Polzele smo ZA napredek kraja. Potrebujemo mrliško vežo, gasilski dom, vodo, posodobljene ceste, obnoviti moramo staro šolo in objekt Partizana. Solidarno in složno bomo podprli reševanje naših problemov. Na referendumu se bomo izrekli ZA.
Razprave o samoprispevku in referendumu so bile pretekle mesece na Polzeli v ospredju, potrebe po izgradnji nekaterih objektov pa so znane že dalj časa. Pravkar končane razprave v vaških svetih so pokazale visoko zavest krajanov in pripravljenost. da s skupnimi močmi s sredstvi občanov uresničijo zastavljeni program vlaganj v nekatere objekte. Prižgana je torej zelena luč4 zato se organi krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij že pripravljajo za odločilni trenutek na referendum.
Sprejet je torej predlog programa samoprispevka, ki zajema izgradnjo m rli.ške veže s pripadajočo komunalno ureditvijo, obnovo objekta stare šole. soudeležbo pri izgradnji gasilskega doma. obnovo poslopja Partizana, izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja in posodobitev krajevnih cest. Za uresničitev tega programa bi potrebovali 37 milijonov, iz samoprispevka bi zbrali predvidoma 25 milijonov, razliko potrebnih sredstev bi zbrali še pri samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela.
PET LET KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
Krajevni samoprispevek bi po predlogu skupščine KS
krajani začeli plačevati s 1. 7. 1983 z naslednjimi stopnjami:
0,80 % osebnega dohodka zaposlenih delavcev in-0,80 % prejemkov iz naslova pokojnin. vendar so upokojenci, ki prejemajo manj kot 8.000 din pokojnine, oproščeni plačevanja samoprisDevka,
1,80% od bruto osebnega dohodka m presežkadohodka iz obrti sàmostojnih obrtnikov. ki svojo dejavnost opravljajo v krajevni skupnosti, in 12 % od letnega katasterskega dohodka, odmerjenega lastnikom kmetijskih zemljišč, s tem da so tisti, katerih letni KD ne presega 1000 din, oproščeni plačevanja samoprispevka, saj bi bil njihov prispevek manjši od stroškov obračunavanja.
Povejmo ' še to, da so te stopnje najnižje od že uvedenih krajevnih samoprispevkov v drugih krajevnih skupnostih naše občine.
IVAN POTEKO. predsednik skupščine KS: »Potrebe in pobude za izgradnjo nekaterih objektov na Polzeli so prisotne že nekaj let. Nanje so nas občani še posebej opozarjali na sestankih vaških svetov lansko jesen. Spoznali smo. da problemov ne bo mogoče rešiti, če ne bomo pripravljeni sami seči v žep in poprijeti za delo. Tako smo dali pobudo za uvedbo, samoprispevka. Naloge smo se lotili z vso resnostjo, zavedajoč se, da ne bo lahka. Temeljito smo pripravljali predlog programa vlaganj in virov financiranja. seveda skladno z realnimi možnostmi. V razpravi je bil podprt predlog programa samoprispevka in
Ivan Poteko
■m
upam, dajbo ta izražen tudi na referendumu. Prepričan sem. da se bo tudi tokrat izkazala solidarnost krajanov Polzele kot že tolikokrat doslej.«
DANI PFEIFER, predsednik krajevne konference SZDL:	»Družbenopolitične
organizacije, druge organizacije in društva na Polzeli so na svojih sestankih obravnavale program razvoja KS do leta
1985.	Ugotovljeno je bilo. da
Silva Pur
Dani Pfeifer
je mogoč hitrejši razvoj le z delom in s sredstvi krajanov. Zato je K K SZDL posvetila v tem času največ pozornosti' pripravi predloga programa, tinančnemu načrtu, javni razpravi in informiranju krajanov. Aktivnost je bila usklajena in enotna; povsod so predlog podprli. Upamo, da bo enotnost tudi na referendumu. ki bo predvidoma sredi maja. ko se bomo na najbolj demokratičen način odločali za naš skupen in lepši jutri.«
Jaka Jeršič
SILVA PUR: »Menim, da1’ je v današnjih razmerah krajevni samoprispevek edini način, da pridemo na Polzeli do mrliške vežice in da obva-rujeno pred propadanjem nekatere druge objekte. Ker je odstotek nizek, upam, da bo uspel.«
JAKA JERŠIČ:	»Kot
predvideva program, naj bi plačevali po 0,80 odstotka naslednjih pet let. To prav gotovo ni tolikšna obremenitev. da je ne bi mogli p/enesti v dobro cele krajevne skupnosti. Program pa zajema takšne objekte, ki so. če dobro premislimo.zares potrebni, da jih zgradimo in obnovimo.«
STANKO SATLER: »Mogoče bi bilo pred nekaj leti, ko smo nihali med tem, ali naj se odločimo za gradnjo mrliške vežice ali ne, še laže. Gotovo pa bo v bodoče še teže, zato je prav, da se za samoprispevek odločimo, saj je v tako veliki krajevni skupnosti kot je Polzela, neobhodno potrebna. Če pa rešimo propada dom Partizana in staro šolo. bomo samo preprečili še večjo škodo in stroške.« x_ XAVČAR
Stanko Satler
ZA RAZLIČEN DINAR ENAK OBROK
Nepokriti in nič kaj zavarovani pred umazanijo — seveda.
vijo ponavadi le en obrok in delavci nimajo možnosti izbire.
V praksi skorajda ne uresničujejo strokovnih podlag za sestavo obroka med delom, po katerih naj bi malice bile res takšne, da bi nadomestile med delom porabljeno energijo. Malice bi morale zagotoviti približno 20 odstotkov celodnevnih energijskih potreb, če pa upoštevamo naše slabe prehrambene navade, da zjutraj hitimo v službo brez zajtrka, pa mora malica pokriti še tistih 10 odstotkov. Delavcem, ki opravljajo lažja dela, bi morala malica vsebovati 2100 KJ (500 Kcal), tisti, ki opra-
MALICE RAZLIČNO BREMENIJO DELAVČEV ŽEP
V naših delovnih organizacijah plačujejo delavci zelo
Oglasili smo se v nekaterih naših delovnih organizacijah, gostinskih obratih in pri vseh tistih odgovornih tovariših, ki skrbijo za družbeno prehrano v naši občini. Le nekaj obiskov je bilo potrebnih, da smo se lahko prepričali naslednje: s kvaliteto hrane so veliko bolj zadovoljni tisti, ki prejemajo malico v tovarniških menzah, veliko slabše pa je tam. kjer morajo čakati na obroke izcentralnih kuhinj ali pa gostinskih obratov. Ob sami pripravi so malice sicer okusne in tople, toda tran-
l.e maiokaterim delavcem pripravljajo hrano v tako sodobno urejenih prostorih kot, jih imajo v šempetrskem Sipu.
Ko smo pred mesecem dni premaknili urine kazalce, smo med drugim morali spremeniti tudi naše nič kaj dobre prehrambene navade. Za vrati pisarn in tovarniških strojev ostajamo ravno v času, ko smo bili vajeni sesti za pogrnjeno mizo v domači kuhinji. Malo je najbrž tistih, ki po končanem delu sredi popoldneva vzamejo v roke kuhalnico in pripravljajo izdatno kosilo. Zato ima družbena prehrana veliko večji pomen, kot pa ji ga v resnici priznavamo. V žalski občini je v organizirano prehrano med delovnim časom vključenih približno 90,1 odstotek delavcev. Za dobrih 58 odstotkov pripravljajo delovne organizacije obroke v lastnih kuhinjah, medtem ko je 32 odstotkov delavcev odvisno od tistega, kar jOn pripravijo v loncih naši gostinski obrati. Kaj vse pa se skriva pod pokrovom družbene Drehrane?
KAKOVOST ZADOVOLJUJE, MOČNO PA ŠEPA PREVOZ
Pripetilo se je nekega sobotnega dopoldneva. Na dvorišče ene izmed naših delovnih organizacij je zapeljal tovornjak, kije na prvi pogled že zdavnaj odslužil svojemu namenu. Nič posebnega, boste dejali. Tudi nam seje zdelo tako, dokler niso delavci izpod oguljene platnene strehe in prav obupano zamazane notranjosti privlekli posode s hrano. Ra ne le zaprte posode, temveč tudi dve košari kruha.
sport je v večini primerov nemogoč in popolnoma neprimeren. zaradi česar se zmanjšuje kakovost obrokov.
Glede količine in kaloričnosti so mnenja zelo različna. De-favci za tovarniškimi stroji pravijo, da so kljub malici marsikdaj lačni, medtem ko zaposleni v skupnih službah menijo, da je hrana preveč izdatna. Takšna mnenja so razumljiva, kajti za delovne 'organizacije velja, da pripra-
različne prispevke k ceni posameznega obroka. Npr. v Juteksu morajo delavci iz ne-
vljajo zelo težka fizična dela, pa bi z obrokom med delom morali dobiti 4620 K J (1100 Kcal). Takšne in podobne strokovne zahteve v naših obrokih niso upoštevane, v zadnjem času pa strokovnjaki poleg kaloričnosti vse bolj poudarjajo tudi biološkost hrane. Dodajmo še to, da organizirana družbena prehrana ne pomeni le gotov topel obrok med delom, temveč štejemo za organizirano prehrano tudi hladne ali kombinirane obroke, za kar pa naši delavci niso najbolj navdušeni.
posredne proizvodnje odšteti iz svojega žepa 10 dinarjev, tisti v skupnih službah pa 15 dinarjev. Delavci-Slovina. za katere pripravljajo obroke v NAMI. prispevajo 12 din. medtem ko bodo v Sipu lastno udeležbo povečali od sedanjih 14 na 18 dinarjev. Marsikatero pripombo smo zabeležili tudi na račun dvojnega vira financiranja obrokov med delom. Delavcem iz materialne proizvodnje se financira malica iz materialnih stroškov. zaposleni v skupnih službah so dobivali regres iz sklada skupne porabe, višine pa so seveda različne^ čeprav na krožniku dobijo vsi približno enako. Največ pripomb na ceno obrokov imajo gostinci, ki hočejo pri vsej zadevi spraviti kakšen dinar tudi v svoj žep.
Skrb za družbeno prehrano bi se morala letos še toliko bolj
povečati zaradi ukinitve vrednostnih bonov. V naši občini je zaradi zdravstvenih razlogov ali zaradi narave dela prejemalo bone okrog 10 odstotkov. Marsikje je bilo laže odšteti bone, kot pa poskrbeti za prehrano, zato so ponekod izdajali vrednostne bone tudi brez soglasja sindikata. S prvim januarjem lahko dobijo denarno nadomestilo le bolniki in terenski delavci, vsem ostalim pa morajo poskrbeti za ustrezen obrok. Izgovora ne kaže'iskati v pomanjkanju finančnih sredstev, saj objekti družbene prehrane ne sodijo med negospodarske investicije in je za te namene moč uporabljati sredstva sklada skupne porabe.
DELAVCI NE ZAUPAJO DRUŽBENI PREHRANI
Čeprav imamo v žalski občini po besedah strokovnjakov v primerjavi z regijo še kar zadovoljivo prehrano, pa se naši delavci le poredko odločajo za pripravljeno kosilo v tovarniških in gostinskih restavracijah. Npr. v Sipu lahko delavci dobijo tudi kosila, pa je le 30 delavcev domačo kuhinjo zamenjalo s tovarniško.
Sicer pa je za celotno Slovenijo značilno, da bi kljub kvalitetno pripravljeni hrani le majhen odstotek ljudi obedoval v objektih družbene prehrane, kar kaže na navezanost in odvisnost od domače kuhinje.
Kljub temu pa skrb za še \ečjo kakovost družbene prehrane ne bi bila odveč.
Irena Jelen »
SMOTRNA VLAGANJA ZA PROIZVODNJO HRANE
Kako pridelati v naši občini več hrane, kar še posebej velja za prirejo mesa in mleka, in z razpoložljivimi viški izboljšati preskrbo na trgu, je bila rdeča nit razprave na nedavni seji sveta za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Žalec. Živinoreja je tako na celjskem območju, kot v SR Sloveniji, glavna proizvodna panoga, zato ji še naprej posvečamo posebno skrb.
Prirast živine se bo povečal le za 200 krav, hkrati pa si bomo prizadevali za višjo proizvodnjo mleka in mesa v okviru že obstoječega staleža živine, saj imamo tu še velike možnosti.
Iz predložene razporeditve sredstev sklada za intervencije v kmetijstvu povzemamo, da bo v te namene na voljo
22.100.000	dinarjev, od tega se bo z davkom iz OD po stopnji 0,5 odstotka nabralo
21.600.000	dinarjev.
Na podlagi odloka o zr ;o-tavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane dajemo poudarek pospeševanju živinoreje na domači krmni osnovi, družbeno organizirani poljedelski proizvodnji, delovanju kmetijske pospeševalne službe in pospeševanju kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih.
Med tem ko gre pri premijah za povečanje živinoreje, pri premijah za mleko in pitance, sofinanciranju pospeševalne službe in urejanju. višinskih pašnikov za republiško sovlaganje (skupaj 15,053.031 din), bodo vsa ostala vlaganja zajeta iz občinskih sredstev.
Hmezad-Kmetijstvo Žalec namenja 570.400 dinarjev"'za sofinaciranje analiz zemlje, vzorcev krme, vzorcev silaže, poskuse v poljedelstvu, za namakanja itd., ZS Savinjska dolina Žalec bo imela na voljo skupaj 1,865.000 dinarjev za pospeševanje poljedelstva in živinoreje. Kmetijska zemljiška skupnost Žalec bo z namenjenimi sredstvi financirala začetna dela na urejanju komasacijskega postopka za kompleks Kaplja vas — Vransko, in za druga agrarna dela milijon dinarjev. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec bo porabil za izobraževanje občanov in za varstvo rastlin 200.000 dinarjev, Sadjarstvo Mirosan 240.000 din, Čebelarska zadruga Petrovče
180.000	din, Zveza čebelarskih družin Žalec 25.000 din, Veterinarska postaja Žalec
2.581.000	dinarjev. Največja postavka je za osemenjevanje plemenic in sicer omenjajo 5000 osemenitev, kar bo stalo
1.750.000	din.
Tk. L.
0 KMETIJSKI MEHANIZACIJI
Kmetiiski inštitut Slovenije letos'praznuje 85-letnico svojega delovanja. Kot nam je na nedavnem posvetu v Žalcu povedal direktor Slavko Glina, ima praznovanje izrazito delovno obeležje. V ta okvir sodita tudi posvet o opremljanju družbenih kmetijskih obratov za noljedelsko proizvodnjo v Žalcu in mariborski posvet o razvojnih možnostih živinoreje.
Slavko Gliha je na žajskem pos-vetu med drugim dejai, da morajo biti družbeni Kmetijski obrati tehnološki poligon za naše kmetijstvo. Pomeni, da morajo imeti vzorno tehnologijo z vsemi pridevki sodobnega, in to se zlasti velja za rastlinsko Oziroma poljedelsko proizvodnjo. Ta pa polno zaživi le v velikose-rijski proizvodnji. Izkušnje kažejo, da brez sodobne strojne opreme in cenene poljedelske proizvodnje.
V sedanjih gospodarskih zagatah pa je ravno oprenjlja-nje s stroji pomembna naloga. vendar pa tu zadevamo na razne prepreke. Zato je toliko bolj potrebno ugotoviti dejanske potrebe, spodbuditi domačo strojno industrijo k večjim dosežkom oziroma poiskati možnosti za najnujnejše nabave. Pomembno je tudi. da ugotovimo, kako izkoriščamo naravne danosti — predvsem zemljo (skladno z biološkimi zahtevami), aii ohranjamo plodnost tal oziroma. kaj bi morali pri svojem ravnanju nujno spremeniti.
V zadnjem času je prav gotovo najzanimivejša in najpopularnejša vrsta energije — sončna energija. Marsikdo, tudi strokovnjaki so bili v začetku prepričani, da je sonce rešitev za večino energetskih težav. Trdili so, da bodo že okrog leta 2000
razvite dežele pokrivale približno 20 odstotkov svojih energetskih potreb s sončno energijo. Raziskave pa so> pokazale, da sonce le ni »vsemogočno«, njegova energija pa se lahko prav gotovo s pridom uporabi.
Sončno obsevanje, imenovano tudi globalno, je vrsta direktnega in difuznega sončnega obsevanja. Direktno je obsevanje pri popolnoma jasnem nebu, difuzno pa pri oblačnem nebu. Delež obeh pa je odvisen od geografske lege, letnega časa in drugih meteoroloških pogojev. .Na osnovi dvajsetletnega poprečja je bilo izračunano, da dobimo v Sloveniji pri povsem jasnem vremenu 1749,5 kWh/m2 na leto, pri oblačnem pa 474,5 k\Vh/m2 sončne energije na leto. Zaradi 50 odstotnega oblačnega vremena znaša letna količina le
Rudi Kronovšek
Varčevanje z energijo v stanovanju
1112 kWh/m2. Za primerjavo naj omenimo, daje bilo v letu 1980 v Sloveniji z zgorevanjem goriv pridobljenih 58,510 MWh energije ali kar 385 krat manj, kot je pripadlo na naš prostor sončne energije. Torej predstavlja sončno obsevanje neizčrpen vir ener-
gije. Ker pa je njegova gostota relativno nizka, so za njeno zajemanje potrebne relativno velike sprejemne površine-.
Tehnične možnosti za uporabo sončnega obsevanja
Sončno obsevanje lahko uporabimo tako, da ga pretvorimo v toplotno energijo v sprejemnikih (SSE), imenovanih tudi kolektorji. Če je naš namen ogrevati zgradbo s sončno energijo, mora biti leta zgrajena tako, da je že sama po konstrukciji neke vrste sprejemnik, kar pomeni pasivno ogrevanje, uporaba SSE (kolektorjev) pa pomeni aktivno ogrevanje in se uporablja predvsem za segrevanje potrošne vode (sanitarne), ki jo je potrebno segreti na 45 do 60 stopinj Celzija.
Pri tej vrsti segrevanja so se najbolj izkazali ploščati ko-
t	TV =gh~~-okv,r
M fPA",	
	\\\\ Izolacija - ooliuretan \\\ Izolacija - mineralna volna \\ Absorbciiska plošča \ Steklena plošča
PLOŠČATI SONČNI KOLEKTOR	
lektorji z enojno ali dvojno zasteklitvijo. Absorber pod steklom je sestavljen iz cevi ali votle plošče in vpija sončne žarke, pri tem pa ogreva vodo. Zaradi boljšega vpijanja mora biti črne barve ali pa mora "imeti'selektivni premaz, kar je še bolje. S hrbtne strani mora biti dobro toplotno zaščiten, da se segreta voda ne ohlaja.
Najosnovnejši sistem za segrevanje sanitarne vode vsebuje:
1.	Sprejemnik sončne energije (kolektor), katerega površina je odvisna od količine vode, ki jo segrevamo. Velja, da m2 kolektorja zadostuje.za 50 litrov vode v bojlerju. Optimalni nagib kolektorja za celoletno uporabo je 40 stopinj. V zimskem času se učinek poveča, če je nagib 60 stopinj, v poletnih mesecih pa 20 stopinj. Orientirani morajo biti praviloma na jug, vendar so dovoljena odstopanja do kota 45 stopinj, pri tem pa je potrebno izračunano površino kolektorjev povečati.
2.	Bojler s toplotnim prenosnikom, ki služi za prenos in akumulacijo toplote. Njegov volumen naj bo vsaj en in polkrat večji kot je dnevna poraba vode. Pri štiričlanski družini je poprečna dnevna poraba vode 200 litrov, kar pomeni, da mora imeti bojler vsaj 300 litrov volumna, za katerega je potrebna površina toplotnega prenosnika dva do tri kvadratne metre. «
3.	Cevni sistem in armature: Kolektorji in bojler so povezani s cevmi, po katerih
se pretaka voda ali posebni proti zmrzovanju odporni medij (glikol). Cevi so lahko bakrene, pocinkane ali črne, premera 3/4.
4.	Obtočna črpalka za kroženje medija v zaprtem tokokrogu.
5.	Raztezna posoda za
temperaturno raztezanje medija. volumna 10 do 20 litrov, vgrajena pa mora biti po ustreznih predpisih.
6.	Protipovratni ventil, ki se vgradi za obtočno črpalko in preprečuje ohlajanje bojlerja zaradi morebitnega nasprotnega kroženja medija.
7.	Regulacija (diferencialni termostat) — navaden dvoto-čkovni termostat, ki tipa temperaturo v kolektorju in bojlerju. Kadar je temperatura v kolektorju za izbrano diferenco (npr.: 5 stopinj C) višja kot v boljerju. požene obtočno črpalko, nakar se začne bojler ogrevati. Ko pa se kolektor zopet ohladi na temperaturo, kije za diferenco višja od temperature vode v bojlerju. pa črpalko zopet izklopi, da se začne ohlajati sam bojler.
8.	Toplotni medij, Za katerega se navadno uporablja voda z dodatki proti zamrznitvi (antifriz). Ker so ti dodatki strupeni, so potrebne posebne varnostne zahteve. V tujini prodajajo posebno snov (Pkl 300), ki ni strupena iri je namenjena le sončnim sistemom.
V prihodnji številki pa nekaj več o ekonomičnosti in izkušnjah pri uporabi sončne energije.
Beograjska banka—letos pomembne naloge
Beogradska banka, Temeljna Banka Ljubljana spodbuja razne oblike zbiranja in združevanja sredstev, na drugi strani pa namenja precej pozornosti vlaganju sredstev za povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilna področja ter za razvoj primarne kmetijske proizvodnje.
Na konferenci delegatov poslovne enote v Žalcu so za lani načrtovali,’ da bi se bilančna vsota povečala na več kot milijon dinarjev, načrt pa so presegli za devet odstotkov. Sredstva delovnih organizacij so se z združevanjem depozitov ter z ostalimi sredstvi v primerjavi s planom povečala za enajst odstotkov. Tudi sredstva občanov so bila večja. kol so načrtovali. Zanimiv je tudi podatek, da so lani zabeležili tudi rast deviznih
vlog in to kar za enajst odstotkov. Bilančno vsoto povečujejo sredstva, sklenjena in dogovorjena s samoupravnim sporazumom med Obrtnim združenjem iz Žalca ter iz drugih občin.
Ena izmed osnovnih nalog v letošnjem letu je. da bodo ohranjali devizno likvidnost ter izboljšali plačilno bilančni položaj. Stalna naloga poslovne enote v Žalcu pa je, da se ohrani dinarska likvidnost Beogradske banke. Temeljne banke, kot eelote. Poslovna enota v Žalcu si bo prizadevala pridobiti čim več dinarskih ih deviznih sredstev, pospeševala bo kreditiranja izvoza. predvsem na konvertibilna tržišča ter skrbela za uresničevanje ciljev in nalog kreditno monetarne politike v tem letu. Banka si bo prizadevala tudi za pridobivanje
dopolnilnih sredstev ter za združevanje dela in sredstev.
Pomembna naloga bo tudi, da bi članice del sredstev združile za določen namen ter tako prispevale k izboljšanju strukture sredstev v banki kot celoti.
Za izboljšanje strukture sredstev bo banka članice spodbujala k združevanju in k vezavi čistega dohodka ter tako omogočila dopolnilna sredstva članicam, ki sovlagajo v druge organizacije-združenega dela. Njihov namen bi bil. da bi si na osnovi dohodkovnega povezovanja s sovlaganjem zagotovili oskrbo s hrano, surovinami in z reprodukcijskim materialom. Gre zariste, ki s sovlaganjem ustvarjajo devizna sredstva.
Po konferenci smo se pogovarjali z direktorjem Beogradske banke. Temeljne banke Ljubljana z Jožetom Tepino in s predsednikom izvršnega odbora poslovne enote Žalec. Miklavcem.
AKCIJA 100 TISOČ PREVENTIVNIH PREGLEDOV
Na pobudo Gasilske zveze Slovenije in v počastitev X. kongresa gasilcev Slovenije, ki bo prihodnje leto v Mariboru, razpisuje Občinska gasilska zveza Žalec v okviru občinskega požarnovarnostnega inšpekto-rja in sekretariata za notranje zadeve ob. ine Žalec množično akcijo 'gasilskih organizacij, imenovano 100 tisoč preventivnih pregledov. Akcija seje začela 1. februarja letos, trajala pa bo do 31. marca naslednje leto.
V okviru te akcije bodo posamezne strokovne komisije gasilskih društev obiskovale individualne stanovanjske in gospodarske objekte, stanovanjske bloke in stolpnice, obrtne in poslovne objekte s posebnim
opi azcem oziroma zapisnikom o požarnovarnostnem pregledu.
Komisije imajo le sVetovalno in ne inšpekcijske vloge, stranke pa bodo seznanjale s podatki o številu požarov in požarne škode v občini in v krajevnih skupnostih. Hkrati pa bodo stranke strokovno seznanjale o primerih morebitnih eksplozij, samovžiga. požara zaradi gradbenih napak, napak na instalaciji in podobno. Svetovali bodo tudi o nabavi ročnih gasilskih aparatov na kmetijah, pri mehanizaciji v delavnicah in podobno. Skratka. pogovarjali se bodo o vsem. kar bi bilo iz požarnovarnostnega stališča koristno za večjo požarno varnost Vobčini. zato bi bilo prav. da jih prijazno sprejmemo.
JOŽE TEPINA
»Beogradka banka se zaenkrat uspešno spoprijema z zaostrenimi gospodarskimi razmerami. Tudi v letošnjih-planih načrtujemo uspešno poslovanje, ki pa se lahko z nadaljnjimi zaostritvami in zaradi potreb države hitro spremenijo. Poslovna enota Žalec je med najuspešnejšimi v naši Temeljni banki, izredno pa sem zadovoljen z delom delegatov poslovne enote.«
1 RANČ MIKLAVC
>Beogradska Banka se v širšem štajerskem področju vse bolj uveljavlja in si pridobiva zaupanje organizacij /droženega dela. Težave temeljne banke izpred dveh let so bile na osnovi sanacijskega programa presežene že lani. Vedno bolj se približuje gospodarstvu in občanom, kar dokazujejo tudi podatku Dejavnost poslovne enote Žalec se širi. zato bo potrebno okrepiti strokovne službe.«
jv in jk
ŠE O RDEČIH ŠTEVILKAH
Nekateri nam očitajo nepremišljenost pri gradnji gostinskih objektov in menijo, da vaški hoteli ne morejo biti donosni, pa čeprav imajo še tako svež zrak. Čemu pa imajo hoteli sredi asfalta in betona ter v samem središču onesnaženega zraka staro njilijardo in dvesto milijonov izgube, kar bi lahko očitali hotelu Evropa v Celju? Ne gre nam za iskanje senzacij in dodatnega odkrivanja rdečih številk, ki jih v današnji gospodarski situaciji najdemo na vsakem koraku._ S številkami, ki se tudi v Šentjurju, Dobrni in drugod na vasi ter v mestnih središčih, vrtijo precej visoko, želimo pokazati le drugo plat medalje. VeakHn naj pometa pred
svojim pragom, je veljala stara ljudska modrost, na katero pozablja avtor prispevka, objavljenega v Delu 13. aprila 1983. Pa ne le to, pozablja tudi na osnovno pravilo novinarskega pisa-nja-vsestransko in objektivno prikazovanje obstoječega stanja.
Primanjkljaj našega »kroničnega bolnika« v Preboldu je pokrita izguba v skladu z sanacijskim programom, ki je izdelan za nekaj časa vnaprej. Letošnji načrt torej ni nikakršna uganka. Uganka pa je, od kod in zakaj avtorju takšno pisanje, ki delavcem hotela ni v spodbudo.
Irena Jelen
Dan inovacij v Žalski občini
»Tehnični razvoj néke dežele je mogoče meriti po tem, koliko so ljudje obvladali tehniko.« je ob neki priložnosti dejal tovariš Tito. Naša' dežela se še zdaleč ni dovolj vključila v sodobne procese znanstveno-tehnične revolucije. Njeno zaostajanje je med drugim opazno tudi v skromnem lastnem doprinosu k splošnim dosežkom znanosti, tehnike, tehnologije in v nezadostnih usmeritvah k lastnim raziskovalnim naporom, Ravno v našem zaostrenem in težavnem gospodarskem položaju je še toliko bolj pomembno delo vseh tistih, ki se ukvarjajo z inovatorsko deja-vnostjo.,Opuščati možnosti, ki jih nudijo in odkrivajo inovatorji za izboljšanje materialne proizvodnje in splošnega razvoja, bi pomenilo razkošje, ki si ga gospodarsko in tehnično srednje razvita država, kot je naša, ne more privoščiti.
V naši občini imamo nekaj delovnih organizacij, kjer so že pred leti spoznali, kako nujen je razvoj z lastnimi silami in z lastnim znanjem. Njihov razvoj postaja vse manj odvisen od slučajnosti ali od tujih prodajalcev. Lepe uspehe so dosegli delavci inovatorji v kmetijski proizvodnji, kovinsko predelovalni' industriji in v nekaterih tek-
stilnih tovarnah. V zadnjem času so tudi vsi tisti, ki jih razvoj na temelju lastnega znanja ni zanimal, spoznali, da so časi enostavnega nakupa tujih licenc minili. Poslovodni delavci doslej niso nikoli odkrito zavirali ustvarjalnega dela, so pa lahko s svojim vplivom in obnašanjem marsikje povsem zavrli proces izumiteljstva. Žal prav taki poslovodni »strokovnjaki« danes nočejo razumeti, da js razvoj inóvatorskega dela dolgotrajen proces, ki zahteva planiran pristop, utrezen razvoj informacij ter izobraževanje.
Letošnja akcija sindikata — dan inovacij v žalski občini kije bila zadnje dni aprila, je bila predvsem namenjena široki popularizaciji inventivne dejavnosti. Z razstavo inovacij v Savinovem salonu smo predstavili občanom vse tisto, kar smo na tem področju že dosegli, hkrati pa naj bi razstava spodbudila vse delovne ljudi k razvoju inovacijske dejavnosti ter k znanstveno raziskovalnemu delu. Na posvetu o pomenu inovacijske dejavnosti pa smo spregovorili nekaj več o načinu organiziranja in pospeševanja izumiteljstva v naših delovnih organizacijah.
L Podpečan
PREMALO PESTER RAZVOJ
OBRTI
Zahteve po razvoju drobnega gospodarstva niso le trenutna naloga in potreba, da bi odpravili nakopičene gospodarske težave, temveč pomenijo vključevanje tega področja v strukturo našega celotnega gospodarstva. Dosežena stopnja materialnega razvoja nam narekuje zagotovitev raz-» novrstnejše, popolnejše in bolj komplementarne gospodarske strukture. Izkušnje gospodarsko razvitih držav kažejo, da so se manjše proizvodne enote izkazale kot zelo smotrne oblike organiziranja proizvodnje, ki v primerjavi z velikimi DO velikokrat ceneje proizvajajo izdelke m opravljajo storitve. Kljub takšnim ugotovitvam pa delež drobnega gospodarstva vse bolj upada. Danes je npr. v celotnem jugoslovanskem prostoru okrog 9000 obrtnih delavnic manj, kot jih je bilo pred dobrimi petnajstimi leti, ko smo zabeležili rekordno število obrtnih delavnic (145.141). Ne le boljša in pestrejša ponudba blaga in storitev — drobno gospodarstvo nam odpira tudi možnosti za-zaposlovanje novih delavcev. V žalski občini je v teh dejavnostih zaposlenih 10 odstotkov vseh delavcev (okrog 1100), ki ustvarjajo približno 100 starih milijard’ bruto realizacije v družbenem prihodku občine.
Pod pojmom obrt, kot radi v vsakdanjem jeziku rečemo malemu gospodarstvu, ne smemo razumeti le obrtnih delavnic v lasti zasebnikov — tu je tudi družbeni sektor drobnega gospodarstva, kamor sodijo razna instalacijska dela in opravila v gradbeništvu.
Vsaka občina po svoje spodbuja razvoj teh dejavnosti. V žalski občini si precej obetajo od ustanovitve obrtne zadruge, ki bo namenjena predvsem obrtnikom iz žalske občine. Njen osnovni namen bo zagotavljanje potrebnih surovin za normalen potek proizvodnje, česar sedanja organiziranost ni mogla zagotoviti, saj je vključenih le 10 odstotkov obrtnikov iz naše občine. Novost predstavlja ustanovitev sklada za razvoj obrti v okviru zadruge, iz katerega naj bi se financirala obrt, zlasti pa njene deficitarne dejavnosti. Se letos nameravajo izdelati natančen pregled suficitamih in deficitarnih dejavnosti, kajti doslej ni bilo jasno, katere dejavnosti in storitve naj bi se v občini razvijale počasneje in kje bi bilo treba razvoj še pospešiti. V zadnjem času namreč izstopajo nekatere storitve v naši dolini, kot so npr. avtomobilske, kjer razvoj že dolgo časa tiči na mrtvi točki.
Irena Jelen
Jože Tepina
Franc Miklavc
POGOVOR Z NAŠIMI DELA VCI • POGOVOR Z NAŠIMI DELA VCI • POGOVOR Z NAŠIMI DELAVCI
V srcu je ostal kovač.
pa ne več
Podal mi je veliko, delovno roko in po krepkem stisku sem sodil, daje v njej velika moč. Peter Žoharje v srcu ostal kovač, kuje pa ne več. V Sipovih industrijskih delavnicah že dolgo nazaj dela na montaži. Je najstarejši delavec v kolektivu. zato ga mladi spoštujejo in'cenijo.
Kovač je bil že njegov oče. To je bilo v časih, ko so imeli na vsaki kmetiji konje in tako je bil tudi oče čislan podkovski kovač, ki pa je koval tudi kmečke vozove in podobne reči.
»Jaz nisem bil navdušen, da postanem kovač,« se spominja Peter. »Rad sem prebiral knjige in želel sem v šolo, da bi postal veterinar. Knjige sem prebiral tudi. ponoči ob kakšni prikriti leščerbi. Mati je bila zato. da študiram, oče pa ne. Rekel mi je: »Fant, tudi kovaški kruh je dober kruh, pošteno zaslužen. Kovač boš! Kar je rekel oče, je bilo kot pribito.
Opustil sem misel na študij in odšel za vajenca k kovaču Cedeju. Bil sem bolj malo v kovačnici, pa zato več v mojstrovih hlevih in
na polju. Bil sem hlapec. No obrti pa sem se kljub temu izučil. Ko sem naredil še podkovsko šolo, sem se že dovolj usposobil za samostojno delo. Dnevno’ sem podkoval tudi po 12 konj. Ko sem bil še vajenec pri Cedeju, sem neki stranki domiselno skoval ličen voziček. Dobil sem desetaka, pa mi gaje vzela gospodinja in rekla, da bo naročila nabožno brošurico. Bil sem žalosten in togoten, saj sem desetaka dobil za dobro opravljano delo.
Po zadnji vojni se je Žohar najprej zaposlil v Kolarstvu Petrovče, kjer je opravljal razna kovaška dela. od tam ga je pot zanesla v šempetrski Agroservis. Tudi tu je bil v glavnem obrtniški način dela. Koval je razne stvari in postal vodja kovaške delavnice.
Podjetje seje razvijalo in vse bolj uvajalo industrijski način dela.. V novih pogojih so bili kovačnici šteti dnevi in mojster se je preusmeril na montažna dela. Med tem seje v podjetju zaposlil tudi njegov sin, ki je danes tehnolog.
Druga plat njegove ži-
Peter Žohar
vljenjske zgodbe je ljubezen do igranja na odrih, zborovsko petje in delo v gasilski organizaciji. Dolga leta je bil med najbolj zagretimi igralci amaterji v Šempetru, saj je na odru nastopil kar 250-krat. Še danes rad poje. v gasilski organizaciji pa je aktiven že 40 let. 10 let je bil tudi poveljnik. Peter je za aktivno udejstvovanje prejel medaljo dela, ima pa še druga priznanja.
Ko bo odšfel v zaslužen pokoj, mu bo težko zapustiti tovarno, kolektiv, v katerem je našel drugi dom.
Tk. L.
Petindvajset let za krmilom
55-Ietni avtoprevoznik Franc Štirn iz Petrovč se s 25-letnim stažem voznika uvršča med veterane v žalski občini. Ni šala 25 let voziti tovornjak brez omembe vredne nezgode in to podnevi in ponoči, nemalokrat po slabih cestah.
Štirn je dolga leta prevažal tovore vse do Titograda, skratka po vsej Jugoslaviji, zadnja leta pa ima največ prevozov po severovzhodni Sloveniji in Istri.
»Biti avtoprevoznik, če si zagnan za delo, ni lahko,« pravi Štirn. »Ko voziš, moraš biti spočit, zbran in trezen. Kdor tega ne zmore, naj ne sede za krmilo.«
»Je avtoprevoznikov kruh bel?«
»Nekateri tako pravijo, pa ni res. Lahko bi rekel, daje to trd kruh. Prvi čas po vojni nas je bilo le malo avtoprevoznikov v naši občini. Nisi dobil posojila za nov tovornjak in tako smo nenehno popravljali stare škatle, samo da smo vozili. Takrat sem bil mlađ in mi nič ni bilo težko.
Zadnji čas pa je problem z bencinom in nafto. Štiristo litrov. kolikor dobim mesečno, ni dovolj za sedemtonski to-
vornjak. Vendar nekako vozimo in se prebijamo. Pomembno je tudi, daje voznik kavalir na cesti, kar pomeni, da vožnjo prilagaja razmeram na cesti, da ne prehiteva
Franc Štirn
brezglavo in po potrebi tudi
pomaga.«-
Da je Franc Štirn dober voznik, ki vzorno skrbi za svoje vozilo, bi sklepali po lem. da je s svojim tovornjakom že prevozil 665.000km, a je vozilo še vedno brezhibno in bo očitno še dolgo služilo lastniku.
Štirn je kljub 55 letom ostal trdoživ. Ce pomisli, koliko-
krat se je zaradi nujnega naročila moral odpovedati topli hrani; pa tudi nočne vožnje so utrudljive. No, Franc pravi, da ga še ni premagala dremavost za krmilom in da se ponoči ne ustavlja na cesti, da bi prespal uro. dve na sedežu za krmilom. Ce ga ne preganja čas. se ustavi v kakšni znani gostilni in se okrepča. Tako že petindvajset let.
-Vasje kdaj zamikalo, da bi med vožnjo zvrnili kozarec vina?«
»Ne. Nimam tako dobrega prijatelja, da bi me nagovoril, da bi med vožnjo poskusil vino. Doma, ko ne vozim, pa spijem kozarec po kosilu.«
»Kaj menite o štoparjih?«
»Praviloma jim nč ustavljam. Le če opazim kakšnega starega, utrujenega pešca ga vzamem in zapeljem.«
Zapišimo še to. da je bil Franc Štirn vrsto let gospodar in podpredsednik občinskega združenja šoferjev žalske občine in da ima kar velike zasluge za razgibano društveno delovanje, zlasti še pri izgradnji novega poligona v. Šempetru.
»Hvala in veselo prvomajsko praznovanje. Franc!«
L.	T.
Nasmešek na bencinski črpalki
Pred Petrolovo bencinsko črpalko v Šempetru se je nabralo ducat vozil s praznimi bencinskimi tanki.
»Deset litrov!« sern rekel mladi ženski v modrem in pokazal bon. Pokimala je. prijela za cev inje naravnala v bencinski tank. Številke so zaplesale in se ustavile. Deset litrov ni veliko. Vzela je bon. spravila denar v torbo, se bežno nasmehnila in že je bila pri naslednjem avtomobilu.
Silva Potočnik dela na tej črpalki že 13 let. .
»Vas to delo veseli'.’«
»Še .kar. sicer pa človek nekje mora delati. Žjplj z eno plačo ni kaj početi.«
»Je delo utrudljivo?«
»Ce si mlad in delaš z veseljem. ni. Sedaj» koje bencin na bone, je več dela. Poprej smo po tekočem traku' polnili tanke in zgolj kasirali, sedaj je
treba skrbeti za bone pa tudi manj bencina vozniki naročajo. Nemalokrat je treba natočiti zgolj pet litrov. Človek je pri takšnem delu napet, sene vsaka kaplja.dragocena za nas
Silva Potočnik
in za voznika.«
»Pride kdaj do zapletov?«
»Ne. Ljudje vedo. da brez bonov ni bencina. Zgodi se. da kdo pozabi bone doma. tu na črpalki pa je brez bencina. Ce ga poznamo, mu natočimo. V takih primerih nam vozniki takoj pripeljejo bone.«
»Kdaj je na črpalki največ dela?«
»Ob nedeljah in praznikih, koje med štirimi servisi v občini odprta le črpalka v Šempetru. Hitro moramo delati, da ni vrst.«
-Ali spada med vaše storitve tudi čišćenje avtomobilskih stekel?«
»Tudi. Le čeje preveč dela, za to ni časa. kajti ljudje neradi čakajo.«
»Kam za prvomajske praznike?«
»Še ne vem. Ce bom prosta, bomo priredili izlet v naravo.«
SMO SE PREOBJEDLI BELEGA KRUHA
Skozi pisarniška okna je prihajala sončna svetloba po- ' mladnega dne. Le nekaj vrat s stopnicami naju je ločilo od njenega delovnega mesta. Tovarna. Z Marijo Podbežniko-VI) sva se pogovarjala o njenih 35 letih dela v kolektivu, ki ga ima rada in za katerim ji bo hudo, ko ga bo zapustila.
Vame zro žive. odkrite oči, od nasmeška razgiban obraz je še brez gub. Utrne se mi misel: le kdaj je minilo teh 35 let?
Ja. kje je že to, ko se je kot 17-letna deklica zaposlila v tovarni za strojem. Postala je jkalka. Takrat je bilo treba delati r težjih pogojih, vendar ni premišljevala o tem, glavno je bilo, da je dobila delo.
Izguba očeta, ki se je kot rudar ponesrečil v libojskem rudniku, jo je hudo prizadela. Še bolj še je oklenila matere, ki je poslej skrbela za družino, prinašala domov skromno plačo in tako so se prebijali skozi življenje.
'Spomni se, kako so ‘ si delavke prinašale za malico kos kruha in kako jabolko, ki so jo največkrat použile kar pri strojih.
»Danes imamo urejeno družbeno prehrano, pa se
dogaja, da jed ostaja na krožnikih pa tudi odvržen kruh se najde. Pa se ob tem spomnim na čas po vojni in se sprašujem. ali se mar nismo preobjedli. belega kruha? Rekla bi, da je bilo takrat ob črnem kruhu v nas veliko več optimizma in vere v boljši svet, ki smo ga gradili z ustvarjalnim delom.«
Ko se je poročila in je
Marija Podbrežnik
privekal otrok, so se stvari zapletle zaradi neurejenega varstva zlasti še, ker je bilo. treba delati tttdi v nočni izmeni. Na pomoč ji je priskočila
mu:i m prevzela skrb za otroka. Ce bi to svojo življenjska pot dala na tehtnico, bi naštela veliko več svetlih dogodkov in to je v njej ohranilo optimizem in vitalnost. Rada ona tovarno in ljudi, s katerimi dela, pa tudi njen topel dom je mikaven. Sin se je poročil, ima dve vnukinji, ki sta ji v veliko veselje.
Ko sva omenila upokojitev, se je zresnila in priznala, da bo težko odšla iz tovarne, v kateri je pustila najlepša leta svojega življenja. Hudo ji bo za stroji, ki jim je ves čas stregla .z ljubeznijo, za ljudmi, s katerimi je delila tegobe in vesele trenutke. No doma bo našla dovolj dela in slednjič ji bo tovarna še naprej odprta, kajti v Juteksu negujejo lepo navado. da ohranjajo žive vezi s svojimi upokojenci. Zapisali bi še, da Marija na sestankih brez dlake na jeziku pove, kar jo tare in zato'jo vsi cenijo.
Še bi se pogovarjala, a je Marija vstala in dejala, da mora za stroj, kajti odšla je od dela. Pa je bilo v njenih očeh veliko več. bila je ljubezen do kolektiva', do ustvarjalnega mdela. s katerim tudi tkalka Marija prispeva svoj delež.
Srečno! Lojze Trstenjak
Edmund Božiček s svojimi starinskimi urami
Božičkove starinske are
Siv dan v marcu je naple-teničil koprenaste oblake, za katerimi se je skrivalo sonce. Zunaj na cesti, v starem delu Žalca, je tekel živahen promet. tu v stanovanju Edmun-da Božička pa je bilo tiho in donfhče.
Vse pa se je spremenilo, ko sva stopila v veliko sobo inje Edmund navil mehanizem svojih lepotic. Zatiktakalo in zazvončkljalo je in vsi ti glasovi so se zlili v melodijo. Kot da poslušava ubran orkester.
Najbrž ste že uganili, daje Edmund Božiček navdušen-zbiratelj starinskih ur in sploh starin in te njegove starine so bile tudi namen mojega obiska. Povejmo še. da je Božiček tudi numizmatik in da z njemu značilno vztrajnostjo, z znanjem pa tudi z ljubeznijo stare ure in starine lepo restavrira in oživlja. Kdo bi vedel. koliko desetletij so ti predmeti pozabljeni in odvr-
ženi ležali na zaprašenih podstrešjih, sedaj pa tiktakajo in lepšaj© stanovanje.
Bili so časi, ko je bil Edmund Božiček šolski upravitelj in mu delo v službi ni dopuščalo veliko časa za konjička. Potlej seje upokojil in se ves predal zbiranju in restavriranju starin, zlasti še starinskih ur.
Kar lepo zbirko jih ima, kakšnih štirideset, velikih in majhnih pa tudi takšnih, ki so stare že dvesto let. Ogledal sem si takšno uro ž lesenim kolesjem, ki pa še teče in kaže čas. Vsaka ura ima tudi svojo zgodbo. Božiček je tak človek, da staro uro. ki so mu jo prinesli. ne da prej iz rok. dokler ne steče, zatiktaka. Večkrat je to dolgotrajno delo. ki pa je Edmundu poplačano v trenutku. ko steče. ožiyi.
Poleg ur ima Božiček lepo zbirko starih novcev, več starih slik in kar precej primer-
kov znamenite Schiitcove keramike — ('d stenskih krožnikov do vaz. Pokazal mije lep primerek stare skrinje z letnico 1796. Potlej sva rekla še nekaj o žalski -muzejski zbirki v Savinovem salonu. Največje predmetov in listin iz življenja hmeljarjev. Kar zajetna je. a še zdaleč ne popolna in nedvomno čaka zbiratelje še veliko dela, da bi z zanamcem pustili vernejšo podobo življenja in dela naših prednikov, še zlasti hmelja-rjev.
Žal je v povojnih letih veliko takšnih zanimivih predmetov. ki sodijo v muzejsko zbirko, izginilo v rokah ljudi, ki jim je zgolj za denar (prekupčevanje). ljubezni do starin pa ne čutijo.
Ko sem odhajal, mi je stisnil v roko krajcar, pravi pravcati krajcar z letnico 1849. Ohranil ga bom za spomin.
Lojze Trstenjak
POSLOVILI SMO SE
Pred dnevi smo se poslovili od nekaterih zaslužnih občanov naše občine. Umrli so Branko Korbar iz Žalca, Mirko Gorišek iz Žalca, Miran Roter iz Šentruperta in Vinko Rizmal s Polzele. Branko Korbar je bil dolgoletni uspešni delavec na
področju gospodarstva in med krajani Žalca izredno priljubljen človek. Mirko Gorišek je bil dolgoletni pedagoški delavec, upravitelj bivše obrtne šole v Žalcu in kulrurni delavec. Mirana Ro-terja so Savinjčanipoznali po tem, da je bil pek, poleg tega
pa aktiven družbenopolitični delavec iz Šentruperta, ter človek, ki je precej svojega časa namenil kulturno prosvetni dejavnosti. Vinko Rizmal s Polzele pa je imel prav gotovo veliko zaslug za razvoj pevske dejavnosti v svojem kraju in v občini. Vse bomo ohranili v trajnem spominu.	jv
\
KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA •KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA
OBRAČUN DELA LJUBITELJSKE KULTURE
Srebrne plakete:
Jurij Goršek, organizator, Gotovlje, Rado Kapus, zborovodja. Vransko, Heri Kuzma, glasbenik, Liboje, Hilda Matelič, igralka, Žalec, Emil Pinter, igralec, Žalec, _ Ivan Zagode, igralec, pevec, Žalec, Jože Zagode, igralec, Žalec.
("Bronasta plaketa:
~ Janko KJinc, igralec. Žalec.
PRIZNANJA:
Drago Cehner, zborovodja. Žalec, Valerija Dolar, zborovodja, Prebold, Marija So-.	vine, organizator, Gomilsko
Milan Lesjak, predsednik ZKO, izroča zlato plaketo Maijanu Kozmusu	Jožica Ocvirk
V Šempetru so se 25. marca
1.1.	na letni konferenci Zveze kulturnih organizacij zbrali delegati kulturnih, društev Žalske občine. Udeležba je bila stoodstotna, navzoči pa so bili tudi predstavniki sosednjih ZKO, ZKO Slovenije, skupščine občine Žalec in šolskih kulturnih društev.
_ Na konferenci so podali obračun svojega dela za preteklo leto. V bogati-razpravi je bilo ugotovljeno, da delo v društvih kljub težavam, s katerimi se v zadnjem času vsi srečujemo, ni upadlo (gorivo, slabi prostori). Dane so bile
določene pobude, predvsem za področje izobraževanja in dela na področju kinematografije. Predstavnik ZKO Slovenije je bil ponovno presenečen nad delom in sodelovanjem z mladino in šolskimi kulturnimi društvi, pri čemer je poudaril, da smo lahko za zgled prenekaterim ZKO v Sloveniji.
Problemsko so delegati razpravljali tudi o prostorih, ki so še kako pereči (Galicija, Ponikva, Šempeter, Prebold, Žalec), ter o kvaliteti in množičnosti. Sprejeli so tudi bogat delovni program. Seveda bo
izpolnitev teh nalog terjala od ljubiteljev kulturne dejavnosti še več sodelovanja in volje, saj nam kultura v zadnjem času zopet postaja bližja. Žato ni vseeno: kaj in kako!
Ob zaključku konference je predsednik ZKO Milan Lesjak podelil dolgoletnim kulturnikom odličja ZKO, ki so jih prejeli:
Zlate plakete:
Franjo Audič, igralec, Žalec, Jože Aubreht, igralec, Žalec. Ivan Gostečnik, zborovodja. Petrovče, Marjan Kozmus, zborovodja, Žalec. Ivan Marovt, zborovodja, Letuš, Vinko Rizmal, zborovodja, Polzela, Stanko Novak, organizator, pevec. Polzela.
30 let moškega pevskega zbora
Letos mineva 30 let, odkar je bil na Polzeli ustanovljen moški pevski zbor Svobode. Slavnostni koncert je bil v začetku tega meseca, kot gost pa je nastopil mešani pevski zbor Kovinotehne iz Celja. Kot vedno so tudi tokrat peli pred polno dvorano, saj so Polzelani ljubitelji zborovskega petja.
Zbor je bil ustanovljen leta 1953, prvič pa je nastopil 2. oktobra istega leta za krajevni praznik KS Polzela. Prvi pevovodja in soustanovitelj je bil Milan Gerželj. Pri vajah si je pomagal s svojo violino, ker drugega instrumenta ni bilo, note in tekste pesmi pa je razmnoževal na zastarel način.
Imeli so le mnogo volje, da bi znali čim več in čim lepše zapeti. Po desetih letih je zbor prevzel, sedaj že pokojni, Vinko Rizmal. Pod njegovim vodstvom se je zbor pomladil in številčno okrepil. Pevci so najraje peli živahne pesmi, zato so jim še posebej „ležale” partizanske in borbene.pesmi. Svojo dvajsetletnico je zbor proslavil v obnovljenem domu Svobode leta 1963.
Danes šteje zbor 44 pevcev, vodi pa ga Milan Kasesnik. Še vedno velja ustaljen red od ustanovitve dalje, da imajo največ vaj in nastopov od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Med pevci so delavci in kmetje.
Nekateri med njimi delajo v treh izmenah, kmečko delo pa tudi terja celega človeka, tako da se od pomladi do jeseni le težko zberejo. Kljub temu zbor dobro poje. Kot vsak, pa je tudi ta doživljal svoje vzpone in padce. Nikoli ni prišlo tako daleč, da bi razmišljali, da bi prenehali, saj jih združuje predvsem ljubezen do domače, slovenske pesmi, ljubezen do petja. Seveda si želijo doseči kar najvišjo umetniško raven. To jim vedno ne uspe, kljub temu pa vedo, da jih mnogi poslušajo z veseljem. Dolgi aplavzi ob njihovih nastopih so največji dokaz za to.
TONE TAVČAR
Manifestacija zborovskega petja
Ena najmnožičnejših revij pevskih zborov doslej je potekala v soboto, 16. aprila, in v nedeljo, 17. aprila t. L, v Grižah in v Taboru, pod geslom PESEM — OD LJUDI ZA LJUDI. Sodelovalo je 23 skupin ali okrog 700 pevcev. Njihovo izvajanje sta ocenjevala mgr. Branko Rajšter iz Maribora in prof. Radovan Gobec iz Ljubljane. Organizator revije je vsako leto Zveza kulturnih organizacij Žalec.
Oba koncerta sta bila organizacijsko in izvedbeno na primernem kvalitetnem nivoju.
Posebna zahvala za to gre nedvomno v veliki meri Svobo’di Griže in KD Tabor. Številni obiskovalci na obeh koncertih, pa so potrdili, da vokalna glasba ni priljubljena le med tistimi, ki pojejo, ampak tudi med ljudmi, ki jim je v veselje in užitek prisluhniti lepi pesmi, pa naj si bo to narodna, umetna, naša ali tuja. Saj pesem spremlja človeka vse od njegovega nastanka, se z njim oblikuje in ga vodi v borbi in miru, v veselju in žalosti. In zato je tako zelo naša. Razvedri nas in potolaži, oglasi se, kadar
jo potrebujemo in želimo. Čeprav življenje ni le pesem, nam ravno pesem pomaga, da sé laže prebijemo skozenj.
Ob koncu naj še povemo, da je strokovna komisija izbrala najkvalitetnejše zbore, ki nas bodo zastopali na medobčinskem srečanju.
Hkrati pa je to veliko priznanje članom in dirigentom teh vokalnih skupin, kajti vloženi trud in prizadevanje za „stopnico više” sta rodila sadove. Čestitamo!
Jožica Ocvirk
VELIK USPEH MLADIH GLASBENIKOV
Letošnjega. dvanajstega srečanja učencev in študentov glasbenih šol Slovenije so se v Kranju udeležili tudi mladi glasbeniki glasbene šole Rista Savina iz Žalca. V skupini pihalnih instrumentov so dosegli izredno razveseljive rezultate. za katere jim čestitamo. Andrej Žgank je z rogom v tretji skupini dosegel drugo mesto. Mateja Hribar pà v isti skupini tretje mesto. Aljoša
Gramc je s'trobento v prvi kategoriji dosegel peto mesto. Matjaž Pečnik v drugi drugo mesto. Uroš Sanda pai v tretji kategoriji sedmo mesto. Oto Senegačnik ie s pozavno zasedel tretje. Miran Strnad pa s tubo drugo mesto.
Za ta pomemben uspeh mladih glasbenikov imata veliko zaslug prof. Vili Trampuš in prof. Brina Zupančič-Rogelj.
PRIPRAVE ZA IZGRADNJO KULTURNEGA DOMA
Priprave na izgradnjo osrednjega občinskega kulturnega doma v Žalcu potekajo po programu režijskega odbora. Pripravlja se lokacijska in projektna dokumentacija. ki bo z investicijskim programom dana v obravnavo republiški komisiji, če bo republiška komisija soglašala z izgradnjo kulturnega doma. bomo z izgradnjo pričeli v letu 1984.
Sredstva za to investicijo bodo- zagotovljena izključno
iz samoprispevka občanov. Zaradi pomanjkanja sredstev seje moral režijski odbor odločiti za zmanjšanje prvotne zasnove kulturnega doma. Tako bo namesto dveh dvoran samo ena. knjižnica naj bi se gradila etažno, «manjšali naj bi se tudi prostori za amatersko dejavnost. Z zbranimi sredstvi naj. bi zgradili najnujnejše prostore, ki so potrebni za kulturno dejavnost občine in krajevne skupnosti Žalec.
15 LET MPZ SVOBODA ŽALEC
Za uspešno 15 letno kulturno poslanstvo, je zbor prejel srebrno plaketo ZKO Žalec.
V soboto je moški pevski zbor Svobode Žalec ob 15-letnem uspešnem in neprekinjenem delovanju na področju vokalne glasbe pripravil jubilejni koncert. Prav letos pa mineva tudi 100 let od ustanovitve Pevske zadruge v Žalcu. Tako se je namreč imenovalo društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1883, petje pa je vodil učitelj Franc Pečovnik. Bogato pevsko tradicijo nadaljuje moški zbor, ki je pod vodstvom zborovodja Marjana Kozmusa dosegel zlasti v zadnjih letih kvaliteten razvoj. Naj povemo, da je leta 1968 zbor ustanovilo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Žalec, ki se je kasneje vključilo v Svobodo Žalec. Ko smo prelistali kroniko, smo lahko ugotovili, koliko truda in odrekanj je bilo potrebnih za uspešen razvoj. Toda pevcem ni pošla volja, nasprotno, uspehi so jih spodbujali in danes lahko zbor uvrščamo med najuspešnejše v občini.
Številna priznanja, med drugimi tudi Savinova nagrada, dvakratna uvrstitev na medobčinsko revijo, samostojni koncerti v Varaždinu, Bački Palanki in Bilčovsu so le nekateri uspehi zbora, zapisani v kroniki.'Ljubezen do petja, tovarištvo in rast zbora združujejo pevce iz Žalca in drugih krajev občine pa tudi izven nje, kar je gotovo svojstven primer. Največja nagrada pevcem pa so vedno	bili
zadovoljni poslušalci. Teh pa na prepevanju žalskih pevcev nikoli ni bilo malo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je zbor ob jubileju predstavil številnim poslušalcem z novim programom umetnih, borbenih in narodnih pesmi. Prvič pa se je predstavil občinstvu	kot
korepetitor in dirigent Gorazd Kozmus. Koncert je z recitacijami lepo povezovala Anka Krčmar. Podpredsednica ZKO Žalec Julka Kučer pa je za ta pomembni jubilej . podelila zboru srebrno plaketo.
S knjižnjih potic
Tokrat se bodo novosti v prodajalni na Šlandrovem trgu razveselili predvsem najmlajši, marsikaj zanimivega za svojo knjižno zbirko pa bodo našli tudi nekoliko starejši bralci. Naše založniške hiše vam ta mesec ponujajo naslednje: Karl May: zbirka 1 — 16 knjig: Old Surehand 1—4. Ob Rio de la Plati 1—2. Zaklad v Srebrnem jezeru 1—2. V Kordiljerah 1—2. Vinetou 1—6, 4. knjiga enciklopedije Znanost. D. H. Lawrence: Aronova palica, več avtorjev: Vlaganje. shranjevanje in zmrzovanje.
Če se ne boste odločili za nakup novih del. lahko izbirate med knjigami v matični knjižnici. V mèse-cu marcu ste najraje prebrali: Uri Avnery: Izrael brez sionistov, Johannes Mario Simmel: Flura, še smo živi. Tone Svetina? Med nebom in zemljo, Oriana Falacci: Neki človek. Vitomil Zupan: .Komedija človeškega tkiva. Graham Greene: Človeški faktor. Colleen Mc Culo-ugh: Pesem ptic trnovk, Nikola Nikolič: Z ranjenci prek Sutjeske, Jože Vol-fand: Naši obrazi v Afriki.
Uspeli tudi v Šeščah
Šešče so bile edina krajevna skupnost v občini, ki ni imela organiziranega kulturnega življenja. Vrsto let si je ZKO Žalec prizadevala, da bi odpravila to vrzel. Žal so bila vsa prigovarjanja in pobude zaman. Krajani Šešč kulturne dejavnosti tudi niso pogrešali, saj pri GD Matke, ki so v neposredni bližini, deluje aktivna dramska ' skupina, ki redno pripravlja vse priložnostne proslave in prireditve.
Znano je — kdor ima vsaj nekaj, hoče še .več. Ko je aktivnost dramske sekcije v Matkah v zadnjem času postala nepogrešljiva, se je pokazalo, da bi poleg igranja, morda tudi kaj zapeli. In prav je tako. Še-ščani so začeli razmišljati tudi o drugih dejavnostih (zbor, ansambel, knjižnica ipd.). Za vse imajo tudi primerne prostorske pogoje v zadružnem domu.
Pobudnik za ustanovitev kulturnega društva je bil Zvone Babič, predsednik KK SZDL Šešče. Ustanovni sestanek je bil
20.	marca t. L, kjer so se odločili, da bo njihovo društvo nosilo ime KD SVOBODA ŠEŠČE-MATKE, kajti pred leti je le-ta že bila ustanovljena, a je žal razpadla. Za predsednika je bil izvoljen tokrat Mirko Orter, aktivni kulturni delavec in režiser iz Matk.
Jožica Ocvirk
SEMINAR ZA PEVOVODJE
Kulturna skupnost Slovenije je konec marca pripravila tridnevni republiški seminar za pevovodje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kljub velikemu številu ljubiteljev zborovskega petja v naši občini se je seminarja iz naše občine udeležilo le malo zborovodij. Udeleženci seminarja so spremljali delo akademskega pevskega zbora, ki sodi v sam vrh slovenskih zborov. Udeleženci seminarja so poslušali predavanje o zborovski tehniki ter o izgovorjavi, imeli pa so tudi razgovor z znanim akademikom Cirilom Cvetkom. Poleg zborovodij iz Slovenije so bili navzoči tudi pevovodje s Koroške.
Gregor Pepel
PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK
Dradi mladi prijatelji-Pred vami so prvomajski prazniki, ki se jih prav gotovo veselite. Morda boste med njimi utegnili napisati kakšen prispevek za svoj kotiček, pa tudi sicer bi bili veseli, če bi se pogosteje oglašali. Resje, daje naše glasilo mesečnik in smo prisiljeni izbirati prispevke, ki so vezani na dogodke ob izidu številke, veseli pa bi bili tudi prispevkov, ki niso časovno vezani. Zal ravno zaradi tega prenekateri prispevek zaradi neaktualnosti obleži v predalu, čeprav zaradi kvalitete tega ne zasluži. Predlagamo vam. da nam prispevke pošljete do 15. v mesecu, objavljeni pa bodo v številki, ki izide konec meseca. Ce se odločite za pisanje, nam torej pišite o dogodkih, ki so vezam na ta čas. Z nasvetom, kako in kaj pišite, pa vam bodo prav gotovo priskočili na pomoč mentorji literarnih krožkov vaše šole. Torej le korajžno pero v roke, pa še kakšno uspelo risbo nam pošljite, da bo pionirski kotiček res vaš kotiček!
O tem, kako bodo preživeli prvomanjske praznike, so nam pisali člani literarnega krožka osnovne šole Bratov Juhart v Šempetru:
—	Z veseljem pričakujem 1. maj, saj temu prazniku sledi dan mladosti in sprejeta bom v ZSMS.
—	Prekratki dnevi bodo to.
—	Naspala se bom.
—	Polna načrtov sem. Priprava kresa in kresovanje, kjer bo tudi ON.
—	Morda bomo pa le šli kam.
—	Odšli bomo v Ljubljano.	*
—	Do 11. ure bom spala, zvečer pa na kresovanje.
—	Sodelovala bom pri pripravah kulturnega programa v naši vasi.
—	Lahko bom z dnevnega reda opustila domačo nalogo in učenje.
—	Odšla bom v hribe.
—	Ta praznik je čas obiskov in razvedrila.
—	Privoščila si bom, kar si med tednom zaradi šolskih obveznosti ne morem: kolesarjenje, klepet, poslušanje glasbe ...
Prvi maj
Ljubljenec
I
Travnik se je razcvetel, gozd v zelenje se odel in pozdravil praznik dela.
Vsi oblaki so zbežali, sončnim žarkom prostor dali, da svečan bo praznik dela.
Ptički k soncu so vzleteli in z vso radostjo zapeli:
»Prvi maj je praznik dela!«
RobiNatek,
Gomiisko
Ljubljenec je beseda,
zaradi katerega lahko te nažene soseda.
Lahko je muca, ptič ali hrček, a vsi ti imajo prav majhen srček.
V Afriki imajo za ljubljence bizone, nekateri otroci pa ogromne slone. >
Na njih jezidjo, z njimi se igrajo, saj igrač sploh ne poznajo.
Barbara Jelen, Šempeter
'//>?£ k£ t>Po «-Q1HÀ. '-/#7. A
///j///f/
IUi if s///jJ K
,//////	fj
w/m
PROIZVODNO DELO V SIP ŠEMPETER
Naša šola seje povezala tudi s SIP-om v Šempetru. Sedmošolci smo namreč tudi v tej tovarni imeli proizvodno delo. Ko smo prvič prišli v šempetrsko tovarno kmetijskih strojev, smo najprej dobili navodila za merjenje z mikromerilom in s pomičnim merilom, na koncu pa smo preverili znanje s testom, ki smo ga vsi zadovoljivo opravili. Čez štirinajst dni pa smo se zbrali v kpvinarski delavnici za vajence. Tam smo urezovali notranje in zunanje navoje. Nato smo prešli na brušenje kladiva. Pri tem delu seje tu pa tam prikazal na roki tudi kakšen žulj. Naslednji teden smo se zopet zbrali v tovarni, tokrat smo brusili svoro in vanjo urezali notranji navoj, dokončali pa smo tudi kladivo. Nazadnje sd nam izdelke ocenili, saj mo jih kljub težavam vsi dokončali. ¥ SIP-u smo si pridobili nekaj osnovnega znanjaizobdelovanja kovin. Nekaterim učencem pa bo to znanje pomagalo pri izbiri poklica, saj so se nekateri odločili za kovinarsko stroko. Najbrž so jim do te odločitve pomagali tudi prijazni SIP-ovi delavci.
Leopoldina Hribernik.
Polzela
Kar se Janezek nauči, io Janez zna
Že pred leti smo dodobra razčistili, kaj pomeni predšolska vzgoja za naše najmlajše in kakšen vpliv ima načrtno in pravilno zastavljeno delo na kasnejše izobraževanje. Načelno so stvari jasne, zapleta pa se v vsakdanjem življenju, kjer nam neprestano primankuje 'vrtcev in denarja, da bi lepo zastavljene in zapisane želje tudi uresničili.
Po novem zakonu so vzgoj novars tveni zavodi opredeljeni kot centri za predšolsko vzgojo in tisto mesto, kjer je treba pripraviti malčke na vstop v šok». Vemo, da vrtcev ni dovolj niti za varstvo, kaj šele za druge namene. No, z malce iznajdljivosti in dobre vidje pa se da marsikaj storiti. Vrtec na obisku — tako lahko
označimo akcijo, ki že sedmo leto zapovrstjo poteka v naši občini. Povsod tam, kjer nimajo vzgojnovarstvenih zavodov, so tudi letos pripravili osemdesetume programe za malčke od štirih do petih- let, tisti, malce starejši, pa obiskujejo pripravo na šolo, ki traja 120 ur. Doslej je v celoletne priprave na šolo vključenih že 82 odstotkov otrok, žal pa še vedno premalo kmečkih. Pred nekaj leti sta v Sloveniji bila vključena v celoletne priprave le dva odstotka kmečkih otrok in tudi danes ta odstotek še ni bistveno drugačen. V vzgojnovarstvenih zavodih pravijo, da je 120 ur resnično premalo za vse tisto, kar bi otrok moral vedeti na začetku šole. Pa ni pomembno, ali zna otrok brati
in pisati, kot marsikdo misli, temveč so pomembnejše umske in govorne sposobnosti, ki jih otrok razvija in pridobi- Zaradi različnih priprav na Sedo so tudi kasneje razlike med šolarji zelo velike.
V vzgojnovarstvenih zavodih razmišljajo, da bi v prihodnje po vseh krajevnih skupnostih izvajali enoletne priprave na vstop v šolo. Kadrov imajo dovolj, pri iskanju prostorov pa jim bodo, tako vsaj upajo, priskočile na pomoč krajevne skupnosti in podružnične šokr. Skrajšane programe pa bi v prihodnje morali pripraviti tudi za triletne otroke, za katere je še vedno zelo malo narejenega. „Tako kot drevo posadiš, tako tudi raste,” pravijo vzgojitelji. Irena Jelen
ANDRAŽ
PONIKVA
BRASLOVČ
“VEL PIREŠ1CA
PODLOG
GOTOVI
ŠENTRUPERT
G0MLSK0
ATKOVA
VAS
TABOR
SMIGLOVA
ZIDANICA
IROJÄJNC
MATKE
LIBOJE
Z ASU KOVICA
TRBOVLJE
POT ZVEZNE IN LOKALNIH ŠTAFET V OBČINI ŽALEC 4*t.5. 4983
LEGENDA =
...... pot zvezne štafete
pr-prihodi od - odhod
MOZIRJE	, ArjX0
Oddaja ob 'IT
VELENJE \ VINSKA GORA
VELENJE
CELJF
KASAZE
RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH
KVIZ - TITO REVOLUCIJA
Tekmovanje TITO—REVOLUCIJA—MIR je oblika množičnega idejnopolitičnega izobraževanja mladih. zato nikakor ne bi smelo postati le rutinska akcija, kakor se to dogaja sedaj: ampak bi se morali truditi, da bi prerasla v resnično množično šolo marksizma. Marksistični krožki bi lahko postali oblika. kjer bi mladi z mentorjem prebrali gradivo za
tekmovanje, kjer bi skupaj razreševali nejasnosti, ki bi se pojavljale ob prebiranju gradiva.
Občinsko tekmovanje je bilo organizirano 5. aprila 1983 v dveh kategorijah.
V prvi kategoriji je zasedel:	1. mesto ROBERT
TRNOVŠEK. osnovna šola Šempeter, 2. mesto UROŠ KOŽELJ, osnovna šola Šempeter, 3. mesto MARJANA BEŠV1R, osnovna
- MIR
šola Prebold.
V	drugi kategoriji je zasedel:	1. mesto MATJAŽ
HRIBERNIK, OO ZSMS Ločica, 2. mesto ERVIN ANZELC, OO ZSMS Braslovče, 3. mesto MOJCA NAHTIGAL, OO ZSMS Vrbje.
V	Gornjem gradu bodo tekmovalci zastopali O K ZSMS Žalec 25, aprila 1983 na regijskem tekmovanju.
I. Terglav
S SEJE CENTRA ZA OBVEŠČANJE
Organiziranost Centra za informiranje, raziskovanje in založništvo, vsebinska zasnova Mladine in priprave na letošnje mladinske delovne akcije — to je bilo nekaj vprašanj, ki so jih Ujub slabi udeležbi obravnavah mladi na tokratni seji Centra za obveščanje in propagando.
Center je že doslej deloval pri občinski konferenci ZSMS, po navodilih republiške konference pa naj bi prišlo dò nekaterih sprememb v njegovi organiziranosti. V žalski občini
je na voljo premalo sredstev, da bi se mladi lahko ukvarjali z raziskovalno in založniško dejavnostjo, zato še naprej ostajajo pri stari obliki delovanja in organiziranja. Poživiti pa bo treba delo skupin za informiranje, mladinski tisk in politično propagando.
Ko so mladi obravnavali vsebinsko zasnovo tednika Mladina, so bili mnenja, da je v reviji zajeto skoraj vse tisto, kar zanima današnjega mladega človeka, ne strinjajo pa se s kvaliteto določenih prispe-
vkov. Zato naj bi po osnovnih organizacijah redno spremljali in obravnavali Mladino ter ostalo mladinsko publikacijo.
Že nekaj časa zbirajo na OK ZSMS prijave za letošnje mladinske delovne akcije. Od 5. junija do 2. julija bodo brigadirji vihteli krampe in lopate v Posočju, v drugi izmeni (od 2. julija do 1. avgusta) pa jih bo pot vodila v Kruševac. Doslej se je za Posočje prijavilo že 25 mladincev, nekoliko manj zanimanja pa je za delovne akcije v naši pobrateni občini, -ij-
KOVINARSKI POKLIC TUDI ZA DEKLETA
V	teh dneh večina slovenskih šolarjev razmišlja, kam po končam osnovni šoli. Morda se bo kdo med njimi odločil za kovinarski poklic in nadaljeval sedanje na našem centru za usmerjeno izobraževanje.
V	letošnjem šolskem letu izobražujemo v Žalcu sedem oddelkov kovinarske usmeritve in sicer pet s srednjim in dva s skrajšanim programom izobraževanja. Poleg rednega izobraževanja imamo vpisane tudi tri oddelke izobraževanja ob delu.
Za naslednje šolsko leto smo na osnovi potreb in števila razpisanih kadrovskih štipendij razpisali dva oddelka srednjega in en oddelek skrajšanega vzgojnoizobraževalnega programa. Do 25. marca, ko je
potekel prvi rok za vpis na srednjo šolo, se je prijavilo 33 učencev v skrajšani in 44 učencev v srednji program izobraževanja. Število vpisanih učencev v srednji program pa glede na število razpisanih štipendij in potreb združenega dela ni zadovoljivo. Ker je na območju žalske občine kovinsko predelovalna industrija močno razvita, je tovrstno izobraževanje ne le upravičeno, ampak tudi potrebno. Nujno bo preusmerjanje učencev iz drugih usmeritev, kjer je vpis v primerjavi s kovinsko predelovalno usmeritvijo prevelik. Spremeniti pa bo treba tudi miselnost, da je to le moški poklic in da za dekleta ni primeren. Izkušnje so namreč pokazale, da so dekleta v
nekaterih smereh kovinarske usmeritve enako ali pa celo uspešnejša kot fantje.
Skladno z letnim delovnim načrtom šole in z zakonom o usmerjenem izobraževanju smo v letošnjem letu dolžni izpolniti pogoje za verifikacijo. Ravno v teh dneh ugotavljamo, kako so izpolnjeni materialni in kadrovski pogoji. Prepričani smo, da nam bo s pomočjo celotne družbene skupnosti v žalski občini uspelo zagotoviti pogoje za verifikacijo. Naša družba zahteva vsestransko izobčenega človeka, ki ni le ozko usmerjen. To pa je mogoče le v sodobnih učilnicah, s sodobnimi av-divizualnimi pripomočki in s kvalitetno kadrovsko zasedbo.
F. Rakuša
NAŠA BESEDA-’83
Prireditev Naša beseda spodbuja mlade k ustvarjalnemu podoživljanju umetniških stvaritev v kulturnih prireditvah in programih, ki lahko združujejo različne veje ustvaijalne dejavnosti mladih v samostojno sporočilno uprizoritveno celoto.
Osmo revijo Naša beseda sta organizirala pod pokroviteljstvom Občinske kulturne skupnosti Žalec Občinska konferenca ZSMS Žalec in Zveza kulturnih organizacij Žalec.
Kulturne skupine mladih in posamezniki so predstavili svoje ustvarjalne dosežke v dneh od 17. do 23. aprila na Gomilskem. v Vrbju, v Šempetru in v Žalcu. Na prireditvi še je predstavilo 19 odraslih skupin ter šest šolskih kulturnih društev, pomenila pa jè splet najrazličnejših ustvarjalnih dosežkov na področju gledališke, recitatorske plesne, lutkovne in likovne dejavnosti.
I. Terglav
LETOS OBČINSKI PRAZNIK V GRIŽAH
Le še dobra dva meseca nas ločita od začetka praznovanja občinskega praznika, ki bo letos v Grižah. Sredstev za izgradnjo komunalnih objektov je iz znanih razlogov vsako leto manj in tako ne bo mogoče uresničiti vseh potreb krajevne skupnosti. Razpoložljiva sredstva bodo namenili za ureditev telefonije v obrobju krajevne skupnosti in sicer v Zagrebenu in Podgozdniku. Predvidevajo, da bodo pričeli skupaj s krajevno skupnostjo Liboje z izgradnjo mrliške veže. V programu pa imajo še ureditev prostorov za civilno zaščito in več
manjših komunalnih del.
Organizacije in društva pa so st zastavita iticui>c uO&ezc.i program prireditev, posvečenih obujanju zgodovine NOB in delavskega gibanja, ter kulturnih in športnih prireditev. Naj omenimo srečanje upokojenih rudarje^ in delavcev rudnikov Liboje m Zabukovica, pohod po poteh NOB ob 40-letnici padca dela Veličkove čete in streljanja talcev, srečanje kurirjev Štajerske, odkritje plošče na Goriškovi hiši v spomin na Jurčkovo linijo in srečanje internirancev. Več o posameznih prireditvah bomo še pisali.
KRAJEVNI PRAZNIK V PETROVČAH
Pretekli teden so občani krajevne skupnosti proslavili krajevni praznik v spomin na 24. april 1942, ko so iz tega kraja odšli v partizane prvi vaščani. Na svečani seji skupščine so ocenili opravljeno delo za preteklo leto in podelili priznanja krajevne skupnosti ter bronaste znake OF.
Predsednik sveta KS Ivan Slamnik nam je dejal, da je bilo delo krajevne skupnosti tudi v preteklem letu uspešno. Med naj večje pridobitve štejejo modernizirano cesto Petrovče— Liboje v dolžini 1,2 kilometra, izgradnjo kanalizacijskega ko-lektorja za potrebe nove mlekarne, pločnike in nove prostore krajevne skupnosti. Kanalizacijo pa so začeli urejati tudi v Levcu. Na svečani seji so
Ivan Slamnik
poudarili tudi pomemben prispevek organizacij združenega dela za razvoj krajevne skupnosti.
V času praznovanja krajevnega praznika so pripravili £ pohod ob pomnikih NOB, športne in kulturne prireditve.
V LIBOJAH BODO PRAZNOVALI
S praznovanjem krajevnega praznika od 24. aprila do 7. maja bodo v Libojah počastili 40-letnico AVNOJ-a, dan OF in praznik dela. V tem času se bodo zvrstile športne in kul-
turne prireditve, organizirali bodo pohoda po mejah kra-javne skupnosti in po pomnikih revolucije, ki se bosta zaključila s kresovanjem in s tovariškim srečanjem na Br-nici.
Delovna akcija za praznik OF na Vranskem
Na Vranskem so se odločili, da bodo praznik OF proslavili delovno. Za ureditev vodovoda do kmetije Jeseničnik. Slape nad Vranskim, bodo organizirali delovno akcijo. K
sodelovanju vabijo vse, ki znajo solidarnost pokazati »konkretno«, zato pričakujejo tudi pomoč sindikalnih organizacij iz celotne občine. Kako je krajevni skupnosti Vransko uspela akcija, bomo poročali v naslednji številki.
NA PRSTE?
cijo v trgovino s širokim programom tehničnega materiala in vse bolj postaja kmetijsko tehnični blagovni center.
prostorov, ki sojih preuredili iz skladišč, lahko najdemo na policah agrokemijska sredstva za zaščito rastlin v kmetijstvu. semensko blago in krmila. S lem so zaokrožili program agrotehničnega asortimana in tako blagovnica ponuja kupcem, od kmetijskih proizvajalcev dri vrtičkaijev^ vse. kar potrebujejo. Kupci pa so najbolj zadovoljni, ker od-slej lahko sami zbirajo potrebno blago, ki je naloženo
VSE OD VIJAKA DO TRAKTORJA
V KMETIJSKO TEHNIČNEM BLAGOVNEM CENTRU
ŽALEC
Noti prodajni prostori so preglednejši
Na nedavni skupščini Ribiške družine Šempeter so ribiči ostro obsodili pojave onesnaževanja okolja v naši dolini. Čeprav je to problem že vrsto let in je bilo izvedenih že kar precej očiščevalnih akcij, se pojavljajo nova in nova odlagališča, kamor brezvestneži odlagajo vse po-prek. O posledicah tega malomarnega obnašanja so ribiči že pisali, pozivali in rotili, toda zaman. Zato šempetrski ribiči zahtevajo dosledno in ostro ukrepanje proti onesnaževalcem. sami pa so kot doslej pripravljeni sodelovati pri očiščevalnih akcijah. Žal so jim pri tem največkrat priskočili na pomoč največkrat le mladi iz osnovnih šol.
svoje očiščevalne akcije pa so pripravili tudi člani lovske družine Žalec. Za širšo akcijo so se obrnili tudi na občinsko skupščino, vendar ni bilo odziva. Zato šempetrski ribiči javno pozivajo vse odgovorne z območja naše občine, da prično resno razmišljati o malomarnem odnosu do naravnega okolja in čistosti voda ter da se prično organizirano izvajati očiščevalne akcije na celotnem območju naše občine, saj je varovanje okolja končno zadeva vseh nas in ne le ribičev in šoloobveznih otrok.
Izziv je torej tu. odziv pa je zadeva nas vseh — naše vesti. Slike, kot je ta ob potoku Ložnice, so žal prepogoste.
Pred dnevi smo bili na Polzeli ponovno priča van-'dalskemu izpadu, ko so uničevalci preizkušali svojo moč na mladih drevesih v spominskem parku pri spomeniku. Tega parka se izredno radi lotevajo, če ne drugače, pa
takb, da se vozijo po zelenicah in razbijajo reflektorje. Tokratno' žrtev s mlada drevesa, le nekaj korakov oddaljena od spomenika petdesetim žrtvam fašizma. Doklej še tako?
Tekst in foto: M . Palir
Širok krog kupcev, kar 250.000jih je bilo v preteklem letu. je zelena Blagovnica, kot jo sami najraje imenujejo, ponovno razveselila z novimi prodajnimi prostori, z razširitvijo prodajnega programa in z novo vsebinsko zasnovo. Tako je zaključena tretja faza preurejanja blagovnice, ki se je v šestih letih poslovanja razvila iz specializirane trgovine za kmetijsko mehaniza-
S traktorji pa tudi v Blagovnici tie morejo ustreči vsem željam kupcev
In kaj je novega v zeleni Blagovnici?
V novem delu prodajnih
na policah. Povedati je še treba, da je zelena Blagovnica kljub pomanjkanju nekaterega blaga dobro založena in lahko verjamemo mnenju kupcev, ki pravijo, da česar drugje ne dobijo, najdejo edino še v blagovnici.
Za tako hiter razvoj Blagovnice. predvsem pa za pridobitev tako širokega .kroga kupcev ima veliko zaslug 50-članski kolektiv, kije v preteklem letu ustvaril 510 milijonov celotnega prihodka, kar pomeni 700 tisoč dinaijev ustv arjenega dohodka na zaposlenega. To so rezultati, ki delavce Blagovnice uvrščajo med najuspešnejše v tej dejavnosti v občini. Vsa dosedanja odrekanja se jim že obrestujejo. najbolj pašo zadovoljni.
Prijava čebeljih družin
Vsi lastniki čebeljih družin. ki še niso včlanjeni v katero od čebelarskih družin. so dolžni prijaviti število in mesto stojišča čebeljih družin najbližji čebelarski družini. To lahko storijo v Grižah pri Štefanu Goršku, v Gotovljah pri Jožetu Jure-tiču. v Braslovčah pri Miranu Korošcu, v Taboru pri Milanu Verdelju, v Šempetru pri Ediju Švetu, v Preboldu pri Antonu Potočniku. na Ponikvi pri Jožetu Jezerniku, v Vinski gori pri Alojzu Breclu, na Vranskem pri Francu Kožiju ter na Polzeli pri Mirku Štropniku.
Prijava je potrebna za zagotovitev učinkovitega zdra-
vljenja in preprečevanja bolezni vseh čebeljih družin na našem območju. Hkrati pa je vsak lastnik dolžan prijaviti vsak sum o okuženosti: v nasprotnem primeru je lahko kaznovan z denarno kaznijo nad 5.000 dinarjev.
Lastniki čebel so po najnovejših določilih upravičeni do bonov za pogonska goriva jn sicer glede na število prijavljenih čebeljih družin. Potrdila zanje bo za člane izdajala Zveza čebelarskih družin občine Žalec, za kooperante zadruge pa Čebelarska zadruga glede na oddano količino proizvodov.
ZELENA BLAGOVNICA HMEZAD JE ZOPET BOGATEJŠA
Krajanom Petrovč
Svet krajevne skupnosti Petrovče obvešča krajane, da je sprejel sklep o razdelitvi naselja na pet sosesk in sklep o spremembi številk na stanovanjskih zgradbah v teh soseskah.
Predlog je dan v enomesečno javno razpravo od 1. aprila 1983 dalje. Vsà pojasnila dobijo krajani pri tajniku krajevne skupnosti.
KDAJ BOMO VANDALOM STOPILI
ko m» zadovoljni kupci.
Ko smo se sprehodili po trgovini, smo v objektiv ujeli nekatere zanimivosti, o katerih pa je najbolje, da se sami prépricate.
VSEM OBČANOM, POSLOVNIM SODELAVCEM IN ZVESTIM KUPCEM " ČESTITAMO ZA PRAZNIK OF IN ZA PRAZNIK DELA -1. MAJ
Širok izbor zaščitnih sredstev in semen
Državna reprezentanta v smučarskih skokih
Ko smo na televizijskih zaslonih spremljali tekmovanje za'svetovni pokal v smučarskih skokih v Planici, smo še posebej pozorno spremljali in hkrati držali pesti za skakalca s številko 18-Matjaža Debelaka iz Braslovč. Mladega, še ne 181etstaregajunaka,kisije z uspehom v Planici zagotovil mesto v državni članski re-
skusà in čeprav sem na treningih opravil preko 500 skokov, se bil pa treningih boljši kot na tekmah. Na mladinskem svetovnem prvenstvu na Finskem sem na treningu bil vedno med tremifiajboljšimi, na tekmi pa šele devetnajsti, predvsem zaradi slabih vremenskih razmer in omenjenih slabosti.«
prezentanci, smo obiskali na njegovepi domu. »Imate sre-čo.dastenašli fantadoma,saj: ju letošnjo sezono ni bilo skoraj nič doma.« je-dejal oče Ivan, ki je na svoja fanta, Matjaža in Janeza, zelo ponosen.
Najprej smo povprašali Matjaža, kako je zadovoljen z preteklo sezono. »Zadovoljen sem ž doseženimi rezultati, čeprav bi lahko bilo še bolj e. Še vedno se mije poznala lanska poškodba in operacija meni-
Ko smo mu zasiavili vprašanje, kako preživlja trenutke predno se spusti po zaletišču, je dejal, da gaje strah le takrat, kadar ima občutek, da ni v formi, sicer pa je vsak skok posebno doživetje. Matjaž skače dobrih devet let in je v tem času dosegel veliko uspehov o čemer pričajo tudi priznanja, pokali in medalje na steni v njegovi sobi. Povejmo še, da je njegov najdaljši skok 107 m, ki ga je dosegel na državnem prven-
stvu lani. Njegov najboljši prijatelj je Franc Vigela, koroški Slovenec iz Zahomca, sicer pa letošnji svetovni prvak.
In kakšni so .njegovi cilji, še zlasti naslednje leto, ko bodo v Sarajevu olimpijske igre?
»Čeprav imamo trenutno odmor, pa redno treniram za izboljšanje kcndicije^Letošnji odmor bo kratek, kajti priprave za naslednje leto bodo zaradi olimpijskih iger zelo zahtevne. Predvsem pa si želim mesto v državni članski reprezentanci, nastop na no-
voletni turneji, na poletih v Oberstdorfu. naj večja želja pa je nastop na olimpijskih igrah.«
Mirno lahko rečemo, daje Matjaž že dosegel enega največjih uspehov sedanje generacije v naši občini. Veliko obeta tudi njegov brat Janez, kije član mladinske A reprezentance. »Veliko zaslug za najine uspehe ima oče, ki se za naju veliko žrtvuje«, sta ob zaključku razgovora dejala Matjaž in Janez. Obema želimo še mnogo športnih uspehov.	jk
POLFINALE PIONIRSKEGA FESTIVALA!
Prizadevni košarkarski delavci TVD Partizan iz Polzele so skupaj z osnovno šolo Vera Šlander Polzela organizirali polfinale pionirskega festivala za pionirje in pionirke. Na njem so sodelovali pionirji in
POHODI PO POTEH
Udeležba planincev naše doline na različnih republiških spominskih pohodih po poteh NOB je že tradicionalna. Tako so se letos kmalu po pohodu na Osankarico začeli pripravljati na pohod na Stol. Tega pohoda se je udeležilo okoli sto planincev iz Prebolda in Polzele.
Planinsko društvo Polzela organizira vsako leto udeležbo pohodnikov na Snežnik. Ta pohod je posvečen spominu na bitke primorskih partizanov, letos pa se ga je udeležilo 45
pionirke iz Maribora ih Ptuja, pionirji Savinje in pionirke Šaleške. Finalist pri pionirjih je postala selekcija Savinje, pri pionirkah pa selekcija Maribora.
D. Terglav
NOB
planincev iz naše doline. Vsi so kljub izredno slabemu vremenu prispeli na vrh. Slabo vreme je bilo tudi vsakoletni spremljevalec udeležencev pohoda na Fbrezen, letos pa jim je bilo vreme naklonjeno, saj je bilo prav spomladansko. Skupaj s tisočimi planinci je več kot sto planincev iz naše doline počastilo spomin na padle boce IX. korpusa. Razveseljivo je tudi, da se teh pohodov vsako leto udeleži veliko število mladih.
-fj
NAŠI STRELCI NA DRŽAVNEM PRVESTVU V BEOGRADU
362 POHODNIKOV NA DOBROVLJAH
Planinski društvi Polzela in Zabukovica že več let zapovrstjo skupaj organizirata pohode po poteh NOB. Izdali sta tudi posebne dnevnike in značke. Tako je letošnji prvi pohod organiziralo Planinsko društvo Polzela, in sicer na Dobrovlje, udeležilo pa se ga je kar 362 pohodnikov različnih planinskih društev
(Celje, Polzela, Tabor, Zabukovica, Žalec ter Ljubljana matica). Udeležili so se ga tudi učenci različnih osnovnih šol. Pohodniki so obiskali več znanih točk, pri spomeniku pod Grnjado pa so se poklonili štirim borcem IV. operativne cone, ki so tu pokopani.
-fj
PRIZADEVNI PLANINCI IZ TABORA
Planinsko društvo Tabor sodi med najbolj aktivna društva v kraju. Vanj je vključenih 180 aktivnih članov, delo pa imajo porazdeljeno v štirih skupinah: mladinsko, markacijsko, izletniško in oskrbovalno za Zajčevo kočo. Nedavno tega so imeli občni zbor, na katerem so ocenili dosedanje delo ter sprejeli program dela. Med številnimi nalogami, ki so jih zadali, bodo vsekakot zani-
mivi Zajčevi dnevi, v okviru katerih	nameravajo organizirati	predavanja	znanih
alpinistov in popotnikov, izlet na Krvavico in Cemšeniško planino, zaključili pa naj bi jih s srečanjem krajanov v Taboru. V stari šoli v Lokah so si zagotovili kljubski prostor, ki ga bodo s prostovoljnim delom obnovili, veliko dela pa so opravili tudi pri Zajčevi koči.
Gregor Pepel
M
nama
Naročajte blago v Prodajnem centru NAME v Levcu preko plavega telefona 21-505. Večje količine kupljenega blaga vam brezplačno dostavimo na dom.
OBVESTILO IZ NAME!
♦
V prodajnem centru NAMA LEVEC sprejemajo
NAROČILA ZA DC BAVO PREMOGA
Podrobnejše informacije dobite na KREDITNEM ODDELKU NAMA LEVEC ali na telefon 26-317.
V petek so na državno prvenstvo v streljanju odpotovali tudi strelci iz naše občine. Štirje so se namreč uvrstili na državno prvenstvo in že to je velik uspeh. Do zaključka
redakcije za rezultate še nismo izvedeli, v naslednji številki pa bomo o tem, kako so se odrezali v Beogradu, pripravili tudi posebno reportažo.
jv
★ ★
HOTEL
GOLDING RUBIN
ZA 27. APRIL, DAN OF, IN ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA -
ISKRENO ČESTITAMO
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE ŽALEC
LJUBLJANSKA BANKA - SPLOŠNA BANKA CELJE
EKSPOZITURA
ŽALEC
ČESTITA
za praznik osvobodilne fronte in 1. maj — praznik dela
vsem občanom in delovnim ljudem ter poslovnim sodelavcem
NOVO V ŽALCU!
FOTO TATJANA RIBIČ,
ul. Rista Savina 1
—	fotografije za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in potne liste dobite takoj;
-	povečujemo otroške in poročne slike ter reprodukcije, izdelujemo pa tudi vse ostale fotografije;
Zaupajte v kvaliteto!
Se priporočamo!
TOZD VVZ „JANKO HERMAN”'
ŽALEC
obvešča
starše, da bodo sprejemali prošnje za vpis otrok v vzgojno-varstvene enote do vključno 15. maja 1983. Obrazce za vpis lahko dobijo v vseh VVE. Starši, ki imajo svoje vloge v VVE že več kot eno leto, morajo le-te obnoviti, ker jih sicer komisije ne bodo obravnavale.
Komisij^za sprejem otrok v VVE se bodo predvidoma sestale do 10. junija 1983 in starše o sprejemu pisno obvestile.
OBČINSKA ZVEZA DPM ŽALEC
Kadrovska komisija razpisuje dela in naloge SEKRETARJA
Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo zakonski predpisi morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	višja ali srednja izobrazba z izkušnjami na področju delovanja DPM in pri delu z mladino;
—	moralno-politična neoporečnost.
Razpis velja 15 dni po objavi, prijave pošljite na naslov: Občinska zveza DPM Žalec.
(M) Hmezad
DO NOTRANJA TRGOVINA TOK MEGA ŽALEC n. sol. o.
$3310 ŽALEC VREĆARJEVA 8 TELEFON (063)710-951 TELEX: 33545 p. p. 27
HMEZAD - NOTRANJA TRGOVINA
TOK MEGA Žalec
Obveščamo
vse zainteresirane samostojne obrtnike, da do 10. maja 1983 zbiramo pisne ponudbe za najem poslovnih prostorov, namenjenih mirni obrtni dejavnosti v Novem Celju.
Nudimo okrog 1250 kv. m poslovnih površin v pritličju in 1250 kv. m v nadstropju.
Zainteresirani obrtniki lahko dobijo potrebne dodatne informacije osebno ali na sedežu TOK MEGA, Vrečarje-va 6 Žalec, oziroma po telefonu na številki 710-951.
industrija, lesnih, kovinskih in konfekcijskih — proizvodov ter storitvene dejavnosti v gradbeništvu n. sol.o. PETROVČE
Komisija za delovna razmerja TOZD KOVINOOPREMA
objavlja
prosta dela in naloge:
KV KLJUČAVNIČAR — 3 izvajalci
Pogoj: poklicna šola kovinske smeri z najmanj dveletno prakso
Nagrajevanje in OD po pravilniku o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za OD, nadomestilih OD in drugih osebnih prejemkih delavcev TOZD.
Nudimo samsko stanovanje.
Rok za prijavo je osem dni na naslov: DO ZARJA Petrovče, 63301 PETROVČE.
O Izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju- prijav.
SIGMA ŽALEC N SOL. C
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
SIGMA ŽALEC TOZD KP VRANSKO
razpisuje na osnovi sklepa DS TOZD Vransko
JAVNO LICITACIJO
—	za peči za centralno ogrevanje (peči brez garancije)
—	različen repromaterial
—	odpisana osnovna sredstva
Licitacija bo 10. maja 1983.
Vse navedene predmete si je možno ogledati na dan licitacije v TOZD KP VRANSKO od 14.30 do 15.30 ure.
► ^	■%.	%, v -%, ^ •». «
DA NE POZABIMO
Iw# Cankar, Vransko in furiant
Naslov bo marsikoga navedel na to, da bo podvomil o avtorjevi resnosti. Nimam stranu, narobe, pričakujem vsaj zahvalo za predlog.
V Savinjskem občanu je (meni sicer neznan avtor) Štefan Kočar v rubriki Da ne pozabimo (januarska in februarska številka 1983) obširno in izčrpno ter z nekaj izjemami strokovno neoporečno napisal prispevek o prijateljstvu med Lavoslavom Schwentnerjem, članom nekoč ugledne družine z Vranskega, in Ivanom Cankarjem. Čeprav je bil odnos med njima že večkrat populariziran, vendar se sproti pozablja oziroma poznavalci „gledajo” na L. Schwentnerja bolj kot na Ljubljančana kot nà Vran-ščana (v tem grmu tiči moj zajec!).
Znanstveno je utemeljeno, da bi brez L. Schwentnerja v slovenski književnosti tudi skorajda neponovljivo genialnega pisatelja Ivana Cankarja ne bilo. Odnos med njima je fenomen in brez primere. Ivan Cankar je bil večkrat gost Schwentnerjevih na Vranskem. To je dejstvo. Število teh gostovanj in z njimi povezanih zanimivosti še prav gotovo niso povsem izčrpane.
Drugo! Nä srečo je ohranjena fotografija, ko sta se L. Schwentner in Ivan Cankar pobratila — na Dunaju 1902. leta. Objavlja jo tudi Cankarjev album, ki ga je izdalo mariborsko Obzorje 1972. Izvirnik pa hrani NUK v Ljubljani.
Tu smo! Novo mesto ima menda kar dvoje kulturnozgodovinskih sob, in sicer v gostinskih hišah; sobo Josipa Murna in sobo Janeza Trdine, pisca Bajk in povesti o Gorjancih. Enakih primerov je v Sloveniji še več, največ pa kajpak v Ljubljani. Posebnost teh soban, hramov, kleti itd. je v tem, da nevsiljivo plemenitijo gostinstvo oziroma turizem, pa še posebnih stroškov za njihovo čiščenje in varovanje ni.
Zakaj neki ne bi še Vranščani uredili Cankarjeve so (»e
— na primer v skrajni sobi današnjega hotela Slovan? Brez večjih investicij bi se povečala fotografija iz leta 1902, njej bi pridali še ustrezne fotografije družine Schwentnerjevih, dokler so bili še Vranšani, morda še kakšne karikature, ter vse to enostavno obesili na južno steno (tretje) sobe sedanjega hotela Slovan. Razumljivo, da bi bilo nujno čimprej sklicati kulturno prosvetne delavce z Vranskega, kajpak brezpogojno s tovarišico Slavo Schwentner, kolikor ji njena-leta to dovoljujejo (84 let!). Tak — prvi — sestanek naj bi bil takoj v (po moje) predlagani tretji sobi pri Slovanu.
Moj predlog je le moj prvi nasvet, iskrena želja, da bi tudi Vransko imelo nekaj, česar drugje ni. Skratka: turistično zanimivost, ki vsaj škodila ne bi in, četudi bi jo želeli uresničiti še letos — večjih stroškov ne bi bilo,- se pravi, vse bi bilo v duhu stabilizacije.	ja^a
Ljubljana, Na jami 7
4
4
*
4
i
4
i
4
I
4 f
t
5
f
t
4
4
4
*
*
*
• v
4
4
4
4
*
4
4
*
t
4
4
4
4
4
t
4
4
4
4
4
IVAN KRAGL ZLATA# JUVELIR
ŽALEC, ŠLANDROV TRG 39
Obveščam cenjene stranke, da odkupujem lomljeno zlato:
14-karatno po 500 dinarjev/gram 22-karatno po 870 dinarjev/gram
20 let Župe Kruševac
Turistično gostinska organizacija Župa Kruševac, v sklopu katere je tudi hotel Golding Rubin iz Žalca, praznuje letos 20-letnico delovanja. O prehojeni poti, kije bila zelo uspešna, je na svečnosti posvečeni jubileju, govoril predsednik kolegijskega poslovodnega organa Džordže Radmanovič.
15. marca 1963 je bila na pobudo občinskih dejavnikov ustanovljena Turistično gostinska organizacija Župa z združitvijo posameznih gostinskih obratov v Kraševcu. Dva hotela, šest restavracij. 190 zaposlenih in sto ležičš so podatki iz osebne izkaznice te organizacije ob ustanovtvi. O uspešno prehojeni poti in o hitrem razvoju govore podatki. na katere so delavci Župe ponosni. 1600 ležišč. 12000
sedišč, 800 zaposlenih in 133350 nočitev ob koncu lanskega leta uvršča to organizacijo med pomembne nosilce turistično gostinske dejavnosti v Srbiji, kije leta 1980 segla tudi preko republiške meje v pobrateno občino Žalec.
Čeprav zaostrene gospodarske razmere močno vplivajo na ustvarjanje dohodka v turistično gostinski dejavnosti. še posebej zaradi bencinske krize, omejevanja potovanj in znanih težav v turizmu. so v preteklem letu povečali skupni prihodek z indeksom 140. dohodek s 136 in sredstva za akumulacijo Za 201 odstotek.
V imenu uredništva k jubileju in k doseženim razulta-tom kolektivu Turistično gostinske organizacije Župa Krševac iskreno čestitamo.
Nizozemski turisti v Žalcu
Lepote in znamenitosti bližnje in dalnje okolice Savinjske doline privabljajo vsako leto več turistov iz domovine in tujine. V preteklem letu je bilo v hotelu Golding Rubin največ gostov iz Istre in Nizozemske, ki so bili izredno zadovoljni tudi z uslugami hotela.
Tako se je uspešno začela t"H; letošnja turistična sezona.
saj je v Žalec že prišla prva skupina nizozemskih turistov. Tedensko se bodo skupine nizozemskih turistov menjavale vse do meseca oktobra. Hotel Golding Rubin je za turiste pripravil tudi zanimiv program ogledov znamenitosti in ostalo, da se bodo gostje dobro počutili.
ZŠAM ŽALEC VABI V NEDELJO, 15. maja, ob 14. uri na
«r
VELIKO TOMBOLO
na avtopoligonu pri Šempetru v Savinjski dolini.
Dobitki: 2 TRAKTORJA ŠTORE 502
2 AVTOMOBILA LADA 1500 S 3 6 AVTOMOBILOV ZASTAVA 750
in več sto drugih dobitkov.
Pridite in poskusite srečo! Morda čaka prav vas.
Tudi proslave časovno uskladiti
Zato, da bi zagotovili racionalno porabo sredstev, vendar ne na račun vsebine in kvalitete, proslav ter prireditev, bo v bodoče' skrbel koordinacijski odbor za proslave in prireditve pri občinski konferenci SZDL Žalec. Odbor bo med ostalim skrbel tudi za časovno usklajenost občinskih prireditev. Za letošnje leto je odbor pripravil naslednji program, ki ga je potrdilo tudi predsedstvo občinske konference SZDL.
APRIL: 22. in 23.
od 23. do 28. 26. april
MAJ:	1. maj
22. maja JUNIJ: 3. junij
25. junij '
* JULIJ: od 3. do 10.
4. julij
30. 7. in 1. 8.
AVGUST: 7. ali 14. SEPTEMBER: 4. 9.
od 9. do 17.
OKTOBER: NOVEMBER: 25. 10,
DECEMBER: 22. 12.
od 1. do 31
OBČINSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV - Šempeter
-	REPUBLIŠKO SREČANJE PIONIRJEV ŠAHISTOV - Žalec OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA DNEVA OF s podelitvijo priznanj - Žalec
MNOŽIČNO SREČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, POSVEČENO 27. APRILU IN 1. MAJU TER 45-LETNICI 1. SEJE KPS -Šmiglova zidanica
-	SLAVNOSTNA AKADEMIJA ZA DAN MLADOSTI - Prebold SPREJEM UDELEŽENCEV VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI Celje, Žalec
ŽALSKA NOČ - Žalec PRIREDITVE, POSVEČENE OBČINSKEMU PRAZNIKU - Griže in ostale KS
OSREDNJA PROSLAVA, POSVEČENA OBČINSKEMU PRAZNIKU
-	Griže
-	SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE - Vransko
-	DAN HMELJARJEV - Braslovče - TABOR LJUDSKE FRONTE -
Mrzlica
-	TABORSKI KULTURNI DNEVI -
SREČANJE PIONIRJEV GRAFIKOV SLOVENIJE IN GRAFIČNI BIENALE — Žalec
PROSLAVA BITKE NA ČRETI -Čreta
-	OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA 40-LETNICE REPUBLIKE - Ža-Isc
-	PROSLAVA DNEVA OBOROŽENIH SIL - Žalec
-	NOVOLETNO PRAZNOVANJE OTROK - vse KS
Poleg navedenih svečanosti bosta še dve prireditvi: dan invalidov in razstava ročnih del invalidov, ki pa časovno še nista opredeljeni.
FOTOKRONIKA
Čeprav smo že na pragu maja, nekateri kmetijci v Savinjski dilini še vedno niso pospravili z njiv koruznice. Fotografijo smo posneli te dni v okolici Prebolda. Lastnike bi opozorili na občinski odlok, ki določa, do kdaj je treba požeti koruznico, pa še na to, daje takšna malomarnost tudi kazniva.
Hmeljarjem v Savinjski dolini v teh dneh ne zmanjka dela. Ponekod še obrezujejo hmelj, drugi pa so že napeli vrvico, ki bo rabila za oporo hmeljskim poganjkom. Na sliki: nočno obrezovanje hmelja v Dolenji vasi pri Preboldu.
Krajani zaselka Grče pri Kalah so zgrabili za lopate in skupaj z »vikendaši« skopali traso za vodovod. Tako se jim bo uresničila dolgoletna želja, najbolj pa se vode vesele kmetje, saj jim je za napajanje živine vode večkrat primanjkovalo.
S ponudbo na žalski tržnici gospodinje niso zadovoljne. Izbire sadja in zelenjave skoraj ni -nobene, pa tudi cene doslej niso bile konkurenčne. Gospodinje je končno razveselila pred dnevi postavljena stojnica z južnim sadjem in zelenjavo. Poleg bogate izbire so tudi cene konkurenčnejše. Upamo, da to ne bo le začetna trgovska poteza! Nasploh bi na tržnici ponudba lahko bila pestrejša, velja pa tudi razmisliti o odpiralnem času. Namreč po 15. uri ni mogoče v Hmezadovi prodajalni dobiti sicer zelo iskanih rib.
Industrija
gradbenega
materiala
Gradnja 30-let
BETONSKA OPEKA: V-12
39 X 29 X 19 cm 39 X 19 X 19 cm 39 X 8 X 19 cm
39 X 29 X 19 cm