Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Vključitev v GATT postavlja nove pogoje v gospodarjenju Jugoslavija je dokončno 26. avgusta postala polnopravna članica GATT-a (GATT pomeni splošni sporazum o carini in trgovini). Naše gospodarstvo, katerega sestavni del je tudi naše podjetje, se je v zadnjem času — predvsem pa v zadnjem letu — intenzivno pripravljalo za nove pogoje nastopanja na tržiščih držav, ki so članice GATT. Zvezni predpisi s področja pogojev gospodarjenja naših podjetij zagotavljajo vedno večjo liberalizacijo predvsem z zunanjetrgovinsko menjavo. Gospodarstvo naše države se je razvilo do te mere, da v precej- vodnje na tržišča te mednarodne ekonomske organizacije. Znižanje carin in liberalizacija drugih uvoznih omejitev s strani članic GATT napram našemu izvozu predstavlja boljšo osnovo za vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Z druge strani pa znižanje carinske stopnje v naši državi od povprečno 23 na 11 % omogoča članicam GATT boljše pogoje plasmana svojega blaga na našem tržišču. Večji priliv tujega blaga bo povečal konkurenco domači proizvodnji. Večja konkurenca ob bolj sproščenem delovanju ekonomskih za- Tovariš Tito v Sloveniji in v Celju V teh dneh se predsednik republike tovariš Tito mudi v Sloveniji. Z Gorenjske, kjer si je med drugim ogledal tudi najdaljši most v Jugoslaviji — novi most Peračico, se je danes ob 8.20 napotil s spremstvom proti Štajerski. Z veliko hitrostjo je vozila kolona avtomobilov, po Savinjski dolini, nekoliko počasneje pa skozi Celje, kjer so tovariša Tita in njegovo spremstvo pozdravili občani mesta Celja, nato pa je kolona nadaljevala pot proti Mariboru. šnjih slučajih ni več vprašanje kvantitete pač pa kvalitete irt cene proizvodnje. Slednje je predstavljalo realni problem v pogojih razvijajočega gospodarstva, ki je sčasoma stopnjevalo potrebe uvoza in s tem tudi izvoza svojih proizvodov in uslug. Na eni strani uvoz, na drugi ozek domač tržiščni prostor sta narekovala vedno večjo potrebo vključitve našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Tudi pogoji nadaljnjega razvoja gospodarstva Jugoslavije niso dopuščali, da naše gospodarstvo ostane izven mednarodnih ekonomskih organizacij. Rezultati gospodarske reforme so omogočili znižanje povprečne carinske stopnje od 23 na 11 %, kar je ustvarilo pogoje za polnopravno članstvo naše države v tej mednarodni ekonomski organizaciji. In kaj lahko pričakujemo od članstva GATT? Vsekakor si ne moremo obetati samo koristi. Nam pa članstvo v GATT omogoča boljše7 možnosti za prodiranje naše proiz- konitosti na domačem tržišču mora imeti za posledico naravno gospodarsko selekcijo. Na ta'način naj bi bil vsaj v pretežni meri likvidiran gospodarski balast, t. j. tiste gospodarske enote, ki niso sposobne za naravni konkurenčni boj. Na drugi strani pa bi se razvile tiste gospodarske enote, ki bi bile sposobne proizvajati po svetovnih stroških proizvodnje in ki imajo gotove komparativne prednosti za realno vključevanje v mednarodno delitev. Vedno bolj se bo postavljalo vprašanje po kakšni ceni je sposoben nekdo proizvajati zadovoljivo kvaliteto, šele v teh pogojih pridejo do polnega izraza tehnični normativi. Vse to pa naj omogoči konvertibilnost našega novega dinarja in večjo stabilizacijo pogojev gospodarjenja. To pomeni, da bo vključitev v GATT imela za nas in naše gospodarstvo, poleg predhodnih težav, predvsem pozitivne posledice. čedo Deletič DELO 10 Na 10. redni seji, ki je bila dne 30. 8. 1966, je upravni odbor razpravljal po dokaj obširnem dnevnem redu tudi o finančnem poslovanju v prvem polletju 1966 in rentabilnosti gospodarjenja. Iz poročila in razprave je razvidno, da sicer nismo slabo gospodarili, vendar bi lahko še bolje, če bi bili varčnejši in bi bolje izkoriščali delovni čas in naše proizvodne zmogljivosti. * Glede osnutka plana za leto 1967 je upravni odbor izdal smernice, po katerih naj se ta osnutek izpopolni. Smernice se nanašajo na boljše izkoriščanje naših proizvodnih zmogljivosti, ki so znatno sproščene s priključitvijo obrata VI — Kru-ševac, pa tudi nekatere druge ukrepe za boljšo storilnost ter povečanje izvoza. Po osnutku plana naj bi izdelali v letu 1967 30 tisoč ton raznih izdelkov. * Upravni odbor je potrdil poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu juliju 1966. * Sprejet je bil nov osnutek pravilnika o pripravnikih, ki bo objavljen v pregled in razpravo kolektivu predno bo predložen v potrditev Centralnemu delavskemu svetu. * Sklenjeno je bilo, da se povišajo štipendije našim štipendistom, glede na zvišanje življenjskih stroškov. * Upravni odbor je odobril tudi nekatera nujna službena potovanja v inozemstvo. Ta potovanja bodo opravili naši strokovni delavci. Potovali bodo na sejem v Köln, sejem na Dunaj in na skupščino avstrijskih emajlircev, ki bo ta mesec na Dunaju. * Sklenjeno je bilo, da se zvišajo plače dežurnim gasilcem, obenem pa naj se analizira dosedanja oblika delovanja gasilskega društva ter predlaga upravnemu odboru morebitne spremembe. Analiza delovanja gasilskega društva naj se zaupa primernemu strokovnjaku za gasilstvo. Ker so bile postavljene zahteve za razširitev prostorov za gasilce, je upravni odbor sklenil, da se glede tega počaka z vsako gradnjo prostorov za gasilstvo do izdelave navedene analize. * ' Upravni odbor je sklenil, naj se nagradijo nekateri delavci, ki so bili zelo požrtvovalni pri popravilu stiskalnice št. 711, ki jo je bilo treba nujno usposobiti za proizvodnjo. * Na tej seji upravnega odbora je bilo podano tudi poročilo o izvršenih volitvah organov upravljanja v obratu VI — Kruševac ter o poslovanju tega obrata. -ej- NADOMESTILA OD PO NOVEM UO podjetja je na svoji izredni seji prvega septembra obravnaval plačevanje boleznin do 3 dni v zvezi z zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki določa v dopolnitvi 126. člena starega zakona, da je delovna organizacija dolžna urediti plačevanje boleznin do 3 dni iz svojih sredstev. V zvezi s tem je sklenil, da je način plačevanja boleznin do 3 dni sledeč: 1. za obolenja — 80%; 2. za poškodbe — 100 %; 3. za poškodbe po lastni krivdi — 80 %; 4. za nego družinskega člana do 10 let starosti — 80%; 5. za nego družinskega člana nad 10 let starosti — 70%; 6. za nesreče izven dela — 60 %. 7^- UO je obenem na svoji izredni seji sklenil, da znaša dodatek za hranarino do 30 dni in nad 30 dni pri vsakem delavcu 30 % na njegovo obračunsko osnovo, zato ker smo imeli v preteklem letu nižje osebne dohodke kot pa v tekočih mesecih letošnjega leta. Ivo Brenčič: Kovinska industrija SR Slovenije in njene razvojne tendence do leta 1970 Slovenska kovinska industrija predstavlja že od nekdaj eno vodilnih proizvodnih panog industrijske proizvodnje. Čeprav smo v prvem povojnem obdobju dajali prednost drugim industrijskim panogam, ki so življenjske važnosti za naše nacionalno in s tem splošno-državno gospodarstvo, ugotavljamo, da se je naša kovinska industrija po letu 1954. močno ojačala in napredovala. Osrednje mesto kovinske industrije v naši republiki dokazuje najbolje podatek, da je njen delež leta 1965. znašal kar 20,3 % celokupne kovinske industrijske proizvodnje v SFRJj medtem ko je leta 1962. znašal šele 16,9 %, leta 1963. pa 27,6%. Gledano z nivoja naše republike — je kovinska in elektroindustrija v celokupni slovenski industrijski proizvodnji bila udeležena 1956. leta komaj s 24,6 %, v kasnejših letih pa je stalno rastla ter dosegla leta 7965 že 32,6%. Razvojni družbeni plan SR Slovenije predvideva, da bo ta delež do leta 1970 lahno nazadoval in da bosta v tem letu kovinska in elektroindustrija udeležena v celotni industrijski proizvodnji še z 32,6%. V nasprotju s temi tendencami, slovenske kovinske industrije pa je treba v zveznem merilu ugotoviti, da je bil delež vsejugoslovanske kovinske industrije v jugoslovanskem bruto produktu kar precej stabilen v zadnjih 10 letih, saj se je gibal od 16,1 % leta 1952, 18,1 % leta 1960, 17,7 % leta 1964 do 76,2% leta 1965. V zveznem merilu beleži le elektro- industrija hiter vzpon, čigar proizvodnja se je od 1952. do 1964. več kot podvojila, sedaj pa že drugo leto lahno zaostaja. Tudi delež proizvodnje, ki gre v izvoz, nenehno raste iz leta v leto. Medtem ko je slovenska industrija leta 1961 v celoti izvozila šele 9,1 % svoje celokupne proizvodnje, se je delež leta 1963 povečal že na 11,8%, leta 2965 pa celo že na 24,2%. Zal niso na voljo podatki samo kovinske industrije naše republike o njenem izvoznem deležu v odnosu na njeno celokupno proizvodnjo, vendar lahko z določeno sigurnostjo predpostavimo, da tudi ta delež v zadnjih letih sorazmerno hitro raste. V zveznem merilu je delež celotne jugoslovanske kovinskopredelovalne industrije v izvozu še ugodnejši, saj je ustvarila ta panoga kar 18,6 % izvoza vseh industrijskih panog v preteklem letu. Kljub številnim manjšim racionalizacijam in modernizacijam v naši panogi, pa je izrabljenost osnovnih sredstev v slovenski ko. Vinski industriji ena največjih ne samo v zveznem merilu, ampak tudi v republiškem merilu, kar priča, da zaostajamo bistveno Z vlaganji v nova osnovna sredstva. Prav to dejstvo nam daje odgovor, zakaj so marsikatera podjetja te stroke v naši državi ugodneje startala s svojo proizvodnjo v prvih 12 mesecih po gospodarski relormi v juliju 1965. V razvojnem družbenem planu naše republike je stopnja rasti proizvodnje kovinske industrije v razdobju od 1966—1970 nakazana letno s 6,7 %, celotne slovenske industrije pa s 7,6 %, medtem ko predvidevamo letni povprečni porast družbenega proizvoda v naši republiki v tem obdobju z 8,5 do 9,0%. Ta stopnja rasti je razumljivo tudi pri nas počasnejša kot je bila v razdobju od 1958—1964, ko je bila povprečna letna rast proizvodnje kovinske industrije v SR Sloveniji 11,8% (v primerjavi z 10,3 % v vsej slovenski industrijski proizvodnji v tem času). Pričakuje se, da bi se naj kovinska industrija v prihodnjih letih hitreje vključevala v proizvodnjo zahtevnejših izdelkov z višjo stopnjo iinalizacije, hitreje pove-čavala delež v izvozu, dala zato poudarek kvalitetnejšim izdelkom, s katerimi se bo mogoče uspešnejše vključevati v mednarodno delitev dela, predvsem vlagala prosta sredstva v modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje, ki bi naj zasigurala ekonomično poslovanje ter večjo aku-mulativnost. Razvojni družbeni plan SR Slovenije predvideva, da bi leta 1970 delež izvoza znašal najmanj 16 % celokupne industrijske proizvodnje v naši kovinski panogi. Po posameznih blagovnih grupacijah bi naj proizvodnja kovinske posode v razdobju od 1965 do 1970 rastla z letno stopnjo 5,9 %, na področju proizvodnje peči, štedilnikov in pralnih strojev' s 7,0 % in v motorni industriji SRS s 4,5 %. Pri \em bi se naj sorazmerno najhitreje povečala proizvodnja osebnih avtomobilov (od 618 kosov Jeta 1965 na 1200 ko- sov leta 1970), avtobusov (od 1508 na 2000 vozil) in kamionov od 3946 vozil leta 7965 na 4800 vozil leta 1970. Izgleda, da so ta predvidevanja zelo realna, zlasti še v primeri s prvo projekcijo razvojnega plana, ki je bila sestavljena pred gospodarsko relor-mo julija 2965. Z razvojnim družbenim planom SR Slovenije za razdobje 1966 do 1970 začrtanimi nalogami kovinske industrije pa je prav gotovo kvantiticirana, zlasti pa še kvali-iicirana tudi smer razvoja našega podjetja, ki bo -r- bolj kot kdajkoli prej — podvržena tržnim vplivom našega gospodarskega dogajanja v SFRJ v prihodnjih letih z vsemi pričakovanimi ali nepričakovanimi, željenimi ali ne-željenimi vplivi. To pa hkrati pomeni, da bomo morali nenehno in ob vsakem času spremljati pojave, proučevati nastalo situacijo, hitro ukrepati itd. itd. — ali z drugimi besedami: dokazovati z dejstvi zrelost in sposobnost našega kolektiva na vsakem koraku v bodočnosti, ki leži pred nami. Okvirni proizvodni program za prihodnje leto je v teh dneh v razpravi. Potem, ko so ga obdelali, po delovnih enotah in ga je pred dnevi obravnaval plenarni kolegij, je sedaj vrsta na vskla-jevanju naših zmogljivosti s potrebami komerciale. | DRUŽBENI PLAN RAZVOJA JUGOSLAVIJE DO LETA 1970 RAZVOJ GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ENERGETIKA V skupni strukturi energetike se bo povečala udeležba hidroenergije, nafte in plina. Premog se bo vse več koristil na samem mestu z ustrezno predelavo v ple- Električna energija v milijardah Premog v milijonih ton Surova nafta v milijonih ton Naravni plin v milijardah m3 Udeležba uvoza energije se od 17 % v letu 1965 povečuje na okoli 23% do leta 1970. Izgradnja elektroenergetskih objektov bo na osnovi pogodb med banka- menitejše vrste energije. V letu 1970 je predvidena naslednja raven proizvodnje posameznih vrst energije: 1965 1970 kWh 15,5 30,5 30,0 41,5 2,1 3,2 0,4 1,6 mi, federacijo in investitorji po ustreznih predpisih. Deficit električne energije naj bi se vidneje zmanjševal po letu 1968, ko bodo stopili v pogon novi objekti. Proizvodnja premoga se bo do leta 1970 povečala za približno 12,5 milijard po zveznem zakonu, ker sodeluje federacija pri financiranju z 20 odstotki. Industrija nafte pokriva domače potrebe samo 65 odstotno, medtem ko se 35 % uvaža. Predelovalne zmogljivosti so dovolj velike za zadovoljevanje domačih potreb. Večja sredstva bodo angažirana za povečano proizvodnjo sftrove nafte in plina, vendar bo v bodoče uvoz nafte v stalnem porastu. PROMET Promet je pri nas gospodarska dejavnost, ki je precej zaostala za ostalimi panogami,, to pa predvsem zaradi tega, ker ga tretira-mo kot javno dobrino odnosno javno službo, z neekonomskimi kriteriji poslovanja, depresirani-mi cenami itd. Razvoj prometa do leta. 1970 bo v glavnem usmerjen na intenzivno modernizacijo kapacitet, na izpopolnjevanje in modernizacijo osnovne prometne mreže, na znatnejše povezovanje proizvodnih in potrošnih centrov, posebno nerazvitih področij in turističnih centrov in na povečanje sigurnosti transporta. Fizični obseg prometa bo rasel po povprečni letni stopnji 8 do 9 % Če upoštevamo mednarodni prevoz in tranzit se bo neto devizni dohodek v prometu povečal od 117 ¿tnaiUuc 3 RAZVRSTITEV KA Kadrovska služba je imela v mesecu juniju zelo odgovorno nalogo, da skupno z vodji obratov in služb ter direktorji sektorjev pripravi razvrstitev kadrov v delovni organizaciji. Načelno napotilo za izvajanje razvrstitve je d* bo, ki je na ¡seji sprejel sklep, da se na predlog kadrovske službe glede priprave sistema nagrajevanja za pridobivanje zahtevane izobrazbe in usposobljenosti, ki jo zahteva delovno mesto, določila čl. 44. Pravilnika o delitvi osebnega dohodka uporabijo v primeru novih premestitev, kot pravilnik predvideva, in v primeru premestitev, kjer pomeni premestitev.bistveno razliko v potrebni in dejanski kvalifikaciji. Za manjše razlike v kvalifikacijah med bivšim in novim delovnim mestom, ki se bodo pojavile v zvezi z razvrstitvijo obstoječih kadrov po novi organizaciji in analitični oceni, se določila člena 44, ne morejo uporabljati. Toda če analiziramo stanje po opravljeni nalogi je bilo zelo malo primerov, da bi se vsi odgovorni ravnali po tem določilu, predvsem pa, da bi strogo ocenjevali vsakega posameznega delavca iz vidika njegove strokovne usposobljenosti in drugih vrlin, da- bi lahko prejel povsem opravičeno polno obračunsko postavko, ki mu jo daje analitična ocena na osnovi kriterijev za delovno mesto, kjer opravlja delo. Se več: ni bilo dosti primerov, kjer so odgovorni vodje napravili zelo pozitivne premike na delovnih mestih, predvsem da so upoštevali starejše delavce, ki dokazujejo s svojo delovno vnemo in usposobljenostjo večje uspehe kot pa tisti, ki so šele prišli v zadnjih letih v delovno organizacijo. Zaradi takšne kadrovske politike smo dosegli, da upravičeno negodujejo prizadeti delavci in milijonov dolarjev v, 1965. letu na preko 220 milijonov dolarjev v 1970, letu. Razvoj železniškega prometa se bo v glavnem usmerjal na modernizacijo magistralnih prog, po katerih bo jekel največji del transporta, po tudi v modernizacijo iu razširitev transportnih kapacitet, v povečevanje stopnje mehaniziranosti transportnih manipulacij. V.času do leta 1970 bo elektrificirano okoli 1.500 km magistralnih prog, kar pomeni, da se bo udeležba elektrificiranih prog od sedanjih 4 % povečala na 16 %. Iz sredstev federacije bodo financirane železniške proge: Sarajevo — Ploče, Knin — Zadar, Gostivar — Kičevo — Tajmište in Beograd — Bar. Prve tri proge bodo gotove do leta 1970, proga Beograd — Bar pa do konca leta 1972. V pomorskem prometu predvidevamo povečanje trgovske mornarice od sedanjih milijon bruto menim, da bo potrebno to popraviti ali reševati pri nadaljnjih premikih v tistih delovnih enotah, kjer ta problematika obstoja. Vsak bralec pa se bo vprašal, kaj je za odpravo takšnih problemov storila kadrovska služba, zato želim dati tudi odgovor. Prve analize kažejo, da vodstva nekaterih delavnic še do sedaj niso pravilno razmeščala kadrov upoštevajoč plansko število zaposlenih na posameznih stroškovnih mestih. Prišlo je do prekomernega zaposlovanja in posledica tega je.bila, da smo v kadrovski službi komaj uredili številčno stanje, pa v vseh primerih tudi tega nismo uspeli, ker trdijo posamezni vodje delavnic, da se v obratu mora glede na izmenjajoči asertiman imeti proste roke za interne premike, ki so potrebni, da se proizvodnja normalno odvija. Prepričan sem, da potrebe po kadrih in njihovi zasedbi na osnovi sistemizacije in plana kadrov ne morejo biti statične, temveč zahteva proizvodnja določeno dinamiko pri razmeščanju kadrov, toda tega ne smemo pojmovati tako, kot nekateri vodje delavnic, ampak mora biti vsklajeno s sistemom, ki pogojuje skladno zaposlovanje in ustvarjanje dobrin, pa tudi delitve OD na vsakega posameznika. Po pregledu pritožb smo ugotovili, da je dosedaj na izstavljene odločbe o razvrstitvi le 45 pritožb, vendar so nekatere pritožbe napisane tudi v imenu več delavcev na stroškovnem mestu. Največ pritožb je uperjenih v kritiko analitične ocene delovnega mesta, s poudarkom, da se pri analizi delovnega mesta niso vrednotili kriteriji kot bi sp mo- registrskih ton na 1,350.000 bruto registerskih ton v 1970. letu. Starostna struktura se mora približati svetovnemu povprečju z vsemi zamenjavami zastarelih in neekonomičnih ladij. S hitrejšim razvojem kapacitet rečnega prometa je predvideno povečanje od sedanjih 470 tisoč ton nosilnosti na 745.000 ton v letu 1970. V zračnem prometu mora biti usmeritev na povečano rentabilnost in širše vključevanje v mednarodni in turistični promet. Večjo učinkovitost cestnega prometa naj bi zagotovila izgradnja okoli 5 tisoč km cest do leta 1970. VODNO GOSPODARSTVO V preteklem času je bilo» premalo napravljenega za napredek režima voda in njihovega izkoriščanja. Dograjevani so bili obrambni sistemi na srednjem in doljnjem toku Save, Donave, Tise in Drave. Dosedanja izgradnja rali. Rezultat tega je očit — pri vsakem je resna želja po čimviš-ji obračunski osnovi. Toda v manj primerih gre le za pritožbe zoper razvrstitev na delovna mesta. Kadrovska služba bo skupno z vodji obratov, služb in sektorjev pritožbe natančno proučila in pripravila stališče za sejo UO. Le malo pritožiteljev je iz vrst tistih delavcev, ki se pritožujejo zaradi razvrstitve. Imamo dva značilna primera, na eni strani tiste, ki so upravičeni na pritožbo ter se jim je krivica zgodila, je pa tudi nekaj takšnih, ki ob pisanju pritožbe ne upoštevajo lastnih slabosti. Zato bo v bodoče voditi več računa o tem, da bomo spremljali delavca na delovnem mestu in ugotavljali kako opravlja delo, s kakšno prizadevnostjo in vestnostjo itd. Šele takrat bo mogoče napraviti minimalno število napak pri razvrščanju po de- V času od 26. avgusta do 4. septembra je v Ljubljani v zveznem merilu sejem GO. STINSKE OPREME, kjer sodeluje tudi naše podjetje. Gospodarska propaganda je izdelala izložbo in razstavljamo predvsem veliko posodo, butanke, pa tudi ostale predmete namenjene za gostinske potrebe. hijjrosistema Donava — Tisa — Donava je omogočila zaščito od vode okoli 370.000 lia zemlje, a melioracijska dela v SR Makedoniji preko 50.000 ha. Toda poplave in talne vode še nadalje ogrožajo velik del obdelovalnih površin, mest, industrijskih objektov iu prometno omrežje, Osnovni in republiški zakoni o vodah dajejo možnost, da se v naslednjem obdobju načrtno usmerja reševanje nekaterih važnejših problemov. Do konca leta 1968' bodo,, končane vodnogpspo-darske osnove republik in Jugoslavije, na osnovi katerih bo lah-ho predvideti dolgoročno politiko na področju vodnega gospodarstva. Najvažnejši vodotoki, ki jih je treba kompleksno urejevati in povečati vlaganja v bodočnosti so Sava, Donava in drugi. Omogočiti je potrebno izgradnjo pre-čiščevalnih sistemov zaradi vedno večjega zastrupljanja in nečistoče voda. lovnih mestih. Dodam naj še, da bomo pri proučevanju pritožb morali posvečati posebno pozornost tistim pritožiteljem, ki so pritožbo sami napisali s svojo okorno in zgarano roko, kot Mraz Ivan iz.tppiln.ice in manj tistim, ki so v pritožbi navedli vsa zakonska določila, s čimer opravičujejo umestnost pritožbe. Menim, da je sedaj, ko smo uvedli razvrstitev in povišali OD, vrsta na vsakem posamezniku, da prispeva čimveč k uspehu svoje enote in delovne organizacije v celoti, da bi bil jutri njegov in naš kos kruha večji, za čimer stremimo vsi, pa tudi ves svet. Na tem mestu pa naj se kljub nekaterim malim spodrsljajem zahvalim vsem tistim, ki so sodelovali pri razvrstitvi in pisanju odločb za njihov vloženi trud, z željo, da bi bilo delo pri novi razvrstitvi bolj strokovno opravljeno. Lojze Pavlič V oddelku gospodarske propagande so v teku priprave za bližnji mednarodni sejem v Zagrebu, ki bo od 8. do 18. septembra. Ker je sejem mednarodnega karakterja in razstavlja,na njem več kot 60 držav iz vsega sveta in prihaja še vedno več interesentov, sodelujemo tudi mi. Razstavljali odnosno prikazali bomo domačim in zunanjim interesentom kompleten sortiment iz našega proizvodnega programa. Na izložbi bodo vidni tudi naši novi proizvodi: SOBNA OLJNA PEČ »EMO 5« v raznih barvnih izvedbah in RADIATORJI DIN. Naš razstavni prostor je v paviljonu številka VI. Za potrebe domače prodaje ih izvoza je oddelek gospodarske propagande izdal v zadnjem času sodobne prospekte za rudarsko opremo, jedilne skodele, nove dekorje. V izdelavi so še prospekti za sobno oljno peč, kopalne, kadi — Kruševqc in za kpHe za kurjenje na mazut. Za. čimboljši plasman naših proizvodov, smo na, trži-ščp opravili propagandne akcije za NOVUM posodo, kante za smeti, butanke in za etažne kotle. Propagandne akcije ste lahko spremljali na televiziji, v kinematogra-iih, časopisih in revijah. Delakorda Ladislav Vesti iz propagandnega oddelka ALI JE RES? Zadnje čase vse pogosteje slišim: »Ali je res, da posoda novam ne gre na tržišče?« To me je navedlo, da objavim nekatere ugotovitve, do katerih smo prišli pri analiziranju realizacije posode »novum«. Preden preidem k samim dejstvom, naj opozorim na stanje tržišča glede založenosti z emajlirano posodo v zadnjih letih. Že vrsto let nazaj je občutiti veliko večje povpraševanje po emajlirani posodi kot je ponudba. Tako stanje je nastalo zaradi ne-rentabilnosti tovrstne proizvodnje. Cene emajlirani posodi so namreč bile vse do sredine leta 1965, ko so se povečale za 9 %, na nivoju leta '1954. Med tem časom pa so se povečali osebni dohodki za več kot 5 krat, enako so hitro naraščale cene reprodukcijskemu materialu. Zaradi tega so bila zlasti podjetja, ki so proizvajala samo emajlirano posodo, prisiljena preusmerjati svojo proizvodnjo na druge artikle široke potrošnje, kar jim je zagotavljalo Vsaj minimalno rentabilnost proizvodnje. Enako je tudi naše podjetje Zmanjševalo tovrstno proizvodnjo. Kljub temu pa smo bili še vedno glavni proizvajalec, saj >$mo bili še v lanskem letu udeleženi kar s 73% v domači proizvodnji emajlirane posode. Vendar pa nismo videli izhoda samo v zmanjševanju proizvodnje emajlirane posode, ampak smo iskali rešitve tudi v osvajanju oz. proizvodnji novih oblik posode, ki po funkciji in obliki bolj ustreza sodobnejšemu okusu potrošnika, za katere pa smo uspeli doseči rentabilnejšo ceno. Največji uspeh v tem pogledu smo dosegli konec leta 1965, ko smo začeli s serijsko proizvodnjo garnitur kozic in loncev IDEAL in v začetku letošnjega leta, ko smo začeli s serijsko proizvodnjo 18 dimenzij loncev in kozic »NOVUM« z odgovarjajočimi pokrovi, ki naj bi nadomestila lonce in kozice klasične oblike istih dimenzij. .Garniture IDEAL so bile na tržišču kljub relativno visokim cenam napram klasični posodi zelo ugodno sprejete in še danes ne moremo zadovoljiti potrebe tržišča. Tudi posoda novum je bila dobro sprejeta in ie vse kazalo, da ne bo posebnih težav s prodajo, kljub masovni proizvodnji in relativno visokim cenam. Vendar pa se je takom šestmesečne tovrstne proizvodnje prodaja začela zaustavljati. Tako hitra zasičenost tržišča je bila neverjetna spričo dejstva, da gre za srednje-litražno posodo, ki jo primanjkuje in po kateri je največje povpraševanje in ob istočasni dobri prodaji garniture štirih kozic konkurenčnega podjetja »Gorice« Zagreb, ki imajo nekoliko večjo od naše (po kvaliteti je enaka naši posodi NOVUM) in dobri prodaji garnitur kozic in loncev IDEAL. Z analizo šestmesečne prodaje posode NOVUM in ugotavljanju založenosti tržišča s to posodo ter gibanjem maloprodajnih cen posode NOVUM smo ugotovili naslednje: 1. prodaja novum posode v razsutem stanju v nezadovoljivem asortimanu ter pomanjkanju pokrovov za kompletiranje. Največkrat so posamezni trgovci dobili sicer velike količine toda samo po nekaj dimenzij posameznega artikla, velikokrat pa celo samo po eno dimenzijo enega artikla in to dostikrat brez pokrovov. Poleg tega ostale posode skoraj ni bilo. Tako trgovska mreža nikakor ni mogla nuditi potrošniku kozico oz. lonec NOVUM kompletiran s pokrovom, še manj pa v zadovoljivem 'asortimanu, da o ostalem asortimanu najnujnejše posode za gospodnjstvo sploh ne govormo. To pa je. povzročilo odpor potrošnika do'nakupa, zlasti še spričo sorazmerno visoke cene. Zaradi večjih količin posameznih dimenzij, ki so trgovcem ostala na skladišču, (kar se pri emajlirani posodi že dolgo ni zgodilo) so začeli zavračati to-vrstao posodo z izgovorom, da je predraga, Pri tem se niso" preskrbeli niti s popolnim asortimanom posode Novum. 2. Istočasna prodaja klasične cenejše posode istih dimenzij, ki jo zamenjuje NOVUM, bodisi naše, konkurenčne ali tuje proizvodnje. Uvožena emajlirana posoda je po kvaliteti slabša od naše, vendar pa je dražja tudi za 70 % od naše klasične, je pa nekoliko cenejša od posode NOVUM. 3. Nezadovoljiva preskrba tržišča z najnujnejšim asortimanom ostale klasične emajlirane posode. 4. Relativno večje maloprodajne cene posode NOVUM v primerjavi s klasično (večji pribitki na tovarniško ceno). Dostikrat jo prodajajo pod kvaliteto IDEAL. Opaziti je bilo celo IDEAL nalepke na novum loncih. 5. Slaba seznanjenost tako neposrednega potrošnika kakor tudi trgovinske mreže s to posodo. Verjetno se bo ob zgoraj naštetih ugotovitvah marsikdo vprašal, kako je prišlo do takšne prodaje. Pri tem je potrebno opozoriti, da dostikrat ni bilo drugega izhoda. Ker ostale posode ni bilo, je bilo proizvedeno, sicer ne bi dosegli planirane realizacije. Po drugi strani pa je proizvodni ciklus vseh dimenzij posode novum zelo dolg in zahteva prodaja kompletnega asortimana te poso- de določen skladiščni prostor, s katerim trenutno ne razpolagamo. Če hočemo, da v bodoče ne bo prišlo do zastoja v prodaji tovrstne posode, kar bi imelo zelo negativne posledice na dohodek' podjetja, bo nujno posvetiti sami proizvodnji emajlirane posode vso pozornost. Da bi omogočili proizvodnjo zadostnih količin v zadovoljivem asortimanu ostale klasične posode, je nujno zmanjšati kvalitetni izmeček na minimum (zlasti pri proizvodih za potrebe izvoza, ker ti artikli ostanejo za prodajo na domačem tržišču, kjer pa sicer niso iskani). Zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora je treba skrajšati proizvodni ciklus posamezne dimenzije novum lonca oz. kozice. Pristopiti je treba k dinamič-nejši komercialni politiki in bolj intenzivni propagandi. V zadnjem času se pojavlja na tržišču vse več emajlirane posode domače prozvodnje. Vso pozornost zasluži podjetje Boris Kidrič — Struga, ki je v letošnjem letu plasiralo prve količine emajlirane posode. Kljub začetniški proizvodnji, je njihova posoda prvovrstna in so jo uspeli že izvoziti. Enako lahko pričakujemo povečano proizvodnjo tudi ostalih jugoslovanskih podjetji, zlasti še v primeru sprostitve cen. Tako lahko kmalu pričakujemo borbo za tržišče z drugimi jugoslovanskimi podjetji, katerih sposobnosti nikakor ne smemo podcenjevati. Zavedati se moramo, da so kapacitete domačih proizvajalcev za proizvodnjo večje kot so potrebe in bo realizacija naših izdelkov zahtevala vedno več naporov. Zato moramo našo proizvodnjo usposobiti za hitro prilagajanje novo nastalim tržnim situacijam. To pa nam bo uspevalo samo v primeru, da bomo izboljšali tehnološke postopke tako, zmanjšali režijske stroške, gledali vedno več na razvoj, tako, da bomo sposobni zamenjati dotrajane artikle z novimi, ki bodo odgovarjali potrebam tržišča. Ivanka Zajc IZREDNI ŠTUDIJ JE MOŽEN TUDI V CELJU V Celju obstoja že tretje leto Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol, ki organizira predavanja in izpite vsako šolsko leto v svojih prostorih za vrsto višjih in visokih šol iz Maribora in Ljubljane. Predavanja so tri do štirikrat tedensko v popoldanskem času, študij pa traja povprečno 3 do 4 leta. Po končanem šolanju in opravljenih izpitih prejmejo slušatelji diplome najrazličnejših nazivov z višjo šolsko izobrazbo. V prvih dneh meseca septembra bo vpis v naslednje višje šole: — Višja ekonomsko komercialna šola Maribor; — Višja tehniška šola Maribor; — Višja upravna šola Ljubljana; . — Višja šola za organizacijo dela Kranj. Ker vsi, ki bi radi študirali nimajo popolne srednješolske izobrazbe, ali pa sploh ne . bodo tako kot doslej organizifali tudi letos enoletni seminar za sprejemne izpite na višjih šolah. Vse informacije v zvezi z izrednim študijem dobite na Združenju v Celju, Cankarjeva 1/1, soba 4. ¿maj/Utu------------------------------------- I JV. S T I RAZISKAVE V INDUSTRIJI V 14. št. »Emajlirca« smo pod naslovom »Racionalizacija raziskav« povzeli nekaj ugotovitev, ki jih je v časopisu »Rati-onalisiierung« obdelal prof. dr. Leo Brandt. V članku je avtor navedel nekaj najrazličnejših uspehov mednarodnih raziskovalnih organizacij v skupnem evropskem trgu, kot posledica racionalizacije znanstvenega dela. Pri vseh naporih, ki jim je cilj organizacija znanstveno raziskovanih institucij, pa ne gre pozabiti, da delo teh institucij ne sme posegati v razvojno dejavnost industrije. Pri velikih podjetjih te nevarnosti ni, manjše industrijske enote pa smatrajo, da so stroški za razvoj odvisni. Če bodo visoke znanstvene ustanove hotele najti pot v industrijo, potem je nujno potrebno, da ima ta industrija svojo lastno razvojno dejavnost, ki predstavlja člen med proizvodnjo in znanostjo. Težnje po napredku in razvoju ki jih izžarevajo znanstvene institucije ne morejo najti svojega odziva v industriji, če tam ni organizacije in ljudi, ki so poklicani za to, da te težnje usmerjajo in prilagajajo domačim prilikam. In kakšno je stanje pri nas? Menim da bi bilo prav, če bi se tudi pri nas našel nekdo, ki bi z vso odločnostjo in avtoriteto povedal, da so brez industrijskih razvojnih organizacij centralni znanstveni instituti, instituti pri fakultetah itd. samo mrtva črka na papirju. Res je, da so bile z zveznim zakonom podjetjem priznane razne olajšave predvsem finančne narave, če so se ta odločila za ustanovitev industrijskega razvojnega instituta. To pa je bilo skoraj vse, kar je bilo na tem polju pri nas storjenega. Nobenih 'tolmačenj v tisku, nobenih akcij gospodarskih zbornic, nobenih pozivov vodilnih gospodarstvenikov ... Posledica vsega tega je bila, da se je malo gospodarskih organizacij odločilo za ustanovitev razvojnega instituta. Razen tega je bilo ponekod tolmačenje potreb po ustanovitvi lastne razvojne organizacije postavljeno na napačne temelje; kot glavni razlog so bile omenjene finančne olajšave predvidene z zakonom. In kjer so samo te olajšave vzpodbudile pod- jetja k ustanavljanju institutov, je bila tudi organizacija teh na majavih nogah. Izdatki za razvoj (seveda tudi osebni dohodki delavcev v institutih!) so bremenili materialne stroške gospodarske organizacije in zato so bili v takšnih podjetjih na plačilnih spiskih institutov ljudje, ki ne spadajo v razvojno organizacijo. Važno je bilo samo to, da je bil spisek čim daljši in da je tako šlo čim več plač v podjetjih neposredno v breme materialnih stroškov. Z novimi finančnimi predpisi so bile gospodarskim organizacijam črtane nekatere Obveznosti in velika razlika med gospodarskimi organizacijami in instituti glede finančnih dajatev se je s tem nekoliko zmanjšala. In že so pohiteli kratkovidneži in pričeli akcijo češ, če ni več finančnih olajšav v nekdanji meri, potem nam tudi razvojnih institutov ni treba. In ker je porušiti vedno laže, kot nekaj zgraditi je bi posel kaj, kmalu opravljen. To kar je imela Zvezna skupščina v mislih, ko je izglasovala zakon o organizaciji znanstvene dejavnosti, je ostalo ob strani in nekaj razvojnih institutov se je moralo posloviti s tega sveta. Bili bi preveč zahtevni, če bi pričakovali, da bo kdorkoli za takšen razvoj dogodkov dal svojo ute- ---------------------------5 t meljitev ali tolmačenje. Ekspe-rimentiranje na področju, kjer so v naprednem svetu že zdavnaj prišli do ustaljenih spoznanj, predstavlja neprecenljivo škodo ne le za tisto podjetje, ker teh ustaljenbi spoznanj nočejo ali ne morejo razumeti. Škoda se dela celotnemu gospodarstvu in prej ali slej bo treba plačati težak davek za to kratkovidnost. Tiste gospodarske organizacije pa, ki so ubrale drugo pot, bodo prav gotovo plačevanja tega davka oproščene. Oskar Hudales Novo v knjižnici — JUS — M. BI 135 VIJCI SA UPUŠTENOM GLAVOM. -SREDNJE KLASE IZRADE. — Sa na-vojem po celoj dužini stabla. — JUS — M. BI. 142 VIJCI SA UPUŠTENOM SOCIVA-STOM GLAVOM. — FINE KLASE IZRADE. Sa navojem po celoj dužini stabla. — JUS — M. BI. 143 VIJCI SA UPUŠTENOM SOČIVA-STOM GLAVOM. — FINE KLASE IZRADE. — Sa navojem po celoj dužini stabla. — JUS — M. BI 161 VIJCI SA POLUOKRUGLOM GLAVOM I UREZOM. — FINE KLASE IZRADE. — Sa navojem po celoj dužini stabla. — JUS — M. BI 162 VIJCI SA POLUOKRUGLOM GLAVOM I UREZOM. — SREDNJE KLASE IZ-RADE. — JUS — M. BI 163 VIJCI SA POLUOKRUGLOM GLAVOM I UREZOM. — SREDNJE KLASE IZRADE. — Sa navojem po celoj dužini stabla. STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FEUTO UVOD Marko Trebar: — Jože Jošt: Na metalnih površinah preprečimo korozijo in izboljšamo estetsko podobo tako, da jih prevlečemo s steklasto prevleko. Ta postopek imenujemo emajliranje. Po definiciji je emajl s taljenjem pridobljena steklasta masa anorganske, v glavnem oksidne sestave, ki jo natalimo na metalno površino v enem ali več slojih. Pri konvencionalnem emajliranju natalimo emajl na površino metala v dveh slojih. Spodnji sloj t. j. sloji ob površini kovine služi za vezavo med emajlom in kovino. Vsebuje okside niklja in kobalta; tako imenovane vezne Okside, zaradi česar je temno barvan. Ta sloj imenujemo temeljni emajl. Drugi sloj, to je zgornji sloj da površini estetski izgled in odpornost proti določenim kemijskim in fizikalnim vplivom. Je lahko različno barvan s tem, da vanj vtalimo anorganske pigmente ali pa ga belo obarvamo z motnih kot so oksidi titana, cinka, cirkonija itd. Iz tega je razvidno, da je zgornji sloj, imenujemo ga tudi krovni emajl, nosilec antikorozijskih in estetskih lastnosti, spodnji pa služi za O direktnem emajliranju vezavo tega sloja na kovinsko površino. Tako emajliranje zahteva torej dva ločega postopka nataljevanja emajla, zaradi česar se povečajo stroški za delovno silo, poraba energije itd., ter poslabšajo mehanske lastnosti emajlnega sloja kot so odpornost proti udarcu, odpornost proti temperaturnim šokom, odpornost na torzijo in podobno. Najbolj pridejo te pomanjkljivosti do izraza pri montaži elementov za štedilnike, hladilnike, pralne stroje in podobno, ker predebelo nane-šen emajl odletava pod pritiskom zakovice ali vijaka. Ce sledimo razvoju emajlne tehnike, bomo opazili, da so si emajMrci stalno prizadevali zmanjšati debelino emajlnega nanosa. To lahko dosežemo z uporabo krovnih emajlov, ki imajo večjo kritnost ah .pa tako, da izpustimo osnovni emajl in natalimo krovni emajl nep<> sredno na pločevino. Ta zadnji način je zlasti izvedljiv pri čr- nih oziroma zelo temno obarvanih emajlih, tako da vgradimo v krovne emajle vezne okside. Za direktno emajliranje belih oziroma svetlih emajlov pa je postopek mnogo zahtevnejši in ga bomo obravnavali v nadaljnjih izvajanjih. Zaradi omenjenih prednosti, ki jih ima tanjši nanos emajla, so že zgodaj začeli s poizkusi direktnega emajliranja. Prvi tak poizkus jč bil, da so v emajle vnesli bele vezne okside (mo-libdenov in arzenov sulfid). Ker so emajlirali na vavadno hladno valjanih pločevinah, ki so vsebovale ogljik, je ta reduciral iz emajla metal, kar Je povzročilo napake na emajlirani površini. Temu so se skušali izogniti tako, da so emajlirali na čisto (elektrolitsko) železo, kar je dalo sicer dobre rezultate, vendar je bil zaradi visoke cene elektrolitskega železa postopek mnogo predrag. Tako železo tudi ni imelo odgovarjajočih me* hanskih lastnosti, ki so potrebne pri izdelavi predmetov. Kasnejši poizkusi so šli v smeri razogljičenja zgornjega Sloja pločevine v redukcijski atmosferi, vendar tudi ta postopek vA bil ekonomičen. V veliko proizvodnjo je prodrlo direktno emajliranje šele po vojni, ko so Američani začeli uporabljati s ti lanom legi-rana jekla, kjer je bil ogljik namesto na železo vezan na titan v obliki titanovega karbida, ki pri temperaturi žganja emajla (ca. 800—850® C) ne razpade. Tudi v tem primeru je bil postopek še vedno drag, saj je presegala ceno navadno hladno valjane pločevine za približno 20%. Leta 1959 je tvrdka Bethlehem Steel Company razvila postopek za pridobivanje raz-ogljičene pločevine, ki je imeli maksimalno 0,003% ogljika, je pa obdržala vse mehanske lastnosti hladno" valjane pločevine, oziroma jih v nekaterih celo presegala. (Nadaljevanje sledi) 6----------------------- Ilochmuller Bogdan: Norma in Za nas je posebno važno, da vemo kaj predstavlja norma in spoznamo okoliščine, ki so z njo v zvezi. Odkar se plačuje opravljeno delo, obstoja že naloga meriti to delo, obstoja pa tudi stremljenje po olajšanju ter poenostavljanju dela. Ravno tako dolgo obstoja tudi študij (proučevanje) dela. Čim bolj intenzivno in mehanizirano je postalo delo, toliko težje je postalo točno ocenjevanje njegovega učinka. Končni cilj vsakega človeškega dela je zadovoljiti potrebe človeka. Vsako delo pa, ki . ima namen pridobivanja dobrin za zadovoljenje potreb človeka, pade pod zakon stopnje učinka dela, ki pride do veljave v primerjavi, za koliko večja je z delom dosežena korist v razmerju s trudom in stroški, ki so pri pridobivanju tefi dobrin nasta- li. Čim več je torej v delo vloženega truda (stroškov) tem večja bi naj bila korist. Stroški pa so sestavljeni iz večjega števila izvršenih del, ki posamezni le neznatni, končno le določajo velikost koristi. Zmota pa je, če mislimo, da je človeško delo izgubilo na svojem pomenu zaradi povečane mehanizacije v industrijski proizvodnji. Na» •fpnij as fjoq mij ¡outoids "udejstvujejo na ozkem prostoru ter pri podrobni delitvi dela (npr. razdelitev izdelave na operacije), tem enostavneje se razvija posamezni potek dela, toliko bolj odločno stopa v ospredje razum pa tudi telesne zmogljivosti delovnega človeka, ki se s tem pojavi kot socialno dejstvo, s katerim moramo računati in katerega moramo ravno v socialistični družbeni ureditvi v prvi vrsti upoštevati. človek je in ostane končno tisti, ki vrši vse delo. Njegovo delo stoji torej po vsej pravici v sredi vsega truda za izboljšanje procesa proizvodnje, pa če so tehnični vplivi še tako važni. Najvišja stopnja učinka, t. j. na j večja korist pri najmanjšem trudu in stroških pa se da najbolje doseči preko študija dela. človek namreč doseže takrat največji uspeh, če mora delati pod pogoji, ki so njemu prilagojeni in mu prijajo. Ako gledamo študij dela in časa s tega vidika, bo ta posel odločilno sredstvo za napredno oblikovanje dela, katčrega značilnost je racionalizacija. Racionalizirati se pravi delati razumno. Ražum pa -ukazuje — ožirbiha naj bi ukazoval — oblikovati in vršiti : delb čim lazjd^in čim enostavneje. To pa je mogoče le takrat, če človek zavedno kritično presoja svoje delb; kajti le tako' je zmožen spoznati ovire, ki še jih je mogoče IžogMti in ugotoviti možne olajšave pri delu. študij ¿maijUttc « Bal študij ¿dela dela. služi torej kritični preizkušnji ter dobiva tem večji pomen, čim zavedneje' dojame svoje naloge. Ne največ (maksimum) za vsako ceno, temveč najboljše (optimum) v vsakem oziru) je cilj, katerega hočemo doseči. Zato ne moremo dovolj svariti pred nepremišljenim in nestrokovnim postavljanjem noririe. Vsaka Stvar rabi svoj čas preden dozori in če se nočemo zaleteti morajo biti tudi za sistem nagrajevanja po učinku najprej ustvarjeni pogoji in okoliščine, ki omogočajo realno delo. Vsaka neupravičena naglica pa še kruto maščuje in privede do napak, bi se dajo odpraviti le v dolgih mesecih ali letih z velikim trudom in stroški. Ena najbolj nekontroliranih napak, ki se da odpraviti le z velikimi težavami, je izguba zaupanja delavca v vodstvo podjetja zaradi slabo postavljenih norm. S takim delom bi dosegli le obratno od našega namena. Preden se v kolektivu preide na kakršnokoli spremembo ali popravek norm in sistema vrednotenja dela, mora biti celotni delovni potek urejen in voden. Pri določanju norm je treba posvetiti posebno pozornost dodatnemu času, ki je pogosto prevelik zaradi organizacijskih slabosti in nereda v obratu. To mora iti pri delu po normi na račun delavca, če je dodatni čas napačno merjen ali pa celo samo ocenjen. Vsemu temu se lahko izognemo z vestnim študijem dela. Poglejmo si njegove naloge in namen: Študij dela ima tri osnovne naloge: 1. Oblikovanje učinkovitega dela, potem študija poteka dela. 2. Določitev učinka dela, potem študija časa. 3. Ocenitev dela, potem študija vrednosti dela. Študij dela ima nadalje štiri namene: 1. Izoblikovanje vsakega dela v podjetju. 2. Planiranje deila na osnovi normativov časa in doseženega učinka. 3. Ugotovitev lastnih stroškov, ki so odvisni od dela. 4. Nagrajevanje dela po učinku im vrednosti dela. Študij poteka dela je na prvem mestu. Pri tej stopnji je treba odstraniti vse pomanjkljivosti (spremeniti neprimerno orodje, preurediti slab potek dela — vrstni red dela v operaciji, spremeniti konstrukcijo, ki naj omogoči olajšanje dela ter prihranek stroškov), ki se dajo izvršiti že pod danimi pogoji z enostavnimi ukrepi. Druga stopnja predstavlja eventualno po-oolno preoblikovanje načina dela. šele ko je to čiščenje opravljeno, se sme pristopiti k študiju delovnega časa. Poleg tega je posebno važen študij dodatnega časa, ki nastopi iz raznih vzrokov ter v raznih razdobjih. Ta se deli v neizogibni dodatni čas, ki ga je 'treba plačati in je zajet v normi z odstotnim dodatkom ter v tisti, ki ga je mogoče preprečiti. Objektivnemu merjenju pripada posebna važnost, ker je čas edina neizpodbitna im osnovna mera za vsak učinek. Ugotovtiev časa pa ne predstavlja končni cilj, kajti zahteve, ki jih polaga merjeno delo na (telo in razum, potrebujejo še posebne razčlenitve (analizo), ki se izvrši s študijem vrednosti dela. S tem šele je krog zaključen in vsi študiji služijo enemu osrednjemu namenu: določitvi pravilnih norm. To bo imelo vedno večji pomen, kajti pravilna, t. j. človeško in stvarno pravična podlaga za delitev oziroma dohodek po delovnem učinku predstavlja pogoj za urejen potek dela v obratu in s tem za njegov uspeh. Ostali nameni, ki jih imajo te študije, govore sami zase. Ti predstavljajo sestavne dele neposrednega vodenja podjetja ter planiranje dela. Študiji sami izpolnjujejo eden drugega ter omogočajo šele vsi skupaj učinkovito delo v podjetju. Menda je iz tega izvajanja vsakomur razvidno, kako važen je oddelek za študij dela. Važno je, da ima podjetje tak oddelek, še bolj važno pa, da so v takem oddelku sposobni delavci, ki opravljajo svoje delo strokovno na osnovi znanja in dognanih dejstev im, da ga opravljajo s polno odgovornostjo in zavestjo za važnost njihovega dela za vsakega delovca in za ves kolektiv. Gradnja objekta 2e ob rekonstrukciji tovarne smo imeli v načrtu izgradnjo objekta, v katerem naj bi bile sanitarije, garderobe, jedilnice ter ostali prostori družbenega standarda. Do te realizacije pa zaradi pomanjkanja sredstev ni prišlo. Stanje na tem področju pa postaja že kritično, zato je nujno, da to zamisel, ki smo jo odložili, pričnemo sedaj postopno uresničevati. Če pogledamo sedanje stanje vidimo, da so garderobe v prostorih, ki v glavnem tem namenom ne ustrezajo, da ne govorimo o tistih garderobnih omaricah, ki stojijo neposredno v proizvodnih prostorih. Kopalnice in umrvainiče tudi ne zadostujejo več potrebam ter smo bili primorani zaradi tega nezadovoljivega stanja pristopiti k provizornim rešitvam. Člani kolektiva po navadi kar na delovnem hiestu dii na neprimernih prostorih pojedo topli oziroma'mrzli dbfok,-to pa ne usireiH' higienskim zahtevam. Vodstvo podjetja je predložilo samoupravnim organom več adaptacij sanitarnih prostorov v preteklih letih ih moramo reči, da je v času, ko nismo imeli na razpolago dovolj finančnih sredstev CDS takoj odobril ta izdatek. Vsi ti ukrepi pa so bili le gašenje kritične situacije, zato so strokovne službe predlagale, da se preide k uresničitvi izgradnje objekta, kjer bodo prostori za sanitarije, garderobe, jedilnice ter prostori za ostale dejavnosti v podjetju, ki sedaj nimajo zadovoljivih pogojev. Gradnja tega objekta pa ni nujna samo iz navedenih razlogov, temveč jo tudi narekujejo potrebe po sprostitvi prostorov, ki jih sedaj zasedajo kopalnice in garderobe v proizvodnih obratih. Vemo, da je postavitev četrtega lužilnega stroja nujno vezana na premestitev kopalnic, ki so sedaj v obratu II. T udi garderobne omare v proizvodnih obratih jemljejo dragocen prostor, ki ga nujno potrebujemo za povečanje proizvodnje. V letošnjem letu’smo predvideli v investicijskem planu sredstva za iz- delavo gradbenih načrtov za objekt II. V mesecu septembru bomo sklenili pogodbo z najugodnejšim ponudnikom projektivnim birojem za izdelavo načrtov. Načrti bodo izdelani do konca tega leta. Tako bomo lahko v prihodnjem letu, če nam bodo dovoljevala ti-nančna sredstva pričeli z izgrad-no objekta. Objekt II bo lociran na dvorišču med proizvodnimi prostori obrata II in upravnim poslopjem. Sama izgradnja objekta bo po etapah v več letih, da bomo tako finančno obremenitev te izgradnje laže prenesli. Smatramo, da je nujno, da čimprej pričnemo s samo gradnjo in s tem omogočimo boljše pogoje našim sodelavcem v proizvodnji, ki so zaradi pomanjkanja navedenih prostorov najbolj prizadeti, obenem pa vemo po izkušnjah iz drugih podjetij, da urejeni higienski pogoji tudi dvigajo delovno storilnost, predvsem pa ohranjajo zdravje delovnih ljudi:1 ŽURAJ MARJAN Stnaflicec 7 Allbin Brenčič: Na splošno izgleda, da je vseeno, kako je prišlo do izvršitve naloge, isamo da tje naloga izvršena. Ali je dal vodja samo nalog, ali pa so sodelavci opravili nalogo brez .vednosti o okoliščinah? Za sodelavce ipa to vprašanje predstavlja veliko razliko: razlika je med izvršitvijo dolžnosti in zadovoljivim lustvarjanjem. To je eden izmed vzrokov različnega .ocenjevanja vodje ,pni sodelavcih. Čeprav 'bi vzeli za presojanje vodij v raznih podjetjih, hi prišli do presenetljivo enotnih rezultatov. Izgleda, da sodelavci raznih .obratov dn različnih podjetij, cenijo iste dobre ‘lastnosti vodij, grajajo pa -tudi iste napake. Katere so napake, ki jih sodelavci najbolj občutijo? Iz pripomb in pritožb so zbrani vzroki, ki kvarijo dolhre medosebne odnose, katerih pa se naj vodje izogibajo: 1. Odrediti delavcu delo, za katero ni primeren niti usposobljen; 2. sestaviti skupino sodelavcev, katera se ne morejo v medosebnih odnosih in sposobnostih viskladiti; 3. premestitev delavcev na druga delovna mesta, brez obrazložitve vzrokov; 4. dati novincu zapleteno nalogo po enkratni razlagi; 'za mnoge je na prvi pogled enostavna naloga zelo zapletena; 5. pustiti novinca tako dolgo brez nadzorstva in pomoči, da zgubi voljo in zaupanje vase; 6. da pusti pripombe in pritožbe sodelavcev nerazjasnjene in na kratko zavrnjene brez obrazložitve; 7. da nima časa za sodelavca, ki jte po dolgem premišljainju odločil, da .se zaupa vodji; 8. da ostane delavec, ‘ki dobro dela, dolgo časa brez vzpodbudne besede ali priznanja. 9. da razpravljajo o napaki de- GLOBUS Vodstvo Montanske unije, ki ima v zadnjih dveh letih znatne težave zaradi neizko-riščenosti jeklarskih kapaci-tet na svojem področju, pod-vzema korake, s katerimi bi naj pospešili večjo prodajo jekla državam v razvoju s pomočjo kreditov. Cii j teh naporov je, da bi se zavrlo bodoče propadanje cen spričo danes obstoječe hiperpro-dukcije 40 milijonov ton jekla v svetu. Vodstvo Montanske unije namerava prav-tako apelirati na vlado držav v razvoju, da opuste svoje lastne razvojne programe v izgradnji bazne jeklarske industrije. VODJA V OČEH SODELAVCEV zume. Na ta način (ho delo nedvomno pravilno .opravljeno. Še eina stvar je za teim. Nikoli ne moremo vedeti, če ne bomo s vprašanjem izluščili iz sodelavca novio idejo za izvršitev deda. Ne zato, ker 'bi bil delavec bolj pameten — čeprav se tudi to lahko zgodi —, ampak zato, ker včasih stoijimo nemočni pred problemom in je večja možnost, da .problem prej .rešimo s sodelavci, kakor sami. Ce .se večkrat pogovarjate s sodelavci o problemih,, se tudi pri vas vedno veča rezervar novih idej za opravljanje dela. Nikakor ne mislite, da bo vaša avtoriteta trpela, če se boste s sodelavci posvetovali, ljudje ne cenij.o in ne spoštujejo ljudi, ki bo resno jemal. Pri trenutnih odločitvah vodje, se ilahlbo zgodi, da iniso najboljše. Reakcija piri .sodelavcih je zelo negativna. Možno je, da vodja napako nekako opraviči ali popravi, vendar klica nezaupanja pri sodelavcih začne delovat)!. Najbolj je ponesrečen izgovor »Na napakah se učimo«. Naj navedem primer, k» se je nekoč zgodil: »Halo vidva, pridita sem! Primita to mizo in jo odnesita ... ne, počakajta, tukaj mora ostati prehod. Postavita jo raje k stebru. Ah ne, tam je že Janezovo mesto, raje par metrov na desno. Tako ..., počakajta! Tukaj ni zadosti svteiobe. Ja, za vraga, kam ,x, M ■: 4 x *► r 'i j '■jf-roro - • •— 1 •: • 4* P1 ~~Jv - 1 i V . ... lavca na široko, o uspehu pa vztrajno molčati; 10. prisvojiti sii predlog za izboljšavo, ki ga je dal delavec in kot svojega uveljaviti; 11. dajati navodila za delo brez navedbe vzrokov; 12. groziti delavcem posredno ali neposredno. Bodimo odkriti, delamo take napake, zavestno aLi podzavestno. Iz tega tudi sledijo pripombe, da so vodilna prenapeti in da sodelavci niso sodelavci ampak, samo .sredstvo za izvršitev dela. Na prvo mesto pa se postavlja zahteva človečnosti in odkritega sodelovanja. Najbolj cenijo delavci iskrenost in voljo do skupnega reševanja problemov. Nikakor se vodja ne prikupi sodelavcem, če prevali krivdo problema na neko drugo vodilno osebo, pozneje pa se ¡izkaže, da ni imel toliko smelosti, da .odkrito pojasni vzroke problema. Zanimivo je, da pripombe sodelavcev .ne letijo toliko na pomanjkanje strokovnosti vodilnega. S,o pripombe, da sodelavci ¡ne dobivajo .jasnih nalog, pomanjkljiva navodila itd., take hibe pa se daj-o odpomoči, če vodja s Skupino in ta skupno reši problem, čeprav vodja ni bil sam toliko strokovno močan, da hi lahko v naprej predvidel končno rešitev. Kaj boste naredili v tem slučaju? Sigurno pridejo sodelavci k vam s vprašanjem: Kako naj to delo izvršim? Kakšno stališče boste vi zavzeli v takih primerih? Ali odgovorite na vprašanje enostavno: »To delo boste izvršili tako in tako!«— na ta način ste se znebili sitneža za precej časa. To je sigurno najbolj enostaven način — ampak izkušnje so pokazale, da ta rešitev ni najboljša. Obstoja namreč v večini primerov dosti boljša rešitev, to je namreč protivprašanje: »Kaj dn kako bi vi to delo opravili?«. Na ta način aktivirate sodelavca, da samostojno 'razmišlja o svojem delu. Istočasno pa spoznavate svoje sodelavce, kakršno strokovno znanje imajo. Na ta način .jih lahko tudi ocenjujete. Če pa vsako malenkost točno odredite, vzgajate sodelavce v toge izvrševalce dodeljenega dela. Brez1'dvorna boste rekli, da tak način zahteva mnogo časa, več, kakor suha komanda: »Tako se bo delalo«. Izgubljena čas se bogato poplača, preprečili boste marsilkak nesporazum. So sodelavci, ki se sramujejo v.pratšati in naredijo napake, ker dela nfiso razumeli. Na vaše vprašanje: »Kako bi vi to naredili?«, delavec nima izhoda-, in bo povedal kako bo delal ali, da dela ne xa- dajejo veljavo samo svojim mnenjem in idejam. Ljudje se ga kvečjemu bojijo — ali pa se iz njega posmehujejo. Vsekakor pa je imeti v vidu, pri sodelovanju s skupino in s vprašanjem: »Kako bi vi to naredila«, da je to vzgojni moment. Ne sme postati to formalnost, da vprašate za mnenje; dn potem mnenja' sploh ne ‘Upoštevate, kako naj 'se delorizv-rši. Če je zamisel sodelavca slaba, ga je treba o tem prepričati in vsak sodelavec je pošten ih bo uvidel zmoto. V nasprotnem, pa vprašanja ne naj jo postavim, kje . . .? Vesta kaj, postavita jo zopet ha staro mesto ah pojdita nazaj k svojemu delu. Če bi videlii, kako sta se delavca spogledala din nasmihala, bi bidii prepričani, da vodja v očeh sodelavcev ni pridobil na ugledu, Iz tega primera, povzamemo nauk/ da mora vodja predhodrid dobfd 'premisliti spremembo, katero hoče izvesti. Tildi tulkaj bilo napak, prej spregovoriti e sodelavca, - posebno s prizadekla! pri spremembah. (Nadaljevanje) I------------------------------- KO SPET ZAPIRAMO VRATA CRIKVENIŠKEGA DOMA... ..-k ■ i • IttiiffSSfstfirTi -nrm-' —<]***, n- IfiflVltf Slišali«smo... Zopet je mimo ena sezona letovanj. Nekateri so poiskali dneve počitka v gorah ali kje na morju, večina letovalcev pa je nabirala nove moči in elan v počitniškem domu v Crikveni-ci. Kako je bil njihov osnovni cilj, čimboljši počitek, dosežen, pa bomo skušali povedati v naslednjem sestavku... S ciljem, dobiti čimbolj verodostojna mnenja letovalcev samih, smo naredili majhno anketo med delavci v upravi in proizvodnji. Od sedmih anketiranih, jih je bilo pet, razen manjših pripomb glede rekvizitov, popolnoma navdušenih nad atmosfero v domu, hrano, prizadevnostjo upravnika in drugim, dva pa sta bila z letovanjem v precejšnji meri nezadovoljna. Po njunih besedah je bile premalo storjenega za zabavo mladine, obstojali so nesporazumi s kadri (predvsem s kuharicami), preredko pa so tudi menjavali posteljnino. ! Ta vsekakor zelo zanimiva anketa nam pove, da so naši ljudje v splošnem bili zelo zadovoljni z letošnjim letovanjem, enotni pa so si bili vsi v odgovoru na vprašanje, ali je bilo letovanje letos v Crikveni-ci boljše kot prejšnja leta, saj je odgovor na to vprašanje bU v vseh sedmih primerih pritrdilen. Od nekaterih neuradnih in neodgovornih ljudi smo slišali mnenja, ki se ne ujemajo z mnenji anketirancev. Zato smo poizkusili dobiti uradno verzijo pri oddelku za družbeni standard: »Poudarili bi«, so povedali predstavniki te službe, »da je dom na Severnem Jadranu in je letovanje možno samo od 15. junija do 25. avgusta in je za ta čas premalo ležišč (interesantno, da so anketiranci nasprotnega mnenja, saj je ležišč po njihovem mnenju dovolj). Cena penziona bi lahko bila nižja, če bi bile kapacitete večje«. Na vprašanje, kaj penijo o neurejenem vpisu, so odgovorili, da so problemi nastali zaradi ljudi, ki so šli v Crikvenico po preventivi in so že v začetku zasedli vse boljše izmene. Zanimivo, da služba ni preveč zadovoljna z upravnikom, ker ni vzpostavil pravilnih stikov s službo samo. Na vprašanje, kdo je tega kriv, nismo dobili zadovoljivega odgovora, vendar kaže, da obstojajo nasprotja med službo (ali uslužbenci v njej) In upravnikom in da od tod izvirajo vse težave v odnosih. Služba se nadalje pritožuje, češ da kadrovska služba daje v dom stare moči, H tako napor- nega dela ne zmorejo. Vendar se postavlja vprašanje, zakaj tega niso zmožne? Morda zato, ker njihov delovni dan traja od ranega jutra do poznega večera? Na vprašanje, ali je v domu kadrov sploh dovolj, so odgovorili, da jih je verjetno premalo, zavedajo pa se, da so za to krivi predvsem sami. Postavili smo tudi vprašanje ali služba EDEN OD STOTIH PRIMEROV Za malico je bilo malce trše meso. Odgriznila sem košček in ga žvečila. Drobec mesa se mi je zataknil za zob. Ko sem ga odstranila, me je zob močno bolel. Odšla sem v ambulanto prve pomoči in zaprosila za tableto. Tovarišica, ki je tamkaj zaposlena mi je rekla, da tableto lahko dobim po malici, se pravi čez 20 minut. Ne rečem, če bi prišla na prevez — tablete pa so bile v odprti škatlici pred njo na mizi. Ali bi mi prijazna tovarišica rekla, naj pridem v ambulanto po malici tudi takrat, če bi mi odtrgalo roko? Medtem pa bi mirno dalje brala časopis. MIKE ODNOS VREDEN, ■j DA POSTANEMO POZORNI 20. avgusta tega leta sem se odločil in šel k socialni službi po nasvet, dobil pa sem moralno pridigo. V podjetju sem zaposlen 4 leta in 6 mesecev in imam 4-člansko družino. Starejša deklica je že 2 leti pri ženinih starših in ne ve kaj je ljubezen staršev, sam pa nimam stanovanja, ne doma in se že od rane mladosti dobesedno potikam po domovih in pri skrbnikih. Oče je padel v drugi svetovni vojni pod nemškim strelom, kmalu nato pa je umrla še mati. Na mojo prošnjo za nasvete, kako bi prišel do stanovanja, sem dobil odgovor, ki me je zbodel v srce. čeprav sem samo delavec v našem kolektivu, bi bilo vendar prav, da bi se izbirale malo lepše besede. Živim kot podnajemnik pri bratu brez souporabe kuhinje, ki bi jo nujno rabil zaradi S mesečnega otroka. Menim, da ima človek pri 27. letih že pra- meni, da je storila dovolj za ugodno počutje naših ljudi v domu, nanj pa smo dobili odgovor, da so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Vprašali smo jih, kaj mislijo izboljšati v prihodnjem letu. Odgovor je bil presenetljiv: »Ničesar, ker bomo verjetno zopet naleteli na gluha ušesa kot doslej«. In naše mnenje? Odgovore, kakršne smo dobili od anketiranih, smo na tihem tudi pričakovali, toda odgovori službe, presenečajo. Ali je tak pesimizem upravičen? Pa bodimo vsaj mi optimisti in upajmo, da bo letovanje dru- vico sam odločati, koliko in kdaj bo imel otroke in da odgovor češ, najprej si uredi stanovanje in imej šele nato otroke, nikakor ni na mestu. Otroci so moja sreča in zanje ter za družino živim v upanju, na srečne dni, za katere so tudi moji starši darovali življenje. Oštir Emil Tovariš Oštir je prišel v naše podjetje v začetku leta 1962 po odslužitvi kadrovskega roka. Pred odhodom v JLA je bil zaposlen v »Keramični industriji« v Libojah. Kot sam navaja v svojem življenjepisu se je za vstop v naše podjetje odločil zaradi tega, ker mu zaradi stanovanjskih razmer ni bilo mogoče ostati v Libojah. Ob vstopnem razgovoru nam je tudi povedal, da stanuje pri posvojiteljici svojih dveh bratov, ki je najemnica 2-sobnega stanovanja in mu kot samskemu fantu nudi celo oskrbo. Pri vstopu je bil seznanjen z vsebino odločb Pravilnika o dodeljevanju stanovanj, ter se obvezal, da se bo ravnal po določbah pravilnika. Povedati moramo tudi, da je bil po takratnem pravilniku upravičen prosilec tisti, ki je že bil zaposlen v podjetju 3 leta, da pa je skupščina na svojem zasedanju dne 23. 4. 1964 sprejela nov pravilnik, po katerem so upravičeni samo prosilci s 5-letnim delovnim stažem. V letu 1964 se je imenovani tovariš poročil. Danes je oče dveh otrok. Stanuje še vedno pri posvojiteljici svojih dveh bratov, v sobi skupaj z enim od bratov, ki ima tudi že družino. Da je v takšnih stanovanjskih prilikah življenje neznosno, mislim, da ni potrebno posebej poudarjati. Res se je navedenega dne zglasil tovariš Oštir Emil v socialni službi, prepričana pa sem in lahko trdim, da ni prišel samo po nasvet, ampak vsled težkih stanovanjskih prilik izposlovat prioritetno rešitev svoje- go leto kljub vsem še boljše organizirano kot letos. Predlagamo pa, da bi služba kljub temu poizkusila nabaviti morda kakšen tuš na plaži, nekaj več prtov za. mize, morda celo mizo za namizni tenis, uredili naj bi plažo za otroke, nabavili senčnike, itd. Predlogov je precej. Upajmo, da bodo vsaj nekateri realizirani. Upajmo, da služba ne bo naletela na gluha ušesa. Upajmo, da se bomo 1967. leta, tam nekje v juliju ali avgustu tuširali že pod novim tušem na urejeni plaži, in nato zavili v senco novih senčnikov... ga stanovanjskega prpblema. Mislim, da se tovarišu ni zgodila krivica, ko je dobil kot sam pravi »moralno pridigo« ter da bi bilo to, kar se je povedalo njemu, povedati še mnogim izmed nas, neglede na to, kaj kdo je. Besede so bile lepe in tudi vsebina, težko pa je to razumeti, če si osebno prizadet. Otroci so družinska sreča in vedno še najtrša vez med zakoncema. Vsak od staršev pa bi se moral dobro zavedati, kaj vse ga čaka s porastkom družine. Marsikateri problemi nastopijo, in tega se še posebno dobro zavedajo matere, ki so nosi-teljice reševanja teh problemov. Kako bi mati z veseljem pričakovala rojstvo drugega otroka, če že nima možnosti, da bi prvi otrok rastel ob njej, ko živi v dnevnih prepirih s svojo gospodarico, ko živi v skrbi, da ne bo imela prostora za otroško posteljico, da ne bo imela prostora, kjer bi lahko otroku skuhala mleko, skratka da ne bo mogla nuditi otroku ničesar tistega, kar bi otroku morala nuditi mati. Leta in leta že govorimo o planiranih rojstvih, kajti zaželen otrok je očetova in materina sreča. Ni važno koliko si star, ko se odločiš za rojstvo otroka, važno je, da se zavedaš ali imaš pogoje, da boš otroku nydil to, kar si mu kot oče ali mati dolžan nuditi. Tudi danes sem istega mnenja, da bi si vsak mlad zakonski par bil le dolžan najprej ustvariti najnujnejše življenjske pogoje, ne pa, da so otroci celo orodje za reševanje stanovanjskega problema od strani družbe. Ob koncu pa naj pripomnim le to, da je tovariš Oštir Emil poleg »moralne pridige« kot jo imenuje dobil tudi nasvet, naj se zaradi tega, ker nima pogojev za obravnavanje njegovega stanovanjskega problema na stanovanjski komisiji (še nima 5 let delovnega staža v našem podjetju) obrne s prošnjo na CDS, kar je tudi storil 22. 8. 1966, torej drugi dan po obisku v socialni službi Tamara Strahovnik Dušan Doberšek PISMA ¿tnajjUctt PLANINCI ZOPET V JULIJCIH Po uspešnem pohodu na Kanin so člani tovarniške planinske skupine organizirali ponovno lep izlet. Z ozirom na .oddaljenost in vise ostale pogoje, ki jih je treba upoštevati za takšne ture so se odločili za ponoven obisk Julijskih Alp. Za razliko od prejšnjega so si večinoma za cilj 'izbrali osrednji predel s Kriškimi podi in vrhovi okrog istih, manjša skupina pa se ije odločila za temeljitejši ogled Vršiča in njegove okolice. Do vznožja Vršiča se je talko skupina pripeljala po skorajda isti poti kot na prejšnjem izletu. Skorajda zaradi edine razlike, ki jo je predstavljal odsek novozgrajene ceste, ki omogoča izogibanje šoferjem nič kaj priljubljenega brezjanskega klanca. Na res lepi cesti, kakršnih bi želeli pri nas aimveč, izstopa slikoviti most čez Peračico. Tako kot vse, ki se prvič peljejo preko nljega, je tudi naše izletnike s svojo virtuozno izgrajenostjo pritegnil k ogledu, ki je zapustil v vseh prav mogočen vtis in ves čas vožnje po novi cesti in še‘dolgo zatem, ko je ta ostala za avtobusom bil r-aziog splošne razprave, ki se je brez izjeme usmerila v isto ugotovitev — škoda, da takšnih objektov pri nas na toliko kot bi bilo vsaj nujno potrebno. V že vročih dopoldanskih urah se je pri Mihovem domu ob cesti na Vršič skupina razdelila. Manjša od nastalih škupin je nadaljevala pot z avtobusom na sam Vršič, dočim je glavnina krenila po dolina Krnice med mogočnimi vrhovi Prisojnika, Razorja, Kriške stene, Škrlatice in drugih proti glavnemu cilju — Kriškim SREČO PUKL SPET DOMA Pred dnevi se je vrnil iz Moskve ing. Srečo Puikl, potem ko je bil .v SZ najprej mesec dni gost sovjetskih pilotov — akrobatov, nato pa je sodeloval na svetovnem prvenstvu v akrobatski pilotaži, ki je bilo v začetku avgusta v Moskvi. Srečo Pukl ,se je vrnil poln novih, nepozabnih vtisov; iz njegovih prvih pripovedovanj sta vela občudovanje do dosežkov SZ in posebej občudovanje do uspehov v akrobatski pilotaži, saj pozna Srečo poleg svojega laboratorija predvsem letališče im je bilo zanj potovanje v SZ zato še tem večje doživetje. V prihodnji številki bomb reportažo,' ki"nam jo je ing. Pukl obljubil, priobčila skupaj z nekaterimi posnetki s tega potovanja. podom. Če .se v letošnjem poletju lahko kdorkoli izmed večkratnih sobotnih in nedeljskih izletnikov pohvali z res lepim vremenom so to prav gotovo planinci naše skupine, ki so se udeležili obeh izletov v Julijce, vendar pa bi pri hoji do Kriške stene in vzponu preko nje brez izjeme vsi udeleženci bili dosti bolj zadovoljni z manij sonca dokler so se nekaj ur zagrizeno prebijali po soncu izpostavljenih prodiščih in steni v višini preko 2300 metrov. No, vkljub vsemu pa so vsi, ki so se padali na to pot, brez nezgod prispeli do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Lep, velik in dobro oskrbovan dom, ki leži med razen proti jugozahodu obdajajočimi ga vrhovi Pihavca, Splevte, Sovatne, Stenarja, Križa, lij cev, ki svoje poti ne hi hoteli Okronati z vzponom nanj. To je storila tudi naša skupina, ki je poleg tega svojo prisotnost zabeležila tudi na Križu. Vzpon na Razor je ibdil sorazmerno lahek in je cela skupina s Kriških podov še pred poldnem razpoložena krenila v dolino Trente. Sonce, ki ni nič manj pripekalo kot prejšnjega dne je tokrat ie še prispevalo k dobremu razpoloženju in na povratku zvabilo skupino v vodo An na snežnobelo kamenje v bistrem planinskem potoku, ki se pri Logu združuje .s prav tako bistro Sočo. Tu sta se združili tudi obe skupini. Manjša z Vršiča, ki je med tem časom »osvojila« Mojstrovko in obiskala .izvir Soče in večja s Kriških podov. Bogatejša za nove doživljaje, delno sicer utrujeni vendar zadovoljni so se preko Vršiča vračali po že poznani poti proti Celju z želijo za ponovnim .snidenjem z gorskim svetom. S. C. Med vršaci... Razorja lin Planje v soseščini globoko ležečih ‘ledeniških ijezerc, je 'Sprejel utrujene planince gostoljubno v svcsie 'Okrilje. Ostanek idneva je iskupina 'izkoristila za počitek im razgledovanje naštetih vrhov lin panorame, ki se je v lepem, jasnem vremneu odpirala v jugozahodni smeri in jo v bližini z leve strani omejuje Veliko Špičje, na desna Bavški Grinta-vec s Pelci nad Zgornjo Trento, v daljavi pa iv ozadju Kanin in levo Krn. Globoko pod vsemi pa je bilo mogoče lepo slediti ozkemu traku Soče, ki se je lesketala v vročem poletnem soncu. V mraku, ki je globoko v dolini nastopal že iko so vrhove za domom obsevali še zadnji sončni žarki, so «e zableščale luči Loga v Trenti, kjer je bilo za našlednji dan določeno zbirališče za vrnitev z avtobusom. Popolnoma jasno jutro je našlo večino dobro «počite skupine na poti proti vrhu Razorja. Dasirav-no je najvišji med otoolnimi vrhovi pa je — verjetno tudii zaradi tega — najprivlačnejši in redki so Obiskovalci tega predela Ju- Poljska proizvodnja avtomobilov stalno narašča. Konec leta 1965 je bilo v tej državi registriranih 1,4 milijone motornih koles in 280 tisoč avtomobilov (od tega odpade 85% na osebna vozila), Proizvodnja avtomobilov za leto 1966 bo vrgla 28.000 osebnih 'vozil ter 29,550 tovornih vozil. Poljska industrija tovornih motornih vozil je vključena v skupen razvojni program vseh držav SEV. Znana nemška valjarna v Rasselsteinu, iz katere se je tudi naše podjetje v preteklih letih zalagalo z dekapi-rano pločevino, je pričela s proizvodnjo embalažne pločevine brez primesi kositra, kositrov sloj na beli pločevini nadomešča ta tovarna z umetno maso — imenovano •jAjoroun GLOBUS Jugoslovanska proizvodnja kovinskih gospodinjskih aparatov je leta 1965 dosegla že 180 tisoč hladilnikov, 204 tisoč električnih štedilnikov, 133 tisoč električnih bojlerjev, 96 tisoč sesalcev za prah in 62 tisoč strojev za sušenje perila. Predstavniki poslovnih združenj »MARIS« iz Maribora, »EKA« iz Zagreba in »STANDARD« iz Beograda se že nekaj mesecev pogajajo okoli tesnejšega sodelovanja in proizvodne specializacije. Gre tudi za uniiormiranje in standardizirale posameznih delov, ki bi se lahko' vgrajevali v enakovrstne izdelke, kar bi omogočilo velikose-rijsko proizvodnjo in specializacijo tudi v kooperantskih podjetjih. Po obstoječem predlogu bi se naj organizirale tudi skupne servisne delavnice za popravilo obstoječih aparatov, ki bi prinesle bistveno pocenitev stroškov popravil za potrošnika in manjše izdatke za industrijo. * Teilonski premazi aluminijske posode se v zapadnem svetu hitro širijo. Samo v ZDA je kovinska industrija v preteklem letu izdelala preko 70 milijonov kosov aluminijske posode s tem premazom, ki odpravlja vsako zapečenost jedi, hkrati pa omogoča pripravo jedi brez maščob. Tudi v Švici so lani izdelali kar 70 tisoč aluminijskih pekačev s teflonskim premazom. Tudi vodilni za-hodno-nemški proizvajalec WMF v Geithajnu uporablja za svojo aluminijsko posodo; predvsem pekače, teflonski premaz. Teflon je razvili znana ameriška kemična to-. varna Du Pont. V Evropi ga izdeluje angleška tovarna C1C. Tudi nemška kemična industrija (Hoechst) je razvila sorodni premazni. mater rial, ki prihaja v promet pod imenom »ho&tafion« z istim učinkom, vendar dajejo proizvajalci aluminijske posode prednost teflona, čigar po- K stopek pfemazovanja je eno-stavnejši ih trajnejši. Oba materiala sta izdelana na osnovi fluora. / I i v * k Nedaleč vstran od upravnega poslopja na dvorišču tovarniške vrtnarije ima naš avtpklub v nekdanjih garažah svoje prostore kot garažo, avtodelavnico in pralnico. Pred tremi leti je dobil naš avtoklub te prostore v uporabo za naše delo in mali avto-servis. Po prevzemu smo morali prostore temeljito očistiti, prepleskati in vse kar ni bilo v redu popraviti. V prvi vrsti smo morali gledati, Pranje SERVISNA SLUŽBA - Avtokluba Emajl tokluba za servisno delo in -popravilo naših vozil pa poklicni avtomehanik iz servisa Avto-Celje in to samo v popoldanskem času. Poleg dela na naših vozilih opravlja še vsako popoldne servisno delo in manjša popravila članom, ki poseduje- jo motorna vozila pd mopedov do avtomobilov. S tem omogoči naša servisna služba vsakemu našemu članu dostop v naše prostore s prošnjo, da si lahko sam popravi okvaro, ali pa pregleda in napravi sam mehanik. Poleg popravila si lahko opere vozilo sam ali pa dežurni naše službe. V naši av- todelavnici in pralnici je vsak dan živahno. Motorna vozila se lahko perejo .vsako popoldne, vsak drugi teden pa tudi dopoldne. Vsi naši člani, ki posedujejo svoja motorna vozila imajo lahko poceni dostop v naše lepo urejene prostore avtokluba. Gabrijel Koželj da smo naredili vse potrebno v garaži sami, da smo si uredili delovno mizo z omarico, nabavili nov primež, brusilni strojček, vrtalni strojček im novo omarico (Walter) z vsem orodjem za popravilo motornih vozil. V sosednji bivši garaži, to je v prostorih vrtnarije, smo tudi dobili del garaže na uporabo za pralnico in kurilnico. Za ta delček prostora smo ;$e kar sami pogovorili s tovarišem Ježovpikom, ki nam je z dobrq voljo odstopil, čeprav se je moral sam. zaradi tega precej utesniti. Tu smo si napravili s pomočjo strojnega krožka električno vodno čpalbo z vodnjakom, da imamo za pranje vozil svojo lastno vodo. Poleg tega pa imamo še vodovod, da lahko tudi pozimi peremo vozila v notranjosti garaže. V istem prostoru nam je strojni krožek napravil kurilnico s centralno kurjavo, da so naša vozila v zimski dobi na varnem. Pred samo garažo nam je isti krožek napravil gibljivo nadvoz-no rampo za popravila vozil. Ta nadvoz nam služi v poletnih mesecih za preglede in manjša popravila vozil za naše člane in za društvo samo. Nadvoz je zelo praktičen in se na njem lahko popravljajo različna motorna vozila. V slučaju slabega vremena in v zimski dobi pa se lahko opravijo .popravila vozil v garaži sami, ker imamo napravljeno jamo. Ko smo si vse to uredili v naših prostorih smo uvedi; tudi malo servisno službo in pranje vozil samo za člane naše LT EMO. Pfa-nje vozil opravljajo naši člani av- V GOSPODINJSKEM WiO/KU ŽIVAHNO TUDI VNAPREJ... Ker obljuba dela dolg, se moram bralkam našega Emajlirca in članicam društva LT »EMO« oddolžiti s kratkim pojasnilom o zaključku kuharskega tečaja, kateri jp bil 30. 7. 1966. Vsak tečaj, ki ga obiskujemo, posebno žene, je za tečajnice od začetka pa do konca naporen, saj je čas tako rekoč ukraden od rednega dela. Zato je tudi za kuharski tečaj, ki je bil celo trikrat na teden, bilo potrebno posvetiti mnogo truda, dobre volje in pazljivosti tečajnic. Tečaj je obiskovalo 16 pridnih članic LT »EMO« med njimi 10 mladink in 6 že poročenih žena. Bile so vseskozi zelo poslušne in disciplinirane, kar jim je bilo tudi v korist, saj so na zaključku tečaja samostojno prikazale, kaj so se naučile. Na slavnostno večerjo so povabile predstavnika društva LT Zapušek Jožeta, predsednika nadzornega odbora LT Lesjak Albina, podpredsednika društva LT Krajec Ludvika, članici OU društva LT Vido Koželj in Hartman Štefko ter vodjo Foto kluba, Valentina Davida. Tovariš Zapušek je podelil vsem 16 članicam LT oziroma tečajnicam diplome, kot dokaz uspešno opravljenega kuharskega tečaja in priznanje njihovi požrtvovalnosti. Upam, da jim ta večer ostane v lepem spominu, z znanjem kuhanja pa bodo dokazale bodočim možem, da gre ljubezen tudi skozi želodec. Da pa ta tečaj ne bi bil zadnji v tem letu, prosim članice društva LT in mladinke LT »EMO«, da se vse, ki želite izpopolniti svoje znanje še v naprej, prijavite vodji krožka Korošec Hedviki, ker bo v drugi polovici oktobra ponovno kuharski tečaj za vse članice LT, ki se bodo prijavile najkasneje do 10. oktobra. Želimo pa za mlade mamice in bodoče mamice izvesti pletilski in kvačkarski tečaj, vendar prosim, da se vsaka, ki je namenjena tečaj obiskovati pravočasno prijavi. Za ta tečaj že imamo tovarišico, ki bo tečaj vodila. Upam, da bo poziv našel razumevanje med bralkami Emajlirca in članicami društva LT »EMO«. Želim še enkrat vsem tečajnicam, katere so obiskovale kuharski tečaj, da se jim vsak jedilnik in jed posreči kot v kuhinji društva LT. Hedvika Korošec Zaključni večer tečajnic. ste imele veliko takih kvadratov, jih zlikajte in škavčkajte ali sešijte skupaj v malo volneno pregrinjalce. Ob robu ga lahko obkvačkate z volno, ki je bolj nevtralne barve (slika 2). te lahko dolgo živahno progasto pregrinjalce in boste videle, da bo topel in lep. Lahko pa naredite blazine, vendar morate biti pri izbiri barv- bolj kritične. Če kvačkate iz srede navzven (slika 5) je UHgll SODELAVKE - VAŠ KOTIČEK POIŠČITE VOLNENE OSTANKE -------------------^--------- OPREMO ZA RIBOLOV je v,bogatem izboru uvozilo zagrebško podjetje »Ribomaterial«. Opremo dobite v prodajalnah tega podjetja v Zagrebu, Refki, Puli, Poreču, Rovinju, Malem Lošinju, Zadru, Šibeniku, Splitu, Metko-viču in Dubrovniku. Trnki so u-voženi iz Norveške, najlonske niti iz Zah. Nemčije, blestivci (blen-kerji) iz Vzh. Nemčije ter iz Italije, plastične in bambusove palice iz Vzhodne in Zahodne Nemčije ter dz Japonske. Pregrinjalce lahko tudi pletete. Medtem, ko pri sestavljanju kvačkanih kvadratov velikost pregrinjala določite še’e na koncu, morate pri pletenju vedeti za velikost že pri nasnova-nju zank. Velikost 50 X 70 je že ČIŠČENJE ČEVLJEV predstavlja na potovanju majhen problem, če je treba nositi s seboj celo kolekcijo ščetk in krp. Delo si lahko olajšamo z novim globinom »Wix»dol«, ki ga izdeluje novosadska tovarna »IDOL«. Ščetke in krpe zamenjuje gobica na piastičnem držalu. Roke ostanejo vedno čiste, obutev pa ima lep sijaj. Škatlica »W,ixi'dlola« stane okoli 1,65 N-din. PREPROGE ZA AVTOMOBILE izdeluje podjetje »OTOČANKA« Zadar. Na trgu so tafting preproge iz celuloznega vlakna v raznih 'barvah.' Za sedaj so na razpolago samo preproge za ficka in VW. Tovarniška cena: preproga za fička N-din 65 (6500 S-d'in) in za VW 60 N-din (6000 S-dim). Jesen je. Listje že pada z ve/, dežuje. Vendar pa se jesen ne kaže pri nas v tovarni. Mejdun, kakšno sočno izražanje se sliši med vodilnimi! Tukaj pa res diši (se sliši) čisto po sončnem, vročem poletju. Veste, včasih mislim, da sem prišla v »boljšo družbo«, saj imam okoli sebe same šolane ljudi. Toda, joj, kaj vse morajo moja ušesa prenesti! »Pojdi... (celo vrstico naprej pa si kar Sami mislite, ker me je sram napisati)« in še in še. Oh, Bog, in naši možje! Vendar pa to niti najhuje ni. Boli me tisto grdo obiranje za hrbtom. Recimo: Pride v pisarno »nekdo«. »Je ta in ta tu?« »Ni?« »Preklet s.. tega tudi ni nikjer dobiti...« in tako se pelje. Vsi njegovi »grehi« pridejo na dan, vsak malo pomaga, vse pa seveda v pristni slovenščini. Izrazoslovje na zavidljivi višini! Vrata se odpro. Pride »tisti«. »Iščeš mene?« »Oh, ne! Veš, kar tako sern prišel pogler dat.« Tisti: »Ti, nekaj se morava pomeniti o oni... zadevi. Veš, še vedno ni...« Oni: »Ti, zdajle pa res nimam časa, pa se tudi ne bom s tem ... Nisem bil zraven, nič ne vem!« In gre. Kje drugje se nadaljuje :.. Potem pa se zmenimo konkretno, pošteno, iz oči v oči? Takole?! Ne, takole, tovaru ši, se ne da. Sploh pa v tako »čisti« slovenščini in takšnem izrazoslovju. Ženskam se sicer še kdo kdajpakdaj opraviči, vendgr pa to ne spremeni načina govorjenja. Ja, ja, če je kdo morda prizadet, se naj pritoži na tramvaj komando. Meni so včasih rekli na pristaniško mezno, to pa so menda ukinili in bi ne uspeli. Ja, ja, težko je živeti v tem »atomskem času«. Spila Iz raznobarvnih ostankov volne lahko naredite marsikaj lepega dn uporabnega. Ob teh primerih boste našle kaj za vas ali pa se vam bodo rodile nove ideje. Odločite se za kvačkanje ali pletenje, kar vam pač bolj leži. Iz poljubnih barv skvačkajte enako velike kvadrate, velikost določite_same (slika 1). Ko bo- uporabna, čimvečja je tem boljše je. Sicer pa je odvisno tudi od količine volnenih ostankov. Pletite desne (gladko) na obe smeri, da dobite primerno debel vzorec (slika 4). Tako plete- V prvih dveh je potrebno več volne iz ene barve, medtem ko v zadnjem primeru lahko uporabljamo poljubne ostanke iz različnih barv. Sonja , h , • « s + * 9 * * * * J ^ W t * 0 * k « I V J 1 * t* ' k** • ■«> o Pregrinjalce bo toplo, trpežno in živahno. Uporabljale ga boste lahko vsepovsod; za otroka ali pa si boste prekrile vaše noge, kadar boste potovale z avtomobilom v mrazu (slika 3). lahko vsaka vrsta druge barve, ali pa vse iz ene. Blazino boste morale podložiti z blagom ustrezne barve, če kvačkate z enobarvno volno; če je več barv naj bo podloga nevtralna. Na sliki 6 imate narisane tri blazine, ki so narejene iz volne. 12 Ob prerani smrti moje drage mame GROBELNIK JOŽEPE se iskreno zahvaljujem vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti ter za darovano cvetje in vence. Grobelnik Ivan NOVO V KNJIŽNICI — JUS M. BI 609 ŠESTOSTRANE NAVRTKE. — FINE KLASE IZRADE. — JUS — M. BI. 610 ŠESTOSTRANE NAVRTKE. — FINE KLASE IZRADE. — Sa finim navojem. — JUS — M. C3 506 ISO — SISTEM OZNACAVANJA KOTRUAJNIH LE2AJA DEO I. — JUS — M. C3. 507 Kotrljajni ležaji. — ISO SISTEM OZNACAVANJA SEDLA ZA PRITEZA-NJE I ZA IZVLACENJE. — JUS — M. C3. 601 Kotrljajni ležaji. PRSTENI KUGLIC-NI JEDNOREDNI LEŽAJI BC, REDOVA MERA 10, 02, 03 i 04. — JUS — M. C3 611 Kotrljajni ležaji. PRSTENI KUGLIC-NI JEDNOREDNI LEŽAJI SO KOSIM DODIROM BN, REDOVA MERA 02 1 03. — JUS — M. C3. 621 Kotrljajni ležaji. PRSTENI KUGLIC-NI LEŽAJI SA KOSIM DODIROM BG, REDOVA MERA 32 I 33. — JUS — M. C3. 631 Kotrljajni ležaji. PRSTENI CILIN-DRICNOVAUCANI LEŽAJI RU, REDA MERA 49. — JUS — M. C3. 632 Kotrljajni ležaji. PRSTENI CILIN-BRIČNOVALJCANI LEŽAJI RU, REDA MERA 10. — JUS — M. C3. 635 Kotrljajni ležaji. PRSTENI CILIN-DRICNOVALJCANI LEŽAJI RU, RN, RJ I RT, REDA MERA 02. — JUS — M. C3. 636 Kotrljajni ležaji. PRSTENI CILIN-DRICNOVALJCANI LEŽAJI RU, RN, RJ I RT, REDA MERA 03. — JUS - M. C3 637 Kotrljajni ležaji. PRSTENI CILIN-DRICNOVAUCANI LEŽAJI RU, RN, RJ I RT, REDA MERA 04. — JUS — M. C3. 641 Kotrljajni ležaji. PRSTENI CILIN-DRICNOVALJCANI LEŽAJI RU, RJ I RT, REDA MERA 22. I Emdjfihe* časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil, Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje OBRATNE NEZGODE V mesecu avgustu so se v podjetju poškodovali: Kamplet Ludvik se je urezal v zapestje desne roke; Koruznjak Stanko se je udaril na levo nogo; Hramer Zofija si je poškodovala prst leve noge; Le-novšek Stanko je udaril kavelj po levi roki; Borlak Stanka si je poškodovala desno roko, pri počitniškem delu; Mlinarič Nikola je pri sestavljanju orodja udaril obroč po nogi; Žibret Rudi se je urezal v levi laket; Zorinič Josipu je puhnil ogenj v desno roko; Čmarje Jože se je poškodoval po nogi; Čepin Alojz si je poškodoval desno nogo; Banjeglav Marija pa se je vbodla v nogo. Lipovec Stanko si je poškodoval desno nogo; Novak Terezija se je vbodla v roko; Kiiak Edo si je poškodoval pri varjenju desno oko; Lihtineger Drago si je poškodoval levo roko pri počitniškem delu; Škoberne Franc se je urezal v prst leve roke; Koželj Stanislav si je odrezal kazalec desne roke pri prvem členku; Gohec Alojz, se je urezal v dlan desne roke; Mohorko Neža pa se je z žico pičila v uho. Žižek Valentin si je poškodoval desno nogo; Preložnik Dominik si je poškodoval desno nogo; Seničar Radoslav se je urejal v levo roko; Mauher Ivan se je udaril v spodnji del telesa; Jazbinšek Ivan si je poškodoval levo nogo; Škorc Janezu je stroj stisnil kazalec desne roke; Fidler Franc se je urezal v dlan leve roke pri počitniškem delu; Ojstršek Slavko se je urezal v palec leve roke; Forštner Frančiška se je urezala v desno roko. Na poti si je Teržan Rudolf poškodoval levo roko, ob vrnitvi z dela pa Pušnik Avgust desno roko in glavo. Jošt Daniel pa si je prav tako poškodoval na poti desno nogo. ¿toOÜUut Kadrovske vesti NOVA ČLANA KOLEKTIVA STA: - ^ KUNTARIČ Franc-Jože in KOŠIR Milan. IZSTOPILA STA: VINDER Franc — sporazumno, FLERE Brane — ivalidslko upokojen. POROČILI SO SE: MUTEC Ivan, HERLAH Breda — VRANKAR, ŠEKORANJA Franc. Na ¡novi življenjski poti vam žalimo obilo sreče! V MESECU SEPTEMBRU BODO OBHAJALI 50-LETNICO: RAJNIŠ Albin, KOTNIK Lambert. Ob srečanju z Abrahamom — v,se najboljše! KAJ VSE SE LAHKO ZGODI... Neki šef je nekega jutra odšel v neko pisarno in iz te pisarne po telefonu sporočil svoji sodelavki v svojo pisarno tole: »Če me kdo išče, mu reci da sem tu!« In potem je tisti neki šef, spustil slušalko... KRIŽANKA Neopremljeno sobo v bližini mesta iščem. Sem sama. Oglasite se na sobi 5 — pritličje desno. Prodam za gotovino temno orehovo spalnico — dve omari, postelji, dve nočni omorici, komodo, psiho ter dva posteljna vložka. Cena 160.000 S-din. Kramšar Ivanka stroškovno knjigovodstvo (nad domirjem) VODORAVNO: 1. glavno mesto evropske države, 5. sidro, 10. «imski vojskovodja, 11. zavarovan, siguren, 12. pritrdilnica, 14. dobiti temno poit, 17. atmosfera, 19. eden izmed planetov, 20. tuja reka, 21. stvaren človek, 23. tuja denarna enota, 24. nezaraščen del gozda, 25. vrtnina, 26. društvo inženirjev in tehnikov, 27. ni velika, 28. biblijska oseba, 30. prva slovenska državica, 33. 24., 13. in 15. črka, 34. ime znanega ustvarjalca risank, 35. žensko ime, 36. napadljiv, hud, 39. latinski predlog, 40. ime znane igralke predvojne dobe, 41. gozdna žival, 43. glavno mesto Senegala, 44. tovorni glagolski način.' NAVPIČNO: 1. mazač, 2. arabski žrebec, 3. gradbeno industrijsko podjetje, 4. nuklearni znanstvenik, 5. stisnjene glivice, ki povzročajo alkoholno vrenje, 6. samoglasnika in soglasnik, 7. vaditi, 8. premikanje zraka, 9. žensko ime, 13. Iboginja jeze, 15. pleme, rod, 16. jugoslovanska radiotelevizija, 18. rudnik bakra v Jugoslaviji, 22. nevednež, 23. vzdevek Gine Lolobrigide, 25. stranka, 27. škodljiva žuželka, 28. predlog, 29. poljska denarna enota (dvoj.), 30. klica, poganjek, 31. otok n:a Donavi, 32. ara, 34. vpad, 37. vrsta papige, 38. doba, era, 42. različna soglasnika. -fg-