Y članku »L’église de Sainte-Sophie à Salonique et son reflet dans deux 
m onum ents postérieurs en M acédoine et en Serbie« sodi D j. Bošković, da sta 
cerkev sv. Bogorodice v D renovu (M akedonija) in cerkev v Stari P avlici (Srbija) 
d elan i po vzgledu cerkve sv. Sofije v Solunu. P rv o d atira v XI. ozirom a n a j­
k asn eje v prvo polovico XII. stoletja, drugo pa konec XII. stoletja.
C. Fisković v članku »Fragm ents du sty le rom an à D ubrovnik« p odaja in 
d a tira n ek aj fragm entov spom enikov rom anskega stila, ki so se o h ran ili po po­
tresu leta 1667 v D ubrovniku. Časovno spadajo v XII. in XIII. stoletje.
P aola Korošec
Dagmar Selling: W ikingerzeitliche und frühmittelalterliche Keramik in 
Schweden, Stockholm 1955, 277 str., 72 tabel, 63 slik v tekstu in v ečje število 
tab él v tekstu.
V obširnem delu nam D agm ar Selling p o d aja vikinško zgodnjesrednjeveško 
keram iko, najdeno n a Švedskem. D elo je avtorica zaradi boljšega p reg led a raz­
delila na štiri poglavja z uvodom, v k aterem nam d aje obširen pregled o tehniki 
in p a o term inologiji, p ri čem er zelo d eta jln o govori o fak tu ri, oblikovanju, 
žganju in ornam entiki posam eznih posod.
P ri študiju m a teria la je avtorica p rišla do sklepa, da se čiste vikinške 
n ajd b e v glavnem n a h a ja jo okoli jezera M älar. Te n ajdbe naj bi bile tudi n a j­
starejše, m edtem ko so one, ki se p rib liž u jejo bo lj srednjem u veku, usm erjene 
p ro ti naselbinam , k i o b stajajo še danes ozirom a bolj proti m orski obali in 
p ro ti otokom.
Tako je avtorica za svoje delo u p o rab ila kot tem elj k era m ik o z otoka 
B jörkö na M älarskem jezeru, k je r se je n a h a ja la p rv a naselbina iz vikinške 
periode. Tu je o d k ritih 1200 grobov. Med keram iko, ki se je tu odkrila, so bili 
tu d i prim eri keram ike s področja R ena d alje s področja južne obale B altiškega 
m o rja in p a iz jugozahodne Finske. Ta k era m ik a se od vikinške ra z lik u je po 
boljši fakturi, d rugih oblikah in po orn am en tik i. A vtorica je p rišla do tega 
sklepa zato, k er so v vikinškem času, t. j. po rim ski dobi k eram ični izdelki 
degenerirani, m edtem ko so ostali izdelki te v rste n a Švedskem v vsakem pogledu 
veliko boljše izdelani in celo drugače žgani k a k o r pa dom ača k eram ik a. Poleg 
teh dveh skupin pa avtorica razlik u je tu d i še dom ačo keram iko, ki je bila 
izdelana pod vplivom tu je im portirane k eram ike.
A vtorica meni, da se keram ično gradivo sred n jeg a veka z n ajd išč v Sigtunu, 
L undu in K alm aru ne m ore k o m p arirati z vikinško keram iko, ki je n ajd en a v 
drugih severnih zem ljah, k er je tam zastopana v zelo m alem številu. R avno 
tako sodi, da d ajejo zahodna in slovanska p o dročja zelo p o m an jk ljiv e možnosti 
za absolutno d a tira n je takšnih najdb, posebno v zgodnejšem času. Zato se opira 
avtorica le na stratig ra fijo najdišč v B achbettu. Slovanska n ajd išča na zahodu 
pa nudijo sigurne podatke za d atacijo šele po X. sto letju glede n a n ajd b e novcev.
U poštevajoč vse m om ente d atira av to rica n ajd b e iz B jörkö v čas od IX. in 
v X. stoletje, v isto periodo pa d aje tudi n e k a te re druge lokalitete, k i se drugače 
ne dajo datirati. Za konec d a tira n ja m lajše faze pa jem lje krščanstvo, ki se je 
v Švedski u trd ilo pod konec XI. stoletja.
K eram iko deli avtorica na 4 glavne skupine glede na oblike, način žganja 
in po fakturi. Y A I. skupino sta v lja keram iko iz žganih grobov, k i je n a začetku 
vikinške dobe dospela iz zahodne Evrope na Švedsko. Ta k eram ik a je v glavnem 
p red stav ljen a z vrči te r fragm enti lija k a stih in kroglastih posod. Ä II. skupina 
pa p red stav lja keram iko, ki je na Švedsko prišla iz slovanskih p o k rajin . 
Posode te skupine deli na tri podskupine te r na tri razvojne faze. Vsa ta k e ­
ram ika je groba, izdelana iz zem lje pom ešane z drobci k rem en jak a, n a zunanji 
stran i pa prevlečena s plastjo finejše gline. Žgana je od črne do rjavo-sive 
in rdečkaste barve, a ornam entirana s horizontalnim i linijam i in valovnicam i 
te r z znaki na dnu. T akšna slovanska k eram ik a, ki je im ela na Švedskem velik 
vpliv na keram iko A IV. ni ravno česta, obsega pa periodo svojih 400 let. 
Izvzev na lokalitetah v Birki, Sigtuni in L undu se n ajd e zelo redko, m edtem ko 
se v starejših n ajd iščih ja v lja samo v posam eznih tipih. D elitev čisto slovanske 
keram ike A II. od dom ače švedske A IV., je zelo težka ne glede n a to ali je 
o rn am entirana ali neornam entirana. A vtorica meni, da delitev slovanske k e ­
ram ike, kak o r so jo napravili K norr, P oulik, G ötze in drugi za p o dročje Švedske

ni zadostna, k er se ne m ore na tem elju čisto tehničnih razlik izdelati ek sak tn a 
delitev. Z aradi tega skuša avtorica kronološko razv rstiti to keram iko n a te m elju 
oblik. T ako deli slovansko keram iko na Švedskem na 1. posode z ostro p ro ­
filiranim trebuhom ali bikonično obliko, 2. z ostro profiliranim ram enom in
3. s polkrožnim profilom . Po p ro filaciji u stja p a deli avtorica posode n a a) z 
ravnim navznot upognjenim ustjem , b) z ravnim navzven upognjenim u stjem 
in c) z ravnim navzven iztegnjenim ustjem .
A vtorica sodi, da so keram ični o b jek ti tega tipa bili im portirani z ju g o ­
vzhodnega predela B altiškega m orja. V ta nam en je avtorica kom parirala šved­
sko gradivo z gradivom tako na Poljskem , v R usiji, Šleziji itd., te r ga k lju b 
m aloštevilnosti prim erov stavlja n a začetek XI. stoletja, ko je ta dosegel svoj 
vrhunec v razvoju.
A III. tip zajem a finejšo keram iko iz čiste gline, ki je od svetlo do rdeče- 
rjav o in črno žgana. T em nejša keram ika se n a h a ja v skeletnih grobovih, m edtem 
k o je svetlejša v žganih. O rnam entika je pa, kot m eni avtorica, v rv ičasta o rn a ­
m entika, izdelana v pravih, včasih pa tudi v valovitih in cikcakastih črtah . O blike 
posod so pa ali podolgovate ali pa im ajo okroglo ozirom a plitko dno.
Skeletni in žgani grobovi, v k ate rih je ta keram ika najdena, pa gredo v 
drugo polovico X. sto letja; m edsebojno raz m erje je 1 :4 . Po vsem izgleda, da je 
k eram ik a te v rste b ila im portirana s p o dročja vzhodno od B olniškega zaliva, 
t. j. iz Finske.
Dom ačo k eram ik o p a p red sta v lja tip A IV. To so zopet grobe posode tako 
po fak tu ri k ak o r tudi po oblikah. N avadno je n ajv eč ja p e rife rija a li p a ram e 
profilirano. Tudi u stje je navadno p ro filiran o ali pa razširjeno. Pogosto so te 
vaze o rn am entirane z valovnico ali pa s pikčastim i ravnim i in poševnim i črtam i. 
D atirajo se v IX.—X. stoletje. O stalo gradivo, ki se n ah a ja v grobovih s k e ra ­
m iko te vrste, je rev n ejše od predm etov, ki se n a h a ja jo v grobovih s k eram ik o 
ostalih tipov.
Poleg teh tipov je tudi še več drugih oblik, ki se pa popolnom a ra z lik u je jo 
od dosedanjih tipov. Med njim i se n ah a ja tudi p ar pokrovov, ki se d a tira jo v 
čas okoli leta 1000.
Po m nenju avtorice je šla pot im portirane keram ike iz Zahodne E vrope n a 
Švedsko čez H edeby, one iz F inske p a čez A alandski otok. Pot, k i jo je p a 
n ap rav ila slovanska keram ika, je po sodbi avtorice veliko težje ugotoviti. Na 
vsak način sodi ona, da p rih a ja s predelov okoli O dre in iz Šlezije. W olin je 
tu po njenem m n en ju m oral ig rati p rec ejšn jo vlogo od sredine X. stoletja, k a k o r 
tu d i področje okoli Visle na eni stran i k o t proizvajalec, n a drugi tu d i k o t po­
srednik.
Na koncu se avtorica u k v a rja z vprašanjem , ali je ta tu ja k era m ik a p rišla 
n a Švedsko kot obrtniški p rodukt ali pa potom trgovine drugih produktov. D rugi 
slučaj bi se lahko prip isal keram iki A I. skupine, katere vrči so lahko služili 
k o t posode za vino. Te hipoteze pa ni mogoče u porabiti p ri slovanski k eram ik i, 
k a te ra je delno d elana tudi iz dom ače gline. Za te izdelke predvideva, da so bili 
izdelani ali od sem dospelih obrtnikov ali pa od stalnih slovanskih doseljencev.
Na koncu d aje avtorica splošen p reg led d atacije keram ike na Švedskem , 
razp ro stran jen o st posam eznih tipov, itd.
D elo avtorice je pomembno posebno za nas, kolikor smo dobili nove p o d atk e 
o razširjenosti slovanske keram ike ter o n jen em vplivu na domačo keram ik o na 
Švedskem . N jeno delo odlikuje izredna natan čn o st in osvetljevanje p ro b lem atik e 
z vseh strani. M anj pom em bni za nas so sklepi in raz p ra v lja n je o vik in šk i te r 
o domači švedski keram iki, ki so pa pom em bni za srednjevško arheologijo za­
hodnih p okrajin. , v
1 J ra o la Korošec
M. L. Bernhard: Lam pki starozytne. M uzeum N arodow e w W arszaw ie. W ar­
szaw a 1955. 382 strani, CLXV tabel.
D elu je osnova disertacija, ki je izšla le ta 1939. Y n je j je ob rav n av ala a n ­
tične svetilke v. zb irk i N arodnega m uzeja v V aršavi.
D elo vsebuje n a jp re j seznam tabel, seznam risb, seznani svetilk po štev ilk ah 
kataloga, pregled in v en tarn ih številk in p reg le d številk po katalogu T ell Edfou. 
V Tell Edfu so se v ršila poljsko francoska izkopavanja v letih 1937 do 1939, ki