■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
Cfcr
Po naših občinah Haloze • "Država nam meče drobtine, da ima mir!"
O Stran 11
Po naših občinah Kidričevo • Nova dvorana da -vendar kakšna?
Z> Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Na negovalnem oddelku ptujske bolnišnice
Z> Stran 32
Ptuj, petek, 6. marca 2009
letnik LXII • št. 18 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Pred svetovnim dnevom žensk
Tudi ženske poprimejo za vsako delo
Ta konec tedna bo tudi na našem območju minil v znamenju praznovanja ali vsaj manifestiranega obeleževanja mednarodnega dneva žensk, ki naj bi vsaj na simbolni ravni spet opozoril na ekonomsko, politično in družbeno (ne)enakopravnost žensk.
Šport
Atletika • Pred evropskim dvoranskim prvenstvom O Stran 16
Kljub množičnim poskusom razvrednotenja se je praznovanje svetovnega dneva žensk obdržalo tudi v sodobni in demokratični slovenski družbi. V nekaterih okoljih se je sicer nekoliko spremenilo, manj je predvsem splošnega pijančevanja, ki je ta praznik v preteklosti najbolj razvrednotilo; a bistvo zgodovinskega sporočila, ki ga je tedaj zapisala Clara Zetkin, je ostalo globoko zakoreninjeno v zavesti vsake sodobne ženske, matere, dekleta. Sicer pa je človeštvo enakopravnost med svojim ženskim in moškim delom v glavnem že postavilo na vsaj približno enako raven, saj se je pokazalo, da lahko tudi najtežje, včasih samo moške poklice uspešno opravlja tudi ženska roka. Med živimi dokazi je zagotovo tudi Jagica Horvat, ki že 36 let pridno služi trdi kruh v ptujski Surovini, kjer je kot sprejemalka odpadnega materiala strankam na voljo poleti in pozimi, v soncu ali dežju.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Predstavili načrte M Sp. Podravje • Ministrstvo se ni odzivalo
Ambiciozno leto Zanka okoli vratu
Prva letošnja tiskovna konferenca na Občini Ormož je bila sklicana predvsem zato, da predstavijo sprejet proračun, ob tem pa so župan Alojz Sok s sodelavcema mag. Karmen Štumberger in Mirkom Šero-dom odgovarjali tudi na novinarska vprašanja.
Najprej je župan povedal tisto, kar ga je najbolj tiščalo - odgovoril je na navedbe s tiskovne konference Stanka Pod-gorelca iz ormoškega Zaresa, ki mu je očital, da se z županova-njem ukvarja bolj za hobi. Kot je povedal, se je po prenehanju poslanske funkcije vrnil v prejšnjo službo, na Veterinarsko upravo RS, čeprav številni ko-
legi, nekdanji poslanci, še izkoriščajo možnost, ki jim jo nudi zakon, in prejemajo poslansko plačo. »Glede na nekatere kritike, da delam župansko službo v popoldanskem času, sem se odločil, da svojo veterinarsko službo 'zamrznem'. Tako sem od 1. 3- samo še župan,« je povedal Alojz Sok.
O Stran 5
kmetov se zateguje!
Še malo in bo dve leti, odkar je bila na Hajdini velika okrogla miza z naslovom Živeti in kmetovati na vodovarstvenem območju, na kateri so pristojni z okoljske-ga ministrstva približno 165 udeležencem razlagali ukrepe (in predvsem prepovedi), ki bodo veljali na območjih treh vodovarstvenih pasov v občinah Hajdina, Videm in Kidričevo.
Kmetijska stroka skupaj s kmeti je že takrat dokazovala, kako neživljenjske in nemogoče so predvidene prepovedi, zlasti za prvo območje, predstavili so tudi nekaj zahtev oz. sklepov, kako vsaj malo pomagati kmetom, toda vse od takrat se ni zgodilo popolnoma nič, upoštevan ni bil niti en sam samcat predlog. Še manj od tega: okoljskemu ministrstvu se ni zdelo vredno niti odgovoriti nanje.
»V času teh skoraj dveh let smo poslali na okoljsko ministrstvo, ki je sprejelo to ne-življenjsko uredbo o načinih kmetovanja na vodovarstve-nih območjih, lep kup predlogov, tudi sklepe, a nismo
prejeli niti zavrnilnega odgovora, kaj šele kaj drugega. Letos prvega januarja je začela veljati popolna prepoved uporabe pesticidov na prvem
območju (VVOl) in kmetje so obupani, ne vedo, kako naj kmetujejo, kaj naj naredijo,« jezno in razočarano pravi svetovalec Ivan Brodnjak s ptujskega KGZ, ki kljub vloženemu trudu, da se ukrepi vsaj nekoliko omilijo, ni dosegel drugega kot odgovor, da je okoljsko ministrstvo svoje delo opravilo. Zadnji teden se je v akcijo pognala tudi zbornica, toda razen protestov in pogovorov rezultatov ni.
Z> Stran 3
www.-moj t is k. com,
reklamne table, transparenti, zastave TISKAJ POCENI!!! GSM.:041/635-260
Foto: S M
Foto: vki
NOVA
TRGOVINA PTUJ, Heroja Lacka 3
i otrošKa obutev I ujuiio.ciciban.info
Ptuj • Ponovno vroča debata o šolstvu
Spremembe za boljšo šolo
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) bo konec marca organiziral okroglo mizo, na kateri bodo prvič, odkar je funkcijo ministra za šolstvo prevzel dr. Igor Lukšič, predstavili težave, s katerimi se soočajo. Ministra bodo ob tej priložnosti seznanili s kopico anomalij, ki so jim priča v šolskem sistemu, obenem pa bo srečanje namenjeno predstavitvi morebitnih sprememb in predlogov za boljše šolstvo.
limo opozoriti in zahtevati spremembe za boljšo šolo, prijaznejšo učencem in dijakom, ki jih želimo razbremeniti prezahtevnih vsebin, učiteljem pa omogočiti več časa za vzgojne oblike dela, pomoč, pogovor in razumevanje, pravilen odnos do moralnih vrednot in dvig samo-podobe. Želimo opozoriti na storjene krivice zaposlenim v šolstvu ob uvedbi novega plačnega sistema in odpravo le-tega. Evidentiranje delovnega časa naj ne vnaša nemira v naše zbornice, nikakor pa ne podaljšuje delovnika
Okrogla miza, ki jo organizira SVIZ, bo v prvi vrsti namenjena predstavitvi težav, s katerimi se zaposleni v vzgoji in izobraževanju redno srečujejo. Te bodo predstavili ministru dr. Igorju Lukši-ču in državni sekretarki Alenki Kovšca, srečanja pa se bodo udeležili tudi glavni tajnik SVIZ Brani-mir Štrukelj, njegov pomočnik Marjan Gojkovič, predsedniki območij, sindikalni zaupniki ter člani SVIZ Slovenije.
»S konkretnimi primeri že-
Uvodnik
Izbrišite še mene!
Čeprav živimo v sodobnem času, ki naj bi bil izjemno demokratičen in strpen, se včasih zazdi, kot da se dejansko vračamo v srednji vek. Goreča prenapetost in ksenofobija, ki ju na žalost goji toliko ljudi, te včasih dejansko silita na bruhanje. A če še tiste najbolj nestrpne vprašate, ali se imajo za ksenofobe, sem prepričana, da bo v 90 odstotkih odgovor nikalen. Le redki imajo pogum in upajo priznati, da jih motita drugačna veroizpoved, barva kože, nacionalnost, spolna usmerjenosti in podobne posameznikove značilnosti, ki ga delajo drugačnega od povprečja.
Pred leti je na primer tekla debata o homoseksualcih, za katere je večina znancev in prijateljev trdila, da nimajo proti njim absolutno nič. Kakšna je realnost, pa se je pokazalo, ko je eden izmed prijateljev po dolgih letih zapustil dekle in glasno povedal, da ga privlačijo moški. Izgubil je skorajda vse tako imenovane »prijatelje«. Vsi tisti, kijih prej homoseksualnost »ni motila«, so spremenili stališče in z ogorčenjem razmišljali o tem, kako to dejansko zgleda in kaj novega sedaj njihov nekdanji prijatelj počne v postelji. In če so nekoč veljali za strpne, so sedaj odkrito priznali, da jih pač ne moti, če je kdo homoseksualec, a naj se drži vstran od njih.
In potem so tu še romi s podobno zgodbo. Nekoč tudi izbrisani, ki ponovno burijo duhove in so odlična tema za razpihovanje nestrpnosti. In seveda begunci, okrog katerih se je ponovno razplamtela primitivna politika nekaterih. Čeprav se debat z menoj okrog takih tem nekateri ljudje, ki jih imam za nestrpne, največkrat izogibajo, pa jim vendarle včasih »uide« in spustijo kako neumestno. Tako je zadnjič tekla beseda o tem, ali naj Slovenija sprejme begunce iz Iraka. In z velikim ogorčenjem so nekateri posamezniki razlagali, da to pač ni naš problem, da naj bodo tam, kjer so, češ da nismo mi odgovorni zanje. In to so izjave, zaradi katerih mi začne srce nenormalno biti. Če si sam nekoč začenjal novo življenje, brez enega samega tolarja ali evra, in če veš, kako je, če živiš v strahu, da te bodo poslali nazaj v vojno, tvojim krvnikom, takih izjav nikoli in nikdar ne moreš podpirati. In čeprav zate to seveda ne velja, saj tisti, ki so nestrpni, vedno najdejo izgovor, zakaj je v tvojem primeru drugače, je realnost ena: ali si ali nisi nestrpen.
V večini primerov pa je tako, da je marsikdo strpen le, če drugačnost ni v njegovi neposredni bližini, če z njo nima opravka. A to, dragi moji, nikakor ni strpnost, temveč zatiskanje oči pred ksenofobijo nas samih.
Dženana Bečirovič
Danica Zelenik, predsednica
učitelju. Učitelj se izobražuje skoraj na vsakem koraku. V njegov delovnik spada redno spremljanje novosti, redno izobraževanje, uporaba tehnologije, priprava na pouk, vzgojno in učno delo,
delo s starši, predmetni aktivi, pedagoške konference, dnevi dejavnosti. Predvsem pa moramo imeti dovolj časa in energije za temeljito opravljanje našega pedagoškega poslanstva. V dobi re-
Sedem (ne)pomembnih dni
Kresanje odločnosti
ÉXÉ
Katarina Kre-sal, predsednica LDS (Liberalne demokracije Slovenije) in slovenska notranja ministrica, si zasluži posebno pozornost. Ne le zato, ker je prva ministrica, ki jo je že po treh mesecih dela nove Pahorjeve vlade doletela interpelacija s strani najmočnejše opozicijske stranke - Janševe SDS (Slovenske demokratične stranke), ampak zato, ker je nenavadno odločno sporočila, da ustavne pravice ljudi jemlje zares, da z njimi ne misli barantati, da temu podreja vse, tudi svojo pozicijo in priljubljenost.
Njena nedavna izjava na POP TV, da misli kot ministrica za notranje zadeve dosledno uveljaviti odločitev slovenskega ustavnega sodišča v zvezi s tako imenovanimi izbrisanimi, tudi za ceno padca njene popularnosti na najnižjo možno točko in za ceno izgube svojega ministrskega položaja, bi morala pravzaprav bolj razburkati slovensko javnost. S svojim nedvoumnim in dramatičnim opozorilom, da se je kot nova ministrica v slovesni zaobljubi zavezala, da bo
cesije bodo nastale številne življenjske stiske staršev, ki se bodo prenašale tudi na otroke in prav učitelji in drugi zaposleni v šolstvu bomo morali v dani situaciji pravilno reagirati, predvsem pa sodelovati. Želimo preprečiti problem izgorelosti učitelja, vnašanje strahu med delavce in izvajanje mobbinga. Pri uspešnosti naj se ocenjuje predvsem pedagoško delo,« je v nekaj stavkih tematiko okrogle mize predstavila Danica Zelenik, predsednica SVIZ 00 Ptuj.
Kot je dejala, bo SVIZ ministru prenesel tudi pobudo za dokončno ureditev birokratskih anomalij, s katerimi se srečujejo ravnatelji. »Nujno jih je treba razbremeniti administrativnih anomalij. Naj bodo pedagoški vodje v pravem pomenu besede! Z nekaj urami poučevanja bi imeli stik z učenci in pedagoškim delom, na ta način pa bi lažje sodelovali z učitelji, učenci in starši. Naj
uporabljajo splošna pravila za obremenjevanje učiteljev. Svet zavoda naj dobi sestavo pred spremembo. Postopek imenovanja naj ostane, eden glavnih pogojev namreč mora biti tudi posameznikova pedagoška izobrazba. To je še posebej pomembno za osnovno šolo, ki postavlja temelje izobrazbe vsakega posameznika in nikakor ne more biti tržno naravnana. Trajni mandat je nedopusten,« je še dodala Zeleniko-va.
Sicer pa bo izhodišč in predlogov, s katerimi bodo člani SVIZ seznanili novega ministra, vsekakor še veliko. K soustvarjanju okrogle mize z naslovom Spremembe za boljšo šolo, ki bo potekala 27. marca v hotelu Primus na Ptuju, pa vabijo vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju kot tudi učence, dijake in njihove starše. Pripombe in predloge lahko namreč posredujejo na SVIZ OO Ptuj.
Dženana Bečirovič
spoštovala in ščitila pravni red Slovenije in s tem splošni ugled Slovenije doma in po svetu, je namreč dodobra potrkala na vest slehernega od nas, predvsem pa tistih, ki jim je dano, da odločajo in da odločilno vplivajo tudi na oblikovanje javnega mnenja.
Dolga zgodba o izbrisanih govori namreč predvsem o vseh nas, o tem, kako smo se osamosvajali, kako smo si zamišljali (in kako smo uresničevali naše zagotovilo, da bo samostojna država Slovenija prijazna država vseh, ne samo Slovencev, ki so dotlej v njej živeli. Kako smo spoštovali temeljne človekove pravice, kako smo razumeli ustavo in kakšen pravni red smo vzpostavljali, kakšne pravice smo zagotavljali in kakšne pravice smo odrekali? To so predvsem vprašanja za nas, ne za tiste, ki smo jih iz različnih (tudi iz težko razumljivih) razlogov uvrstili med "tujce", med "sovražnike" ali celo med ljudi, ki so ostali brez uradnih zaznamkov, tako rekoč brez svojega imena in brez najmanjše pravice. Nova država je seveda morala urejati status svojega slehernega državljana, morala je biti pazljiva do more-
bitnih (resničnih ali namišljenih) "sovražnikov", vendar ne tako, da bi kar povprek samovoljno arbitrirala in brez obtožb in brez obsodb kriminalizirala nedolžne ali izmanipulirane ljudi. Takšno ravnanje je v sleherni državi, v slehernem režimu zloraba oblasti. Tega bi se morali še posebej zavedati v Sloveniji, kjer imamo preveč prav tovrstnih slabih izkušenj iz preteklosti. Vsekakor je paradoksalno, da prav tiste politične opcije, ki včasih tudi skonstruirano in tendenčno opozarjajo na podobne kršitve človekovih pravic v slovenskih in jugoslovanskih socialističnih časih, teh najnovejših krivic preprosto nočejo videti, jih zanikajo, čeprav so jih marsikdaj prav one spodbujale in ustvarjale. Glede tega je še preveč nedorečenega in preveč nejasnosti. Zato seveda ni naključje, da se tudi zdaj kot glavni argument proti popravi krivic izbrisanim in proti tistim, ki hočejo to storiti, pojavljajo izjave, da gre za nekakšno nedopustno, za Slovenijo škodljivo dejanje, za vračanje oziroma podeljevanje državljanskih pravic tistim, ki so delovali proti osamosvojitvi in proti samostojni Sloveniji. V bistvu sta se v Sloveniji - predvsem po krivdi politike - spet tako kot pri obravnavanju dogodkov iz 2. svetovne vojne vzpostavila dva nasprotujoča si bloka, ki po nepotrebnem delita
ljudi. Spet se na veliko govori o patriotizmu, kdo je bolj za slovenske interese in kdo jih tepta in celo izdaja. Zadeva sploh ni naivna. Najbolj prepričljiv dokaz za to je, da problematike že 17 let ni uspelo urediti nobeni vladi. V anketi POP TV, pri kateri je sodelovalo okli 15 tisoč gledalcev, ogromna večina (80:20) ni podprla namere vlade, da uredi vprašanje izbrisanih.
V takšnih razmerah je še posebej odločnost ministrice Kresa love dobro znamenje. Opozarja nas, da so tudi v sporazumevanju in iskanju (političnih) soglasij meje, ki jih preprosto ni mogoče prestopiti brez škode za svoj ugled in prepričljivost. Vsekakor ji ne gre odreči zaslug za to, da se takšno prepričanje krepi tudi pri drugih. Premier Pahor pravi, da podpira Katarino Kresal. Kaj pa drugi? Slovenci bomo zares veliki (in lahko bomo ponosni), ko bomo sposobni brez predsodkov govoriti tudi o svojih napakah in ko jih bomo pripravljeni (družno) odpravljati. Morda pa bi bilo dobro (in lepo), če bi tako razdvojeni - kot smo zdaj - našli voljo in moč, da bi prisluhnili mnenju in sodbi drugih. Smo sposobni poslušati (in sprejeti) najbolj relevantna (in strokovna mnenja o izbrisanih s strani nevtralnih opazovalcev (in poznavalcev) iz Evrope?
Jak Koprive
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
-oto: Ub
Sp. Podravje • Okoljsko ministrstvo se na zahteve ni odzivalo
Zanka okoli vratu kmetov se zateguje!
Še malo in bo dve leti, odkar je bila na Hajdini velika okrogla miza z naslovom Živeti in kmetovati na vodovarstvenem območju, na kateri so pristojni z okoljskega ministrstva približno 165 udeležencem razlagali ukrepe (in predvsem prepovedi), ki bodo veljali na območjih treh vodovarstvenih pasov (VVO) v občinah Hajdina, Videm in Kidričevo. Kmetijska stroka skupaj s kmeti je že takrat dokazovala, kako neživljenjske in nemogoče so predvidene prepovedi, zlasti za prvo VVO, predstavili so tudi nekaj zahtev oz. sklepov, kako vsaj malo pomagati kmetom, toda vse od takrat se ni zgodilo popolnoma nič, upoštevan ni bil niti en sam samcat predlog. Še manj od tega: okoljskemu ministrstvu se ni zdelo vredno niti odgovoriti nanje.
»V času teh skoraj dveh let smo poslali na okoljsko ministrstvo, ki je sprejelo to ne-življenjsko uredbo o načinih kmetovanja na VVO, lep kup predlogov, tudi sklepe, a nismo prejeli niti zavrnilnega odgovora, kaj šele kaj drugega. Letos prvega januarja je začela veljati popolna prepoved uporabe pesticidov na prvem vodovarstvenem območju (VVO1) in kmetje so obupani, ne vedo, kako naj kmetujejo, kaj naj naredijo,« jezno in razočarano pravi svetovalec Ivan Brodnjak s ptujskega KGZ, ki kljub vloženemu trudu, da se ukrepi vsaj nekoliko omilijo, ni dosegel drugega kot odgovor, da je okoljsko ministrstvo svoje delo opravilo. Zadnji teden se je v akcijo pognala tudi zbornica, toda razen protestov in pogovorov rezultatov ni.
N območju Ptujsko-Dravske-ga polja je v VVOl približno 300 hektarjev zemljišč, od tega 200 ha čistih kmetijskih, obdelovalnih. Veliko je kmetov, ki imajo vsa svoja zemljišča ali vsaj veliko večino v VVOl, za katerega od letos velja popolna prepoved uporabe pesticidov, čez slabi dve leti pa se bodo morali odreči tudi uporabi mineralnih gnojil, kar pomeni popolni konec kmetovanja na teh območjih. Čisto ekološko kmetovanje, ki bi bilo glede na zahteve uredbe še edino možno, je namreč danes popolnoma nerentabilno s finančnega vidika (kar so že dokazale izkušnje), poleg tega je za območje VVOl značilna razdrobljenost parcel, kar je še dodatni negativni dejavnik pri morebitni odločitvi kakšnega od kmetov za ekološko kmetovanje.
Ob predstavitvi prepovedi iz uredbe so kmetje skupaj s stroko pripravili nekaj zahtev oz. sklepov, ki bi lahko rešili kmetovalce; tako naj bi bila kmetom z zemljišči v VVOl omogočena ali zamenjava teh zemljišč s skladom kmetijskih zemljišč ali njihov odkup, v
VVO 2 pa naj bi jim bila zaradi omejitev kmetovanja in izgube dohodkov priznana določena renta.
»To je popolna razlastitev kmetov, še slabša kot leta 1948!«
To naj bi se uredilo še pred (letošnjim) začetkom veljavnosti ene izmed številnih prepovedi, vendar, kot rečeno, se ni zgodilo prav nič, pač pa so bili vsi prizadeti gladko postavljeni pred dejstvo.
»Temu ne morem reči drugače kot popolna razlastitev kmetov! Še slabše, kot se je dogajalo leta 1948, ko so razlaščence vsaj obvestili z odločbo, danes pa se pristojnim niti to ne zdi vredno! Kmetje niso dobili nobenih odločb, niti obvestil, v katero VVO spadajo njihova zemljišča, niti niso bili obveščeni o tem, da s prvim januarjem začne veljati popolna prepoved uporabe sredstev proti plevelom in boleznim! Kmetovati brez tega pa je danes nemogoče, to je neizvedljivo, kaj pa naj zraste na njivah?! S tem so obdelovalna zemljišča praktično v trenutku postala neuporabna in kmetje, ki bodo še obdelovali, sadili, sejali, bodo praktično prisiljeni v kršitve uredbe! S takšnim ukrepom se vračamo 200 let nazaj in takšna pripoved bi še imela smisel, če bi se pri nas še vedno uporabljali res nevarni pesticidi, ki pa so že lep čas prepovedani. Govori se o vsebnosti nitratov v vodi, ampak odrasel človek dobi vase s pitjem vode le 0,7 % nitratov, kar 74 % nitratov pa iz zelenjave, tako da res ni nobenih razlogov za tako drastične ukrepe v kmetijstvu zaradi zaščite podtalnice,« poln jeze nadaljuje Brodnjak in se sprašuje, kaj šele se bo dogajalo, ko bo začela veljati tudi prepoved gnojenja.
Foto: SM
Kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak ostro kritizira uredbo o VVO in dokazuje, da ne bo pripomogla k izboljšanju podtalnice, bo pa zagotovo uničila številne kmetije.
Za kršitve ogromne kazni
Kazni za kršitve ukrepov so ogromne in znašajo od 4000 evrov navzgor, za pravne osebe (kamor spadajo tudi kmetje, ki se iz te dejavnosti preživljajo) pa tudi do 40.000 evrov! Uredba o kmetovanju na najbolj zaščitenih VVO je sicer enaka povsod po Sloveniji, kjer so takšna območja določena; tako se ukrep prepovedi uporabe pesticidov že leto dni izvaja na mariborskem območju, še pred tem je postal veljaven na ljubljanskem območju, kjer so kmete zaradi kršitev tudi že kaznovali. Dejstvo je, da je tudi mariborski KGZ pred sprejetjem uredbe (in potem) opozarjal na nesmiselnost tako ri-goroznih ukrepov, vendar prav tako brez učinka. »Vendar se moramo zavedati tudi razlike v sestavi tal in kmetijski panogi. Na mariborskem območju je vseeno še precej živinorejskih kmetij, ki jih prepoved uporabe pesticidov še ni toliko prizadela, saj imajo precej zemljišč zatravljenih in se lahko še rešujejo s tem. Tam se bo začela večja agonija kmetov takrat, ko
Bo pogled na danes še obdelana polja na območju VVOl čez nekaj let takšen?!
bo začela veljati tudi prepoved gnojenja. Pri nas pa je velika večina zemlje obdelovalne, živinorejskih kmetij skorajda ni več, zato je že ta prvi ukrep zanka okoli vratu kmetom,« pojasnjuje Ivan Brodnjak in še dodaja, da je ekološko kmetovanje na našem območju tudi z vidika stroke (ne le ekonomike) popolnoma neizvedljivo že zaradi prodnatih tal.
Visoke kazni pa niso edina posledica morebitne kršitve uredbe; kmetje bodo namreč ob ugotovljeni kršitvi izpadli iz programa KOP, posledično pa bodo kaznovani tudi zaradi tega in povrhu bodo seveda morali vračati vsa doslej pridobljena sredstva iz naslova KOP z obrestmi vred!
Prepovedi ne prinašajo nobenih pozitivnih učinkov
»Seveda se lahko govori in straši s tem, kako bodo kmete, ki ne bodo upoštevali prepovedi, kaznovali. Dejstvo in resnica pa je, da se s temi prepovedmi ne bo rešilo nič, niti ne bodo dale nobenega pozitivnega učinka. Okoljsko ministrstvo, ki je avtor te neživljenjske uredbe, se sploh ni posvetovalo s kmetijskim ministrstvom! Vse skupaj je zraslo v pisarni Ane Matozove, brez vpogleda v naravno okolje in brez vpogleda v učinke in posledice za veliko družin na našem že itak socialno problematičnem okolju! Absurdno je, da s temi ukrepi ne bomo dosegli nič, kar priznavajo celo na okolj-skem ministrstvu! Od relativno nevarnih pesticidov danes namreč obstaja le triazin, ki pa se pri nas ne uporablja že osem let! Res pa so v okolju še prisotni ostanki. V novih preparatih pa je nevarnih substanc tako zelo malo, da se sploh ne morejo izpirati v podtalnico. Nitratom pa se popolnoma izogniti
ne da, tudi če se gremo ekološkega kmetijstva; na račun tega bi se, recimo, vsebnost nitratov v podtalnici znižala s sedanjih 55 na 50 miligramov. Vse to je ugotovljeno in izračunano!«
Brodnjak ob tem opozarja še na dejstvo, da se nitratom ne da izogniti niti v naravnem okolju, kjer se ne kmetuje: »Vsi strokovnjaki zelo dobro vedo, da je v gozdnih tleh nitratov še veliko več kot na obdelanih kmetijskih površinah, in ko vegetacija ni aktivna, se ti nitrati izpirajo v podtalnico; vsebnost nitratov pod gozdno površino ni nič nižja kot v obdelanih površinah. To je tudi razlog, da globinskih studencev niso postavili v gozdove, kar bi bilo lažje. Vendar pa - kaj se bo zgodilo v prihodnje, ko bodo kmetje prisiljeni opustiti kmetovanje zaradi tako striktnih prepovedi?! Površine bodo zarasle in vsebnost nitratov ne bo zmanjšana ... « To je verjetno (ali gotovo) tudi eden izmed razlogov, da se za območja VVOl ne predvideva pogozdovanja, pričakovati, da bodo kmetje negovali travnike in tratice (brez gnojenja in brez živine) pa je precej idealistično ...
So Avstrijci za slovenske ministre prebutasti?!
Možnost za rešitev teh območij bi bila morda v komasaciji zemljišč, če bi se seveda (pred tem) našel človek, ki bi bil pripravljen ekološko kmetovati na večjih površinah, kajti le velike površine dajejo vsaj malo realne podlage za preživetje za ekološke kmetije. Druga varianta je, da se za negovanje območij na VVOl določi ptujsko Komunalno podjetje, ki je dobilo 20-letno koncesijo za upravljanje z vodami in bi pač skrbelo za košnjo travnikov. Predpogoj za eno ali drugo možnost pa je prav to, kar so kmetje in ptujski
KGZ že predlagali; zamenjave kmetijskih zemljišč z drugimi izven VVOl, kjer bi lahko nadaljevali kmetijsko dejavnost.
Ne glede na to, da obstajajo rešitve z zamenjavami kmetijskih zemljišč, ki pa se, kot vse kaže, ne bodo zgodile, je prav neverjetno, da ima edino Slovenija med vsemi evropskimi (in svetovnimi) državami najbolj rigorozno zakonodajo na vodo-varstvenih območjih. »Nikjer na svetu, ampak res nikjer, ni takega režima, kot se uveljavlja tukaj. Avstrijci so, recimo, izredno natančni in zelo ekološko osveščeni, ampak na VVO niso zahtevali obveznega ekološkega kmetovanja, le priporočili so ga. Nimajo niti prepovedi gnojenja, niti prepovedi uporabe pesticidov, pač pa je oboje le omejeno in zato imajo priznane rente in odškodnine! Na ta način že konstanto znižujejo vsebnost nitratov v vodi. Pri nas pa zadeve kar zapovedujemo, ne da bi se pri tem sploh vprašali za posledice, ali bodo ukrepi sploh prinesli neke pozitivne učinke!«
Brodnjak meni, da je v tem trenutku edina rešitev za kmetijstvo v sprejetju odloka za začasen preklic veljavnosti ukrepov uredbe, dokler se ne razrešijo vprašanja menjave zemljišč ali njihovega odkupa in doreče način ter višina izplačil odškodnin oz. rent. Nato pa bi bilo potrebno pripraviti nov zakon oz. uredbo po zgledu avstrijske ali nemške, kjer z veliko manj prepovedmi v načinu kmetovanja dosegajo lepe rezultate. Ob tem dodaja še, da tudi tako rigorozna zakonodaja, ki bo uničila kmete, ne bo izboljšala stanja podtalnice, dokler ne bo vzpostavljen kanalizacijski sistem, ne le v Spodnjem Podrav-ju, ampak tudi povsod tam, od koder se fekalije še vedno zlivajo v podtalnico, ki pač ni omejena na občinske meje ...
Foto: SM
Ptuj • Tiskovna konferenca Dejana Levaniča
Noben projekt s Ptujskega ni izgubljen
Na sedežu stranke SD Ptuj je bila 2. marca tiskovna konferenca Dejana Levaniča, poslanca državnega zbora. Predstavil je rezultate prvih sto dni vladanja SD, kajti sto dni je obdobje, ko naj bi se že videlo, kako vlada uresničuje predvolilne obljube in s tem zaupanje volivcev.
V treh mesecih delovanja se je vlada sestala na 57 rednih in dopisnih sejah ter sejah delovnih teles in skupaj obravnavala 1170 točk. Državni zbor se je sestal na dveh rednih in nekaj izrednih sejah. Tretjo redno sejo je pričel 2. marca. Vlada pod vodstvom Boruta Pahorja je doslej prejela 328 predpisov. Delo vlade in državnega zbora v glavnem narekuje gospodarska in finančna kriza.
Za lokalno okolje je po mnenju Dejana Levaniča zelo pomembno, da so se začeli poslanski večeri, na katerih sodelujejo posamezni ministri. Cilj je, da vsi ministri, ki bodo obiskali Ptuj, in vsi funkcionarji, ki odločajo, vedo, kaj Ptujčani lahko ponudimo, kakšne so naše potrebe, mnenja, predlogi. Tako je med drugim minister za promet dr. Patrick Vlačič že ugotovil, da je Ptuj v prete-
Kot je pojasnil podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki zaradi bolezenske odsotnosti nadomešča župana Jožeta Murka, je večina občinske politike mnenja, da je nova večnamenska dvorana v Kidričevem sicer potrebna, še vedno pa obstaja več različnih mnenj glede samega načina gradnje, velikosti dvorane, predvsem pa glede finančnega deleža, ki ga bo občina morala zagotoviti iz svojega proračuna. Občina Kidričevo je bila namreč uspešna na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko
«K'
klosti na prometnem povezovanju precej izgubil, da se mu v prihodnje na tem področju ne bo jemalo. Že v kratkem bo na Ministrstvu za promet tudi pogovor o logističnih centrih, za katere so na Ptuju zelo zainteresirani. Če bo peti koridor v planu EU ostal, bo Ptuj imel tudi drugi železniški tir, zato ni nobenih razlogov, da bi bil Ptuj izključen iz gradnje logističnih centrov.
Pomembno je, da so poslanci v stalnih stikih z župani, ki potrebujejo zagotovila za sredstva znotraj rebalansa, da lahko izvajajo svoje projekte. Lepo je povedati, da so zagotovljena sredstva za dokončno ureditev Potrčeve ceste na Ptuju, na katero se čaka že deset let, da je denar za OŠ Ljudski vrt, za cesto v Terme, za izdelavo dokumentacije za izgradnjo avtocestnega odseka Dra-ženci-Gruškovje, za gradnjo avtoceste Slivnica-Draženci, za most čez Grajeno, za ko-
infrastrukturo, ki jo delno financira Evropska unija, in sicer iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz teh virov so občini Kidričevo že odobrili sredstva v višini 2.000.000 evrov, ob upoštevanju trenutne ocene omenjene investicije pa bi občina morala iz svojega proračuna primakniti še najmanj enkrat toliko.
Gre za idejni projekt nove večnamenske dvorane, ki vključuje samo dvorano v bruto površini okrog 2500 kvadratnih metrov s tlorisno površino igrišča po mednarodnih standardih za rokometno igrišče in igrišče za mali
lesarsko povezavo Ptuj-Ma-lečnik, za krožni promet na Mariborski, za cesto Ptuj-Ro-goznica in 2010 tudi za cesto Ptuj-Podvinci, za celotno po-
nogomet ter seveda s tribunami za približno 500 gledalcev. V objektu nove dvorane naj bi bila po predvidenem projektu ločena tudi gimnastični studio in strelišče za streljanje z zračnim orožjem, poleg tega pa še garderobe, shrambe, kabineti ter ustrezne sanitarije. Projekt pa vključuje tudi vso opremo dvorane in pomožnih prostorov, ureditev zunanjih igrišč, parkirišča in tudi ureditev okolice dvorane.
V četrtek 5. marca, je bila v prostorih Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo predstavitev variant izvedbe nove večnamenske dvorane, kjer
sodobitev železniške proge Pragersko-Ptuj-Ormož, da je zagotovljenih še pet milijonov ob 20 milijonih evrov za podtalnico. Pomembno je,
SE
da se bo razvoj podeželja pod Pahorjevo vlado še okrepil. Zagotovljen je denar za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja na Hajdini,
za obnovo in modernizacijo povezovalne ceste Juršinci, za navezo na avtocesto Cerkve-njak-Juršinci-Sv. Andraž ter še veliko projektov za občine Zavrč, Majšperk, Kidričevo, Videm, Cirkulane. Celoten proračun so skušali usklajevati z župani, predvsem pa so želeli videti, ali se je kateri od projektov, pomemben za naše občine, izgubil, je povedal Levanič. Z veseljem so ugotovili, da se doslej to še ni zgodilo.
Uvaja se nova politična kultura, ki naj bi na dolgi rok prinesla malo več razumevanja. Doslej je bila praksa, da se je velikokrat politično kadrovalo oziroma po zvezah in poznanstvih, zdaj je bistveni strokovni kriterij. Četudi je nekdo bliže vladajoči opciji, mora izpolnjevati merila, ki si jih je zadal kadrovsko akre-ditacijski svet. Teh svetov bo še več, vsi pa naj bi delovali nepolitično.
MG
vljajo tudi projekte in razpise za izvedbo sekundarnih vodov kanalizacije v vseh naseljih občine Kidričevo.
Poleg tega potekajo še zadnja usklajevanja občinske politike oziroma posameznih svetniških skupin o vsebini in obsegu proračuna za letošnje leto. Naj spomnimo, da so na zadnji, februarski seji občinskega sveta v prvi obravnavi svetniki sicer načelno soglašali z vsebino predlaganega proračuna, ki je zajemal dobrih 7,2 milijona evrov prihodkov in okoli 9,2 milijona odhodkov, medtem ko naj bi negativno razliko v višini blizu 2 milijona evrov v glavnem pokrili z zadolževanjem. Vendar se nekateri s takim predlogom niso strinjali, ujezilo pa jih je tudi, da naj bi bilo po tem predlogu za novo večnamensko dvorano predvidenih okoli 6 milijonov evrov, saj so prepričani, da bi jo lahko zgradili bistveno ceneje. Omenjeni predlog proračuna so zato dali v 15-dnevno javno obravnavo, ki še traja, sicer pa naj bi dokončno usklajeno in uravnovešeno vsebino ter obseg proračuna za leto 2009 ki-dričevski svetniki obravnavali in sprejeli na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma 19. marca.
V občini pa potekajo tudi usklajevanja glede umestitve trase in izdelave projektov zahodne obvoznice Kidričevega, ki naj bi jo sofinanciralo Ministrstvo za promet. Priprave in dogovori pa potekajo tudi za ureditev centrov vasi Cirkovce in Župečja vas ter za izgradnjo druge infrastrukture v nekaterih naseljih občine Kidričevo.
M. Ozmec
Kidričevo • Gradnja nove dvorane že v avgustu
Nova dvorana da - vendar kakšna?
V občini Kidričevo v teh dneh potekajo intenzivni pogovori in usklajevanja med posameznimi svetniškimi skupinami in drugimi zainteresiranimi občani o izgradnji nove večnamenske športne dvorane, ki naj bi jo zgradili pri osnovni šoli v Kidričevem in naj bi po dosedanjih dogovorih veljala okoli 4 milijone evrov;dogovarjajo se le še o velikosti in ceni.
je projektantka, arhitektka Mojca Gregorski s sodelavci predstavila več variant izvedbe projekta glede na vrsto gradnje, funkcionalnost izvedbe in tudi ceno projekta. Občinski politiki in vsi zainteresirani bodoči uporabniki so tako dobili veliko informacij in odgovorov na vprašanja glede izbire projekta, načinov gradnje in ocene potrebnih skupnih sredstev za izgradnjo, tako da se bodo v naslednjih dneh, ko bo občinska politika morala dati odločitev glede obsega izgradnje dvorane, lažje odločali o najbolj racionalnem načinu izgradnje objektov.
Sicer pa v občini Kidričevo v tem času intenzivno gradijo primarni vod fekalne kana-
lizacije po vsej občini, sredi izgradnje je sodobna čistilna naprava v Apačah ter projekt menjave azbestnih cevi na več odsekih vodovodnega omrežja. Ta obsežni projekt poteka v sklopu investicije Celovitega varovanja podtalnice Ptujskega polja - 1. faza in se sofinancira iz sredstev kohezijskega sklada Evropske unije proračuna Republike Slovenije ter iz proračunov petih občin, ki so se povezale v konzorcij, preko katerega se izvaja celotna investicija. Kot je dodal podžupan Jože Medved, dela v občini Kidričevo potekajo po terminskem planu, zato predvideni končni roki izgradnje za sedaj niso ogroženi. V občinski upravi pa že pripra-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Novo večnamensko dvorano naj bi zgradili ob OS Borisa Kidriča, na mestu, kjer sta sedaj telovadnica in rokometno igrišče.
Podžupan Jože Medved pravi, da se večina občinske politike strinja, da je nova dvorana v Kidričevem potrebna, deljena so le še mnenja glede velikosti in finančnega deleža občine.
Ormož • Predstavili letošnje načrte
Pred nami je ambiciozno zastavljeno leto
Prva letošnja tiskovna konferenca na Občini Ormož je bila sklicana predvsem zato, da predstavijo sprejet proračun, ob tem pa so župan Alojz Sok s sodelavcema mag. Karmen Štumberger in Mirkom Šerodom odgovarjali tudi na novinarska vprašanja. Župan je najavil, da je po zastavljenih projektih letošnje leto zelo ambiciozno, in če ga bodo izpeljali, kot je zamišljeno, bo kljub napovedani finančni krizi za občino Ormož izjemno uspešno.
Najprej je župan povedal tisto, kar ga je najbolj tiščalo - odgovoril je na navedbe s tiskovne konference Stanka Podgorelca iz ormoškega Zaresa, ki mu je očital, da se z županovanjem ukvarja bolj za hobi. Kot je povedal, se je po prenehanju poslanske funkcije vrnil v prejšnjo službo, na Veterinarsko upravo RS, čeprav številni kolegi, nekdanji poslanci, še izkoriščajo možnost, ki jim jo nudi zakon, in prejemajo poslansko plačo. »Bil sem razporejen na delovno mesto v Maribor, kar je precej daleč. Pričakoval sem, da bom šel vsaj na Ptuj, ker je delovno mesto v Ormožu zasedeno. Z vodstvom takratnega Vursa je bil dosežen dogovor, da se bom vrnil na mesto, od koder sem leta 2000 tudi odšel. To naj bi se zgodilo najkasneje do konca junija. Ko sem se vrnil v službo, sem močno upal, da bo nekdo iz opozicije prevzel podžupansko funkcijo in zadolžitve na področju družbenih dejavnosti. Ker se to ni uresničilo, sem si prizadeval, glede na nekatere kritike, da delam župansko službo v popoldanskem času, da svojo veterinarsko službo »zamrznem«. Tako sem od 1. 3. samo še župan, kar bom opravljal do izteka mandata, novembra 2010,« je povedal Alojz Sok.
Grajska pristava je največji projekt
»Proračun je bil sprejet brez popravljene pike in vejice, kot je bil predstavljen 22. decembra in potem zavrnjen,« opozarja Sok in trdi, da
Zaposleni v Carreri so prepričani, da je le še vprašanje dneva, ko bo na cesti naslednjih 170 delavcev. Po Ormožu so krožile govorice, da bodo odločbe dobili minuli
ni nikomur nič obljubil in da sprejem proračuna v enaki obliki kaže na to, da so bile številke pravilne, da se večina svetnikov s temi predlogi strinja ter da ni bil problem v samem proračunu, ampak je šlo za politične poteze.
Mag. Karmen Štumberger, vodja oddelka za gospodarske zadeve, je vsebinsko predstavila najpomembnejše projekte letošnjega proračuna. Povedala je, da so na občini kar v fazi proizvodnje projektov, saj pripravljajo več velikih projektov hkrati, ob vseh malih, ki tudi zahtevajo svojo pozornost. Večjim projektom se posvečajo že od leta 2007. Eden pomembnejših je vodovodna infrastruktura na območju Drave, ki zajema posodobitev cevi od vodnega zajetja Mihovci do vodohrana na Jeruzalemu in postavitev nekaterih novih vodohranov. Projektna dokumentacija se je začela pripravljati že leta 2007, sedaj pa se dela investicijska, ki je pogoj za vlogo na ministrstvo za okolje in prostor.
Pomemben projekt je regijski center za ravnanje z odpadki CEROP. Pismo o nameri za območje občin Podravja je v fazi usklajevanja, prav tako razpisna dokumentacija za izbor izvajalcev za pripravo projektne in investicijske dokumentacije.
Zelo so veseli pozitivnega sklepa za pridobitev širokopasovnega omrežja. S strani ministrstva za gospodarstvo so bile opredeljene bele lise, na območju katerih še nekaj časa, vsaj dve leti, ne bo komercialnega interesa za gradnjo širokopasovnega
ponedeljek, potem sredi tedna, po sedanjih govoricah pa naj bi odpuščali prihodnji ponedeljek.
Med zaposlenimi vlada prava psihoza, saj nihče ne ve,
sistema. Teh je na področju treh občin kar nekaj. V projektu namreč nastopajo skupaj z občinama Sv. Tomaž in Središče ob Dravi, s katerima imajo od podpisa pogodbe leto in pol časa, da projekt realizirajo.
V javnosti se je največ govorilo o triletnem projektu obnove grajske pristave. V letu 2008 je bilo odkupljeno zemljišče z objektom in pridobljen pozitiven sklep o sofinanciranju. Ob prijavi so podali vso potrebno obsežno dokumentacijo, ki se po metodologiji predvideva. Eden teh dokumentov je bila tudi izjava, da je lokacijski načrt središča mesta Ormož v spreminjanju. Zato so prepričani,
kdo se bo znašel na seznamu za odpuščanje. Ker govoricam pogosto ne gre povsem verjeti, sem povprašala tudi na vodstvo podjetja, kjer mi je direktorica Mira Horvat zagotovila, da govorice ne držijo. Potrdila je sicer, da je podjetje še vedno v težavah in da se plani spreminjajo, vendar je odločno zanikala, da bi naenkrat odpustili toliko delavcev. Zaenkrat še ni mogla povedati, kdaj in koliko delavcev bodo odpustili. Govorice so očitno prišle tudi do sindikatov, ki si te dni prizadevajo urediti sestanek z vodstvom in delavci, da se stvari pojasnijo in da vedo, kaj je pričakovati.
Povsem neizpodbitna pa je novica, ki so nam jo potrdili na Delovnem sodišču na Ptu-
da so vsi postopki vodeni pravilno. Letos pričakujejo pripravo nadaljnje projektno-investicijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja, kajti po časovnici je zaključek projekta načrtovan v sredini prihodnjega leta.
Na občini pripravljajo tudi dokumentacijo za gradnjo namakalnega sistema Or-mož-Velika Nedelja, katerega projekt so svetniki sprejeli nedavno. Pred tem je bil sprejet pravilnik o uvedbi namakalnega sistema, ki je prav tako terjal določen čas, je pripomnila mag. Štumberger.
»Naslednja dobra novica je, da smo pridobili pozitiven sklep ministrstva za obnovo doma kulture v Miklavžu pri
ju. Na njihovo enoto je bilo 3. in 4. marca vloženih skupno 44 tožb zoper družbo Carrera Optyl, d. o. o. Vse tožbe se nanašajo na odpovedi delovnega razmerja delavkam, za katere odvetnica Helena Polič Kosi meni, da niso bile urejene povsem v skladu z veljavnimi zakoni. V februarju je v ormoški Carreri izgubilo delo 130 delavk, za tožbo se jih je torej odločila kar tretjina, kar je gotovo nekoliko nenavadno. Na Delovnem sodišču na Ptuju niso mogli napovedati, v kakšnem roku bodo tožbe rešene, so pa povedali, da zelo hitro, saj nimajo niti enega zaostanka. Prvi, poravnalni narok je za javnost zaprt, z naslednjega pa vam bomo poročali o razpletu dogodkov.
vki
Ormožu, delamo pa že na pripravi dokumentacije, potrebne za oddajo vloge za obnovo kulturnega doma v Podgorcih. Iz vidika črpanja EU sredstev se nadaljuje izgradnja ceste Ormož-Ivanjkovci, ki se zaključuje letos. Pripravljamo pa tudi že dokumentacijo za sofinanciranje za štiri odseke cest,« je povedala Štumber-gerjeva.
Poleg tega bodo posvečali potrebno pozornost pereči gospodarski situaciji, odprti bodo javni razpisi za pospeševanje zaposlovanja, pospeševanje poklicnega izobraževanja in kreditiranja pod ugodnejšimi pogoji. Občina se vključuje v podpiranje lokalnega partnerstva za razvoj človeških virov in s tem sofinancira center za informiranje in poklicno svetovanje, ki deluje tudi v Ormožu. Delali bodo tudi na področju industrijske cone, v okviru projekta Oreh bodo začeli pripravo študije izvedljivosti izgradnje modela delovanja podjetniškega inkubatorja.
Okrog 56 % za investicije, 1,8 milijona evrov za ceste
Proračun je zaokrožen na slabih 16 milijonov evrov, od tega bi za investicije namenili 8,7 milijonov ali 56 %, je povedal Mirko Šerod.
»Predvideno je, da bi občina prejela za 3,8 milijona evrov iz državnega proračuna in iz EU,« je povedal Šerod in naštel pet največjih večletnih projektov, ki imajo največji poudarek prav v letošnjem proračunu. To so grajska pristava, ki je ocenjena na 4,7 milijona evrov. V letošnjem poračunu je za grajsko pristavo namenjenih 1,7, ostanek pa bo zajet prihodnje leto.
Končna vrednost obnove bo znana po oddaji del. Telovadnico na Kogu so pričeli graditi lani, letos je v proračunu zajeta le s pol milijona evri, skupna vrednost pa bo okrog milijona evrov, saj načrtujejo z rebalansom zagotoviti še manjkajočo notranjo opremo. Za namakalni sistem Or-mož-Velika Nedelja se letos namenja 1,8 milijona evrov. Za ravnanje z odpadki imamo letos zagotovljenih 1 milijon evrov, zagotoviti pa je potrebno sanacijo stare deponije na Dobravi ter pripravo dokumentacije in odkup zemljišč za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki. 1,8 milijona evrov se bo letos namenilo za cestno infrastrukturo. Večji cestni projekti so cesta Ormož-Ivanjkovci, zaključek ceste Slenčavesi, lokalna cesta na Gomili in več manjših cest po vseh krajevnih skupnostih. Vrednost projekta izgradnje širokopasovnega omrežja pa ocenjujejo na 7 milijonov evrov.
Mirko Šerod je na koncu opozoril še vsa društva in druge uporabnike, ki računajo na občinska sredstva, da bodo zelo kmalu v Uradnem vestniku in na spletni strani občine objavljeni razpisi za financiranje. Ce jih namreč spregledajo, se naknadno v razpis ne morejo več vključiti, saj se denar razdeli med prispele vloge.
Povprašali smo tudi, za kakšne famozne kontrole evropskih projektov naj bi šlo (o njih je govoril S. Podgorelec na svoji tiskovni konferenci), vendar na Občini o tem niso vedeli nič. Mag. Štumberger je povedala, da so investicije v proceduri pod nenehno kontrolo več različnih institucij. O kakšni posebni kontroli ne vedo nič, se pa je ne bojijo, ker bo le ena od mnogih. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Zadnja informacija iz Carrere
V	pričakovanju novih odpuščanj?
V	Ormožu spet visi v zraku neko pričakovanje; govorice, ki se širijo po ulicah, napovedujejo namreč novi val odpuščanja v Carreri Optylu, d. o. o., ki je v februarju odpustila 130 delavk.
6 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek m 6. marca 2009
Ptuj m Petovia avto Ptuj, d. d.
Sprejeli globalne izzive
Od 1. decembra lani je direktorica Petovia avta Ptuj, d. d., Katja Šilec, ki se je v podjetju zaposlila avgusta leta 2007 kot vodja prodaje. Novo funkcijo je sprejela kot velik izziv, povezan z veliko dela in veliko novimi stvarmi. Četudi je dejavnost v Petovia avtu poznala že od prej, je sedaj vsega veliko več. Veliko stvari je potrebno reševati tudi za nazaj, pa jih najbolje ne poznaš, pravi. Kamorkoli gre, vedno ima s seboj računalnik in telefon.
V letu 2007 je v Petovia avtu prišlo do lastniške spremembe, prejšnji solastnik Vili Cerovič je svoj delež v podjetju prodal, večinski lastnik družbe Petovia avta Ptuj, d. d., je postalo podjetje Silina, d. o. o. Bivši solastnik je ostal najemnik dela poslovnih prostorov in je lastnik tovornega dela programa.
»Zaradi prilagoditve trenutnim razmeram na trgu smo bili prisiljeni izvesti nekatere spremembe v organizaciji podjetja, da smo dosegli večjo produktivnost na zaposlenega,« je povedala direktorica. Na posameznih segmentih so zmanjšali število zaposlenih, pri čemer so spoštovali vse zakonske norme. Vsi delavci so prejeli odločbe z odpravnino, zelo so upoštevali tudi socialni vidik. Niso odpuščali na grobo, poskušali so najti najboljše rešitve, tiste, ki so za posameznike bile tudi najugodnejše - od prezaposlitve, zaposlitve drugje do predčasne upokojitve. V vseh se-
gmentih dejavnosti oziroma povezanih družb so število zaposlenih skupaj zmanjšali za 19.
Silina, d. o. o., je večinski lastnik Petovia avta Ptuj, d. d., in Petovia avta - Avtohiše, d. o. o. Vse, kar se nanaša na
Renaultovo koncesijo, poteka v samostojnem podjetju, družbi z omejeno odgovornostjo. V bistvu pa gre samo za pravno formalno različno poslovanje podjetij, to je bila tudi zahteva uvoznika, kar so vzpostavili že v začetku leta
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 48
Foto: Črtomir Goznik
Katja Silec, direktorica Petovia avta Ptuj, d. d.: »Postali smo največja avkcijska hiša za prodajo rabljenih vozil na Balkanu.«
2008.
Kot je povedala direktorica Katja Šilec, se recesija zelo pozna pri prodaji novih vozil, tega pa ni mogoče reči za vse druge dejavnosti podjetja in tehnične preglede, ki jih prav tako opravljajo. Res pa je, da
se je potrebno v razmerah finančne in gospodarske recesije čisto na novo prilagoditi situaciji, uvesti nekatere nove programe, za kar so se v podjetju odločili, še preden je prišla recesija. Uvedli so prodajo rabljenih vozil, predvsem na mariborski lokaciji v okviru nove blagovne znamke avto avtlet, kjer pod eno streho ponujajo vozila vseh blagovnih znamk, ki so v odličnem stanju (malo rabljena) in jih je mogoče kupiti po ugodnih cenah.
»Nismo več toliko vpeti samo v lokalno delovanje, sprejeli smo globalne izzive, pričeli smo s prodajo rabljenih vozil preko spletne aplikacije oziroma po sistemu avkcij. Postali smo največja avkcijska hiša na območju Balkana, pokrivamo prodajo
rabljenih vozil največje leasing hiše rabljenih vozil za območje celotnega Balkana. S širitvijo na druga območja, ki so bila doslej neobdelana in vključevanje v globalno mrežo, pa so povezani tudi naši razvojni cilji,« poudarja direktorica.
Petovia avto ostaja na Ormoški cesti na Ptuju; ne samo da bo podjetje delalo naprej, še bolj bo utrdilo svoj položaj in ugled na tem območju, je prepričana direktorica. S tem odgovarja na vse govorice, povezane s stečajem oziroma zapiranjem podjetja. Tudi Lidl ne bo gradil na njihovi lokaciji oziroma dvorišču, kot je bilo slišati. Vedeti pa je treba, da povpraševanje vedno ustvari neko ponudbo, tega ne zanika.
MG
Nasveti m Finančni
Finančna kriza pahnila banke v velike izgube
Še pred pol leta si je marsikdo le stežka predstavljal, da bo svetovna finančna kriza v tolikšnem obsegu vplivala na bančni sistem in padec svetovnega gospodarstva v globoko recesijo. Analitiki ocenjujejo, da smo priča eni največjih finančnih kriz bančnega sistema, ki ji je sledil padec praktično vseh najpomembnejših gospodarstev v recesijo.
Spomnimo, da so se začetki finančne krize pojavili v ZDA, kjer je zaradi težav nepremičninskega in hipo-tekarnega trga prišlo do likvidnostnih težav dveh največji hipotekarnih agencij, Freddie Mac in Fannie Mae, ki sta izjemnega pomena za nepremičninski trg. Zaradi nezmožnosti poplačila vseh svojih obveznosti je postalo jasno, da se bosta obe agenciji le s težavo izognili bankrotu. Da bi država zagotovila stabilnost finančnega trga, je prišlo do državnega prevzema obeh agencij, temu pa je zelo kmalu sledil še prevzem ameriške komercialne banke Wachovia Bank.
Kot strela z jasnega je trg pretresla novica o stečaju ameriške investicijske banke Lehman Brother, ki je zamajala celoten svetovni bančni sistem. Samo pol leta po stečaju je veliko ekonomistov prepričanih, da je bil stečaj te banke velika napaka in da bi bilo veliko bolje, če bi prišlo do njene nacionalizacije. Omenjenemu stečaju je sledil
še prevzem banke Merill Lynch s strani Bank of America ter obsežna finančna pomoč ameriški zavarovalnici AIG.
Likvidnostne težave so hitro zajele tudi finančne inšti-tucije po Evropi, še posebej tiste, ki so močneje povezane z ameriškim gospodarstvom. V izjemno težkih težavah se je znašla britanska banka HBOS, ki jo je pred stečajem rešila banka British Bank Lloyds. Tik pred stečajem pa se je znašla še nemška investicijska banka Hypo Real Estate Holding, a jo je z državno pomočjo rešila nemška vlada. Finančna kriza je nato zajela še marsikatero banko, najhuje pa je prizadela Islandijo, kjer so se v težavah znašle tri največje banke. Pred bankrotom jih je rešila država s podržavljenjem, vendar se je država kljub temu znašla tik pred bankrotom in finančnim zlomom.
Čas velikih vladnih intervencij
V preteklih nekaj mesecih
so se države po svetu, predvsem pa tudi centralne banke, s finančno in gospodarsko krizo ubadale vsaka na svoj način. Centralne banke so se tako odločile za skupno znižanje obrestnih mer, ameriška administracija je sprejela 700 milijard dolarjev vreden finančni paket, evropske vlade pa so vsaka v okviru svojih zmožnosti pomagale svojim bankam s pomočjo finančnih stimulativnih paketov. V evru območju je osrednjo vlogo prevzela Evropska centralna banka, ki je bankam v evro sistemu zagotovila zadostno količino denarja za zagotavljanje dnevne likvidnosti bank. Z omenjenimi ukrepi so želele centralne banke želele sprostiti t. i. posojilni krč ter povrnitev zaupanja med bankami v finančnem sistemu.
Nemške banke ustvarile milijardne izgube
Ob koncu januarja je kar
nekaj največjih bank predstavilo svoje lanske poslovne rezultate, ki so pokazali, da so zaradi finančne krize in odpisov slabih naložb ustvarile ogromne izgube. Največja nemška banka Deutsche Bank je v svojem investicijskem delu ustvarila vsaj za 1,11 milijarde evrov izgube, ki je v veliki meri nastala iz trgovanja z vrednostnimi papirji. Analitiki omenjene banke ocenjujejo, da bo ustvarila prvo letno izgubo v zadnjih devetih letih. Doslej je največja nemška banka že odpisala za 8,5 milijarde evrov slabih naložb, samo v zadnjem četrtletju leta 2008 pa naj bi odpisali še 3,9 milijarde evrov slabega premoženja. Kljub temu pa banka še ne bo zaprosila za državno pomoč nemške vlade.
Za razliko od največje nemške banke pa bo državno pomoč najverjetneje dobila druga največja nemška banka Commerzbank, in to na račun višjih odpisov Dresdner Bank, ki jo je Commerzbank prevzela. Druga največja
nemška banka bo iz državnega sklada prejela 10 mrd svežega kapitala, nemška država pa bo v zameno dobila četrtino vseh delnic banke. Omenjena banka je doslej že prejela 8,2 milijarde evrov pomoči in za kar 15 mrd državnih garancij nemške države. Dodatno finančno injekcijo naj bi od nemške države pridobila tudi hipotekarna banka Hypo Real Estate Holding (HRE), in sicer v višini 12 mrd evrov državnih garancij, ki jo nameravajo uporabiti za zavarovanje dolžniških vrednostnih papirjev. Banka Hypo Real Estate je od države oktobra lani že prejela posojilo v višini 50 mrd evrov, decembra pa še dodatnih 30 mrd državnih garancij. Ob tem se HRE z državo dogovarja še o eni bolj dolgoročni kapitalski injekciji.
Irske banke pred
podržavljenjem
Med državami članicami
evro območja je najbolj radikalno potezo potegnila irska vlada, ki je namesto dokapita-lizacije nacionalizirala tretjo največjo banko v državi. Strmi padec delnice in masovno dvigovanje depozitov sta irsko vlado prisilila, da je nacionalizirala banko Anglo Irish Bank (AIB). Odločitev o nacionalizaciji je bila sprejeta ob soglasju finančnega ministrstva in irske centralne banke, s čimer so želeli zagotoviti solventnost banke, saj je AIB pomembna za obstoj irskega bančnega sistema. Vlada je banko nacionalizirala le mesec dni po najavi njenega reševalnega paketa, vladni vstop v banko pa se je zgodil z namenom, da bi se tako izognili njenemu propadu in posledično 100 mrd težkemu bremenu, ki bi padel na pleče države. Irska vlada zagotavlja, da bo banka sicer normalno poslovala, vendar pa analitiki namigujejo, da bi vlada banko lahko zaprla že v nekaj prihodnjih letih.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Vitomarci • Slovesno ob dnevu civilne zaščite
Število nesreč zahteva večjo pripravljenost
Osrednjo proslavo ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, so za območje regijskega štaba CZ za Podravje (območje upravnih enot Ptuj in Ormož) pripravili v ponedeljek, 2. marca, v dvorani gasilskega doma v Vitomarcih. Slavnostni govornik je bil Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, 24 posameznikom in organizacijam pa so izročili zlate, srebrne in bronaste znake Civilne zaščite.
Tudi letošnjo osrednjo regijsko proslavo ob svetovnem dnevu civilne zaščite sta pripravila regijski štab civilne zaščite za Podravje in ptujska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje, letos v sodelovanju z gostitelji v občini Sveti Andraž. V dvorani gasilskega doma v Vitomarcih so se poleg nekaterih domačinov in gostov iz Ljubljane zbrali številni župani občin Spodnjega Podravja: Janez Jurgec iz občine Cirkulane, Rajko Janžekovič iz občine Dornava, Radoslav Simonič iz občine Hajdina, Alojz Sok iz občine Ormož ter Anton Butolen iz občine Žetale. Poleg njih so se povabilu organizatorjev odzvali tudi predstavniki gasilskih zvez, policije, Uprave za obrambo,
Direktorica sicer meni, da je potrebno odvisnikom na vsak način pomagati, vendar je za to potrebno imeti skupino usposobljenih strokovnjakov. Prepričana je tudi, da se v te aktivnosti lahko vključijo tudi farmacevti, morda bolj na preventivnem področju kot v sam proces zdravljenja, povezano s svetovanjem o uporabi zdravil, ki se za te na-
Slovenske vojske, inšpekcijskih služb in drugi gostje.
V imenu občine gostiteljice jim je zaželel prisrčno dobrodošlico župan občine Sveti Andraž Franc Krepša in izpostavil pomembno vlogo pripadnikov enot civilne zaščite predvsem ob lanskem avgustovskem neurju s točo, ki je poškodovalo tudi izredno veliko število objektov in kmetijskih površin na tem območju, zato se je v imenu domačinov toplo zahvalil vsem, ki so nesebično pomagali pri odpravi posledic.
Slavnostni govornik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Branko Dervodel pa je izrazil zaskrbljenost nad ugotovitvijo, da nas zaradi makro globalnih sprememb,
mene uporabljajo. Zagotovo pa lekarna ni mesto, kjer bi se to izvajalo.
»Odvisniki prihajajo igle kupovat čez dan, mi igle prodajamo,« poudarja direktorica, »igle niso brezplačne. V velikem številu prihajajo tudi v času dežurstva. V tem času prihajajo v lekarno tudi drugi ljudje, ki se ob tem počutijo nekako ogrožene, čeprav od-
oziroma globalnega segrevanja ozračja in Zemlje v zadnjih letih tudi v Sloveniji vse pogosteje ogrožajo naravne in druge nesreče. Predvsem vse hujša in vse bolj uničujoča neurja z včasih že orkanskimi vetrovi, pa poplave, plazovi in tudi potresi. Samo lani so poletna uničujoča ne-
visniki niso nasilni; vendar postopajo okoli lekarne, prosijo za denar. So pa že tako osveščeni, da pridejo igle kupit. Cena je minimalna, ena stane 13 centov. Mi jim jih prodamo tudi sredi noči, ker v tistem trenutku lahko naredimo edino to, da bo odvisnik uporabil čisto, neokuženo iglo,« pravi direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič.
Morda pa bi ob tej priložnosti kazalo tudi povedati, pravi Benčičeva, da so v lekarni na voljo številni testi za določanje drog. Gre za urinske teste, starši o tem na splošno premalo vedo, pa bi se splačalo, če bi vedeli in jih tudi uporabili, ko pri svojem otroku zaznajo kakršenkoli odklon od dosedanjega načina obnašanja, ko opazijo, da otrok prihaja domov drugače razpoložen, da ima drugačen pogled, da je vonj drugačen,
urja s točo in močnim vetrom povzročila v Sloveniji za prek 80 milijonov evrov škode, kar je skoraj enkrat več od proračuna Uprave RS za zaščito in reševanje, ki znaša okoli 45 milijonov evrov.
Zato bo potrebno za dokončno sanacijo posledic zagotoviti še dodatna sredstva.
da je spremenil družbo, da je takšna, ki je prej ni imel. V teh primerih se splača priti v lekarno in se o tem posvetovati s farmacevtom. S testi je mogoče testirati marihu-ano, opiate, kokain, metafe-tamin, obstaja pa tudi test, ki vsebuje vse te substance v eni testni palčici. Če bodo starši, ki so pri svojih otrocih opazili spremembe, pravočasno ukrepali, bodo lahko še veliko naredili. Ko pa je odvisnost že prisotna, gre že za resne bolnike, ki potrebujejo tudi zelo resno in strokovno pomoč.
Dejstvo je, da je prisotnost drog na Ptujskem že takšna, da bi potrebovali center za zdravljenje odvisnosti, na to mariborski vodja centra že dolgo opozarja. Tudi ob januarskem predavanju na Hajdini je ponovno pozval k ukrepanju.
MG
Vse to pa narekuje pripadnikom enot in služb zaščite in reševanja, med katerimi imajo posebno vlogo tudi pripadniki enot civilne zaščite, še večjo pripravljenost, strokovno usposobljenost, opremljenost in tudi večjo številčnost članstva, da bodo kos vse težji situaciji, ki naj bi se po pričakovanjih v naslednjih letih samo še poslabšala. Ob lanskem avgustovskem neurju so točo je samo na območju Spodnjega Podravja pri odpravi posledic poškodovanih stanovanjskih in gospodarskih objektov sodelovalo prek 3000 pripadnikov gasilskih društev in enot civilne zaščite, zato se je tudi on toplo zahvalil vsem, ki so pomagali, v imenu vseh tistih, ki so bili deležni njihove nesebične pomoči.
Na podlagi razpisa Uprave RS za zaščito in reševanje je na osnovi prispelih predlogov posebna komisija za izbiro kandidatov za priznanja in nagrade sprejela sklep, da letos priznanja Civilne zaščite Slovenije podelijo devetnajstim posameznikom, štirim prostovoljnim gasilskim društvom in komisiji za ocenjevanje škode.
Bronaste znake Civilne zaščite Slovenije sta podelila poveljnik regijskega štaba CZ za Podravje Drago Klobučar in vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Jože Korban. Prejeli so jih: Boris Jazbec, poveljnik CZ v občini Žetale, komisija MO Ptuj za ocenjevanje škode po neurju so točo, Martin Zamuda, večletni predsednik in aktivist CZ v občini Markovci, poveljnik PGD Polenšak in aktivist CZ v občini Dornava Jože Vršič, aktiven gasilec iz PGD Gra-
jena Robert Horvat, župan občine Destrnik Franc Pu-kšič in direktor tamkajšnje občinske uprave Miran Čeh, strokovni delavci regijskega centra za obveščanje v Ptuju Roman Čuš, Marjan Kokol in Branko Brence, člani štaba vodenja intervencije, ki je deloval v prostorih gasilskega doma Ptuj Marjan Meglič, Branko Lah, Branko Skok, Zvonko Glažar, Miran Mulec in Martina Puklavec Petek. Med štirimi organizacijami so bronaste znake Civilne zaščite Slovenije prejeli gasilska enota PGD Ptuj, ki je odigrala osrednjo vlogo pri odpravi posledic avgustovskega neurja s točo ter pri delitvi plastičnih folij za pokrivanje streh, poleg tega pa še PGD Vitomarci, PGD Biš in restavracija Gastro Marjana Skoka iz Ptuja. Zlati znak Civilne zaščite Slovenije so letos izročili županu občine Hajdina Radoslavu Simoniču. Naknadno bo srebrni znak CZ Slovenije prejelo tudi PGD Ivanjkovci ob 100-letnici humanega delovanja, na državni slovesnosti ob dnevu civilne zaščite Slovenije, ki je bila tri dni pred tem v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, pa je koordinator in član štaba vodenja intervencije Drago-mir Murko prejel bronasti, vodja intervencije Janez Li-ponik pa zlati znak CZ Slovenije.
Slovesnost v Vitomarcih so s primernim kulturnim programom popestrili mladi pevci šolskega pevskega zbor OŠ Trnovska vas ter mlade članice in člani Kulturno-umetniškega društva Vito-marci, celotno slovesnost pa je domiselno povezovala domačinka Mateja Toš.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Namestnik direktorja URSZS Branko Dervodel je izrazil zaskrbljenost, saj zadnja leta zaradi globalnih podnebnih sprememb naravne in druge nesreče vse pogosteje ogrožajo tudi Slovenijo.
Ptuj • V boju proti drogi sodelujejo tudi farmacevti
Igle niso brezplačne
Nobena slovenska lekarna ni verificirana oziroma nima dovoljenja za to, da bi izvajala izmenjavo igel. Nekaj časa se je poskušalo, ampak stvar ni zaživela, zaživela pa ni predvsem zaradi tega, ker je potrebno v lekarni misliti tudi za vse druge paciente, ki tja prihajajo, je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič. Izmenjava igel vseeno prinaša s seboj določene nevarnosti.
Ormož • Priložnosti in izzivi za kmete
Povečanje kvalitete in stalne oskrbe s poljščinami
Na minuli seji občinskega sveta Ormož so svetniki sprejeli projekt za namakalni sistem Ormož-Velika Nedelja, ki ga bodo priložili k vlogi na razpis za sredstva za velike namakalne sisteme, ki je odprt pri ministrstvu za kmetijstvo. Na voljo je 4,5 milijona evrov, v Ormožu pa si obetajo okrog 1,5 milijona. Ker DDV ni upravičeni strošek, se je Občina v proračunu obvezala, da bo zagotovila ta manjkajoča sredstva v višini 300.000 evrov.
Projekt je predstavila Mira Edelbaher, direktorica Konzorcija za namakanje Podrav-ja. To je le eden številnih dokumentov, ki jih je treba izdelati in priložiti vlogi, s katero se bo Občina kot pooblaščeni investitor prijavila na razpis za sredstva. Območje namakanja zajema 449 hektarjev, od tega 60 hektarjev v k. o. Cvetkovci, 243 v k. o. Trgovišče in 144 hektarjev v k. o. Velika Nedelja. Pri tem je zelo pomembno tudi, da se bo sistem navezoval na že zgrajen namakalni sistem Or-mož-Osluševci, kjer je bil že zgrajen daljnovod, transformatorska postaja, zajemalni objekt, črpališče, strojnica in razvodni sistem. V sedanji fazi se bodo obstoječemu sistemu dogradile črpalke, elektrooprema in nov cevni razvodni sistem za to območje. Stari sistem zajema okrog 230 hektarjev, v neposredni bližini pa je tudi okrog 26 hektarjev hmeljišč, ki bi jih lahko še priključili. Tako bi to postal zakrožen namakalnih sistem, eden največjih v Sloveniji.
Po nekdanjem ureditvenem načrtu je kapaciteta tega
območja namakanje do 1200 hektarjev z enega mesta. Voda se črpa iz odvodnega kanala med Veliko Nedeljo in Trgoviščem. Že obstoječi sistem ima nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo s sedanjim sistemom odpravili. Po mnenju izdelovalca dokumentacije so bili za sistem določeni nizki delovni tlaki, da bi se prihranila energija in zmanjšala potratnost sistema.
Priprava novega projekta se je kar za nekaj časa zataknila, saj je imel Konzorcij za namakanje Podravja težave s pridobivanjem okoljevarstve-nega in vodovarstvenega soglasja, ki sta sestavni del gradbenega dovoljenja. Na okolje-varstveno soglasje so čakali dobrih 6 mesecev, vodovar-stvenega še vedno nimajo. Kljub temu je Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo na Občini Ormož, optimističen. Po njegovih ocenah naj bi do maja oddali vlogo, realizacija projekta pa naj bi bila v drugi polovici leta.
Občina prispeva k razvoju kmetijstva
Kot je bilo povedano v
Mira Edelbaher, direktorica Konzorcija za namakanje Podravja, in Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo na Občini Ormož, sta predstavila obsežen projekt namakanja.
predstavitvi projekta, predstavlja tehnologija kmetijske pridelave z namakanjem najvišjo obliko intenzifikacije kmetijske pridelave. Njen kratkotrajni učinek bo lepo
Ptuj • Razstava Dobrote slovenskih kmetij
Začeli s sokovi in sadjem
V dvorani KGZS - Zavoda Ptuj se je 4. marca pričelo letošnje prve ocenjevanje dobrot slovenskih kmetij v okviru 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Skupaj so kmetije iz Slovenije in avstrijske Koroške letos v ocenjevanje prijavile 1078 izdelkov v okviru 13 skupin. Na prvem ocenjevanju so ocenili 81 vzorcev, od tega 55 sokov in 26 vzorcev suhega sadja, je povedala vodja ocenjevanj Terezija Meško.
Največ sokov je bilo iz jabolk, sledili so grozdni in mešani sokovi, nekaj je bilo tudi zelenjavnih (pesa). Vzorcev suhega sadja je bilo letos manj
zaradi lanske uničujoče toče. Prevladovala so jabolka, sliv je bilo zelo malo, več kot običajno pa je bilo kakijev. Ocenjevalni kriteriji na prvem ocenje-
Foto: Črtomir Goznik
Terezija Meško, vodja vseh ocenjevanj v okviru 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij
vanju so bili barva, vonj, okus in videz.
Prvo ocenjevalno komisijo so sestavljali dr. Janez Hribar in dr. Andrej Plestenjak z Biotehniške fakultete Ljubljana, mag. Jožica Vodopivec-Rozman (KGZS - Zavod Ljubljana), Irena Kos (KGZS - Zavod Celje) in Nataša Leban (KGZS - Zavod Nova Gorica). 9. marca bodo na Ptuju ocenili kise in vložene vrtnine, 26. marca bodo v Ljubljani ocenili olja, 15. aprila na Ptuju žganja, 17. in 18. aprila v Ljubljani mesne izdelke, 22. aprila na Ptuju marmelade, dže-me in kompote, 6. maja na Ptuju sadna vina, 7. maja na Ptuju vina, 13. maja na Ptuju mlečne izdelke, 20. maja pa največjo skupino izdelkov, izdelke iz žit, ki jih je skupaj kar 445.
MG
viden na povečanju hektarskih pridelkov, dolgoročno pa bo pomenil uravnovešanje hektarskih pridelkov in stabilnejšo pridelavo. Vrednost pridelane zelenjave na namakalnem območju naj bi bila v normalnem letu pred uvedbo namakanja 837.155 evrov, po uvedbi namakanja pa naj bi se vrednost pridelave na istem območju dvignila na 2.506.834 evrov.
Predračunska vrednost celotne investicije v namakalni sistem je 1,5 milijona evrov. Za investicijo se lahko v celoti pridobijo nepovratna sredstva, od katerih 75 % sofinancira Evropska unija, ostanek pa R Slovenija. Samo namakalno opremo bodo investirali kmetje sami, pripravljavci pa so ocenili, da naj bi jih skupno stala 450.000 evrov. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da so rešili, kdo bo plačal DDV. Na koncu je Občina pristala, da ga bo plačala, čeprav bo sistem državen. V tem vidi Občina svoj prispevek k razvoju svojega pretežno kmetijskega območja.
»V krizi, ki je na pohodu, poskušamo na tem območju, ki je po naravni danosti bogato s kvalitetnimi zemljišči in vodo, zagotavljati delovno in dohodkovno zanimive kulture,« je povedal Klinc in dodal, da je to šele prvi korak k prestrukturiranju obstoječega kmetijstva. »Za kmete to lahko pomeni veliko, odvisno pa je, kako je kdo to sposoben
izkoristiti. Ob uvedbi pravilnika o namakanju so kmetje pri notarju podpisali izjave, da soglašajo z uvedbo namakanja. Za zagotovitev sofinanciranja je bilo potrebno zagotoviti izjave 80 % lastnikov zemlje, da bodo v bodočnosti sistem tudi uporabljali. To je po eni strani priložnost, po drugi pa obveznost, da pokrivajo stroške za delovanje sistema. To so splošni stroški, ki zagotavljajo polnjenje in praznjenje sistema, ki dajejo kmetu sploh možnost, da se priključi na sistem. Lani so ti stroški znašali 16 evrov na hektar.
Voda zagotavlja kmetom tudi ob sušnih razmerah stalno proizvodnjo. Stalnost je danes ena najtežjih reči, saj trgovske verige kljub muhastemu vremenu pričakujejo, da kmetje, s katerimi imajo sklenjene pogodbe, dogovorjeno blago tudi dobavljajo. V obstoječih razmerah edino vodni vir zagotavlja stalnost in kvaliteto proizvodnje.«
Voda kot gibalo razvoja
Slovensko kmetijstvo se nahaja sredi razpotja, kmetje se odločajo, kako naprej, saj se stvari hitro spreminjajo in z nekaj hektarji koruze se ne da konkurirati in preživeti. Sladkorna pesa je preteklost, zato kmetje iščejo nove priložnosti.
Miran Klinc je mnenja, da
lahko najdemo svoje mesto zlasti na področju pridelave zdrave hrane. Neizkoriščene priložnosti ponuja tudi proizvodnja vrtnin, saj zelenjavo v velikem obsegu uvažamo, Evropa pa spodbuja lokalno samooskrbo. Zato Klinc meni, da je prišel čas, ko voda postaja razvojna priložnost in gibalo razvoja. Vendar sama voda ni dovolj:
»Drugi problem je kvaliteten management. Naše slabosti so, da nimamo ustreznih skladiščnih površin in da je treba precej delovne sile za pripravo zelenjave, da se očisti, pakira. Spoznati bomo morali, da predstavlja očiščen, narezan in pakiran kilogram solate dodano vrednost. Ta projekt nas sili v povezovanje, ki pa je problem našega kmetijstva - ne le v Ormožu, ampak v vsej Sloveniji. Nastop evropskih kmetov na trgu je neprimerno konku-renčnejši in racionalnejši od našega. Vprašanje je, ali smo se pripravljeni odzvati na razvojne priložnosti. To pomeni skupna skladišča, skupno infrastrukturo, nastop na trgu.
Menim, da politika razvoja ministrstva za kmetijstvo ni znala najti odgovorov na izzive časa. Ob izgubi sladkorne pese se je kmetom v največji meri omogočalo sofinanciranje nakupa traktorjev. Za kmetovo zdravje je to seveda zelo pozitivna pridobitev, varuje mu zdravje, hrbtenico, ampak v razvojnem smislu bi bilo večjega pomena, če bi bila to skupna infrastruktura, ki bi omogočala nadgradnjo in povečano dodano vrednost v kmetijskem prostoru. Z namakanjem se ustvarjajo pogoji za začetek prestrukturiranja, konec se mora videti v managementu. Ljudje, ki vodijo kmetijske zadruge in druge kmetijske organizacije, morajo znajo najti razvojne priložnosti in znati povezati prostor v smislu blagovnih znamk, nastopa na trgu.«
Ko bo sistem zgrajen, bo po pridobitvi uporabnega dovoljenja država izbrala upravljavca. Sedanji sistem upravlja Konzorcij za namakanje Podravja. Ta organizacija je za to delo plačana z ministrstva, za konkretna izvedbena dela na terenu pa išče upravljavce v soglasju z melioracijsko skupnostjo. Melioracijska skupnost je bila ustanovljena, vodi pa jo Željko Krabonja iz Mihovcev. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Borl • Neuspešen tudi drugi razpis
V tretje gre rado, če bo le še tretja možnost ...
Poročali smo že, da se je na drugi razpis za najem haloškega gradu Borl prijavil le en ponudnik, precej neznano podjetje, ustanovljeno leta 2007, Kranjska nepremičninska družba. Čeprav je formalno v prijavi zadostila vsem pogojem, se je zgodilo točno to, kar so nekateri napovedovali; Ministrstvo za kulturo omenjene družbe ni izbralo kot primernega najemnika in tako je že drugi razpis propadel.
Foto: SM
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec v pogovoru s poslancem Branko Mariničem; oba verjameta, da tretji razpis za najemnika gradu Borl bo; morda res ne letos, a po besedah Jurgca je bolj pomembno to, da bo uspešen, čeprav s kakšnim letom zamude.
Zakaj konkretno omenjeno podjetje ni bilo izbrano, v kulturnem ministrstvu ne pojasnjujejo, v obrazložitev sklepa pa so med drugim zapisali: »Ministrstvo za kulturo (MK) je ugotovilo, da zgolj z vložkom države (gradbena, obrtniška in inštalacijska dela ter vgradna oprema), brez finančnega vložka najemnika v premično opremo, v kulturnem spomeniku ni mogoče vzpostaviti niti realno pričakovati, da bodo doseženi vsi zahtevani kazalniki. Zaradi navedenega je ponujena najemnina po mnenju Ministrstva za kulturo nesprejemljiva, razvojni program ponudnika-najemnika pa brez vsaj minimalnega vložka realno ni uresničljiv.«
Tretji razpis je odložen za nedoločen čas
Nadalje je komisija, ki se je ukvarjala s ponudbo edinega ponudnika za Borl, še ugotavljala, da slednji praktično ni pripravil primernega razvojnega programa, da torej ponudnik v ponudbi očitno ni predložil nič konkretnega o terminskem in finančnem načrtu lastnega vlaganja, o predvidenem številu v prihodnje zaposlenih ter o predvidenem številu obiskovalcev, pa tudi ne o tem, kdaj in kateri prostori gradu naj bi bili
Naložba znaša 2,4 milijona evrov, ob sredstvih iz občinskega proračuna pa je bilo skoraj
Predsednik DgB Peter Belšak grajskega kompleksa tista, ki j sicer pa bi društvo želelo na E prostor za zbrane antikvitete.
odprti za javnost ipd.
Kot smo prav tako že poročali, je ponudbo, a prepozno, poslal tudi Anton Krajnc iz ZDA. Čeprav je bila ponudba pravočasno poslana še preko spleta, pa je MK to zavrnilo, saj spletna pošta po sprejetih pravilih (načelo enakega obravnavanja ponudnikov) ne more oz. ne sme biti upoštevana zaradi pogojev razpisa, ki so zahtevali zapečateno ovojnico s ponudbo.
In tako je grad Borl izgubil že drugo priložnost dobiti najemnika, ki bi v grajsko zidovje vdihnil življenje.
Ali bo pripravljen in objavljen tudi tretji razpis, pa je težko napovedati. Na naše
700 tisoč evrov pridobljenih iz Norveškega finančnega mehanizma, ki ga lahko koristijo
sprašuje, ali ni morda velikost restrašila interesente za najem; lu urediti vsaj manjši razstavni
vprašanje, ali ga je pričakovati, kdaj in kakšni bodo pogoji razpisa (če bodo spremenjeni), so bili v kulturnem ministrstvu izjemno kratki: »Tretji razpis in pogoji tega razpisa so v tem trenutku odloženi.«
Jurgec: v tretje gre rado
Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, v kateri stoji grad Borl, o zadnjem neuspelem razpisu pravi: »Osebno mi je zelo žal, da je tudi ta razpis propadel. Res ne vem, kaj je vzrok temu, saj je bilo pokazanega kar veliko interesa s strani vsaj šestih ali sedmih ponudnikov.
le nove članice Evropske unije. Prostori vrtca v Gornji Radgoni za ogrevanje izrabljajo tal-
Vsekakor si želim, da bi naslednji razpis uspel, če seveda bo, in menim, da bi moral biti. Ne nazadnje država kot lastnica ne more pustiti gradu kar tako, da propada. Že zato bi bil tretji razpis nujen, in to čimprej.« Župan Jurgec je tudi mnenja, da bo težko zagotavljati stalno dnevno odprtost grajskega kompleksa za javnost, razen če bi se v njem umestila turistič-no-hotelirska dejavnost: »Ne vem sicer, kdo je zahteval ta po-
no toploto vode, kar bistveno zmanjšuje letno porabo toplotne energije. Prenavlja se še drugi del vrtca, po napovedih radgonskega župana Antona Kampuša pa se bodo v kratkem lotili tudi energetske sanacije osnovne šole.
Vzorčni primer energetsko varčnega vrtca si je ogledal minister za okolje in prostor RS Karl Erjavec in izrazil zadovoljstvo ob uvajanju tovrstnega projekta ter v te namene obljubil tudi državna sredstva. V okviru vladnih protikriznih ukrepov je Erjavec napovedal program energetske prenove objektov v javni lasti, najprej tistih, ki jih upravlja država neposredno, nato pa še objektov, ki so v občinski lasti. Minister je napovedal, da bo okoljsko ministrstvo letos do poletja objavilo razpis, s katerim bo prijavljenim občinam na voljo okoli 30 milijonov evrov.
NŠ
goj po vsakodnevni odprtosti za javnost, mi kot Občina gotovo ne. Vendar sem tudi prepričan, da bi se o odpiralnem času ponudnik lahko dogovoril s kulturnim ministrstvom.« Sicer pa Janez Jurgec zagotavlja, da si bo občina še naprej prizadevala v smeri čimprejšnje objave javnega razpisa: »Že doslej smo vložili veliko naporov v to, da je prišlo do drugega razpisa in prav tako jih bomo za tretji razpis. Saj veste, da se reče: v tretje gre rado! Do leta 2013 nam mora uspeti, saj je to zadnji rok za pridobitev sredstev iz EU (ESSR) za obnovo in verjamem, da nam bo uspelo!«
Marinič: ponovno lobiranje po kadrovskih čistkah
Za obnovo gradu Borl si je precej prizadeval tudi poslanec Branko Marinič: »Jasno, da bom tudi zdaj naredil vse za to, da se pripravi in objavi še tretji javni razpis. To pa pomeni, da bo treba spet na številne pogovore in dogovore z vsemi pristojnimi, in če bo potrebno, tudi na en način izsiljevati in prisiljevati, ker če se dela preveč 'v rokavicah', iz izkušenj vem, da se ne doseže kaj dosti. Zdi se mi tudi zelo pomembno, da se okrepi sodelovanje Občine z ministrstvom, zlasti na področju priprave pogojev razpisa.« Da bi bilo tretji razpis pričakovati hitro, morebiti že v naslednjega pol leta, pa Mari-nič hudo dvomi:«Ve se, da potekajo kadrovske čistke, nekateri so že odšli, drugi odhajajo zdaj. Prihajajo pa novi ljudje, ki se morajo o zadevah najprej poučiti, kar bo seveda zahtevalo kar nekaj časa. Gotovo jih bom s problematiko gradu seznanil in tudi povabil na obisk, vendar se bodo konkretne zadeve lahko začele odvijati realno šele konec poletja.« Sicer pa je Marinič osebno prepričan, da bo razpis za najem gradu gotovo še ponovljen.
Belšak: grad je ogromen
Razočaranje po neuspelem razpisu pa je zavladalo tudi v Društvu za oživitev gradu Borl (DgB), ki ga od lani vodi Peter Belšak: »Upamo, da bo razpis čim prej ponovljen in takrat uspešen. Če pa se to slučajno ne zgodi, potem je želja in hkrati zahteva našega društva, da se obnovi vsaj tisti del gradu, ki ga lahko pokažemo turistom in v njem uredimo tudi prostore za društva iz Cirkulan. V gradu bi bil potem tudi naš vsaj manjši razstavni prostor za številne že zbrane antikvitete iz Haloz. To je tudi del letnega načrta za DgB v letošnjem letu, saj smo za zbiranje in evidentiranje naše kulturne dediščine dobili tudi sredstva iz naslova Leader; poudarek pa bomo letos dali predvsem raziskavi rodbine Sauer in gradbeni oz. zazidalni kulturi takratnega obdobja,« je povedal Belšak in ob tem še dodal, da bodo člani DgB letos izvedli tudi čistilno akcijo okoli gradu Borl in v njem: »Obupna in zapuščena je tudi notranjost, ne le zunanjost gradu in upamo, da bo čiščenje s košnjo v prihodnje organizirala Občina skupaj s kulturnim ministrstvom, da se vsaj malo popravi vsaj prvi vtis. Med večjimi letošnjimi nalogami pa bo gotovo tudi sodelovanje ob občinskem prazniku in praznovanje Bar-barnega,« je še povedal Belšak, ki sicer meni, da je eden od pomembnih dejavnikov, zakaj ni bilo več ponudb za najem gradu, v njegovi velikosti: »Grad je resnično ogromen in tega se je verjetno marsikdo ustrašil. To je potrdil tudi gospod Mahalka iz Gradca, ki se je in se še vedno ukvarja z obnovami gradov po Avstriji. Sicer pa ne vem, kaj bi lahko bil razlog za to, da ni bilo več ponudb. Morda tudi strah, da se z ministrstvom ne bi dalo izpogajati o kakšnih pogojih razpisa.«
SM
G. Radgona • Na obisku okojski minister
Državna sredstva za energetsko prenovo javnih zgradb?
Občina Gornja Radgona je prva v Sloveniji, ki je pričela prenavljati javne zgradbe po standardu nizke energije. S prenovo Vrtca Manka Golarja se je lani septembra v domala povsem nove prostore preselilo več kot 200 otrok in okoli 30 zaposlenih delavcev.
Haloze • Ob robu občnega zbora Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze
Vinogradništvo med folkloro in pozabo
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) letos praznuje 18 let od svojega nastanka, torej je po merilih pravnega reda naše države polnoletno. Ampak to velja samo za društvo kot institucijo; članstvo pa je popolnoma nekaj drugega; povprečna starost članov je namreč polnih 59 let. Žal pa ta podatek ni samo odraz staranja slovenskega prebivalstva nasploh, ampak veliko pove tudi o stanju haloškega vinogradništva.
Najmlajša članica DVSH je hči znanega cirkulanskega vinogradnika, svojčas tudi predsednika DVSH Zvonka Arnečiča, Suzana Arnečič s 23 leti, najstarejši član Ivan Skočir pa ima že polnih 93 pomladi. Ustanovnih članov društva je bilo 55, nato je članstvo v najboljših časih krepko presegalo cifro 200, ob letošnjem občnem zboru je bilo uradnih članov 189, sprejeli pa so še 27 novih. Sicer člani prihajajo iz kar 17 občin s ptujskega območja, največ jih je iz mestne občine Ptuj, sledijo pa vinogradniki iz Cirkulan, Markovcev, Gori-šnice, Majšperka, Vidma itd.
Društvo je sicer svoje delovanje zastavilo dobro; uspeli so namreč vzpostaviti tradicionalno, veliko vsakoletno ocenjevanje vin na Ptuju pod naslovom Vino Ptuj, ki bo izvedeno tudi letos v začetku aprila, pred nekaj leti pa so uspešno začeli prireditev vinskega turnirja na Borlu; letošnji bo posvečen sovinjonu in haložanu, sicer pa ob strokovnih ekskurzijah in predavanjih aktivno sodelujejo na martinovanju, Vincekovi rezi in postavitvah klopotcev ter od predlani še na rezi (in letos prvič tudi na trgatvi) modre kavčine na hribčku Svete Ane.
Bo DVSH čez leta le še DSVH?!
Do sem vse lepo in prav; načrti za nazaj so uresničeni, za letošnje leto tudi začrtani,
vprašanje pa je, ali bo to društvo še obstajalo čez, recimo, dobrih deset ali dvajset let. Zna se zgoditi, da se bo morda (malenkostno) preimenovalo v Društvo spomina na vinogradnike Haloz (DSVH). Dejstvo je namreč, kar priznavajo in odkrito povedo vsi, ki se ukvarjajo z vinogradništvom v Halozah, da se je stanje zadnjih 18 let konstantno poslabševalo. Mladih, ki bi prevzemali in se ukvarjali z vinogradi, skorajda ni več, veliko nekoč zagnanih vinogradnikov je propadlo, vztraja le še nekaj velikih in nekaj majhnih ljubiteljev, veliko haloškega količevja pa se nezadržno zarašča. Po mnenju enega največjih vinogradnikov, Konrada Janžekoviča, bo od nekoč haloških velikih vinogradniških površin v najboljšem primeru ostala le tretjina, če sploh. Subvencije za obnovitve vinogradov so za haloške terenske razmere veliko prenizke; kot je povedal Janžekovič iz lastnih izkušenj, stane obnova enega hektarja na haloški strmi legi kar okoli 38.000 evrov, subvencija pa ne daje niti tretjine tega zneska. A to še zdaleč ni edina težava; druga je v tem, da ima veliko vedno bolj zaraslih vinogradov, ki si to ime zaslužijo bolj zaradi spomina kot zaradi sedanjega stanja, v lasti sklad kmetijskih zemljišč, ki pa v obnove ne daje niti evra, zna pa kasirati (pre)visoke najemnine. Prodaja državnih kmetijskih zemljišč je praktično blokirana,
Ce se bodo Haloze še naprej tako aktivno zaraščale kot zadnji dve lo bore malo, društvo vinogradnikov pa se bo lahko uvrstilo med društva ...
desetletji, bo od vinogradov osta-folklorno-kulturna ali spominska
sicer pa tudi, če bi bila sproščena, bi težko našli kupca, ki bi investiral v zarasle haloške
Sveti Tomaž • Aktivnosti Rdečega križa
V skrbi za zdravje
Na območju občine Sveti Tomaž delujeta dve krajevni organizaciji Rdečega križa (KORK). Obe - KORK Sveti Tomaž in KORK Rakovci - sta konec prejšnjega tedna organizirali redna letna občna zbora za svoje člane.
Pri Svetem Tomažu so ob tej priložnosti uvodoma poslušali predavanje o razvoju Rdečega
križa na Ormoškem ter s ponosom ugotovili, da najstarejša ohranjena listina o začetkih de-
Foto: M. B. V.
Dosedanji predsednik KORK Sveti Tomaž Alojz Meško in nova predsednica Jožica Rajh
lovanja izvira ravno z njihovega območja. Obe krajevni organizaciji sta svoje delo v preteklem letu ocenili kot uspešno, posebno pozornost so lani namenili nakupu in nameščanju defibrilatorjev, usposabljanju občanov za njihovo uporabo in aktivnemu sodelovanju pri razdeljevanju sredstev po neurju.
Pri Svetem Tomažu so izpeljali tudi volitve: vodstvo KORK je od Alojza Meška prevzela Jožica Rajh.
Vsi občani pa so še naprej vabljeni na preventivno merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi, ki se izvaja v sodelovanju z Območnim združenjem RK Ormož vsako drugo sredo v mesecu med 8. in 9. uro v prostorih ambulante Sveti Tomaž.
Maja Botolin Vaupotič
strmine. Se pa prodajajo zasebne vinogradniške lege in res je, da so kupci bolj kot ne tujci, ki imajo dovolj denarja, da se lotevajo obnov vinogradov, kot npr. v Podlehniku. Strah Haložanov pred tem, da jim bodo sčasoma zagospo-darili tujci, tako ni povsem neupravičen. Naslednja težava za domače vinogradnike je v izjemno visokih stroških obdelave strmin, ki se v ceni vina nikakor ne morejo pokriti. Rešitev za to bi bila vsaj deloma v ureditvi mini teras, za kar se zavzema tudi ptujski KGZ in poskuša pridobiti za ta projekt vsaj nekaj državne podpore, a zaenkrat neuspešno.
Po mnenju Edija Hojnika, predsednika DVSH, bi se znalo vprašanje državnega lastništva vinogradov elegantno rešiti z napovedano zakonodajo, po kateri naj bi s kmetijskimi zemljišči v prihodnje gospodarile pokrajine oz. občine. Tako naj bi bilo lažje priti do nakupa vinogradov po zmernih oz. še sprejemljivih cenah za domače investitorje; vsak pa seveda z večjim zaupanjem in elanom gospodari na svojem, poleg tega pa lastništvo daje več boljših možnosti za najeme kreditov ipd.
Ni rešitev v obnovi vinogradov, ampak v ceni vina
Vendar pa danes tudi obnova zapuščenih vinogradov ne pomeni rešitve za Haloze in Haložane. Morda za izgled Haloz že, saj bi bile videti spet negovane in obdelane, za vinogradnike pa ne. Razlog vseh naštetih težav je namreč problematična prodaja vina; vinski trg je že dolgo zasičen, cene vina kvečjemu padajo in ne rastejo, tako da tudi lepa trgatev v velikem in lepem vinogradu, z lastno polnilnico (ali ne), žal, ne po-
meni (ekonomsko) pametne in rentabilne rešitve. Na to dejstvo, ki se mu vsi po vrsti hudo izmikajo, verjetno v želji, da iz državne blagajne iztržijo vsaj nekaj več za Haloze in haloško vinogradništvo, je opozoril domačin, sicer ljubiteljski vinogradnik Franc Stopajnik: »Odkrito enkrat že povejmo, da so v Halozah morda tri, največ štiri ali v skrajnem primeru pet vinogradniških kmetij, v katere se splača vlagati in ki so sposobne preživeti in spodobno zaslužiti iz te dejavnosti. Vse ostalo je sipanje peska v veter. In naj bi še urejevali dodatne vinograde? Kam pa naj potem z vinom? Kam z njim, pa če je še tako kvalitetno?!«
S tem je Stopajnik povedal zelo veliko, če ne kar vse; namreč, da gre pri haloškem vinogradništvu za celo verigo povezanih težav, ki pa imajo svoj izvor v netržni in nerentabilni ceni vina. Dokler se to ne bo spremenilo, tudi vse morebitne obnove in vso jav-kanje okoli rigidnosti in ne-odzivnosti sklada kmetijskih zemljišč ter visokih najemnin ne bodo rešile nič, tudi z državnim denarjem ne.
Trta je odličen les za raženj ...
Slednjega se gotovo še kako dobro zavedajo na vrhu kmetijske politike, kjer se jim za Haloze, po domače povedano,'fučkal. Tako je bilo razumeti tudi Ludvika Mau-čiča, ki je povedal resnično basen o tem, kako si je dve leti prizadeval za odgovor s strani tako kmetijskega kot okoljskega ministrstva zaradi problematike zaraščanja Haloz, na koncu pa, po več interveniranjih, dobil nazaj vprašanje, ali se ne bi raje lotili pogozdovanja ...
»Saj, kaj pa naj drugega, ampak ne z vsakim drevjem. Lahko prodajamo kar trto, ki je najboljši les za raženj. Ali pa bi morda zasadili kakšen poseben plevel z visoko energijsko vrednostjo ...
SM
DVSH vodi predsednik Edvard Hojnik, ki delo društva in članov upravičeno lahko ocenjuje kot izredno dobro, razmere v vinogradništvu pa nikakor ne.
Foto: SM
Foto: SM
Haloze • Z rednega sestanka članov LAS
»
Država nam meče drobtine, da ima mir!
«
To je bila ogorčena, toda zelo, zelo boleče pravilna ugotovitev Stanislava Golca, člana LAS Haloze, ki jo je povedal na letošnjem rednem sestanku LAS v Vidmu.
»Naš največji problem je, da se ukvarjamo sami s seboj. To je napaka. Trgamo se za malo denarja, ki nam ga pošlje država, velikanske vsote pa se odlivajo drugam. Poglejte in povejte, kje so Haloze v nacionalnem razvojnem programu? Jih najdete? Ne! Preko LAS nam nakloni borih 100.000 evrov na leto ali še manj. Saj je prav, da jih izkoristimo, ampak to je le toliko, da ima mir pred nami, mi pa si dokazujemo in se ukvarjamo s tem, kako jih razdeliti! Zanima me, kje so naši poslanci, kaj so delali in kaj delajo zadnji dve desetletji, da Haloze samo še nazadujejo? Na proračunskih postavkah najdeš marsikaj, samo Haloz ne! Saj ne rečem, da ti majčkeni ukrepčki niso dobri, ampak to ni to! To je komaj za preživetje, ravno na robu pravzaprav, da človek niti prav ne živi, niti ne 'crkne'! Mi pa rabimo finančno močno postavko v državnem proračunu, če hočemo, da se kaj premakne. In to lahko dosežemo samo s skupnim nastopom. In če bo potrebno, da se Haloze zato
Predsednica organa upravljanja v LAS Haloze Darinka Ratajc je izpostavila zanimivo vprašanje, ali so si izbrani investitorji zagotovili dovolj finančnih virov za izvedbe projektov; Leader sredstva bodo namreč prejeli šele po ustrezni izvedbi celotnega projekta; LAS pa svojega finančnega sklada za kreditiranje projekta v času izvedbe (še) nima.
opredelijo kot območje posebnega pomena, je treba to doseči, konec koncev tudi s spremembo zakonodaje! Poglejte si Mariborčane, kako so se poenotili v zahtevah za realizacijo infrastrukture za izvedbo Univerziade! Za vzgled so nam lahko!«
Razlog za takšen nastop Stanislava Golca ni bil v po-
ročilu o aktivnostih LAS v preteklem obdobju, ampak razprava o tem, kaj bi bilo najbolje narediti in kako, da se Haloze vendarle malo potegnejo iz vedno globljega brezna zaostalosti. Enotnega stališča o tem, kaj konkretno stimulirati v Halozah preko prihodnjih razpisov LAS, namreč med članstvom ni bilo,
Haloze dobivajo manj kot drobtinice državnega hleba, zato ni čudno, da samo še nazadujejo, krivda za to pa je predvsem v ljudeh samih, ki se med seboj trgajo za te drobtine, namesto da bi se poenotili in zahtevali več.
razen tega, da naj se morda v ospredje postavijo podjetniški projekti samozaposlo-vanja ali zaposlovanja, več pa je bilo brezplodne debate o
Ptuj • Franc Roškar, promotor turistične organizacije
V turizmu štejejo le konkretni projekti
Franc Roškar in njegova družina se ukvarjajo z dejavnostjo kmečkega turizma na turistični kmetiji Kozarčan; novembra letos bodo praznovali že desetletnico.
Ukvarjajo se z izletniškim in stacionarnim turizmom, goste od blizu in daleč razvajajo s ponudbo domačih spe-cialitet in doma pridelanim vinom iz dveh vinogradov. Nekaj posebnega pa je njihovo vino iz gozdnih jagod. Imajo pa tudi dva ribnika. Trudijo se po najboljših močeh, da bi v Haloze pripeljali čim več gostov, kar pa je težko, ker niso
na stičišču cest, pove Roškar. Kljub temu pa so jih številni že odkrili, tudi s pomočjo spletne strani.
Že pet let je Franc Roškar tudi aktivni sodelavec Slovenske turistične organizacije pri gostinskih oziroma turističnih predstavitvah Slovenije doma in v tujini. K sodelovanju ga je povabil Bojan Meden, višji svetovalec v STO. Na to so-
delovanje je zelo ponosen, saj lahko ob teh priložnostih predstavlja Štajersko, Haloze in tudi Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Ptuj, kjer je član gostinske sekcije.
»Čeprav prihajam s turistične kmetije, z gostinci dobro sodelujemo,« pravi Roškar. Sodeluje pa tudi v upravnem odboru turističnih kmetij Slovenije. Od oktobra lani je tudi
Foto: Črtomir Goznik
Franc Roškar aktivno sodeluje s Slovensko turistično organizacijo že pet let.
ponosen prejemnik priznanja za pomoč in sodelovanje pri organizaciji 50. svetovnega kongresa turističnih novinarjev. Novinarjem s celega sveta je na Brdu pri Kranju dan po odhodu britanske kraljice Elizabete postregel z izbranimi vini in likerji. Izkušnje, ki jih ima s predstavitev slovenske vinske in druge ponudbe doma in v tujini, so zelo pozitivne, gastronomsko ponudbo Slovenije povsod sprejemajo z navdušenjem.
Franc Roškar je sodeloval tudi pri nastanku kataloga o gastronomiji posameznih slovenskih regij, ki ga je pripravil znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj. Zaslužen pa je tudi za nekatere spremembe pri novi kategorizaciji nastanitvenih objektov, ki jo je potrebno izvesti do konca leta 2009. Do treh zvezdic oziroma teh jabolk je mogoča samoocenitev, za vse, kar je nad tem, pa je že potrebno sodelovanje ocenjevalca. Nova kategorizacija se spogleduje z evropskimi standardi. Franc Roškar pa je tudi prepričan, da bi država lahko naredila več za razvoj kmečkega turizma, če bi podprla konkretne, ne pa papirne projekte.
MG
vedno bolj kritičnem stanju vinogradništva.
Bi LAS lahko ustanovila svoj finančni sklad?
Sicer pa je LAS Haloze, ki je bila ustanovljena med prvimi v Sloveniji, v dveh uspešnih razpisih doslej iz naslova Leader sredstev sofinancirala 28 projektov v skupni vrednosti dobrih 161.000 evrov. Da prvo oranje ledine, skupaj s kmetijskim ministrstvom, ki se je še samo nekoliko lovilo v zakonodajnih zankah Programa razvoja podeželja za obdobje 2007 do 2013, nikakor ni bilo lahko, je povedala Sonja Golc iz PRJ Halo, ki je upravljavec LAS. Kljub precejšnjemu časovnemu zamiku pri potrditvi sofinanciranja projektov iz prvega razpisa so v LAS vseeno tvegali in predčasno pripravili tudi drugi razpis ter uspeli. »Napovem lahko tudi že tretji razpis za pridobitev denarja iz naslova Leader, ki bo objavljen predvidoma junija letos, končan pa do začetka septembra. Koliko denarja bo na voljo, še ni znano, upamo pa, da bo nekaj več kot siceršnjih 90.000 evrov.« Projekti iz prvega razpisa so v tem času že v realizaciji, štirje med njimi so tudi že zaključeni, kar pomeni, da bodo investitorji po pregledu morali dobiti s sklepom zagotovljena sofi-nancerska sredstva.
Glede financiranja izbranih projektov je zanimivo vprašanje odprla aktualna predsednica organa odloča-
nja v LAS Haloze Darinka Ra-tajc. Zanimalo jo je namreč, ali imajo vsi nosilci izbranih projektov zagotovljene svoje finančne vire, da bodo projekt dejansko lahko izpeljali. LAS Haloze namreč zaenkrat nima lastnega finančnega sklada oz. fonda, iz katerega bi lahko investitorji črpali denar do takrat, ko bi ga dobili iz državne blagajne. Jernej Golc je povedal, da podobne LAS v nekaterih državah to imajo, kar je v veliko pomoč naložbenikom, vendar je v teh državah tudi odnos občin oz. lokalnega okolja do tovrstnih projektov precej drugačen; marsikje so finančne sklade ustanovile občine in denar posojajo brezobrestno. V haloškem okolju je kaj takega skoraj iluzorno pričakovati, obstaja pa, po Golčevih besedah, možnost, da LAS najame kredit pri kakšni od bank in kreditira izbrane projekte, vendar bi to pomen pomenilo, da je delež sofinanciranja v končni fazi nižji za višino obresti, ki bi jih zaračunale banke.
Vendar pa, kot opozarjajo v LAS Haloze, denarja iz naslova Leader nikakor ne bo dovolj za vse, saj je število prijavljenih projektov vedno večje. Nataša Erlač je vse zbrane opozorila, da so na voljo še drugi razpisi, prav tako zanimivi za podeželje, kjer lahko posamezniki pridobijo tudi več sofinancer-skih sredstev; razpisuje pa jih tako kmetijsko ministrstvo kot EKO sklad, Slovenski podjetniški sklad, pa okoljski sklad itd.
SM
Ptuj • V Zgodovinskem arhivu
Onemogočeno normalno delo
Prostorske težave, s katerimi se že vrsto let sooča ptujski Zgodovinski arhiv, so pripeljale do skrajnosti, saj je tako nabito poln, da ne morejo sprejeti niti enega samega dokumenta. S tem jim je onemogočeno normalno delo, saj ne morejo izvajati svoje osnovne naloge. Na boljše čase upajo v naslednjih dveh letih, ko naj bi dobili nove prostore v stavbi 2 v stari vojašnici.
Čeprav so v zadnjih nekaj mesecih namigovanja, da bo Zgodovinski arhiv dodatne prostore dobil v prostorih sedanje OŠ dr. Ljudevita Pivka, vse glasnejša, kot kaže, ne držijo. Kot je pojasnil Ivan Fras, direktor ptujskega Zgodovinskega arhiva, omenjena stavba za njihovo delovanje ni primerna. »Ideje so bile, ampak jaz jih ne podpiram. Sicer pa bi bila stavba, v kateri je danes šola, tudi premajhna, saj je bilo mišljeno, da bi si jo Zgodovinski arhiv delil z Zavodom za varovanje kulturne dediščine,« je o omenjenem načrtu adaptacije povedal Fras. Prepričan je, da je stavba 2 v prostorih stare vojašnice veliko primernejša, saj bi omogočila selitev celotnega gradiva. Lani so zanjo uspeli dobiti tudi gradbeno dovoljenje, ki velja eno leto in ga bodo zaradi pomanjkanja sredstev še morali podaljševati. »Upamo pa, da bodo sredstva za adaptacijo zagotovljena v proračunu Mi-
Direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Fras: »Čeprav je to naša osnovna naloga, gradiva sploh ne moremo sprejeti.«
nistrstva že naslednje leto,« je še dodal Fras.
Adaptacija, ki je predvidena v dveh fazah, bi tako omogočila selitev celotne uprave in gradiva v nove prostore, stavbo v dominikanskem samostanu, v kateri delujejo trenutno, pa nameravajo vrniti lastniku, Ministrstvu za kulturo. Tudi stavbo 11 v stari vojašnici, kjer imajo trenutno
del arhiva, bi tako predali novemu uporabniku, saj bi stavba 2, ki meri okrog 2000 kvadratnih metrov, zadostovala njihovim potrebam.
Kljub načrtom, da se v naslednjih letih preselijo, pa je Zgodovinski arhiv v zadnjih časih svoje prostore precej moderniziral. V lanskem letu so tako obnovili streho, sanirali dimnik, namestili proti-
Zaposleni že digitalizirajo najstarejše listinsko gradivo.
požarni sistem in vzpostavili nadzor vstopa do uprave in do skladišča. »Zaradi pomembnosti gradiva, ki ga hranimo, moramo biti bolj zaprti,« je pojasnil direktor ptujskega Zgodovinskega arhiva.
V sodelovanju s tremi regionalnimi arhivi jim je uspelo zagotoviti tudi sredstva, s katerimi so izbrali nov program arhiviranja. Trenutno so v uvajalni fazi za delo na arhivskem programu švicarskega ponudnika Scope. Na področju informacijskih komunikacijskih tehnologij pa so napredek naredili tudi z ureditvijo spletne strani.
»Na področju informacijske tehnologije smo se v lanskem letu bistveno modernizirali,« je še pojasnil Fras, ki je za najpomembnejšo investicijo letošnjega leta izpostavil pridobitev naprave za digitalizacijo najstarejših listin, med katerimi so tudi take, ki so stare skorajda 700 let. Z omenjeno napravo zaposleni v arhivu listine skenirajo ter jih nato digitalizirajo in s tem omogočijo vpogled vanje širši javnosti v elektronski obliki. V kratkem naj bi izšla tudi monografija o dominikanskem samostanu.
Tudi v prihodnje pa bo Zgodovinski arhiv velik poudarek dajal sodelovanju s šolami, ki v sklopu ur zgodovine učence in dijake pripeljejo na ogled gradiva, ki ga hranijo. »Z njihovimi obiski smo zelo zadovoljni, oni pa se na ta način naučijo veliko, saj imajo možnost vpogleda v naše delo,« je še pojasnil direktor ptujskega arhiva. Zadovoljen pa je tudi z lanskoletnim obiskom kot celoto. Lani jih je v znanstvene in raziskovalne namene obiskalo 318 uporabnikov, v okviru pravnega interesa pa še dodatnih 261.
Dženana Bečirovič
Cirkovce • Srečanje nadarjenih učencev
Druženje učencev in mentorjev
Na OŠ Cirkovce so v ponedeljek, 23. februarja, potekale delavnice za nadarjene učence treh šol: Cirkovce, Kidričevo s podružnico Lovrenc in Breg, obiskali pa so jih tudi nadarjeni učenci in mentorji iz Kranja in Hoč.
&KTYM. cd "tf^dwcoX " i-
Foto: arhiv OS Cirkovce
V angleški delavnici so se šli gledališča.
To je bila že druga delavnica za nadarjene; lani je potekala na OŠ Kidričevo. Učenci so lahko izbirali med dvanajstimi delavnicami. Preizkusili so se v izdelovanju pustnih mask, spoznavali veščine sproščanja z jogo, družili so se s konji, igrali različne športne igre, pekli ameriške ma-fine, iz različnih materialov izdelovali punčke in ptice, igrali rock skladbe, iz lesa izdelovali ptičje krmilnice, sestavljali robota iz lego kock, nato pa njegove funkcije še sprogramirali na računalnik,
seznanili so se s tehniko fotografije, v angleščini so se preizkušali v različnih vlogah in skozi improviziranje ustvarili gledališko igro, mladi novinarji pa so se seznanili z delom novinarjev, se naučili, kako napisati dobro poročilo, in poročali o dogajanju. Ob koncu so vse skupine predstavile svoje delo v posameznih delavnicah.
Druženje je bilo prijetno, polno delovnega elana in upamo, da bo postalo tradicionalno.
Novinarska delavnica
Tednikova knjigarnica
Ekoetika za najmlajše
Pravkar je pri založbi Vale - Novak izšla odlična avtorska slikanica Melanie Walsh Deset stvari, ki jih lahko naredim za lepši svet. Navedena slikanica izstopa v novi slikaniški produkciji, saj ni agresivno sijajnih barv, ne svetlikajočih se platnic, a je izredno učinkovita v likovnem izrazu. Ta je blizu otroški likovni govorici v kompoziciji, risarskem oblikovanju in perspektivi.
Osemintrideset strani, začenši z veznim listom, kjer zgodba, ki v resnici ni pripoved, marveč je zapis osnovnih vsakdanjih varčnih ukrepov za otroke, je razdeljenih na dvojice. Obojestranska ilustracija ima na desni, gledano z bralčevimi očmi, ukrojen list po glavnem predmetu ilustracije, kar zbuja mlademu bralcu radovednost. Na primer: velik umivalnik je naslikan ploskovno, iz pipe se vali voda, ki bo zdaj zdaj stekla čez umivalni rob. Besedilo pravi le: Potrudim se ... Ko bralec obrne list, urezan po robu umivalnika (desno postane levo), je ta isti umivalnik prazen, da se vidi odtočna luknja (morda je čep), na mestu, kjer je na prejšnji sliki curljala voda, pa je v smeri curka (navpično dol) zapisano: Tako vsakič prihranim kar osemnajst kozarcev vode. Zapisano je tudi nadaljevanje stavka s prejšnje strani: in zaprem pipo, medtem ko si umivam zobe. Zelo učinkovito oblikovanje in umeščanje besedila v samo ilustracijo! Pastelni ilustraciji, ki spodbuja varčnost z vodo, sledi ilustracija, kjer dominira živahna svetlo zelena na eni strani, na drugi pa na debelem črnem drogu izbija krepko vijoličast koš za smeti. Trata ob košu je nasmetena, a tetrapak soka, iz zelenih jabolk v blago vijolični embalaži, ter dvojica vsakršnih odpadkov (morda biološki: rjava podolgovata, palici, morda pa hrenovki, podobna rjavina z nasmejanim črnim črvičem na sebi; morda zavržen kos časopisnega papirja) ne dajejo občutka povsem zasvinjanega območja. Nekakšna praznina travnika daje videz prijazne polnosti s stiliziranimi cvetkami in pikapolonicami na naslednji strani in koš je lepo, ravno prav poln. Ob strani na drobno piše: Tako skrbim za čisto in zdravo okolje.
Slikanica Melanie Walsh (to je prvo prevedeno delo te avtorice v slovenščino) je pravi ilustratorski presežek, ki zajema številne likovne, didaktične, metodične in besedilne kvalitete ter avtorske pretkanosti do mladega bralca oziroma gledalca.
Slikanica kot celota deluje sveže in vabljivo, čeprav uporablja preverjene prijeme za spodbujanje mladih bralcev: »luknjo« (žarnico) v naslovni platnici, različno oblikovane, urezane, izrezane in obrezane liste, dinamično uporabo kontrastov, zakrivanje dela ilustracije . Samo slikanico je mogoče brati kot sklop ugibank, mogoče je iskanje besed in pojmov, ki jim je ilustratorka pustila z enostavnim oblikovanjem odprte možnosti. Prav ta odprtost, možnost izbire in dopolnjevanja, je posebna odlika slikanice, ki spodbuja aktivno branje in razvija domišljijo tako najmlajšemu bralcu kot tudi odraslemu.
Zanimivo je izražen napotek o varčnosti s papirjem. V slikanico je vpet »list iz črtastega zvezka« z otroškimi risbami, ob čemer je zapisano: Vedno porišem obe strani papirja. Če bi vsi ravnali tako, bi za izdelavo papirja padlo veliko manj dreves.
Avtorica ne ukazuje in ne žuga z ekološkimi napotki, marveč nakazuje, da lahko otroci uživajo ob vestnem vedenju do narave. Iz odpadnega kartona lahko naredijo zabavne igrače. Otroci lahko opomnijo odrasle, da aparati v pripravljenosti (torej z gorečo rdečo lučko na televizorju, računalniku, na glasbenih komponentah .) po nepotrebnem trošijo dragoceno energijo. Zelo dobrodošel je napotek o radosti ob pešačenju v šolo. Če ne gremo z avtom, prihranimo bencin in ne onesnažujemo okolja. Pa še bolj zdravo je . Slikanica je napisana v prvi osebi in jo zelo priporočam cicibanom v vrtcih in osnovnošolcem ter za družinsko branje.
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Božena Krivec • Petdeset let plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj
Družabni ples na Ptuju
3. nadaljevanje
DPD Svoboda -plesna sekcija
Leta 1957 je občinski komite mladine povabil diplomiranega plesnega učitelja Ludvi-ga Simončiča. Plesni tečaj je začel 6. marca 1957 v okviru Delavskega prosvetnega društva v Narodnem domu na Ptuju. Tečaj je obsegal uvodno predavanje o družabnih navadah, učenje družabnih plesov in učenje najnovejših oblik latinskoameriških plesov. (ZAP fond, DPD Svoboda, škatla 4). Po dolgem času so iz dvorane Narodnega doma zopet odmevali zvoki angleškega valčka, foxtrota, tanga in cha-chaja. Na tem tečaju sta prve plesne korake naredila tudi Anjeta Kralj in Aleksander Glatz. Tako sta postala glavna protagonista ptujskega plesanja - začetnika družabnega plesa in prva tekmovalna plesalca na Ptuju. Z njuno pomočjo je bila 6. januarja 1960 ustanovljena plesna sekcija DPD Svoboda, ki je imela za nalogo popularizirati družabni in športni ples. Hkrati je bila ustanovljena športna sekcija, ki je gojila športni ples in katerega predsednica je bila Elica Vidmar.
19. 2. 1960 je Plesno športna sekcija DPD Svoboda Ptuj sprejela svoj Statut in Pravilnik o delovanju. (ZAP, fond DPD Svoboda, škatla 4, Zapisnik ustanovne skupščine Plesno športne sekcije). Že ob koncu leta 1960 je bilo
opaziti velik odziv mladih, saj je kar 70 % ptujske mlade populacije plesalo v plesnih tečajih. (Statistično poročilo DPD Svoboda). Zapisnik redne letne skupščine z dne 15. 10. 1960 (osebni arhiv Aleksandra Glatza). Zaradi izjemnega uspeha so se člani plesne sekcije odločili, da bodo naslednje leto organizirali še mladinske in pionirske začetne ter nadaljevalne tečaje, saj so predvidevali, da bodo le tako zagotovili stalno število tekmovalnih parov, ki bi se predstavljali na plesnih turnirjih v Jugoslaviji in v tujini.
Prva objava o začetku plesnega tečaja je izšla v lokalnem časopisu Tednik, 30. septembra 1960 (Tednik, št. 39, letnik XII). Plesna sekcija DPD Svoboda je plesni tečaj organizirala za pionirje, mladince in zakonce. Pouk je bil v Narodnem domu. Če sklepamo iz dokumentacije, je bil interes zelo velik, saj je bil prvi plesni turnir na Ptuju organiziran že 8. aprila 1961 (Tednik, št. 14, letnik XIII). Na turnirju so tekmovali tekmovalci iz KUD Jože Hermanko, KUD Obrtnik in DPD Svoboda Ptuj.
Aleksander Glatz je bil aktiven športni plesalec od leta 1960 do 1968. Prvi plesni uspehi so prišli že januarja 1962 na medklubskem turnirju v Kranju, kjer sta s so-plesalko Anico Fece dosegla drugo mesto v C-razredu, že istega leta pa je par napredo-
Foto: zasebni arhiv A. K.
Anjeta Kralj in Aleksander Glatz
Foto: zasebni arhiv Aleksandra Glatza
Plesni par Glatz - Glatz
val v B-razred. Plesno kariero je zatem nadaljeval s svojo ženo Cvetko.
Kot športni plesalec je Aleksander Glatz sodeloval na številnih plesnih tekmovanjih v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji in na Češkoslovaškem. Po končani karieri športnega plesalca, leta 1968, je svoj prosti čas namenil pedagoškemu delu. Tega leta je namreč dobil licenco za plesnega učitelja in je svoj čas namenil družabnemu plesu in vzgoji novih plesalcev. S Kraljevo sta vodila tečaje družabnega plesa in družabne dogodke po vsej ptujski občini in okolici, sodelovala sta tudi z osnovnimi in srednjimi šolami. Poleg redne zaposlitve je do danes opravil prek 400 tečajev za otroke in odrasle. Od leta 1972, ko je opravil izpit za plesnega sodnika, je Glatz v vlogi sodnika prek trideset let vplival na razvoj tekmovalnega plesa na Ptujskem. Kot mednarodni sodnik je sodil na kvalifikacijskih in pokalnih turnirjih, na republiških in državnih prvenstvih ter mednarodnih turnirjih doma in v tujini, skupaj 64-krat (ustni vir, 23.
Foto: zasebni arhiv
Ustanovna skupščina plesne sekcije
8. 2006). Za svoje delo je 20. oktobra 1979 prejel Plaketo DPD Svoboda Ptuj kot eden najzaslužnejših članov. Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije ga je ob 60-letnici delovanja Svobode na Ptuju odlikovalo z Redom dela s srebrnim vencem, odlikovan pa je bil tudi za izredne zasluge in posebne uspehe, dosežene na področju ljubiteljske kulture. (Tednik, št. 1, 15. 1. 1981, letnik XXXIV)
Pomembno vlogo pri ptujskem plesnem dogajanju je imela od vsega začetka Anjeta Kralj. Leta 1956 se je vpisala v začetni plesni tečaj, ki ga je vodil Simončič iz Maribora. Že takrat je združila moči z Aleksandrom Glatzem in nadaljevala še z nadaljevalnim tečajem.
Spomladi, leta 1958, se je javila na razpis za šolanje plesnih učiteljev. Tako se spominja: »Ko sem prišla v Ljubljano, nas je bilo 35 kandidatov. Z nami so ravnali kot z bodočimi plesnimi učitelji. Šolanje nas je zaključilo le 9. Po opravljenem prvem letniku sem dobila potrdilo, da lahko poučujem začetni tečaj. Septembra leta 1959 smo v Narodnem domu na Ptuju razpisali prvi začetni plesni tečaj. Udeležba je bila velika. Spominjam se, da je bilo dela vrh glave. Ob 15. uri se je začel plesni tečaj za cicibane, ki je trajal eno šolsko uro. Od 16.00 do 17.30 so imeli tečaj pionirji (dve šolski uri).
Od 18.00 do 19.30 so imeli tečaj mladinci. Ob 20. uri je sledil moj trening, ki pa je bil najbolj naporen, saj nas je treniral Franjo Kozar, ki je znan še zdaj kot zelo strog trener. Do naslednjega treninga smo morali osvojiti plesne slike, ne le na štetje, temveč tudi ritmično, po glasbi. Takšni so bili moji delovni dnevi, saj sem bila od 6. do 14. ure v redni službi. Prijatelji so se večkrat šalili, da mi bodo v Narodni dom prinesli kavč, saj sem dneve preživljala tam.
Nadaljevanje prihodnjič
Svet je majhen
Recesija in populizem
Pred dnevi je minilo obdobje prvih sto dni delovanja nove slovenske vlade. Meseci, ki bi jih izvršilna oblast morala nameniti mirnemu in uspešnemu seznanjanju z vsemi podrobnostmi vladanja, so v resnici minili izredno hitro in so bili za ekipo Boruta Pahorja precej nemirni in neprijetni.
Zaostrena drža do Hrvaške, težave, vezane na sprejem protokola o pridružitvi Zagreba v Nato, stalni nesporazumi z Italijo ter notranji problemi, povezani z željo Gregorja Golobica po prevzemu resnejše vodilne vloge, oziroma konflikti med vodjema Zaresa in SDpri kadrovanju, ki so prisilili Pahorja k ustanovitvi KAS-a, s čimer želi omejevati vpliv zgodovinsko uspešnega kadrovika, in svetovna gospodarska kriza zagotovo niso pomagali predsedniku vlade pri tem, da bi se postopoma navadil na odgovornosti novega delovnega mesta.
Začetek ni med najbolj obetavnimi. Vlada se je lotila slovenskega začetka mednarodne recesije s populističnimi ukrepi, s katerimi želi pripraviti vse državljane na težje čase in jim dopovedati, da bodo morali v prihodnje vsi žrtvovati del svoje blaginje.
Znotraj našega finančnega sistema kriza šele danes dosega svoj vrhunec. Banke s svojo držo so začetek in konec vseh problemov. Namesto da bi jasno priznale težave, jih skrivajo. Namesto da bi obrazložile stanje slabih naložb, se delajo, kot da je vse v redu. Namesto da bi zagnale poslovanje po novih tirnicah, gradijo še vedno na starih temeljih. Banke se bojijo investicij. Podjetja ne dobijo likvidnosti in gledajo na naslednji dve leti zelo pesimistično.
Slovenski bančni prostor ima srečo, da je prišel pravočasno v evro območje, vendar to še zdaleč ne pomeni, da nimamo približno enakih težav, kot jih naštevajo vse centralne in vzhodnoevropske države, ki so pred dnevi sklicale posebni vrh; uradna Ljubljana se ga, pravilno, ni udeležila. Smo del evra, zato so naše odločitve vezane na članice tega elitnega kluba. Ne smemo si privoščiti soliranja, a to ne pomeni, da smo na varnem.
Evropska centralna banka nas nadzoruje. Nismo več najmlajša članica evro sistema, kar pomeni, da naša zgodba o uspehu bivše socialistične države ni več potrebna za nadaljnjo privlačnost projekta. Sedaj smo lahko pod udarom resnejših ukrepov in kontrol.
Zaradi takšnih razlogov ne ocenjujemo trenutnih protikriznih ukrepov vlade kot omembe vrednih, temveč kot veliko izgubo dragocenega časa in popolnoma neučinkovite poteze za kakršen koli vpliv na stanje domačega gospodarstva. Prvih sto dni ni minilo gladko in uspešno, kot je predsednik Pahor želel dati vedeti v enem od zadnjih televizijskih intervjujev.
Od premiera se pričakuje resnejša drža, več odločnosti, manjša naklonjenost kompromisom in še manjša pripravljenost za sodelovanje z opozicijo v upanju, da bo Janez Janša rešil potapljajočo se ladjo v primeru resnejšega Golobičevega napada.
Vodja SDS v resnici igra svojo vlogo zelo dobro. Po eni strani čaka, da ga bo Pahor prosil za pomoč, po drugi pa uporablja taktiko starega rimskega generala: čaka. Čaka, da se Pahor spopade s svetovno recesijo, da pretrpi vse udarce krize, da izgubi podporo, pridobljeno v boljših časih. Tako v politiki kot v vojni je zavlačevanje včasih najboljša strategija. Nasprotnik se mora izčrpati.
Vsi smo prepričani, da mora napetost s Hrvaško enkrat najti svoj konec. Zato je normalno, da se dober del naše diplomacije ukvarja s pridobivanjem podpore drugih članic EU, vendar s tem ne bomo veliko pripomogli k rešitvi naših gospodarskih težav. Od našega premiera pričakujemo nekaj več. Na primer, na zadnjem zasedanju EU bi lahko povedal, kakšno je naše stališče do morebitnih evropskih obveznic, in nam na televiziji posledično razložil njihov morebitni vpliv na slovenski proračun in banke. Dveh zadev si sedaj absolutno ne moremo privoščiti: populizma in protekcionizma.
Posebne razmere lahko zahtevajo posebne rešitve, a te morajo biti inovativne, v duhu temeljnih vrednot Unije, ki zavrača državni egoizem in kratkovidnost.
Laris Gaiser
Ptuj • Zborovali šoferji in avtomehaniki
Kritični zaradi upadanja aktivnosti in članstva
Vodilni člani ptujskega združenja šoferjev in avtomehanikov so bili na 58. občnem zboru v soboto, 28. februarja, precej kritični zaradi upadanja aktivnosti in dejavnosti ter zmanjševanja števila članov; za predsednika združenja pa so ponovno izvolili Franca Grila.
Predsednik ZŠAM Ptuj Franci Gril je bil ob pregledu dela in aktivnosti v lanskem letu kritičen do članstva, saj so bili kljub pozivu vodstva njihovi članski sestanki vsako prvo nedeljo v mesecu slabo obiskani. Nezadovoljiva je bila tudi udeležba njihovih članov na predavanjih o novostih v cestnoprometnih predpisih, ki so jih organizirali. Pohvalil je udeležbo članov na regijskem stanovskem tekmovanju v Rušah, kjer je ekipa ZŠAM Ptuj ponovno osvojila prehodni pokal. V Ptuju so uspešno organizirali tudi osrednjo regijsko proslavo ob dnevu šoferjev in avtomehanikov, na kateri so razvili tudi nov prapor združenja. Kot zelo uspešno je ocenil sodelovanje s člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, saj so sodelovali v preventivni akciji varovanja šolarjev ob pričetku šolskega leta, na prireditvah ob evropskem dnevu Ulice otrokom so skrbeli za varnost udeležencev, udeležili pa so se tudi manifestacije ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč ter preventivne akcije Varnostni pas - hitrost ubija, v kateri so razdelili več kot
7000 letakov s preventivno vsebino, za kar so porabili okoli 240 prostovoljnih delovnih ur ter prevozili okoli 800 km s svojimi vozili.
Kljub nekaterim kritikam pa so lani v ZŠAM Ptuj poslovali zadovoljivo, saj so po besedah Janka Kozela pri-gospodarili nekaj čez 11.670 evrov prilivov in okoli 8.500 evrov odlivov, tako da jim je zaradi ostanka sredstev iz prejšnjega leta 31- decembra 2008 na žiro računu ostalo nekaj manj kot 10.000 evrov.
Vsem aktivnim članom ZŠAM Ptuj se je za njihovo humano delo na preventivnem področju, pri varovanju prvošolčkov ob pričetku pouka ter preventivni vzgoji občanov na področju prometne varnosti zahvalil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Ob tej priložnosti jih je seznanil tudi s prizadevanji Mestne občine pri izgradnji in ureditvi cestne infrastrukture, ki je ena od osnov za večjo varnost udeležencev v prometu. Pri tem je poudaril, da bomo dosegli velik napredek na tem področju, če bomo uspeli s čimprejšnjo izgradnjo južne variante hitre ceste med Ptujem in Ormožem.
Zaradi izteka mandata so
Foto: M. Ozmec
Novo delovno uniformo ZŠAM je predstavil Anton Kropec.
razrešili dosedanje organe združenja ter izvolili nove. Za predsednika ZŠAM Ptuj je bil za naslednje 4-letno mandatno obdobje soglasno izvoljen dosedanji predsednik Franc Gril, v drugih organih združenja pa se je pojavilo tudi nekaj novih imen. V razpravi je Franc Gril ponovno pozval člane k večji aktivnosti in sodelovanju v skupnih akcijah združenja in tudi pri
Foto: M. Ozmec
Predsednik Franc Gril je listino častnega člana ZŠAM izročil Francu Kelencu (desno).
pridobivanju novih članov. Pred dobrim desetletjem jih je bilo še blizu 1000, danes pa jih je le 207, saj starejši umirajo, novega priliva članstva pa skorajda ne beležijo. Sicer pa naj bi v letošnjem letu nadaljevali uresničevanje usmeritev iz nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, začeli naj bi tudi sanacijo svojega doma ob Ormoški cesti ter s pripravami na praznova-
Ljutomer • Zbor tajnic in poslovnih sekretark Prlekije
Nenehno se izobražujejo
Klub tajnic in poslovnih sekretark (KTPS) Prlekije je lansko leto stopil v drugo desetletje delovanja. Združuje 51 članic in enega člana, ki prihajajo iz desetih občin upravnih enot Ormož, Središče ob Dravi, Ljutomer in Gornja Radgona.
Na 12. rednem letnem zboru v Ljutomeru so pregledali opravljeno delo v minulem letu in sprejeli programske smernice s finančnim načrtom za letos. Klubu predseduje Jožica Bokša, ki je v svojem letnem poročilu nanizala vrsto aktivnosti, ki so jih uresničevali lansko leto. Člani
sodelujejo z vsemi enajstimi klubi v Sloveniji, največ in najbolje s sosednjima iz Murske Sobote in Ptuja. Njihovo poslanstvo temelji na nenehnem izobraževanju in dopolnilnem usposabljanju. Lani so z zanimanjem prisluhnili strokovnima seminarjema o oblikovanju poslovnih doku-
mentov in o poslovni ženski med kariero in družino. Ob družabnem in športno-rekre-ativnem udejstvovanju bodo tudi v prihodnje največ pozornosti namenjali usposabljanju. Pripravili bodo delavnico o poslovnem nastopanju, predavanje o pisanju novinarskih prispevkov ter sestavi zapisni-
Jožica Bokša (stoji) na zboru KTPS Prlekija
kov. Seznanili se bodo z alternativnim zdravljenjem, izvedli pa tudi nadaljevalni tečaj kvačkanja. V zimskih mesecih bo telovadba, poleti piknik, ob koncu leta pa prednovole-tno srečanje.
Predsednica kluba je še posebej izpostavila vzorno sodelovanje z Zvezo kluba tajnic in poslovnih sekretark (ZKTPS) Slovenije. Za 20. marec je napovedan zbor Zveze, 18. aprila pa bo testiranje za izbor tajnice 2009. V Portorožu že vrsto let poteka slovesna podelitev priznanj ZKTPS, ki so ga deležne tudi članice prleškega kluba. Za letošnje dobitnice priznanj so predlagane Anica Ratek, Anita Štrucl, Tea Večer-jevič in Martina Klement. Na zboru v Ljutomeru so za desetletno zvestobo v KTPS Pr-lekija priznanja prejele Ivanka Govedič, Marta Rizman, Simona Budja, Jasna Kolarič, Roza-lija Kodba, Zdenka Golob in Anica Škrobar.
Kot gostje so se zbora udeležile Martina Jakomini (predsednica KTPS Ptuj), Marica Andronja (KTPS Ljubljana in okolica) in Zora Pliberšek (častna članica KTPS Ptuj).
Niko Šoštarič
nje 60-letnice ZŠAM Ptuj leta 2011. Še naprej bodo sodelovali v preventivnih akcijah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, udeležili se bodo državnega prvenstva poklicnih voznikov, ki bo 16. maja v ljubljanskem BTC-ju, nadaljevali pa bodo tudi postopek za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu.
Predsednik Izvršnega odbora ZŠAM Slovenije Branko Vasa je ptujske kolege pomiril, češ da so še vedno eno največjih združenj v Štajerski regiji in med aktivnejšimi v državi. Sicer imajo podobne težave tudi v krovni stanovski organizaciji, a jih dokaj uspešno premagujejo. Tudi v ZŠAM Slovenije bodo vso pozornost namenili preventivnim aktivnostim iz Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, čeprav do sedaj kot nosilci državnega projekta od države niso za to prejeli še nobenega denarja. Pa njihov vložek ni tako majhen, saj je v akcijah za večjo varnost v cestnem prometu lani sodelovalo prek 2500 članov ZŠAM, ki so pri tem opravili prek 5000 prostovoljnih delovnih ur, njihovo delo pa je bilo ovrednoteno na okoli 300.000 evrov. A zavedajo se, da je prometna varnost svetovni problem, saj gostota prometa iz leta v leto narašča, s tem pa tudi število prometnih nesreč, zato bodo v letošnjem letu delo na preventivnem področju še okrepili. Da bi bili pri svojem delu še bolj učinkoviti, da bi pospešili pretok informacij med posameznimi združenji in krovno organizacijo, pa naj bi na aprilski skupščini ZŠAM Slovenije sprejeli nov statut in pravila o delovanju.
Predsednik regijskega združenja ZŠAM Anton Kro-pec iz Slovenske Bistrice je Ptujčanom predstavil novo delovno uniformo za člane ZŠAM, ki jo bodo v letošnjem letu njihovi člani pričeli nositi v vseh delovnih in preven-
tivnih akcijah združenja, slavnostne uniforme pa bodo odslej nosili le ob slovesnih trenutkih in na proslavah. Nova delovna uniforma je sodobno krojena in zato funkcionalna, blago je pralno, opremljena pa je tudi z oznako ZŠAM. Za vso Slovenijo jo šivajo v kro-jaštvu Šmigoc v Spuhlji, po naročilu bo veljala okoli 100 evrov, za konfekcijsko izdelane po standardnih številkah pa bo nekoliko cenejša.
Za svojevrstno presenečenje pa je poskrbel predstavnik ZŠAM Celje Damijan Senica, ki je povedal, da njihova dejavnost ni v upadanju (čemur smo očitno priča v ptujskem združenju), ampak v nenehnem porastu, saj so uvedli celo nekaj novih uslug. V bistvu so že podjetje s 50-le-tno tradicijo in izkušnjami na področju poučevanja voznikov, inštruktorjev, saj imajo eno največjih avtošol v celjski občini s kar 7 zaposlenimi. Poleg tega pa uspešno opravljajo prevoze z avtobusi, imajo svojo avtovlečno službo, svojo izposojevalnico avtomobilov, v svojih delavnicah opravljajo avtomehanič-ne storitve, povrhu vsega pa se ukvarjajo še z organizacijo prireditev ter z redarsko službo na raznih prireditvah. Svoje storitve prodajajo za denar, zato je njihovo poslovanje iz leta v leto bolj uspešno.
Predstavniki ZŠAM Slovenije so ptujskemu združenju podelili odločbi za praporščaka in poveljnika, aktivnim in prizadevnim članom ZŠAM Ptuj pa so izročili stažne značke ter bronaste, srebrne in zlato značko ZŠAM Slovenija. Za 50 let članstva v združenju je prejela zlato plaketo Jelka Zupanič, za častna člana pa so proglasili Franca Kelen-ca in Vinka Kumra, ki sta redna člana združenja že več kot 50 let.
M. Ozmec
Foto: NS
Atletika
»Zadovoljna bom s skokom okrog 650 cm« Stran 16
Boks
Konec meseca z Ziemlewiczem
Stran 16
Odbojka
Z »genialcem« na klopi le v boju za obstanek Stran 17
Strelstvo
Mladi ekipi iz Kidričevega naslov podprvakov Stran 17
Gorišnica
Fair play: Ni vse v zmagi
Stran 18 Mali nogomet
V soboto na Ptuju Slovenija - Grčija
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Slaba igralna površina
Odgovor na članek
Glede članka na prvi strani torkove številke Športnega tednika utemeljujemo zapis iz uradnega poročila delegata tekme Slavka Režonja: igralna površina je bila ravna in primerna za igro. Trener gostov Primož Gliha je izjavil, da njegovih igralcev igrišče ni motilo.
Po oceni strokovnjakov je bilo igrišče, za trenutno fazo vegetacije, primerno pripravljeno. Zahteva o valjanju igrišča v tem obdobju je popolnoma laična!
Torej trditev, ki izhaja s strani avtorja članka, in izjava trenerja potrjujeta samo izgovor za dosežen rezultat. Oba se morata zavedati, da imajo naši igralci, v primerjavi z vrhunskimi igralci, še posebej veliko rezerve prav v tehniki nogometne igre. Veselo na delo!
V. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj: Marjan Lenartič
Laično?
Zaradi očitkov, da je zahteva za valjanje igrišč v sedanji fazi vegetacije »popolnoma laična«, smo za mnenje zaprosili strokovnjaka za travnate površine, dipl. ing. Jerneja Lončari-ča, ki med drugim skrbi za ptujsko igrišče za golf.
»Zgodaj spomladi se travnata površina mora povaljati: seveda ne z 10-tonskim valjarjem, ampak z manjšim, težkim okoli 2 toni. S tem travi nikakor ne zavremo rasti, ampak samo poskrbimo, da igralci z igralnimi čevlji, še posebej nogometnimi, ne naredijo prevelike škode na igrišču.
Sicer pa je glavna sezona priprave igrišč sedaj že za nami - traja namreč štiri mesece po končani vegetaciji v jeseni in je sedaj že skoraj zaključena. Pozimi je potrebno igrišča luknjati in peskati in tega roka nikakor ne smemo zamuditi. Kdor tega ni storil, sedaj samo gasi požar', pravega učinka pa ne more več doseči,« je povedal Lončarič.
Seveda se popolnoma strinjam z zadnjo navedbo v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjana Lenartiča, da imajo naši igralci, v primerjavi z vrhunskimi, velike rezerve v smislu tehnike nogometne igre, obenem pa se ne morem izogniti temu, da mora vsak pač maksimalno opraviti svoje delo: igralci na igrišču (res je, da ne glede na to, kakšno je!), trenerji ob njem, odgovorni za pripravo igrišča prav tako, nenazadnje pa tudi novinarji, ki na napake enih in drugih opozarjamo!
Zapis o slabi travnati površini pa v osnovi nikakor ni nastal zaradi opravičevanja slabih rezultatov nogometašev Laboda Drave, niti zaradi blatenja dela Zavoda za šport, ampak zaradi želje, da spremljevalci tekem dobijo še en (nov?) pogled na dogodke na igrišču.
Jože Mohorič
P. S.: Daleč najboljšo rešitev za vse vpletene pa sam vidim v tem, da predstavniki NK Labod Drava in Zavoda za šport Ptuj končno sedejo za isto mizo in skupaj naredijo za vse strani sprejemljiv načrt urejanja in vzdrževanja igrišča; najbolje po posvetu s strokovnjaki s tega področja!
Dosedanje tekme Interblocka in Laboda Drave v tem prvenstvu:
5. krog: Interblock - Labod Drava 1:2 (1:0); strelci: Zahora (13); Drevenšek (63, z 11 m), Kronaveter (76)
14. krog: Labod Drava - Interblock 1:2 (1:1); strelci: Semler (43); Grabič (11), Zahora (48)
Prijateljska tekma: Stojnci - Labod Drava 1:4
STRELCI: 0:1 Lalovič (21), 1:1 Starčič (53), 1:2 Ogu (59), 1:3 Kurež (86), 1:4 Da Silva (90)
STOJNCI: Starčič, S Strelec, Golob, Janžekovič, Kokot, Topolovec, Ne-žmah, Pernek, Zagoršek, Fridauer, Rižnar. Igral je še A. Strelec. Trener: Robert Težački.
LABOD DRAVA: Bartosch, Grižonič, Filipovič, Prejac, Drevenšek, Ogu, Kurež, Pečnik, Semler, Lalovič, Andelkovic. Igrali so še: Jozič, Žilic, Kronaveter, Bošnjak, Zilie, Da Silva, Horvat, Radetic, Kelenc. Trener: Adnan Zildovic.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Kako do točk(e) v Ljubljani?
V soboto bodo na sporedu tekme 23. kroga v 1. SNL. Čeprav se precej medijev ukvarja z domnevnim klicem na mobilni telefon Primoža Glihe pred tekmo Labod Drava - Hit Gorica, v katerem naj bi mu neznanec sporočil, da bo na tej tekmi dosojena enajstmetrovka v korist Ptujčanov, pa takšne stvari sodijo bolj v domeno odgovornih na NZS in Združenju nogometnih prvoligašev. Morda pa je lahko stvar celo koristna, če bo vzpodbudila konstruktivno debato o sodniški organizaciji ali na drugi strani o kulturi vseh udeležencev nogometne tekme ... Zavedati se namreč moramo, da smo ljudje zmotljivi, tako tudi sodniki, ki jih resnici na ljubo velikokrat k napakam napeljejo prav nogometaši s svojim simuliranjem. Sam sodnikom zato ne zamerim toliko posameznih odločitev, ki so lahko stvar »proste sodniške presoje«, huje se mi zdi njihovo kontinuirano dokazovanje nadmoči in pomanjkanje občutka za igro, ki jo prekinjajo zaradi iskanja lastne pozornosti. Verjetno bomo še dolgo časa potrebovali, da bi v kakšni kratki TV-oddaji lahko pokazali na najbolj očitne napake sodnikov (in igralcev), kar bi lahko bil majhen korak k ureditvi razmer. Nič ne bi bilo narobe, če bi sodniki v takšni oddaji povedali svoj vidik odločitve in bi lažje razumeli drug drugega.
Raje gremo na igrišča, saj bo v 23. krogu na sporedu nekaj zanimivih tekem. V prvi vrsti bo to obračun prvo- in tretje-uvrščenih ekip Maribora in Nafte. Prvi bi z zmago prednost pred Lendavčani povečali na 10 točk, ob nestabilnih razmerah v Celju, pa bi bili še korak bližje končnemu cilju: naslovu državnih prvakov. Iz solidnega kolektiva s svetlimi prebliski vedno znova izstopajo različni posamezniki (Plut, Jelič, Dži-nič, Mezga, Školnik . ), kar je največja odlika te kompaktne ekipe, ki jim jo lahko zavidajo prav vsi. Domžalčani kažejo pod vodstvom Vlada Badžima določen napredek v igri, prava preizkušnja pa bo za njih uspešno izpeljati celotni spomladanski del prvenstva s tem malim številom kvalitetnih (preizkušenih) igralcev. Celjani v Areni Petrol gostijo Ajdovce: poraz bi eno od teh ekip potisnil še korak globlje v krizo, zato je pričakovati previdno igro, kjer pa imajo domačini vendarle več možnosti za popoln izkupiček. Koper bo doma gostil najuspeš-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Prejac (Labod Drava, modri dres) je v drugem polčasu vnesel precej živahnosti v igro svoje ekipe; ob njem je kapetan Hita Gorice in nekdanji slovenski reprezentant Milan Osterc.
nejšo ekipo uvodnih dveh krogov - Rudar. Tudi za Velenjčane velja, da so kljub odhodu Junu-zoviča še vedno trdna ekipa, ki jo odlikujeta tesno pokrivanje tekmecev in disciplina v igri.
Prav ta dva elementa si poleg kreativne igre v napadu najbolj želi trener Laboda Drave Adnan Zildžovic. Doslej mu je nekaj tega uspelo dvigniti na višji nivo od jesenskega dela, na prave rezultate (točke) pa še čakamo. Največ preglavic mu trenutno povzroča desni bok, kjer je vrzel poskušal zapolniti z Borutom Semlerjem, ki pa tega v prvih dveh tekmah ni storil najbolje. »Semler je na tem položaju odigral nekaj odličnih tekem v pripravljalnem obdobju, česar pa zaenkrat ni pokazal v prvenstvu. Z dvema hitrima igralcema na bokih, Kelencem in Semlerjem, sem poskušal izpostaviti napadalno igro in Doris je to na tekmi z Gorico že pokazal, saj je bil po mojem mnenju med najboljšimi igralci na igrišču ter je sodeloval pri obeh naših zadetkih. Po vrnitvi Grižoniča v ekipo (bolezen, op. p.) bom imel na voljo rešitev več,« je povedal Zildžovic, ki pa bo na dokončno odločitev počakal do sobote.
»Vsekakor bomo v Ljubljani poskušali zmagati, kar bi bila prava potrditev dobrega dela na treningih in vzpodbuda pred nadaljnjimi tekmami,« je
povedal Doris Kelenc. Temu bo v soboto na nasprotni strani stal tudi njegov nekdanji soigralec pri Aluminiju Matjaž Rozman, ki je pred sobotno tekmo povedal: »Prvenstva nismo najbolje začeli, zato proti Dravi potrebujemo zmago. Zaenkrat še ne vemo, ali bo v ekipi naš najboljši strelec Dario
Zahora, saj je še na preizkušnji pri norveškem Rosenborgu. Z njim bi nam bilo seveda lažje.«
Prav Dario Zahora je na obeh tekmah teh dveh tekmecev v tem prvenstvu dosegel zadetek, zanimivo pa je, da so polni izkupiček vedno pobrali gostje. Bo tako tudi v tretje?
JM
Nogomet • Denis Halilovič
Dres Drave zamenjal za Saturnovega
Foto: Črtomir Goznik
Precejšnje presenečenje je pred dnevi predstavljala novica, da Denis Halilovič, ki je v jesenskem delu prvenstva za Labod Dravo odigral 18 tekem in dosegel tudi dva zadetka, odhaja k ruskemu pr-voligašu Saturn. Slednji je v preteklem prvenstvu v 16-članski ligi osvojil 11. mesto. Halilovič je z njimi podpisal triletno pogodbo.
JM
Atletika • Pred evropskim dvoranskim prvenstvom
»Zadovoljna bom s skokom okrog 650 centimetrov«
Slovenski atleti in atletinje ter njihovi trenerji so v ponedeljek v Ljubljani podpisali pogodbe z Atletsko zvezo Slovenje o sofinanciranju priprav v letošnjem letu. Skupna vrednost vseh pogodb znaša 400 tisoč evrov, največji delež od tega pa je pripadlo vrhunski selekciji, ki šteje 10 najboljših slovenskih atletov, med njimi pa je tudi Nina Kolarič, članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Podpis pogodb je po besedah Petra Kuko-vice, predsednika AZS, pomemben korak k olimpijskim igram v Londonu, kjer so cilji postavljeni visoko; ena do dve medalji ter še ena do dve uvrstitvi v finale. »Sredstva, ki mi jih nameni AZS, mi zelo veliko pomenijo, saj so moj glavni vir dohodka. Večino teh sredstev porabim za priprave in vse ostale stvari, ki so nujne za trening. Vsi vemo, da so vsa potovanja in priprave, ki so nujno potrebne, velik finančni zalogaj. Je pa žal tako, da denar, ki ga nameni AZS, še zdaleč ni dovolj za optimalno načrtovanje sezone,« je za Štajerski tednik povedala Kolaričeva. Manjkajoča sredstva ji priskrbi klub, svoj delež pa prispevajo tudi individualni sponzorji.
Od srede naprej je Kolaričeva v Torinu, na prizorišču evropskega dvoranskega prvenstva. Danes jo čaka nastop v kvalifikacijah skoka v daljino,
Pred odhodom v Torino je Kolaričeva podpisala pogodbo z AZS o sofinanciranju priprav.
če pa se ji uspe uvrstiti v finale, bo ponovno nastopila jutri ob 16. uri in 40 minut, kjer jo bo mogoče spremljati tudi preko malih zaslonov. »Po mojih dosedanjih rezultatih v zimski sezoni verjetno nihče posebej ne računa name, saj me rezultati ne uvrščajo med najboljše. Res pa je, da sem imela veliko težav z zaletom v tem delu sezone, zato enostavno nisem mogla pokazati, koliko sem
dejansko sposobna skočiti,« je pred odhodom Kolaričeva razmišljala o svojih tekmovalnih možnostih v Torinu. Skrbi jo tudi, ker je na tekmovanju ne bo spremljal trener Gorazd Rajher, saj mu v AZS tokrat niso omogočili, da bi spremljal svojo varovanko. »Kljub vsemu sem po zmagi na državnem prvenstvu v Novi Gorici precej bolj optimistična, saj sem zgubljeni občutek za zalet ne-
kako pridobila. Tudi zadnji treningi na Ptuju kažejo na dvig forme, tako da grem na EP zelo optimistična in v pričakovanju dobrih skokov. Sama bom zadovoljna s skokom okrog 650 centimetrov, ne glede na to, katero mesto bo to na koncu prineslo. Vsekakor pa si vsak želi čim višje.« Svojim navijačem Kolaričeva sporoča, naj držijo pesti.
Uroš Esih
Nogomet • 2. SNL
Kdo lahko ustavi Olimpijo in Muro 05?
S tekmo Aluminij - Triglav Gorenjska se bo v soboto začel spomladanski del prvenstva v 2. SNL. To je obenem derbi kroga, saj se bosta med seboj pomerila drugo- in tretjeuvr-ščeno moštvo. Začetek prvenstva pa bo po vsej verjetnosti zaznamoval izstop enega od klubov, kar pa za zdaj še ni uradno potrjeno.
Prvenstvo bo kljub vsemu zanimivo, saj se bodo vsaj tri moštva resno potegovala za uvrstitev v 1. SNL - Olimpija, Mura 05 in Triglav. V to trojico namerno nisem uvrstil Aluminija, čeprav so prezimili tik pod vrhom in v tem trenutku njihove delnice kotirajo precej višje kot npr. Murine (8 točk prednosti). Tudi ekipa, ki je sicer doživela precej sprememb, ni manj kakovostna kot jeseni, ko so zanjo igrali Tiganj, Bingo,
2. SNL
PARI 15. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Aluminij - Triglav Gorenjska; NEDELJA OB 15.00: Šentjur - Livar, Mura 05 - Bela Krajina, Zagorje - Krško, Bonifika - Olimpija.
1.	OLIMPIJA 14 8 4 2 25:12 28
2.	ALUMINIJ 14 8 3 3 36:21 27
3.	TRIGLAV GOR. 14 6 5 3 24:19 23
4.	MURA 05 14 5 4 5 28:27 19
5.	KRŠKO 14 5 3 6 22:27 18
6.	MU ŠENTJUR 14 5 3 6 19:29 18
7.	BELA KRAJINA 14 4 5 5 14:16 17
8.	BONIFIKA 14 4 3 7 27:22 15
9.	LIVAR	14 2 6 6 13:19 12
10.	ZAGORJE 14 2 6 6 9:25 12
Gašperič, tudi Veselič. Nadomestili so jih povratnik Bako-vič, Mandič, Grbec (vsi Labod Drava) in Lenart (Šentjur), prvi ekipi pa so se priključili najperspektivnejši mladinci iz lastne šole. Omenjenim je potrebno dodati še najslovitejše ime, Mladena Dabanoviča, ki pa v prijateljskih tekmah še ni ob-
lekel dresa Aluminija in bo po vsej verjetnosti prevzel kakšno drugo funkcijo v klubu. Največji problem je zagotovo recesija, ki se pozna tudi v kidričevskem drugoligašu. »Glavna prioriteta NK Aluminij v spomladanskem delu bo preživetje, saj finančna kriza ni obšla našega kluba. Seveda si vsi skupaj želimo dobrih
Boks • Dejan Zavec
Konec meseca z Ziemlewiczem
Naš profesionalni boksar Dejan Zavec bi moral že konec februarja boksati v svojem 28. profesionalnem dvoboju (25 zmag, 1 poraz, 1 dvoboj brez odločitve), a je moral zaradi bolezni nastop odpovedati. A je šlo le za enomesečno »prestavitev«, saj se bo 28. marca v berlinski dvorani Schonefeld pomeril s Poljakom Slawomir-jem Ziemlewiczem.
»Konec marca me zares čaka nov dvoboj, ki tokrat ne bo štel za nobeno lovoriko, trajal pa bo 8 rund. Tekmec je vse prej kot naiven boksar, saj ima za sabo že 23 profesionalnih dvobojev. Trenutno sem na pripravah v Magdeburgu, sem že v fazi sparingov. Konec naslednjega tedna bom za nekaj dni prišel v Slovenijo, nato pa se vrnem v Nemčijo, kjer bom ostal do dvoboja,« je v kratkem telefonskem pogovoru povedal Dejan.
S poljskimi boksarji ima Dejan že nekaj izkušenj, zadnja pa je tudi edina negativna v dosedanji karieri: konec lanskega novembra je po zelo sporni sodniški odločitvi izgubil dvoboj za naslov evropskega prvaka z Rafalom Jackiewiczem v
Katovicah. Po tem dvoboju je bil Dejan zelo razočaran, a se je kmalu obrnil v prihodnost in sedaj miren pričakuje nov nastop. 30-letni Ziemlewicz je tako kot Dejan začel profesionalno kariero leta 2003, doslej pa je v 23 dvobojih 18-krat zmagal (3 s K. O.), dva sta se končala neodločeno, tri pa je izgubil. Zanimivost: vse tri dosedanje poraze je doživel v tujini (dva v Švici, enega v Italiji), na Poljskem pa je še nepremagan.
Dejan je s svojimi uspehi postal zanimiv tudi za širšo slovensko javnost; dokaz za to je povabilo, da je med podeljevalci viktorjev 2009. Za boljšo medijsko prepoznavnost pa je dva tedna pred 33. rojstnim dnevom (13. marca) odprl dolgo pričakovano spletno stran (www.dejanzavec.com), ki je zelo pregledna in lična. Ker je Dejanov manager Ulf Steinforth pred kratkim z RTV Slovenija podpisal pogodbo o prenosu ali posnetkih njegovih dvobojev, je pričakovati, da si bo ta dvoboj mogoče ogledati v živo ali vsaj v posnetku na naši nacionalni televiziji.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec bo 28. marca nastopil v Berlinu.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija si v spomladanskem delu želijo ponoviti uspešne igre iz jesenskega dela.
predstav in rezultatov našega moštva, a napredovanje pod vsako ceno zagotovo ni naš namen,« so besede direktorja kluba Mirana Lipovca. Temu je pritrdil tudi Denis Topolovec (na sliki), eden najstandard-nejših igralcev Aluminija: »Če bomo vsi skupaj ponovili igre iz jesenskega dela prvenstva
bomo zelo zadovoljni. Kaj nam lahko to prinese na lestvici, pa v tem trenutku niti ni najpomembnejše.«
Prav v tem oziru so klubi zgoraj omenjene trojice v prednosti, saj si želijo nastopanja v prvoligaški druščini (Gorenjci so sicer zelo previdni, podobno kot Aluminij). O Olimpiji ni potrebno izgubljati besede, saj je nastop Pavlina, Kariča, Cimerotiča mogoče povezati samo z jasno izraženimi ambicijami po napredovanju. Kot zadnja odmevna okrepitev se je tej ekipi pridružil Igor Lazič, dosedanji član Interblocka. Podobno velja za Muro 05, ki je v svoje vrste med drugimi zvabila Marka Kmetca in Klem-na Binga. Ekipa Triglava Go-
renjske je v prestopnem roku ostala brez Danijela Marčete, ki je prestopil v beograjski Partizan. To je zagotovo velik met za klub iz Kranja in obenem dober pokazatelj, da se nogometni biserički skrivajo vsepovsod, le s pravilnim delom jih je potrebno brusiti. Prav to bi moral biti za vse klube 2. SNL kažipot: uveljavljanje in pripravljanje igralcev za nastope v močnejših ligah. Prvenstvo bo proti koncu pridobivalo vedno več pozornosti, saj sta Olimpija in Mura 05 pravšnji magnet, ki nase vlečeta medije in s tem prepoznavnost celotne lige. Kdo se bo v tem soju luči najbolje znašel, bo imel odprta marsikatera vrata!
JM
Foto: VP
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Pod vprašajem nastop Žurana in Jovanoviča
Vinarji iz Ormoža so proti Riko hišam v 18. krogu zapravili lepo priložnost za šesto prvenstveno zmago, ki bi jim podaljšala upanje v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka. Možnosti za uvrstitev med najboljših šest še obstajajo: »Obstajajo teoretične možnosti in dokler bo tako, bomo v naši ekipi upali na najboljše,« je po tekmi z Ribničani povedal slovenski mladinski reprezentant Tadej Sok. Jeruzalem je v ligi prvi po številu doseženih neodločenih rezultatov: dva so nanizali proti Riko hišam (27:27, 30:30) in enega proti Slovanu (27:27) ter Preventu (26:26). Na vseh štirih tekmah so bili bližje zmagi, če pa prištejemo še spodrsljaj proti Rudarju, so Vinarji skupno izgubili vsaj 5 točk. Z njimi bi trenutno zasedali visoko četrto mesto! Iz vsakega spodrsljaja se da nekaj naučiti in v ekipi trenerja Saše Prapotnika se v nadaljevanju sezone zagotovo več ne bo dogajalo, da se bodo izkušeni možje skrivali v trenutkih, ko je potrebno prevzeti odgovornost.
V 19. krogu Vinarje čaka težko gostovanje v Trebnjem. V jesenskem delu so bili uspešnejši Ormožani, ki so premagali Trimo 26:23. Slednji ima v svojih vrstah reprezentante Sebastiana Skubeta, Klemna Cehteta
in Davida Miklavčiča. Poleg tega ima trener Marko Šibila dva odlična vratarja Davida Imperla ter Boštjana Makovca. Pomembno vlogo v ekipi imata hrvaški dvometraš Želj ko Musa in Rus Viktor Kovalenko. V Trebnjem so letos že nasedle ladje Celja (20:20) in Cimosa (26:26). Vse ostale ekipe so Trebnje zapuščale sklonjenih glav, v 21. krogu pa v Trebnje odhaja še Gorenje. Ali ga lahko presenetijo jeruzalemčki? Težko, saj sta pod vprašajem nastopa Roka Žurana in Aneja Jovanoviča. Žuran je na zadnji tekmi prejel rdeči karton in vse do zadnjega se ne bo vedela odločitev disciplinske komisije, ali bo Žuran moral prestati kazen ene tekme že proti Trimu ali Slovanu ali Cimosu. Če se bo izšlo po ormoških željah, bo ormoški »ostrostrelec« prestal kazen na tekmi proti Cimosu v Kopru. Na enem izmed zadnjih treningov je poškodbo noge staknil Jovanovič, ki bo najverjetneje iz rokometnih igrišč oddaljen za naslednjih 14 dni. Kljub vsem težavam Ormožani ne smejo vreči puške v koruzo. Vemo, da je ranjeni lev najnevarnejši in v tem primeru je športno upati na presenečenje (na točko) v Trebnjem.
Uroš Krstič
Razporedi ekip do konca sezone:
Slovan (15): Rudar (doma), Jeruzalem (v gosteh), Prevent (doma), Gorenje (v gosteh).
Riko hiše (14): Prevent (doma), Gorenje (v gosteh), Krka (doma), Celje (v gosteh).
Jeruzalem (14): Trimo (v gosteh), Slovan (doma), Cimos (v gosteh).
Merkur (11): Cimos (v gosteh), Celje (doma), Rudar (v gosteh).
V primeru, da bi ekipe Slovana, Riko hiš in Jeruzalema imele isto število točk, bi se na podlagi medsebojnih tekem in števila točk v Ligo za prvaka uvrstila ekipa iz Ormoža.
Strelstvo • 2. DL puška
Mladi ekipi iz Kidričevega naslov podprvakov
Odbojka • Nuša Draškovič, ŽOK Prstec Ptuj
Z »genialcem« na klopi le v boju za obstanek
Sezona za ptujske odbojka-rice ni ravno blesteča. Mlada ekipa se prebija skozi prvenstvo, zbira točko za točko. Šestkrat so letos slavile zmago, dvakrat več so parket zapustile sklonjenih glav. Trenutno so na dobri poti, da si zagotovijo vsaj obstanek v prvi ligi. Prvo »zaključno« žogo imajo že jutri, ko bodo gostovale v Benediktu. Pogovarjali smo se s ptujsko kapetanko, sicer Mariborčanko, Nušo Draškovič.
Pred vami so tri pomembna srečanja. Kakšna so pričakovanja?
Najpomembnejša tekma bo že jutri, saj če premagamo Benedikt, premagamo neposrednega konkurenta za obstanek v prvi ligi. To je v bistvu za nas najpomembnejša tekme sezone. V primeru uspeha lahko zadnji dve srečanji odigramo povsem sproščeno, neobremenjeno z rezultatom in željami vodstva.
Zmaga torej pomeni izpolnjen cilj sezone, obstanek med slovensko elito.
S tem bo uprava zadovoljna in sezona rešena.
Z Benediktom ste letos igrale dvakrat, enkrat visoko zmagale, drugič izgubile. Kaj bo potrebno storiti za uspeh, od kod pretijo glavne nevarnosti?
Benedičanke imajo odličen začetni udarec, napadalko Aleksandro Klasinc in korek-torko. Dober sprejem bo zato osnova, upam da nam bo uspelo dobro organizirati igro in zaključevati napade.
Hibe je verjetno potrebno čim boljše skriti?
Z vsemi moštvi iz lige se zelo dobro poznamo, saj pogosto tekmujemo. Naš hendikep zna biti servis, sprejem ali pa nekaj povsem drugega. V bistvu smo imele letos kar nekaj težav, še največ s tem, da se nismo mogle pobrati, ko nam je šlo slabo. Takrat je bilo ponavadi vedno slabše.
Benedikt je letos pre-
Foto: Črtomir Goznik
Nuša Draškovič, AC Prstec Ptuj
cej slabše moštvo kot pred leti, ko so dekleta dihala za ovratnik Novogoričankam in Mariborčankam, ki nastopajo tudi v evropskem tekmovanju. Kje vi vidite vzroke za letošnje slabe predstave?
Problem je podoben kot na Ptuju. Premalo se dela z mladimi igralkami, tujih pa rado zmanjka. Če ni dovolj finančnih sredstev za primerne okrepitve, lahko hitro ostaneš brez ekipe. V Benediktu so imeli precej smole z Američankama, ki se nista izkazali kot vrhunski igralki. Tudi pri nas imamo zdaj le še eno, a je Candace, ki igra na mestu podajalke vrhunska igralka. Mislim, da je bila tudi Alison v redu, vendar na začetku sezone nismo igrale najboljše, visoki cilji so hitro splahneli, s tem povezana sredstva in vodstvo je glede tega moralo nekaj ukreniti.
Letos igrate zelo »predvidljivo« vsaj kar se rezultatov tiče. Z boljšimi moštvi izgubljate, s slabšimi večinoma zmagujete. Le Sloving Vital je moštvo iz vrha, ki ste ga nepričakovano premagale. Ker gre za dve zmagi bi težko rekli, da so tekmice imele zgolj slab dan.
Ne, to ni več sreča, saj smo jim obakrat oddale le en niz. Verjetno nam odgovarja njihov stil igre. Po tem so si zelo podobne s Kamnikom, ki je zelo kvalitetna ekipa. Oboje gojijo raznovrstno igro, res znajo igrati in zdi se mi, da je nam zaradi tega precej lažje. Zoper-staviti se zgolj eni razpoloženi igralki je precej težje, po drugi strani pa takšnemu moštvu hitreje zmanjka sape in to je zelo dobro za nasprotnika. Šempeter je tipična ekipa, katere igra sloni le na Tjaši Turnšek, vendar je me žal še nismo uspele ustaviti.
S tekmicami, ki vas do konca prvenstva še čakajo, ste letos že igrale in jih vse tudi že premagale. Pred njimi imate, z izjemo Novega mesta, nekaj točk naskoka. Je zaradi tega pritisk kaj manjši?
Glede na potek sezone in na želje vseh v klubu pritisk ni majhen. Precej smo krive same. Novo Mesto je na primer iz tekme v tekmo boljše. Imele smo srečo, da smo drugo srečanje z njimi odigrale, ko se je Jana Vernig komaj vrnila na parket, tisto je bil šele njen prvi trening. Zdaj so se ujele in premagale tako Kamnik kot Sloving Vital, kar je vse prej kot
lahko.
Vaša ekipa je letos precej prevetrena. Od prve postave sta zraven vas ostali le Anja Cvirn in Sara Vidovič. Bistvene rezultatske razlike pa ni.
Razlika je predvsem v letih. V preteklosti so bile nosilke izkušene igralke, zdaj se je ekipa pomladila in ji manjkajo izkušnje, mislim pa, da kvaliteto vseeno imamo. Ne vem kaj je šlo letos narobe. Še vedno sem mnenja, da je po kakovosti posameznic naše moštvo sposobno doseči več, naše mesto je zagotovo v zgornjem delu lestvice.
Sezono ste startale precej slabo, v prvih sedmih srečanjih le dvakrat zmagale, kar je »odneslo« trenerja Matjaža Hafnerja.
To potezo uprave povsem razumem. Nekaj je bilo potrebno spremeniti in lažje je zamenjati trenerja kot nekaj igralk.
Nasledil ga je velik strokovnjak, Dragutin Baltič, trener z največ državnimi trenerskimi lovorikami v slovenskem prostoru. Kaj je tisto, kar njega proslavlja kot tako uspešnega?
Je zelo strog, zahteva disciplino in ima ogromno znanja. Pravila pozna vsak trener, prav tako kot razume igro, od povprečja pa ga loči tista posebna genialnost, ki jo imaš ali ne, naučiti se je ne da. Mislim, da zna ekipo voditi v ključnih trenutkih in v pravem trenutku potegniti prave poteze.
Na Ptuju mu še ni uspelo pokazati vsega znanja.
Kot igralke smo pri svojih izkušnjah že izdelane. Zato za odpravo napak potrebujemo toliko več časa, ki pa ga Baltič nima. Ni bilo pripravljalnega obdobja, prav tako ni imel besede pri sestavi ekipe. To so stvari, ki jih je podedoval in je s tem moral narediti, kolikor se je pač dalo.
Uroš Gramc
V soboto se je v Slovenski Bistrici s petim turnirjem zaključila tudi 2. DL s standardno zračno puško. Še četrto ekipno zmago so s 1141 krogi dosegli mariborski strelci Elektra, ki so tako, s prepričljivo prednostjo 16 točk pred zasledovalci postali ekipni prvaki 2. lige. Drugo mesto je s 1127 krogi dosegla ekipa SD FLV iz Hoti-nje vasi, ki je bila za krog boljša od domačinov, SD Impol, in tako s 30 točkami v skupnem seštevku potrdila osvojitev 3. mesta. Na zadnjem turnirju so ekipni podprvaki 2. lige, strelci SD Kidričevo, nastopili v izjemno mladi zasedbi (povprečna starost šele 17 let!) in brez svojega prvega strelca, izkušenega Gorazda Maloiča ter tako kar pošteno zaostali za povprečnimi rezultati celotne sezone in s 1085 krogi zasedli šele šesto mesto. Vendar njihov skromen nastop na zadnjem turnirju ni mogel ogroziti celoletnega odličnega nastopanja mlade, a izjemno perspektivne ekipe, ki je bila nagrajena z naslovom ekipnih podprvakov 2. lige, kar bo predstavljalo le še
dodatno veliko vzpodbudo in motivacijo za še bolj zavzete in številčnejše treninge. Svoj najboljši ekipni rezultat sezone pa so vknjižili ptujski strelci, ki so s 1097 krogi in 4. mestom posegli najvišje doslej. Ptujča-ni so v povprečju čez celotno sezono dosegali 1082 krogov in so pripravili najprijetnejše presenečenje.
Med posamezniki je bilo že pred zaključkom v Slovenski Bistrici odločeno, da bo posamični naslov prvakinje osvojila domača strelka Impola Klav-dija Pufič, ki je s povprečjem dobrih 385 krogov na tekmo, dvema zmagama in dvema drugima mestoma pokazala najbolj konstantne nastope čez celotno sezono. Zaradi izostanka iz zadnjega turnirja je bil za medaljo v skupnem seštevku prekratek kidričevski strelec Gorazd Maloič, ki je najvišje posegel na predzadnjem, četrtem turnirju v Rušah, kjer je osvojil 2. mesto. S končno uvrstitvijo pa je lahko zadovoljen tudi drugi kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki je sicer z 81 točkami osvojil dobro 6.
mesto, vendar bi brez nepotrebnih visokih nihanj skozi celotno sezono, ki jih lahko nedvomno pripišemo njegovi mladostni neizkušenosti, posegel še bistveno višje. Najboljšo uvrstitev Ptujčanov je s 7. mestom znova dosegel Teodor Pevec, ki pa je imel v tej sezoni kar precej smole z razdelitvijo pokalnih točk in zaradi tega, kljub popolnoma enakemu rezultatu v krogih z Gorazdom Maloičem je bil uvrščen 3 mesta nižje. Z dobrim zaključkom in svojima najboljšima rezultatoma sezone, s 368 in 357
krogi, pa se lahko pohvalita še ostala Ptujčana Marjan Zupa-nič in Marjan Gril, ki sta v skupnem seštevku osvojila 17. in 19. mesto. Če je najmlajši ki-dričevski strelec Aleš Pernat (13 let!) za svoja leta (na treh tekmah povprečje 365 krogov in odstopanje samo 2 krogov) pokazal nadpovprečno zrelost, pa tega ne moremo trditi za Gregorja Kmetca, ki je sezono začel s 381 krogi in 2. mestom, zaključil pa na zadnjem, 18. mestu s 345 krogi.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Strelci SD Kidričevo so si v skupnem seštevku 2. DL s puško priborili odlično 2. mesto, za ekipo so čez celotno sezono uspešno nastopali z leve Uroš Mohorko, Gorazd Maloič, Gregor Kmetec in v ospredju najmlajši in obetavni Aleš Pernat.
2. DL puška
Rezultati 5. turnirja Točke
1.	SD ELEKTRO MARIBOR 1141	48
2.	SD FLV HOTINJA VAS 1127	30
3.	SDIMPOL	1126	27
4.	SK PTUJ	1097	17
5.	SD I. POH. BATALJON II 1094	26
6.	SD KIDRIČEVO 1085	32
Posamični rezultati:
1.	Siniša Brkič, Elektro 386 krogov
2.	Klavdija Pufič, Impol 384
3.	Blaž Maurič, Elektro 4.	Tina Weingerl, I. PB. Ruše 5.	Mitja Valenčak, Elektro	OO 1— 1— CO Ob Ob	Končni ekipni seštevek: povprečje		1.	Klavdija Pufič, Impol 2.	Siniša Brkič, Elektro 3.	Blaž Maurič, Elektro	112 točk 96 92
6. Timotej Skodič, Hotinja vas	377	1. SD ELEKTRO MARIBOR	1134,4	4. Gorazd Maloič, Kidričevo	85
7. Andreja Golob, Hotinja vas	375	2. SD KIDRIČEVO	1112,8	5. Mitja Valenčak, Elektro	82
8. Uroš Mohorko, Kidričevo	375	3. SD FLV HOTINJA VAS	1109,6	6. Uroš Mohorko, Kidričevo	81
9. Tomaž Čoprež, Hotinja vas	375	4. SD IMPOL	1113,6	7. Teodor Pevec, Ptuj	79
10. Teodor Pevec, Ptuj	372	5. SD I. POH. BATALJON II	1108,4	8. Andreja Golob, Hotinja vas	59
14. Marjan Zupanič, Ptuj	368	6. SK PTUJ	1082,0	16. Marjan Zupanič, Ptuj	47
15.	Aleš Pernat, Kidričevo 16.	Marjan Gril, Ptuj	365 357	Skupni seštevek		17.	Gregor Kmetec, Kidričevo 18.	Aleš Pernat, Kidričevo	45 37
18. Gregor Kmetec, Kidričevo	345	posameznikov:		19. Marjan Gril, Ptuj	36
Gorišnica • Zakaj je pomemben fair play
Ni vse v zmagi
"Nobena zmaga ni častna, če zanjo žrtvuješ vse svoje ideale," je v zanimivem, razumljivem in igrivem predavanju najmlajšim športnikom v Gorišnici, po-spremljenem s številnimi kratkimi poučnimi filmčki med drugim povedal Vinko Plevnik z Zavoda za fair play in strpnost v športu - Sportikus.
Mladi športni navdušenci so skupaj s Plevnikom razmišljali in govorili o pomenu poštene igre, ki odtehta še tako pomembno zmago ali poraz. "Veste, sodniki lahko storjeno napako vidijo ali pa tudi ne. In športnik lahko zmaga tudi na nepošten način, toda takšna zmaga ni prava. Slejkoprej se v človeku zbudi vest. Nobena zmaga pa ni častna, če ni dobljena pošteno. Športnik, ki kar naprej krši pravila, četudi ga sodnik pri tem ne dobi, bo enkrat izločen s strani svojih soigralcev, izgubil bo svoje dostojanstvo in ostal bo sam," je povedal Plevnik ter ob tem poudaril, da fair play oziroma poštena igra ne pomeni le upoštevanja pravil, ampak veliko več; pomeni tudi znati prenesti poraz, pomeni pomagati soigralcem ali tekmecem, če se jim zgodi nesreča itd. "Ko enkrat začneš goljufati, ne moreš več biti zmagovalec in za pravega športnika ni izgovor, da goljufajo tudi drugi, dokler pač niso zasačeni. Zmaga je ve-
Vinko Plevnik z zavoda Sportikus je skupaj z najmlajšimi gorišniškimi športniki ugotavljal, kaj je fair play, kaj pomeni igrati in tekmovati pošteno.
liko vredna in zanjo se splača potruditi, toda kaj je bolje: igrati dobro in pošteno ali zmagati za vsako ceno?! Najbolje je seveda oboje, toda vedite, da se za pošteno in dobro igro lahko odločite sami, za zmago se pa ne morete odločiti, lahko jo dosežete, lahko pa kdaj tudi izgubite, tudi če ste dali vse od sebe!"
Skupaj z otroki so nato ugotavljali, da na račun športa ne morejo in ne smejo zapostavljati svojega izobraževanja, saj se poklicne poti športnikov končajo relativno hitro, včasih
Športne novice
ROKOMET •
Pripravljalna tekma
Slovenija (kadetinje) -Ptuj 31:30 (17:19)
Slovenija: Jantol, Hofinger, Avbelj 3, E. Amon, Kek 6, Čajko, Rebolj, Rojc 6, Hren 7, Barič 2, Skrlič Cuder, Privšek 1, Korenič, I. Amon 3, Pelikan 3. Trener: Tomaž Čater.
Ptuj: S. Križanec, M. Križanec, Brumen 1, Mateša 6, Sivka 5, Kika-novič 11, Korotaj 2, Ozmec 1, Čeh, Bolcar 4. Trener: Nikola Bistrovič.
Sedemmetrovke: Slovenija 5/5; Ptuj 2/2.
Kadetinje Slovenije, ki jih od petka do nedelje v Ormožu čakajo kvalifikacije za EP, so odigrale pripravljalno tekmo proti okrnjeni ekipi Ptuja, ki je nastopila brez članskih in mladinskih reprezentantk. Na kvalifikacijah bodo poleg Slovenije nastopile še reprezentance Danske, Finske in Litve. Na EP v Makedoniji se uvrstita prvo- in drugouvrščeni ekipi. Proti ekipi Ptuja so mlade Slovenke prikazale dva obraza. V 1. polčasu varovankam Tomaža Čatra nikakor ni stekla igra v obrambi, ki je bila precej luknjičasta. Ob tem so se Slovenke slabo vračale v obrambo ob hitrem centru Ptujčank. Pomembna stvar, ki si je ne bodo smele privoščiti na kvalifikacijah, predvsem proti Dankam, ki podobno kot svoje starejše vrstnice gojijo hitro igro. Za nastop v 2. polčasu si Slovenija zasluži pohvalo. Stekla je igra v obrambi, posledično s tem je v golu pridno zbirala obrambe Koreničeva in Slovenke so povedle s 27:25. V dramatičnem zaključku so Ptujčanke izpustile prednost s 30:29. Zmago Sloveniji sta priigrali Kekova in Rojčeva. Barve slovenskih kadetinj bo na kvalifikacijah zastopala tudi Ormožanka Katja Bolcar, članica Ptuja, ki je tokrat zaradi pomanjkanja igralk zaigrala za svoj klub.
UK
zaradi poškodbe še prehitro in je še kako dobro imeti drugi poklic. To je mladim potrdila tudi gostja predavanja, olimpij-ka Nina Kolarič, ki kljub zelo uspešni športni karieri zaključuje študij prava.
Dotaknili so se tudi vprašanja nedovoljenih poživil v športu, pa izgredov navijačev, zlasti na nogometnih tekmah, in skupaj ugotovili, da se poštenost odraža v celotni človekovi osebnosti, ne le v športu, ampak v življenju nasploh, in da človek, tudi športnik, ki ni pošten, slejkoprej ostane sam,
nespoštovan, brez prijateljev in izločen iz okolja.
Za konec so se otroci seznanili še s simboli olimpijskih iger in pomenom paraolimpij-skih iger ter sodelovali v kvizu na to tematiko. Pokazali so veliko znanja, za salve smeha pa je poskrbel odgovor enega od osnovnošolcev, ki je na vprašanje, kaj predstavlja pet olimpijskih krogov, povedal: "Mercedes, ne,ne, Audi!"
Predavanje je organizirala gorišniška Športna zveza.
SM
TENIS •
Zimska liga 2008/2009
Za igralci v 1. zimski ligi sta dve tretjini tekmovanja, večjih presenečenj pa doslej ni bilo. Tako je bilo tudi v osmem krogu, kjer je vodeča Skorba gladko odpravila svoje nasprotnike TC Luka. Bolj zanimivo je bilo v drugem dvoboju med ekipama Trgovine Jager in Kellersportsom, saj je o zmagovalcu odločila igra dvojic, pa še tam je padla odločitev šele v zadnji igri. Dvoboja med ekipama TK Neptun in Hiša Kager ni bilo, ker je imela ekipa TK Neptun preveč poškodovanih in odsotnih igralcev.
1. LIGA
REZULTATI 8. KROGA: TK NEPTUN - HIŠA KAGER 0:3 b.b., TRGOVINE JAGER - KELLERSPORTS
1:2 (Križe - Kolarič 9:7, Jagarinec
-	Majcenovič 5:9, Križe/Zavernik
-	Kolarič/Gostan 7:8), TC LUKA - TK SKORBA 0:3 (Pušnik - Plajnšek 0:9, Kocijan - Glodež 3:9, Pušnik/Koci-jan - Glodež Žitnik 3:9).
VRSTNI RED: TK Skorba 19, Kellersports 15, Trgovine Jager 11, TC Luka 10, TK Neptun 9, Hiša Kager 8 točk.
Danilo Klajnšek
BOKS •
Zmagi Gajška in Dišiča
V Slovenski Bistrici je v soboto potekal drugi krog v 1. slovenski boksarski ligi. Očitno je, da so klubi in njihovi tekmovalci vzeli ponovno obujeno tekmovanje zelo resno. Tudi tokrat je bila udeležba številna, saj je bilo prijavljenih trideset boksarjev iz sedmih slovenskih klubov. Najštevilčnejši so bili po pričakovanjih domači s sedmimi, BK Ring pa je na tekmovanje prijavil pet boksarjev. Od ptujskih boksarjev sta prepričljivo slavila Jernej Gajšek in Mitja Dišič. V kadetski konkurenci je nastopil Nino Milo-šič, ki je izgubil od Aljaža Vrenka iz Slovenske Bistrice.
REZULTATI:
MLAJŠI KADETI: Črt Kotnik (Koper) - Primož Kunej (Slovenska Bistrica) 2:0.
KADETI: do 75 kg: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Aljaž Vrenko (Slovenska Bistrica) 0:2.
MLADINCI: do 64 kg: Iztok Valnev (Maribor) - Tadej Mernik (Slovenska Bistrica) 0:2; do 57 kg: Gregor Fištra-vec (Slovenska Bistrica) - Ednan Kr-ličevič (Dolomiti) 0:2.
ČLANI: do 54 kg: Tomaž Kašca (Kranj) - Matic Peterka (Barje) 1:2; do 69 kg: David Erbežnik (Barje)
-	Jernej Gajšek (BK Ring Ptuj) 0:2; do 75 kg: Marko Rošker (Maribor)
-	Edvin Randelovič (Kranj) 0:2, Aleš Erker (Maribor) - Dejan Bizjak (Barje) 2:0; do 91 kg: Marko Nikolič (Koper) - Matej Opara (Barje) 1:2, Andrej Kovač (Koper) - Tomaž Tomažič (Slovenska Bistrica) 0:2, Matej Balantič (Barje) - Mitja Dišič (BK Ring Ptuj) 0:2; nad 91 kg: Fuad Šabotič (Maribor) - Jašan Fišnik (Slovenska Bistrica) 0:2.
Vrstni red po dveh krogih: Slovenska Bistrica 23, BK Ring 17, Kranj 11, Barje 9, Maribor 8, Dolomiti 7, Koper 5 točk.
Danilo Klajnšek
ATLETIKA • DP za veterane
Pet naslovov za ptujske veterane
V Šempetru pri Novi Gorici so se prejšnjo soboto na dvoranskem državnem prvenstvu zbrali veterani. Trije člani veteranske sekcije AK CP Ptuj so skupno zbrali pet naslovov državnih prvakov. V teku na 60 metrov in v metu krogle je bil Miki Prstec najboljši v starostni kategoriji od 50 do 55 let. Odlično mu je šlo tudi v sprinterski preizkušnji, a mu je poškodba preprečila, da bi podrl državni rekord v tej starostni kategoriji. Kot kaže, mu bo poškodba noge preprečila še nastop na evropskem prvenstvu konec mesca v italijanski Anconi. V isti starostni kategoriji je na najvišjo stopničko dvakrat stopil tudi Dušan Koren. Najdlje je skočil v daljino, najviše pa v višino. Peti naslov je v metu krogle prispeval Dejan Dokl v kategoriji od 35 do 40 let: 7,26 kilograma težko orodje je sunil 14,18 metra. Sicer pa je bila zimska sezona za ptujske veterane le vmesna postaja na poti v Avstralijo, kjer bodo konec poletja svetovne veteranske igre.
UE
Miki Prstec, Dejan Dokl in Dušan Koren
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Interblock - Labod Drava, MIK CM Celje - Prlmorje, Luka Koper - Rudar Velenje; SOBOTA ob 18.00: Maribor - Nafta; SOBOTA ob 20.05: HIT Gorica - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Aluminij - Triglav Gorenjska; NEDELJA ob 15.00: Šentjur - Livar, Mura 05 - Bela krajina, Zagorje
-	Krško, Bonifika - Olimpija.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: NŠ Poli Drava - Primorje (sobota ob 19.00), Aluminij
-	Dravograd (nedelja ob 14.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: NŠ Poli Drava - Primorje (sobota ob 17.00), Aluminij
-	Dravograd (nedelja ob 12.00).
LIGA U-14 VZHOD
17. KROG: NŠ Poli Drava - Tehnostroj Veržej (sobota ob 11.00), AHA EMMI Bistrica - Aluminij (nedelja ob 15.00).
PRIPRAVLJALNA TEKMA
Ormož, Športni park Mestna graba, nedelja, 8. 3., ob 15. uri: NK Ho-lermuos Ormož - NK Plitvica Gojanec.
ODBOJKA
1. A ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 19. KROGA: Benedikt - AC Prstec Ptuj, Calcit Kamnik - Luka Koper, MZG Grosuplje - TPV Novo mesto
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Slovan - Rudar EVJ Trbovlje, Cimos Koper - Merkur, Ribnica Riko hiše - Prevent, Krka - Gorenje.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Krško (sobota ob 19.30), Sviš Pekarna Grosuplje - Šmartno 99, Alples Železniki - Grča Kočevje, Ajdovščina - Radeče MIK Celje, Grosuplje - Klima Petek Maribor, Istrabenz plini Izola - Mitol Sežana.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 5. KROGA: Drava - Zlatorog Celje (petek ob 20.00 v športni dvorani Center), Cerklje - Kranj, Sevnica - Dol TKI Hrastnik.
2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 7. do 12. mesta)
PARI 5. KROGA: Arcont Radgona - Velika Nedelja, Mokerc Ig - Radovljica, Brežice - Dobova.
MLAJŠI DEČKI B
Mlajši dečki B, polfinalna skupina D, 1. krog, Ormož, Športna dvorana Hardek, sobota, 7. 3., ob 12. uri: RK Jeruzalem Ormož - RK Atom Krško.
KVALIFIKACIJE KADETINJ ZA EP
Ormož, Športna dvorana Hardek, od 6. do 8. 3.: Razpored tekem: petek, 6. 3. 2009:
ob 17. uri: DANSKA - FINSKA, ob 19. uri: SLOVENIJA - LITVA sobota, 7. 3. 2009:
ob 17. uri: LITVA - DANSKA, ob 19. uri: SLOVENIJA - FINSKA nedelja, 8. 3. 2009:
ob 11. uri: SLOVENIJA - DANSKA, ob 13. uri: FINSKA - LITVA
ČETRTFINALE SREDNJIH ŠOL
Ormož, Športna dvorana na Hardeku, ponedeljek, 9. 3., ob 11.30. Sodelujejo: Gimnazija Ormož, Zavod Antona Martina Slomška, Gimnazija Murska Sobota, III. Gimnazija Maribor.
KEGLJANJE
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
16. KROG: Rudnik - Drava
TENIS
2. ZIMSKA LIGA 2008/2009
PARI 9. KROGA -SOBOTA ob 8.30: TK Šumari - TK Skorba gad, TK Gorišnica - Enigma; 11.45: Kovinarstvo Špurej - TK Štraf.
BOWLING - Državna liga
Skupina A
Pari 5. kroga (7. 3.): Xtreme 1 - Epic 3, Piramida 1 - Ptuj 2, BK 300 - Mulda. Skupina B:
Pari 5. kroga (7. 3.): Ericsson - Meteoriti, Piramida 2 - Ptuj 1, Epic 1 - Triglav 2.
DK, UK, JM
Foto: SM
Športni napovednik
Mali nogomet
V soboto na Ptuju mednarodni futsal spektakel: Slovenija - Grčija
Ljubitelji malega nogometa bodo v soboto, 7. marca, na Ptuju zagotovo prišli na svoj račun, saj se bosta v športni dvorani Center v prijateljski tekmi pomerili reprezentanci Slovenije in Grčije. Organizator je MNZ Ptuj, za izvedbo pa bodo poskrbeli člani FC Ptuj Aba Saš. Tekma se bo začela ob 18. uri in sodi v sklop priprav na kvalifikacije za EP, ki bo leta 2010 na Madžarskem; kvalifikacijski turnir bodo naši odigrali v Franciji.
Andrej Dobovičnik, selektor slovenske futsal reprezentance, je pred mini pripravami povedal: »Pred nami so štiri prijateljska srečanja, ki nam bodo služila predvsem kot priprava na kvalifikacije v Franciji. Igre posameznih igralcev mi bodo služile do lažje dokončne odločitve, kdo je v pravi formi in katerih 14 igralcev bomo peljali v Francijo. Na vseh srečanjih bomo preizkusili taktične variante, ki smo jih uigravali na zadnjih treningih. Rezultat mi v danem trenutku ni toliko pomemben; zagotovo je lepa popotnica zmaga, bistvo pa je, da igralci pokažejo, da so iz pravega testa in da na igrišču pokažejo vse, kar znajo, predvsem pa veliko borbenosti in pripadnost reprezentančnemu dresu.«
JM

RERREZENiMNiyAwA1
KOD
Kegljanje m 2. SKL (m, ž)
Moška ekipa Ptuja na robu izpada
Minulo soboto so ptujski kegljači in kegljačice gostili ekipo ravenskega Fužinarja in dvakrat izgubili. Še posebej boleč poraz so v borbi za obstanek proti direktnemu konkurentu doživeli igralci Drave. Tri kroge pred koncem tekmovanja so sedaj dravaši na zadnjem mestu in pred izpadom jih lahko reši samo čudež. Očitno je pomembnost dvoboja naredila svoje in domačinom praktično »zvezala roke in noge«, saj so kegljali daleč pod ravnijo svojih zmožnosti.
V ženski konkurenci so Ptuj-čanke prav tako izgubile, vendar je bil rezultat v skupnem seštevku precej tesen.
2. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 15. KROGA: Drava
-	Fužinar 1:7, Litija . Konjice II. 7:1, Pivovarna Laško - Lent 7:1, Šoštanj
-	Miklavž 6:2, Impol - Rudnik 5,5
-	2,5.
6. LITIJA	l5	6	2	7	l4
7. MIKLAVŽ	l5	6	l	S	la
8. RUDNIK	l5	5	0	10	10
9. FUŽINAR	l5	4	l	19	9
10. DRAVA	l5	a	l	ll	7
DRAVA -	FUŽINAR		1:7		
(3G97 - 32G7)
1. ŠOŠTANJ	l5	la	0	2	26
2. KONJICE II	. 15	ll	2	2	25
3. PIVOVARN,	A LAŠKO 15	7	2	6	l6
4. LENT	l5	7	2	6	l6
5. IMPOL	l5	7	l	7	l5
DRAVA: Arnuš 537, Sušanj 509, Podgoršek 530, Premzl 492, Kozo-derc 502, Čeh 527.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Drava - Fužinar 3:5, Miroteks III. - Litija 7:1, Nafta - Komcel 4:4.
1.	IMPOL	9 8 0 1 16
2.	FUŽINAR	9 7 0 2 14
3.	DRAVA	10 4 1 5 9
4.	KOMCEL	9 4 14 9
5.	NAFTA	10 3 1 6 7
6.	LITIJA	10 3 1 6 7
7.	MIROTEKS III. 9 2 0 7 4
DRAVA - FUŽINAR 3:5 (2908 - 2941)
DRAVA: Fridl 498, Planinc 441, Kozoderc 463, Plajnšek 483, Krušič 527, Kramberger 496
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SML, 1. SKL
Dve zmagi Kidricanov, dva tesna poraza Ptujcanov
S tekmovanjem so minulo nedeljo pričeli tudi nogometaši v 1. slovenski mladinski (1. SML) in kadetski ligi (1. SKL). Mladi nogometaši Aluminija so v obeh konkurencah slavili identično zmago proti Krki iz Novega mesta (3:0) ter tako samo potrdili svoja visoka mesta na prvenstveni razpredelnici. Ptujčani so na drugi strani v Celju proti Simer šampionu igrišče dvakrat zapustili sklonjenih glav. Posebej boleč poraz so doživeli mladinci, ki so odločilni zadetek prejeli minuto pred koncem tekme.
1. SML
PARI 18. KROGA: Aluminij - Krka 3:0, Interblock - Noga Triglav 2:1, FC Luka Koper - Mura 05 0:0, Simer šampion - NŠ Poli Drava 3:2, NŠ Dravograd - NŠ NK Maribor 0:4, Hit Gorica - MIK CM Celje 1:1, Bilje-Pri-morje - Domžale 3:4
1.	INTERBLOCK 18 13 5 0 41:13 44
2.	ALUMINIJ 18 13 1 4 48:27 40
3.	DOMŽALE 18 12 3 3 54:22 39
4.	NK MARIBOR 18 10 4 4 40:24 34
5.	HIT GORICA 18 9 6 3 30:18 33
6.	FC LUKA KOPER 18 8 7 3 40:23 31
7.	MURA 05 18 9 4 5 34:32 31
8.	NOGA TRIGLAV 18 8 3 7 37:26 27
9.	SIMER ŠAMP. 18 6 5 7 33:30 23
10.	MIK CM CELJE 18 6 4 8 38:35 22
11.	DRAVOGRAD 18 5 5 8 23:31 20
12.	BIUE-PRIMOR. 18 5 3 10 34:40 18
13.	ND SLOVAN 17 4 2 11 14:13 14
14.	POLI DRAVA 18 4 2 12 22:41 14
15.	KRKA 18 1 3 14 17:65 6
16.	RUDAR (V) 17 0 3 14 10:58 3 ALUMINIJ - KRKA 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Gašperšič (29), 2:0
Štrukelj (77), 3:0 Krajnc (81)
ALUMINIJ: Zajc, Jovič, Lončarič, Draškovič, Petek (Koren), Medved, Meznarič, Milec, Rešek (Štrukelj), Krajnc, Gašperšič (Pislak). Trener:
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija (rdeči dresi) so uspešno štartali v spomladanski del prvenstva.
Bojan Flis.
SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Sahiti (34), 1:1 Jovanovič (41), 2:1 Bizjak (59), 2:2 Kurež (76), 3:2 Žagar (89)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, M. Krajnc (Vinkovič), Pečnik, Kozar (Frumen), Dirnbek, Fekonja, Sahiti, Brusar, Kurež, D. Krajnc (Grajfoner), Šoštarič. Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
PARI 18.KROGA: Aluminij - Krka 3:0, FC Luka Koper - Mura 05 2:1, Interblock - NOGA Triglav 3:2, Simer šampion - NŠ Poli Drava 3:1, Hit Gorica - MIK CM Celje 0:0, Bilje-Pri-
Športne novice
Smučanje • Društvo Fidesport:
Tečaj alpskega smučanja med zimskimi počitnicami
Zimske počitnice so za nami in nekaj otrok s Ptuja in njegove okolice jih je preživelo športno. Športno društvo Fidesport je namreč tudi letos na Mariborskem Pohorju - sektorju Bellveue, od 23. 2. do 1. 3. 2009 izvedlo začetni in nadaljevalni tečaj alpskega smučanja za otroke, stare od 6 do 15 let. Popolne snežne razmere, ugodno vreme in pravšnje na-klonine so s prijaznim in strokovnim delom učiteljev smučanja otroke pripeljali do prvih zavojev in kasneje tudi do znanja, ki so ga nekateri otroci potrdili na otroškem poligonu Stolp, drugi pa na večjih strminah, npr. na progi Videc. Znanje so učitelji posredovali v skladu s programom slovenske nacionalne šole alpskega smučanja. Učenje skozi igro, dopolnjeno s sodobnimi didaktičnimi pripomočki, je otroke še bolj spodbuja-
Društvo Fidesport bo med vikendi v marcu izvajalo začetne in izpo-polnjevalne tečaje alpskega smučanja in teka na smučeh za otroke in odrasle. Kasneje bodo pripravljali skike tečaje, tečaje jadranja na deski in spuste s kanuji po reki Dravi in Muri. Vabijo vas, da preživite dneve v naravi in na svežem zraku.
morje - Domžale 1:0, NŠ Dravograd				
- NŠ NK Maribor 0:3				
1. NK MARIBOR 18 15	2	l	5l:S	47
2. SIMER ŠAMP. 18 11	2	5	39:20	a5
3. FC LUKA KOPER 18 10	a	5	al:l7	aa
4. HIT GORICA 18 10	a	5	25:l7	aa
5. DOMŽALE 18 10	2	6	2S:2l	a2
6. INTERBLOCK 18 8	6	4	a4:26	30
7. ALUMINIJ 18 9	2	7	aa:lS	29
8. MIK CM CELJE 18 8	a	7	27:l9	27
9. MURA 05 18 8	a	7	24:25	27
10. POLI DRAVA 18 7	4	7	25:l9	25
11. RUDAR (V) 18 6	4	7	25:29	22
12. ND SLOVAN 17 5	5	7	l9:2a	20
13. KRKA 17 5	a	10	l7:a9	lS
14. NOGA TRIGLAV 18 3	a	l2	lS:4a	l2
15. DRAVOGRAD 18 1	5	l2	13:39	S
16. BILJE-PRIMOR. 18 1	2	l5	10:56	5
ALUMINIJ - KRKA 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Vindiš (16), 2:0 Puč-ko (19), 3:0 Perger (66)
ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Vindiš (Rumež), Jevšovar (Babšek), Žurej (Pulko), Pučko, Perger, Cesar (Ornik), Greifoner, Polajžer (Jus). Trener: Simon Vidovič.
SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 3:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Vidmar (25), 1:1 Ljubec (32), 2:1 Kotnik (36), 3:1 Horvat (66)
NŠ POLI DRAVA: Topič, Simonič (Kajtazi), Perger, Serdinšek, Topol-nik, Pukšič, Pernek, Ljubec (Rako-vec), Hauptman, Matjašič, Pauko (Petrovič). Trener: Damjan Vogrinec.
Danilo Klajnšek
lo na poti k doseganju cilja. Vsi otroci so ob koncu tečaja z veseljem sodelovali v zaključnem slalomu in ga tudi uspešno končali. Po slavnostni podelitvi priznanj in medalj so se prijetni, predvsem pa marljivi otroci tudi zahvalno poslovili.
UR
Hura, prosti čas - zimske počitnice
Tudi letos je Zavod za šport Ptuj v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, Fundacijo za šport, MO Ptuj in CID Ptuj organiziral projekt Hura, prosti čas - zimske počitnice, ki je potekal od 23. do 27. 2. 2009.
Otroci so lahko sodelovali v različni športnih panogah: nogometu, rokometu, košarki, streljanju, atletiki in otroških plesih. Dejavnosti so potekale v športni dvorani Mladika, v ritmični dvorani na Mestnem stadionu, pokriti atletski stezi na stadionu in na strelišču ŠD Mladika. Za približno 250 otrok, ki so v dejavnostih vidno uživali, so skrbeli in jih animirali
Utrinek iz dejavnosti projekta Hura, prosti čas
diplomanti in študentje fakultete za šport ter trenerji posameznih športnih panog.
UR
Rokomet • Mlajši dečki B: Zdaj gre zares
V soboto, 7. 3., se s tekmami 1. kroga polfinala nadaljuje prvenstvo pri mlajših dečkih B. V boju za naslov državnega prvaka je pri letnikih 1997 in mlajši ostalo le še 16 ekip. Med njimi so tudi ekipe iz našega področja: RK Jeruzalem Ormož, RK Gorišnica, RK Drava Ptuj. Vse omenjene ekipe so v predtekmovanju nastopale v skupini Vzhod, kjer so Ormožani osvojili prvo, Gorišnica tretje in ptujska Drava četrto mesto. Ormožani so izmed štirinajst srečanj dobili kar trinajst in doživeli le en poraz v Celju proti Zlatorogu. Ekipi Gorišnice in Drave sta zabeležili po 9 zmag in 5 porazov. V medsebojnih srečanjih je bila Gorišnica dvakrat uspešnejša proti Dravi in osvojila tretje mesto.
Jeruzalemčki bodo v polfinalu nastopali v skupini D, ki jo sestavljajo še Zlatorog Celje, Atom Krško in ptujska Drava. Pričakovanja v taboru mladih Ormožanov so naslednja: »Imamo najmlajšo ekipo pri mlajših dečkih
B v Sloveniji, saj je večina igralcev šele letnik 1998. V predtekmovanju smo presenetili samega sebe. Pred sezono smo si zadali cilj uvrstitev med petim in osmim mestom. Po videnem v predtekmovanju in na različnih mednarodnih turnirjih pa lahko posežemo po uvrstitvi v finale. V prvi vrsti nam je cilj igrati hiter in sodoben rokomet, ki navdušuje gledalce, ki se kar pridno zbirajo na tekmah ormoških mlajših dečkov. Polfinalna skupina je težka in noben tekmec ni za podcenjevanje. Že v soboto ob 12. uri nas čaka težka tekma proti Krškemu. Ker bomo zaigrali v okrnjeni zasedbi, se lahko zgodi marsikaj. Upamo na najboljše,« je pred nadaljevanjem sezone razmišljaj trener RK Jeruzalem Ormož Mladen Grabo-vac. V isti skupini kot Ormožani bodo nastopili tudi ptujski rokometaši, ki se lahko pohvalijo s celjskim skalpom: »V zadnjem mesecu smo trdo garali in napredek fantov je očiten. Poudarek je bil na motoriki in fazi polprotinapada ter protinapada. Čeprav bi našo skupino poimenoval »skupina smrti«, pričakujemo uvrstitev v finale. Bo zanimivo. V 1. krogu v soboto ob 10. uri gostujemo v Celju pri Zlatorogu,« nam je zaupal trener Drave Robert Krasnič.
V polfinalni skupini C bodo nastopali rokometaši Gorišnice. Poleg njih so v skupini še Rudar Trbovlje, Brežice in Šmartno: »Glede na skupino pričakujemo uvrstitev v finale. Naš največji konkurent bo trboveljski Rudar. Žal ne poznamo dovolj dobro kvalitete Brežic in Šmartnega. V zadnjem mesecu smo se trudili maksimalno trenirati, ob tem pa smo še odigrali nekaj težkih tekem z Ormožani. Smo dobro pripravljeni na nadaljevanje sezone. V nedeljo ob 16. uri nas čaka pomembno gostovanje v Trbovljah pri Rudarju. Upamo na ugoden izid,« je pred drugim delom sezone dejal trener Gorišnice Franc Šandor.
Vse naše ekipe upajo na uvrstitev v finale. Tja se bodo uvrstili le najboljši. Zdaj gre zares!
Uroš Krstič
Ptuj • Mednarodna izmenjava z Albanijo
l^ii ■ ■ ■ ■ i ▼ ▼ ii ■ ■■ Dijaki, ki so pmc sli v tujino
Ptujska Gimnazija, ki v svojih projektih mednarodnih izmenjav sodeluje že z mnogimi državami sveta, je pred nekaj meseci vzpostavila prijateljsko vez tudi z eno izmed albanskih šol. Februarja letos so jih ptujski gimnazijci obiskali na njihovi šoli, ta teden pa so jim Albanci obisk vrnili in tako prvič obiskali kakšno tujo šolo.
Sedem dijakov in štirje profesorji tako imenovane Partizani High School iz Tirane so na Ptuj prispeli v začetku tega tedna. Šoli sodelujeta v projektu ACES (Academy of Central European School), ki ga vodi Interkulturelles Zentrum z Dunaja in poteka ob podpori nacionalnih ministrstev za šolstvo sodelujočih držav.
Cilj projekta je medkulturni
dialog med mladimi, ki razvija strpnost, enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic in uči mlade za življenje v medkulturni prihodnosti.
Marčevsko izmenjavo albanskih in slovenskih dijakov so posvetili temi Zvok lesa, kateri so največ pozornosti posvetili tudi na uvodnem torkovem druženju. Ptujski gimnazijci, ki so izjemno pri-
Mladi, perspektivni kitarist Samo Šalamon je na Ptuju nastopil z dvema odličnima glasbenikoma. Sodelovanje, ki je neke vrste zvezdniška zasedba evropskih jazz glasbenikov, tvorijo izjemen kitarist Samo Šalamon, izjemen tubist Francoz Michael Godard in eden najboljših in najbolj iskanih evropskih bobnarjev Italijan Roberto Dani. Izjemno uspešna kombinacija treh inovatorjev pa je občinstvo navdušila.
V omenjeni glasbeni po-
Ptujski gimnazijci so pripravili zanimiv program.
Dijaki iz Albanije so predstavili svoje narodne noše in nekaj lesenih tradicionalnih inštrumentov.
Ptuj • Samo Šalamon trio
Koncert meseca
Februarsko dogajanje so v Centru interesnih dejavnosti zaključili s koncertom meseca, ki je privabil toliko poslušalcev, kot jih na tovrstnih glasbenih dogodkih že nekaj časa ni bilo. Samo Šalamon trio je obljubo, da bo koncert vreden obiska, vsekakor izpolnil.
jazno sprejeli svoje goste, so za uvodno srečanje pripravili film o svoji šoli, našem mestu in Sloveniji nasploh.
Po kratki predstavitvi obeh gimnazij pa so dijaki predstavili nacionalne inštrumente Slovenije in Albanije. Spoznavali so tradicionalne lesene instrumente in njihove zvoke
medsebojno primerjali. Ptujski dijaki so za svoje goste pripravili tudi kratek kulturni program, v katerem so zaigrali na nekaj tradicionalnih slovenskih lesenih inštrumentov, člani folklorne skupine so zaplesali, druženje pa so popestrili še z nastopom šolskega zbora, ki šteje okrog 90
članov.
Druženje, ki se je začelo v ponedeljek, so zaključili danes, saj so gostje že zjutraj odpotovali nazaj v Albanijo. Vsekakor pa bo izkušnja ostala zanimiva za oboje, saj so v tem tednu spoznavali medsebojni kulturi, gostje pa so se udeležili nekaj predavanj na
ptujski Gimnaziji in obiskali kopico slovenskih mest. Prijetno druženje, ki so ga koordinirali mentorji Romana Ze-lenjak, Manja Bratuž, Renata Merc Furman, Darja Rokavec in Brane Rokavec, pa se bo, kot kaže, tudi v prihodnje nadaljevalo.
Dženana Becirovic
slastici tria so predstavljene predvsem nove kompozicije Sama Šalamona, del repertoarja pa obsega tudi starejše skladbe, ki so mešanica modernega jazza v kombinaciji s komponirano in improvizirano glasbo.
Turneja, v sklopu katere je bil izpeljan tudi koncert v CID, je promocija zadnjih treh plošč Šalamona, med drugim tudi najnovejše, ki je izšla letos, nosi pa naslov Quartet: Mamasaal feat. Mark Turner.
Dženana Becirovic
Ptuj • Ustanovljeno kulturno-izobraževalno društvo M
Se res ne znamo sprostiti?
Konec lanskega leta je bilo ustanovljeno novo kulturno-izobraževalno društvo M, ki pa je z aktivnim delovanjem in predavanji začelo konec letošnjega januarja. Njihova dejavnost obsega več področij, osnova vseh pa je sproščanje, ki mu namenjajo največ pozornosti.
Samo Šalamon (levo), ki velja za izjemnega in kreativnega jazz kitarista in skladatelja, je doslej posnel že 9 albumov pod svojim imenom. Igral je po vsem svetu, sodeloval pa je s kopico znanih glasbenikov. V Ptuju se je predstavil v družbi tubista Michaela Go-darda in bobnarja Roberta Danija.
Novoustanovljeno kultur-no-izobraževalno društvo M vodi Irena Murko, ki ima za seboj 15 let izkušenj na področju intenzivnih treningov sprostitve. »Naš namen je širiti znanje o moči in blagostanju sprostitve. Trening sprostitve podpira kontinuiran posameznikov razvoj, pri čemer mu pomaga usposobljen trener. Izhajamo iz osnove, da je vsak človek drugačen, zato so tudi rešitve za njegove poslovne in zasebne težave edinstvene in morajo biti prilagojene njegovi osebnosti, potencialu in okolju, v katerem živi in deluje. Za ta trening se odločajo ljudje, ki si želijo doseči ravnovesje v življenju, hočejo postati samozavestnejši, izboljšati odnose z nadrejenimi in podrejenimi, družino in okolico ter bolje ravnati s časom, se znati postaviti zase in bolje predstaviti svoje mnenje. S tem izboljšajo tudi svojo motivacijo, postavljajo si jasnejše strategije in težave rešujejo kreativneje. Treningi so lahko individualni ali skupinski,« je namen treningov sprostitve predstavila Mur-
kova.
Sicer pa društvo M, ki ima 15 članov, od januarja naprej treninge sprostitve izvaja tudi v ptujskem Park hotelu. Mur-kova je prepričana, da omenjeni treningi, ki so razdeljeni v več delov, ne le spodbudno delujejo na samozavest posameznika, temveč vplivajo tudi na izboljšanje koncentracije, lažje spanje, izboljšanje komunikacije in spodbujajo ustvarjalnost. »Življenjska energija je eden najpomembnejših faktorjev, ki vpliva na ustvarjalnost,« je še pojasnila Murkova, ki želi svoje znanje o sproščanju, pridobljeno v različnih državah sveta, prenesti na sodobnega človeka, ki velikokrat sam sebi nudi najmanj pozornosti.
Pomemben namen treningov je tudi odvajanje od različnih substanc. Kot je dejala Murkova, vpliva pravilno sproščanje tudi na premagovanje odvisnosti od alkohola in cigaret. »Pomaga pa tudi ženskam v menopavzi. Če se vedo pravilno sprostiti, vročinskih valov enostavno ne čutijo več,« je še dodala pred-
sednica društva M.
Neizbežen del sprostitve pa so vsekakor tudi masaže z eteričnimi olji, ki jih prav tako izvajajo v društvu. Ob vsem naštetem so v izjemno kratkem času delovanja posneli tudi dve zgoščenki za sprostitev, ki prav tako blagodejno vplivata na počutje posameznika. Pomemben dejavnik dobrega počutja pa je tudi zdrava prehrana, ki ji bodo posvetili naslednji cikel predavanj, saj le celosten pri-
stop lahko zagotovi pravilno sprostitev posameznika.
In čeprav nas je večina prepričanih, da se je sprostiti precej lahko, je realnost nekoliko drugačna. Kot pravi Murkova, sta pri sproščanju najpomembnejša način in pogostost izvajanja vaj. »Nikakor pa se ni lahko pravilno sprostiti, zato je veliko bolje, če to, vsaj v začetku, počnete vodeno,« je še zaključila in-štruktorica.
Dženana Becirovic
Predsednica društva M Irena Murko
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Nagradno turistično vprašanje .
Voda - zdravje - izziv za prihodnost
Letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava bo potekal na temo Voda - zdravje - izziv za prihodnost. Voda je vir življenja, zato jo moramo vsi skupaj skrbno varovati, vodno bogastvo pa je tudi pomemben del turistične ponudbe. Kako jo v teh različnih zornih kotih vidijo mladi, bodo pokazale tudi njihove letošnje projektne naloge.
Na razpis Turistične zveze Slovenije in Zavoda RS za šolstvo pod pokroviteljstvom ministrstev za gospodarstvo ter šolstvo in šport se je letos prijavilo sto osnovnih šol. Projektne naloge, ki so jih na razpisano temo napisali v tu-
rističnih podmladkih oziroma krožkih ob sodelovanju mentorjev in učiteljev, predstavnikov turističnih društev in zveze ter drugih sodelavcev, bodo tudi letos predstavili na stojnicah turističnih tržnic, ki bodo marca in aprila
potekale v vseh večjih Mercatorjevih centrih po Sloveniji, ker je generalni pokrovitelj projekta Turizmu pomaga lastna glava tudi letos Mercator. Na Ptuju bosta organizirani dve tržnici, prva 14., druga pa 16. aprila. Na prvi se bodo predstavile tudi osnovne šole s Ptujskega. V OŠ Ljudski vrt Ptuj so pripravili nalogo pod naslovom Skrivnostna pot ob Ptujskem jezeru, v JVZI Destrnik-Trnovska vas nalogo Vodna dežela žabe Treze, markovški šolarji so nalogi dali naslov Voda - zdravje (jezero), v OŠ Martina Koresa Pod-lehnik Voda - zdravje - izziv za prihodnost, hajdinski šolarji pa Studenček, studenček povej, je voda še tako čista kot prej! Najboljši v letošnjem projektu se bodo predstavili na zaključni prireditvi festivala, ki bo 23. aprila.
Marca in aprila bodo v Sloveniji tradicionalno potekale tudi številne akcije spomladanskega čiščenja okolja. Največ jih bo ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu, ter svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu. V MO Ptuj bodo akcije čiščenja okolja potekale 4. aprila.
Pred veliko nočjo je potrebno temeljito počistiti domove in okolje. Cilj akcije ni samo urejeno okolje, v katerem se bodo dobro počutili domačini in obiskovalci Slovenije, temveč predstavlja tudi pomemben prispevek k oza-veščanju o pomembnosti ohranjanja okolja in s tem povečanje kakovosti bivanja. Spomladanski del čiščenja okolja je sestavni del projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Najbolj prizadevnemu turističnemu društvu in vrtcu pri čiščenju okolja bo Turistična zveza Slovenije tudi letos podelila posebno priznanje - sinjo lastovico.
Država Slovenija je z letošnjim rebalansom proračuna obšla turizem. Turistična zveza Slovenije in tudi slovensko turistično gospodarstvo sta pričakovala vsaj dodatni milijon evrov za okrepljene promocijske dejavnosti in projekte slovenskega turizma. Predsednik TZ Slovenije Dominik S.
Černjak je prepričan, da bi turizmu, ki prispeva desetino BDP v času zaostrenih gospodarskih razmer, morali posvečati večjo pozornost. »V turizmu je mnogo naložb s pomočjo evropskih sredstev, za katere bo treba plačevati tudi kredite. Če ne bo turistov, ne bo denarja, zato bi vendarle kazalo ponovno premisliti o možnostih pridobitve dodatnega denarja za dejavnosti v turizmu,« je poudaril.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Marija Majcen, Mestni Vrh 61 b, Ptuj. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v grand hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 13. marca.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti je letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Piše: Uroš Žajdela • Cape Verde ali Zelenortski otoki (9.).
Taraffal - peščeni raj Santiaga
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Na skrajnem severnem delu otoka pa se vendarle nahaja razlog, ki upraviči prihod na otok Santiago. Gre za naravni biser Taraffal, ki se bohoti v svoji lepoti, odmaknjenosti in umirjenosti. Sicer traja celo večnost, da prisopihaš v 70 kilometrov oddaljeno mestece, in če ves trud ni poplačan že ob izjemnih razgledih po vulkanskih vrhovih na sami poti, te narava v Taraf-falu ne pusti ravnodušnega. Preprosto uživanje na peščeni plaži in čofotanje v kristalno modri vodi ter izredna ne-zainteresiranost domačinov so ravno tisto, kar potrebuješ po napornem življenju v prestolnici. Zaradi precejšnje odmaknjenosti se lahko sicer zgodi nekajdnevni električni izpad, a ob vsem naravnem bogastvu to pravzaprav ni prevelika težava. In če se naveličaš enolične peščene idilie, se lahko odpraviš do sedem kilometrov oddaljene vulkanske plaže, uživaš na pohodih po bližnjih hribih ali odhitiš v lokalni bar in opazuješ vsakdan v tem ribiškem mestu. Taraffal je kraj za oddih in nabiranje prepotrebne moči za povratek v Praio, od koder je moč ubežati otoku.
Vtis ponovno nekoliko skremžijo kitajski trgovci, ki v poznih popol-
danskih urah hitijo na plažo v lov za obalnimi rakci. Prav zanimivo je opazovati vsa ta kitajska naglavna svetila, ki se v trdi temi podijo za rakci, ulovljene pa v vsem svojem prešernem zadovoljstvu popečejo na ognju in pojejo. Midva sva se vsak dan pred njimi zapodila na plažo in skušala rešiti te živalce pred lačnimi kitajskimi usti tako, da sva preprosto zakopala luknje njihovega domovanja. Kitajski prebri-sanci so namreč ugotovili staro ribiško modrost: obalnega rakca privabiš na površje tako, da luknjo, kjer ima skrivališče, preliješ z morsko vodo in uboga živalca bo morala priti na površje. Moram priznati, da sem zadnji dan ob povratku v Praio tudi sam poskusil to ubogo živalco, ki ima dejansko okus po piščancu, saj so v prestolnici slavili dan svetega Antona, kar je zadosten razlog vsesplošnega rajanja in obedo-vanja rakcev.
Iz Taraffal naju je pot popeljala v dih jemajočo osrednjo otoško planoto, kjer se nahaja mestece Assomada. Človek se ob pogledu na izjemne vrhove, naravne planote ter navidezno umirjeno idilo nemudoma zaljubi v okolico. Vendarle pa so lokalni prebivalci tisti,
ki te v zelo kratkem času prepričajo v povsem nasprotno.
Na svoji popotovanjih sem spoznal že veliko jeznih in otožnih ljudi, a tako agresivnih, nedoraslih in nagonskih ljudi še nisem srečal. Krvavi madeži kot dokaz izjemne agresije domačinov zoper popotnikov, če namreč ne predaš svojih osebnih stvari, sledi živalsko nasilje, se ponosno bleščijo na poteh, ki vodijo do izjemnih naravnih stvaritev. Kar ne moreš verjeti, da takšno mesto dejansko obstaja, da na tem svetu živi skupek tako neumnih ljudi in da ravno ti pristaneš tam. Bi morebiti razumel, če bi bili ti ljudje lačni ali na robu preživetja, a kaj ko se hudiči vozijo s takšnimi avtomobili, da jaz lahko samo sanjam o njih. K celotni negativni podobi mesta pa prav tako v veliki meri pripomore na tisoče, za slovenske razmere, ogromnih pajkov, ki jih najdeš na vsakem koraku. V kolikor se v svoji neumnosti odločiš raziskovati okolico mesta Asomada, je nujno potrebno: a) žepe napolniti s kamenjem, kar je edino sredstvo v boju zoper domačine, ter b) v roke vzeti ogromno palico, kar je edino sredstvo pred nevarnimi pajčevinami, na katerih se
bohotijo, moram priznati, raznobarvni, mogočni pajki. Precej pred načrtovanim odhodom sva zapustila mesto agresije in pajkov ter se v vsej svoji jezi vrnil v Praio, od koder naju je letalo popeljalo v Dakar, Senegal.
Moram priznati, da so Zelenortski otoki v meni pustili preglobok pečat, da bi ga lahko mesto Asomada in nje-
govi pajki kakorkoli zmanjšali ali zbrisali. Otoki so preprosto naravno svetovno čudo, vsekakor vredni ogleda. V tem mesecu, kolikor sem preživel na Zelenortskih otokih, sem se naužil nepozabne lepote narave in spoznal številne izjemne ljudi, kar je zadosten razlog za hiter povratek v ta raj.
Konec
Dih jemajoča osrednja otoška planota
Foto: Uroš Zajdela
Taraffal - naravni biser
Foto: Uroš Zajdela
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
Primusove vinske zgodbe
Vino z nostalgijo. Klet Bistrica 6.3. ob 20. uri
Tadej Toš, Zapufan pika sn
8.3., 15.3. in 22.3. ob 19. uri ZADNJE PREDSTAVE!
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
GEMINA
X - L* U - B té)
GEMINA
X•L* U • B
Večer z zvezdami Večerja v družbi Vlada Kreslina
13.3. ob 20. uri Vstopnina 40 EUR
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
té
GEMINA
I-L- U-B
GEMINA
X • L • U • B
Kuharski nasveti
Juhe in jušne zakuhe
Med osnovne mesne juhe spadajo juhe bujon, pri katerih vse sestavine počasi kuhamo. Bujon imenujemo posebej čisto mesno juho, ki je narejena iz ene vrste mesa s kostmi, jušne zelenjave, začimb, ki jim izpopolnjujejo vonj in okus. Če te juhe pripravljamo za praznike, jih skuhamo iz posebej izbranih sestavin. Če pa želimo res močno juho, jo pripravimo iz dvojne količine mesa in jo imenujemo consomme ali krepka juha.
Pri nas še vedno bolj redko dobro mesno juho izboljšamo z belim borgundcem, madeiro ali konjakom. Krepke juhe so tako močne, da jih lahko ponudimo brez jušnih vložkov ali zakuh. Krepke juhe ne glede na to, iz katere vrste mesa jih pripravljamo, lahko ponudimo vroče ali hladne. Ko ponudimo hladne krepke juhe, jim popolnoma odstranimo maščobo. Dobro čisto juho pa lahko ponudimo tudi tako, da damo v skodelico opečen ali popražen kos kruha, na kruh previdno zlomimo jajce in čez prelijemo vrelo čisto juho.
Danes vedno pogosteje pripravljamo tudi kremne juhe. Posebej okusne so fižolova, kremna juha iz belušev, broko-lija, cvetače, korenja, blitve in podobne fine zelenjave. Za vse kremne juhe je značilno, da jih pretlačimo ali prepasiramo ter nosijo ime po vrsti zelenjave, iz katere jih pripravimo ali po ju-šnem vložku ali zakuhi. Za vse kremne juhe tudi velja, da jih enostavno pripravimo in da so lahko tudi samostojne jedi, na koncu pa jim okus izboljšamo s
Tačke in repki
Mačja levkoza
Oglasilo se je več lastnikov muc, ki jih zanima bolezen, imenovana mačja levkoza. Zaskrbljeni so za zdravje svojih muc, sprašujejo, kako lahko svoje ljubljenčke obvarujejo pred boleznijo, in če jo lahko pozdravijo, kadar pride do izbruha bolezni.
Res je, da je v zadnjem času omenjena bolezen v velikem porastu. Vprašanje pa je, ali je res tako ali pa je zaradi bistveno boljše in cenejše diagnostike tudi več diagnosticiranih pozitivnih primerov. Bolezen povzroča FELV-virus ali virus mačje levkemije in je neozdravljiva. Virus je zelo problematičen in nevaren, saj v organizmu povzroči odpoved delovanja imunskega sistema in s tem izpostavi organizem najrazličnejšim infekcijam in boleznim. Za imunski sistem vemo, da je tako kot pri človeku tudi pri živalih glav-
kislo smetano.
Vse kremne juhe iz zelenjave pripravljamo tako, da na mali količini maščobe najprej pre-pražimo manjšo količino sesekljane čebule, dodamo malo količino narezane jušne zelenjave, kot so por, korenje, česen, zelena, zelenjavo rahlo prepra-žimo, jo pomokamo in zalijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Nato dodamo večjo količino zelenjave, po kateri bo kremna juha imela okus in ime. Začinimo s soljo, lovorom, po želji po-pramo in kuhamo tako dolgo, da zelenjava razpade. Nato juho pretlačimo, jo ponovno zavremo in tik pred serviranjem vlijemo v juho kislo smetano. Da se smetana ne sesiri, jo gladko premešamo s šibo, nato pa ji dodamo zajemalko vroče juhe, prav tako premešamo in nato vlijemo kislo smetano v juho. Po tem, ko smo juho izboljšali s smetano, ne sme ponovno zavreti.
Juhe lahko pripravimo tudi iz ene vrste rib ali iz mešanice rib, lahko pripravimo tudi čiste ribje juhe, takrat v njih zakuhamo fine jušne zakuhe ali pripravimo rakovo kremno juho ali juho iz škampovih repkov in drugih morskih sadežev, sploh če ste ljubiteljih rib. Juho iz škampovih repkov naredimo tako, da skuhamo najprej čisto
Goveja juha
ribjo juho z veliko jušne zelenjave. Čisto ribjo juho lahko skuhamo iz poljubih celih rib, ki smo jih filirali in slabše dele, ki so nam ostali pri filiranju, uporabimo za kuhanje čiste juhe.
Ribjo juho kuhamo slabo uro, zraven soli, celega popra, lovora, dodamo tudi krhelj limone ali malo belega vina. Čiste ribje juhe vedno precedimo čez fina cedila ali celo kuhinjsko krpo, da popolnoma odstranimo kosti. Če imamo male repke škampov, jih cele tik pred servi-ranjem zakuhamo v ribjo juho in pustimo, da juha vre 2 do 3 minute. Pri večjih škampovih repkih bi repke lahko narezali na ne predebele kolobarje in jih prav tako zakuhali v ribjo juho. Še za bolj zahtevne goste pa lahko naredimo škampove žličnike in jih prav tako zakuhamo v juho.
Če raje kuhate čiste juhe, pa si morda pripravite bolj zanimivo jušno zakuho ali vložek. Jušno zakuho imenujemo na primer žličnike, cmoke, drobne testenine, kaše in druge zakuhe, ki zahtevajo od toplotne obdelave kuhanje, južni vložki pa so opečene kruhove kocke, profitero-li, jajčni sir ali royal, ocvrti grah in podobni vložki, ki od toplotne obdelave zahtevajo pečenje,
praženje ali cvrenje.
Za čiste juhe si enostavno pripravimo opečene kruhove kocke s parmezanom, ki jih pripravimo tako, da toast narežemo na male kocke, vsako kocko p ovalj amo v razžvrklj anih j aj cih, nato po njih rahlo potresemo sir in ponovno povaljamo v jajcih ter v vroči maščobi na hitro ocvremo. Ocvrte tik prede ser-viranjem damo v juho.
Lahko pa pripravimo tudi jajčni sir ali royal. Vzamemo enako količino mleka ali smetane, lahko tudi mešanico mleka in kisle smetane in enako količino jajc. Oziroma en lonček mleka in en lonček jajc brez lupine. Jajca in mleko damo v posodo, rahlo solimo in s šibo dobro premešamo. Po želji lahko dodamo še narezan drobnjak, sir, zelenjavo ali koščke kuhanega mesa. Dno posode obložimo s folijo, vanjo vlijemo pripravljeno zmes in posodo pokrijemo, lahko tudi s folijo. Posodo postavimo v drugo posodo z vodo in počasi kuhamo 20 minut. Še topli jajčni sir damo na desko, odstranimo papir in pustimo, da se ohladi. Ohlajenega narežemo na poljubne oblike in tik pred serviranjem damo v vrelo čisto juho.
Vlado Pignar
ni obrambni zid in branik pred najrazličnejšimi boleznimi, tudi rakom. Prav tako vemo, da proti virusom antibiotiki ne delujejo, premaga jih lahko samo močan imunski sistem, vendar ne vseh, nekateri ga uničijo, kar pomeni, da delujejo imunosupresivno in tako si lahko predstavljamo težavnost in nevarnost okužbe s takšnim virusom. Podobno deluje pri ljudeh virus HIV, pri muckih so včasih levkozo imenovali mačji aids, danes pa vemo, da obstaja tudi virus mačjega aidsa tako imenovani FIV mačji virus. O njem več v naslednjem prispevku.
Muce se okužijo z virusom levkoze preko sline, z ugrizi, najpogosteje s parjenjem in tudi intrauterino, kar pomeni, da mladički lahko dobijo virus že v materi ali s pitjem materinega mleka. Virus najpogosteje povzroči rast bezgavk po tele-
su, raka bezgavk, imenovanega limfosarkom, pogosti so tumorji na črevesu, vranici, v pljučih. Virus uničuje rdeče krvničke in povzroča slabokrvnost, uniči tudi kostni mozeg. Obolela žival ima pogosto razjede v ustih in po jeziku in tudi v grlu, tako da zelo težko uživa hrano in pije vodo. Breje živali pogosto abor-tirajo. Lastniki največkrat opazijo neješčnost in slinjenje živali, zraven tega otipajo povečane bezgavke predvsem na spodnji čeljusti, kasneje pa se pojavita tudi bruhanje in driska. Inkuba-cija, kar pomeni dobo od okužbe do izbruha kliničnih znakov, je lahko tudi dve do tri leta. V tem času je mačka klicenoska. Bolezen danes sorazmerno lahko diagnosticiramo s posebnimi testi, za katere odvzamemo živali malo krvi. Pozitiven rezultat pri bolni živali pomeni potrditev bolezni, pri zdravi živali pa pomeni, da bo v nekem določenem času klinično zbolela, saj ima virus v sebi, vendar je še neaktiven. Ukrepi in zdravljenje so odvisni od zdravstvenega stanja, v katerem je žival,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
in od reagiranja na zdravljenje. Živali, pri katerih se v soglasju z lastnikom odločimo za zdravljenje, moramo osamiti, izolirati od ostalih živali, podpreti z vsakodnevnimi infuzijami in udarnimi terapijami z antibiotiki in ostalimi zdravili. Pogosto nam uspe, da se stanje izboljša in s skrbjo za imunski sistem lahko obolele muce živijo še leto ali dve. Vsekakor pa je evtanazija zelo realna opcija pri klinično obolelih živalih, saj predstavljajo relativno nevarnost, da bodo okužile še druge muce, če jih lastniki ne osamijo.
Svetla točka pri tej bolezni je, da se ji lahko s preventivo popolnoma izognemo. Obstajajo kvalitetna cepiva zoper levko-zo, muce se cepijo že pri osmih tednih starosti, potem ponovno po mesecu dni in kasneje enkrat letno do konca življenja. Če poskrbimo še za sterilizacijo in kastracijo živali, smo naše mucke v popolnosti zaščitili pred to nevarno in neozdravljivo boleznijo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Premium 1
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju
HRANA IN OPREMA ZA MALE ŽIVALI
Akcija: vsako soboto v marcu -5% popust na vse proizvode ter živali!
V vrtu
Vrt v pomladnem prebujanju
Pričel se je prvi pomladanski mesec marec, v katerem se prične prebujati sla po novem življenju. Ime mu je po rimskem bogu Marsu, ki je utelešal divje, neukroče-ne in skrivnostne sile narave pri njenem nastanku in obstoju. Je mesec, ki lahko preseneti z vsemi vremenskimi pojavi, značilnimi za posamezna letna obdobja. Zaradi vremenske pestrosti ter narave del, ki se prično v tem obdobju prebujanja narave, mu je na Slovenskem nadetih več imen: sušnik, brstnik, cepljenjak, postnik, breznik, najbolj pa se ga je oprijelo ime sušec, ker zemlja v tem mesecu pije snežnico, ko se prične pripravljati na pomladno rast.
Sončno in toplejše predpomladansko vreme, prebujajoča vrtna narava iz zimskega sna ter prijetno jutranje žvrgolenje ptic že vabijo k prvim spomladanskim opravilom v vrtu.
V SADNEM VRTU je v tem času največ opravil z rezjo sadnega drevja in grmičevja, potrebno pa bo opraviti tudi gnojenje, obdelavo zemlje ter nego in varstvo pred boleznimi in škodljivci sadnega drevja, ki se prav tako prebujajo iz prezimljanja.
Obrezovanje grmovnic jagodičevja, orehov in vinske trte opravimo prednostno, preden bi se pričele solziti. Če opravimo rez nekaj dni pred občutnimi otoplitvami, ko se prično pretakati rastlinski sokovi iz korenin k brstom, se pri navedenih drevesnih vrstah rezne rane že toliko začepijo, da ne prihaja do močnega solzenja, ki rastlino osiromaši pri hranilnih snoveh, potrebah za brstenje, listanje in cvetenje. V sredi meseca marca je najprimernejši čas za obrezovanje peškarjev jablan, hrušk, kutin in nešpelj, medtem ko rez sadnih vrst koščičarjev - češenj, sliv, višenj - odložimo na čas, ko bodo pričele brsteti, breskve in marelice pa lahko režemo, ko se že odpirajo prvi cvetovi. Ker je namen vsake rezi sadnega drevja vzpostavljanje ravnovesja med rastjo in rodnostjo, z zgodnjo rezjo drevesa k rasti vzpodbujamo, s pozno pa zaviramo. Ko zemlja več ne zmrzuje in je primerna za obdelavo, je primeren čas za sajenje sadik sadnega drevja. Vzbrstelih sadik, v katerih so že pričeli krožiti rastlinski sokovi, a niso bile vzgojene s koreninsko grudo, ne sadimo.
Sadike brez koreninske grude z golimi koreninami sadimo, dokler so v stanju zimskega mirovanja. Pri spomladanskem sajenju korenine pred sajenjem vsaj nekaj ur namakamo, da se napijejo, nato pa pomočimo v zmes blatne brozge, posadimo, s teptanjem stisnemo zemljo h koreninam ter dobro zalijemo, kar je pogoj za dobro ukoreninjenje. V prej dobro pripravljeno zemljo za jagodnjak, sredi marca ko se zemlja že nekoliko ogreje, sadimo vrtne jagode, sadike, vzgojene v vsebniku s koreninsko grudo. Sajenje jagod je priporočljivo opraviti na gredice, prekrite s črno plastično folijo. Folija zadržuje talno vlago in toploto, preprečuje zapleveljenost nasada, rastline so bolj zdrave, plodovi pa ob obiranju niso zablateni.
V OKRASNEM VRTU prvo opravilo namenimo negi vrtne trate, ta bo namreč že po prvem toplem pomladnem dežju ozelenela ter z bujno začetno rastjo onemogočila opravila, ki so potrebna za njeno enakomerno zraščenost. S trate pograbimo vse organske ostanke in drugo navlako, ki je ostala po zimi, poravnamo morebitne korenine ter s kompostov-ko zasipamo morebitne ugreznine, da bo košnja lažja. Gra-bljanje opravimo z železnimi grabljami ali nožastimi grablja-mi, da travno rušo hkrati prezračimo. Vsem poleti cvetočim grmovnicam izrežemo star izrojeni les. Če je grm še gost, izrežemo tudi mlajše poganjke, da se bodo ogrodne veje bolje obraščale s cvetnimi brstikami. Zimzelenim grmovnicam odrežemo suhe in pozeble poganjke. Grmovnicam okoplje-mo kolobarje, jih po potrebi pognojimo, da se bo grm bolje obraščal ter obnavljal z novimi poganjki iz panja.
Na ZELENJAVNI VRT se odpravimo zaradi priprave gredic za pomladne setve in saditve šele, ko se zemlja dovolj odcedi ter otopli. Ilovnata težka zemlja se težje odcedi in kasneje ogreje kot lahka humozna ter prodnata. Zemlja je primerna za obdelavo, ko se več ne lepi na orodje.
Miran Glušič, ing. agr.
r: 6. marca -12. marca
6-petek	7-sobota	8-nedelja è—	9-ponedeljek *
10-torek ÍM*	11-sreda S*	12-četrtek S*	
Foto: Emil Senčar
Foto: arhiv
Krvodajalci
22. januar - Brigita Novak, Obrež 121/b; Janez Majar, Bukovci 19; Andrej Doberšek, Dornava 141/a; Milan Plohl, Rucmanci 48; Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane; Jakob Halužan, Ptujska cesta 11, Spodnja Polskava; Janja Herega, Gra-jenščak 97/a; Franc Križan, Gabernik 52; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Srečko Hriber-nik, Na Boč 22; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Boštjan Rodošek, Prepolje 28, Marjeta na Dravskem polju; Miroslav Greifoner, Cirkov-ce 68/c; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Herman Bukšek, Dobrina 32/a; Boštjan Hvalec, Vareja 7; Janez Kokol, Suha veja 8; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Mirko Moran, Kraighe-rejva 26, Ptuj; Dušan Antalašič, Cesta ob gramoznici 1, Miklavž na Dravskem polju; Ivan Bedenik, Žetale 56; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Marija Orovič, Kicar 61/a; Jože Grula, Skorba 41/c; Janez Tašner, Mestni Vrh 89.
9. februar - Dejan Sever, Kajžar 26/a; Boštjan Petučnik, Grabšinci 12, Sveti Jurij; Miha Škrjanec, Skolibrova 8, Ormož; Franci Viher, Veličane 38; Stanko Hebar, Žigrova 6, Ormož; Kristina Kuhar, Strelci 14; Irena Nemec, Mezgovci 17; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Gregor Smolej, Majšperk 59; Ivan Poljanec, Bukovci 120; Janez Štum-berger, Stojnci 20; Marjan Murko, Podvin-ci 130; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Simona Zajšek, Zgornja Hajdina 101.
12. februar - Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Milan Plohl, Rucmanci 48; Olga Plohl, Rucmanci 48; Dragica Simonič, Gabrnik 3; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4/b; Adrijana Kokot, Hrastovec 21, Zavrč; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Dolores Brajlih, Zgornja Hajdina 107/a; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Marjana Zorc, Pra-protnikova ul. 13, Ptuj; Alojz Kikl, Skorba 6; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Mitja Kojc, Zavrč 3; Bojan Brunčič, Juršovci 43; Marjan Obran, Markovci 31/b; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Gregor Maruh, Puho-va ulica 12, Ptuj; Anton Horvat, Pobrežje 40/a; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Dejan Belšak Slodnjak, Slomi 14, Polenšak; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Marjan Čeh, Dornava 31; Vladimir Štucl, Kozminci 16/a; Drago Galinec, Strmec 51/a; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Marica Podgoršek, Trdobojci 10; Robert Pehar, Pleterje 35; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Silvestra Brodnjak, Skorba 55/a; Irena Širec, Peršonova 24, Ptuj; Rudolf Repec, Tržec 19/a; Janez Požar, Lancova vas 60; Damijan Ličina, Tibolci 49; Ivanka Muraj, Levanjci 2.
16. februar - Barbara Gajšek, Podleh-nik 66/a; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1/b; Anita Malovič, Sovretova pot 32, Ptuj; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Franc Hajšek, Prepuž 9; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Jožef Brezni-šek, Zakl 25/a; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Daniel Gojkošek, Hajdoše 42/b; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Edvin Horvat, Muretinci 51; Franc Cafuta, Zamušani 22/c; Neva Toplak, Dežno pri Podlehniku; Majda Bohinc, Mariborska c. 69/b, Selnica ob Dravi, Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Uroš Vek, Rimska ploščad 9, Ptuj; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Mitja Zadravec, Zamušani 22/c; Franc Hentak, Stanošina 29/c; Janez Murko, Vitomarci 33; Klavdija Unger, Cirkovce 24; Janez Janžel, Zabovci 11; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Vesna Sedlašek, Videm pri Ptuju 10/b; Stanko Rakuša, Polenšak 15; Renato Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Sabina Hren, Gorca 13/a; Anton Jelen, Sp. Gruškovje 18; Mojca Plavčak, Podlehnik 2/a; Štefan Petrovič, Strajna 45; Franc Brmež, Spodnji Velovlek 32/b; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Stanko Plavčak, Podlehnik 2/a; Valerija Štumpf, Muretinci 34; Bogdan Vršič, Bratislavci 59; Peter Feguš, Dežno pri Podlehniku; Martin Sok, Bukovci 92; Albin Marin, Polenci 31/a; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Franc Gajšek, Gorca 3/a; Slavko Gabrovec, Meje 4, Cirkulane; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Ana Gajšek, Podlehnik 66/a; Mitja Pernek, Kozminci 9/a; Marjan Šamperl, Spuhlja 28; Marjetka Hvalec, Vinski trg 7, Ptuj; Rado Peršak, Žetale 12; Ivan Fijan, Zabovci 11/a; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Dušan Prosenjak, Brstje 17, Ptuj; Janez Lovrenčič, Breg 56, Majšperk; Zvonko Meško, Placar 72.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Anksioza
Vprašanje: Pol leta se borim za anksiozo, jemljem tudi zdravila in se zdravim pri psihiatru. Zanima me, kako dolgo se bom še s tem bojevala.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, tudi jaz vas lepo pozdravljam in upam, da počasi začenjate uživati v pomladnih dneh. Omenjeno bolezensko stanje je resna zadeva in pravilno ste se odločili, da ste poiskali strokovno pomoč. Kajti ravno psihiater je oseba, ki je usposobljena, da vam pomaga na vaši poti. Zdravila morate redno jemati in prav ničesar ne smete delati po svojem. Poleg tega je zelo dobro, da ozavestite naslednje, da se na odru življenja odvija vse, tako slabo kot dobro. Vedno smo razpeti med dramami, tragedijami in komedijami. Ste relativno mladi in bi morali uživati v cvetu lastne mladosti. Resnica je, da vam ni enostavno, toda mnogo ljudi na tem svetu ima podobne težave. O sebi si morate ustvariti svetlo podobo in brezpogojno zaupati v moč pozitivnih misli. Življenje je tisto, ki vam ponuja veliko in stvari se bodo uredile veliko hitreje, ko boste sprejeli svojo preteklost. V sebi skri-
vate neizmerno moč in čut za pravico in resnico. To vam kdaj bolje in kdaj malo manj uspeva, ampak uvideti morate, da ste srečni. Vsak korak in vsak trenutek je lahko srečen in pričara neko čarobno energijo. Včasih je potrebno tako malo. Pomembno je naslednje, da se znate zaposliti in ne razmišljate negativno. Okoli sebe imate ljudi, s katerimi se lahko pogovarjate in se morate. Pravzaprav je vsak trenutek po svoje edinstven in popolnoma od vas je odvisno, ali boste to spoznali ali ne. V roku dveh let in pol se bo vaše stanje postopoma izboljšalo, ampak kljub temu morate delovati tako, kot vam reče zdravnik, kajti konec koncev je on tista oseba, ki je strokovno usposobljena. Vsak dan se odpravite v naravo in ne bodite črnogledi, ampak uvidite lepote življenje. Svojo bolezen boste morali v celo-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ti sprejeti in jo vzeti kot dele sebe. Tako vam bodo težave postajale manjše in jih čez čas ne bo. Zapisujte si svoje občutke, pridejo obdobja, ko bi se lahko zdravili skozi glasbo ali risanje. Iz dneva v dan bolj napredujete in zgolj počasi se daleč pride. Mavrica sreče bo vedno bdela nad vami!
Šifra: Zakon
Vprašanje: Zanima me, kaj čuti žena po tolikih letih zakona do mene in kakšna bo najina zveza vnaprej?
Odgovor: Prvi dnevi, tedni, meseci in morda tudi leta so pri mnogih kot pomladna jutra, ko se vse bohoti v vsej svoji lepoti. Seveda določene zadeve minejo in proti času
smo nemočni. Ne moremo ga zavrteti nazaj in popraviti nekaj, kar nas moti ali boli. Ključno je, da ljubezen mine, ostane neka navezanost, in kar je daleč najbolj pomembno, spoštovanje.
V vsakem človeku se skriva neka iskrica po pripadnosti in čut do ljubljenje osebe. Včasih tega nekdo iz tega ali onega razloga ne zna ali ne more pokazati. Ni dobro, da si daste masko.
S svojo ženo se lahko o vsem pogovorite in ji tudi priznate, da v vas tli še neka iskrica ljubezni. Ljubezen je večna in nikoli ne mine, samo skrije se. Pomembno je, da se iz dneva v dan pogovarjate in ste komunikativni. Samo senzitiven opazovalec svojega življenja lahko uvidi, da je vsak dan edinstven in da se v njem dogajajo majhne pozornosti. Zvezde so prepričane, da imata z ženo še veliko skupnega in da po majhnih korakih sledita svojim sanjam. Graditi morata
določen most, da na starost, ko ostaneta sama, najdeta notranji mir in harmonijo - kajti le tako bo življenje prelepa pesem in čudež. Vsak človek ima v sebi neko moč, da spreminja tisto, kar mu je dano. Ostalo mora sprejeti in tako nositi svoje težave. V težkih trenutkih je na preizkušnji vera in dva, ki sta si zadala skupno pot, jo bosta tako lažje prebrodila. Vsak človek na tem svetu je unikat zase in v dvoje lahko cveti kot jablana vsako pomlad. Naj vam zaupam, da se morate znati potruditi in svojo srčno izvo-ljenko presenetiti. Največkrat štejejo tiste majhne zadeve, kot so lepa beseda, objem in pogovor. Skupni sprehodi so lahko balzam za dušo. Želim vam mnogo prijetnosti!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas
Tečaj osebnostne rasti in motivacije
V prejšnjem članku smo pisali o MOTIVACIJI, o tem, kaj me je na moji poti vzpodbujalo, da sem nadaljevala, kljub mnogim krizam, ki sem jih doživljala. Ko pričnemo čistiti svoje življenje, kjer se je nabralo mnogo prahu, najprej odstranimo tistega, ki je najbolj viden.
Kasneje je vse bolj čisto in tudi prahec je vse bolj droben, tako da ga včasih sploh ne vidiš ali pa se ti zdi, da je čisto. Ko posije sonce skozi okno, vidimo, da je v žarku sonca mnogo drobcenih delčkov prahu in tudi ta se uležejo v prostor, ko se situacija pomiri. Ravno tako je z našo notranjostjo. Ko se pomirimo s tem, kar smo, začnemo na svoje življenje gledati z mirnostjo, razumnostjo in radostjo. V skladu s tem, kar smo, tudi privlačimo v svoje življenje takšne dogodke in ljudi, ki so nam podobni, s katerimi lahko delimo svoje razmišljanje. V življenju dobimo, srečamo ljudi, ki so naši vzorniki ali učitelji. Če smo jim pripravljeni prisluhniti, se lahko od njih marsikaj naučimo in sprevidimo svoje napake.
Osebnostna rast je v tem, da se odločimo, da se želimo učiti, da želimo spremeniti nekaj v svojem življenju. Osebnostna rast je tudi razvijanje naših skritih potencialov, raziskovanje naših skritih želja in pot do uresničevanja le-teh. V ž življenju smo imeli večkrat mnogo želja - nekatere so se uresničile, mnogo pa je ostalo skritih v naši notranjosti in zaradi tega smo bili nezadovoljni. Ker smo bili nezadovoljni s seboj, smo to nezadovoljstvo tudi širili okrog, na svoje znance, sorodnike in tudi na službeno področje. Morda smo morali biti v službi drugim na uslugo in smo morali marsikaj požreti, s tem smo svoje nezadovoljstvo spet potisnili in prihranili za kasneje, ko smo prišli domov. Tedaj pa doma ni bilo nič v redu. Nekje smo morali iz-
prazniti svoj ventil, svojo skrito jezo, ki se je nabirala čez dan. Tedaj so bili otroci in partner tisti, ki so dobili zadrževano jezo v obliki zahtevkov po tistem, kar nam ni bilo všeč. Tako smo živeli včasih, nekateri pa še danes.
V otroštvu smo imeli mnogo želja, sanj, a se nam jih ni posrečilo uresničiti - saj smo srečevali ljudi, ki so nam povedali, da vsega pač ne moremo imeti, da nismo dovolj dobri, da bi lahko uspeli, da za nas pač to ni dobro, da mi ne moremo biti to, kar smo želeli. S tem so ubili del nas. Tisti del, ki je v nas slutil, da lahko uresničimo želje in sanje, je umrl. Mi smo počasi začeli verjeti, da ne moremo uresničiti svojih želja in zaradi tega jih nismo mogli uresničiti. Srečala sem ljudi, ki so rekli: VSE JE MOGOČE! Kako je vse mogoče, če pa so mi ponavadi trdili, da ni mogoče? Kdo mi laže, kaj je res in kaj ne? Do tedaj sem slišala, kako se ne da, kako nič ne gre, kako ni v redu ... kaj pa sedaj? Moja notranjost se je zmedla in moje dotedanje življenje postavila na kocko. Komu boš verjela - je res vse mogoče, ali pa to tebi ni dosegljivo? Na kaj se boš oprla, kaj priznala? Moje dotedanje življenje je bilo takšno, kot je bilo, v njem je bilo mnogo zamer, jeze, strahu, nezadovoljstva in grobih besed.
Spoznavati sem začela ljudi, ki so drugim pomagali in so delovali iz svoje nesebičnosti. To mi je bilo nekaj novega - kaj ne gledajo vsi na svet skozi prizmo zaslužka in dobička? Ostala sem brez zaposlitve, podala pa sem se na pot prostovoljstva. Jaz, ki
sem včasih delala skoraj cel dan, da bi preživela svojo družino, se borila na vse moči, da bi nekaj zaslužila, da bi nekaj lahko pokazala ..., nenadoma mi denar ni bil več na prvem mestu. Začutila sem, da lahko pomagam in da želim pomagati ljudem po svojih močeh. Prijavila se na se izobraževanje za telefonsko pomoč ljudem v stiski. Že več let delam prostovoljno in to mi je dalo ogromno dobrih občutkov, spoznavala sem nove, zelo prijetne ljudi in se nenehno izobraževala v teh smereh. Kdo je človek, kdo sem jaz, kaj je naš smisel bivanja na tem planetu, kam tako hitimo in kaj nam bo vse to prineslo? Smo se morali res tako oddaljiti od svojega bistva, da v srednjih letih iščemo tisto resnico, ki nam je bila že ob rojstvu dana? Kaj nas je tako odtujilo od nas samih?
Takšna in podobna vprašanja so tista, ki si jih zastavimo tedaj, ko nismo zadovoljni s tem, kje in kako živimo, s tem začnemo spoznavati, da smo za vse, kar počnemo vsak dan, odgovorni, za nas in za naš svet, za svet, v katerem živimo. Kako pa mi živimo - kot želimo. Tako, kot si boš postlal, tako boš spal, je že rek naših prednikov. Verjamem, da je v njem mnogo resnice - globoke resnice, ki smo jo želeli pozabiti. To resnico smo želeli pozabiti za to, da smo se lahko izgovarjali na vse mogoče. Vsi drugi so bili krivi za naše neuspehe - samo MI NE. Ko bomo enkrat priznali svoje napake, jih odstranili iz svojega življenja, bomo lahko na novo zaživeli.
Danes se mnogo sliši o recesiji.
Kdo pa jo je povzročil? Mi sami, z vsem našim razmišljanjem in dejanji. Z našim potrošniškim razmišljanjem, z našim hitenjem, z našimi razvajenostmi smo sami povzročili recesijo. In sedaj živimo takšno življenje, kot smo ga določili pred nekaj časa. Kaj smo razmišljali in kaj storili, da do recesije ne bi prišlo? Smo se začeli zavedati in ukrepati pravi čas ali pa smo slepo sledili tistim, ki so trdili, da bo prišlo do odpuščanja ljudi? Koliko medijev je to napovedalo, koliko ljudi to slišalo in v kolikih ljudeh se je naselil strah, da bodo izgubili službo? Kaj povzroča paniko - to, da lju-
dje več ne nakupujejo brezglavo, kar je posledica tega, da smo začeli razmišljati bolj racionalno. Moral je nastopiti takšen čas in morda bo prav recesija povzročila, da bodo ljudje bolj začeli razmišljati o sebi in o tem, kaj vse bi lahko naredili zase.
V tečaju osebnostne rasti in motivacije se bomo naučili postaviti zase, za svojo pravico do srečnega življenja, za postavitev svojih ciljev in kako delovati, da jih bomo dosegli.
Marsikdo si ciljev sploh ne upa postaviti, niti razmišljati o tem, da bi lahko kaj izboljšali.
Kako bomo uresničevali svoje želje, če jih sploh ne upamo izraziti? Kako bomo prišli do boljših rezultatov, če jih ne upamo določiti? Kako spoznati tisti notranji glas, ki nas bo vodil do boljšega življenja?
Vse to bomo skupaj spoznavali vsak četrtek ob 18. uri - začnemo 12. marca 2009. Vabljeni!
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Duševno zdravje
Krizni časi in priložnosti
Krizni časi naj bili povezani tudi z novimi izzivi in priložnostmi. Vse več pa je tudi nasvetov, povezanih z njimi, ki pozivajo ljudi, da naj se ozre-jo vase. Kaj je mišljeno s tem, zanima Branka iz okolice Ptuja.
Takšen poziv razumem v stilu pometanja pred lastnim pragom, torej, bodite skromni, pomagajte tistim, ki sami ne zmorejo skrbeti zase in podobno.
Gre namreč za situacijo v tako imenovanih kriznih časih, ki so jih povzročili tisti v predvsem ameriških poslovnih bankah, ki niso hoteli ali pa morda tudi ne znali preverjati tveganosti posojil in so jih dajali kar tako v en dan. Žal so po navadi v takih upravljavskih strukturah predvsem ekonomisti in pravniki in se moramo o njihovi verodostojnosti začeti vpraševati, saj gre tudi Slovenija po isti poti, ko maksimalno, predvsem banke v državni lasti, želijo v škodo nas, davkoplačevalcev, ob skrbnem varovanju oblastveno političnih struktur ščititi propadlo premoženje tajkunov.
Pravi pomen ozreti se vase pa je, da razmišljamo o samem sebi, o svojem smislu življenja, o soglasju s samim sabo, o vrednotah, ki jim dosledno sledimo, da ne škodimo soljudem in da smo tisto, kar v resnici smo.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Objavljen je poziv mladim, neuveljavljenim glasbenim skupinam k prijavi na predizbor festivala Rock Otočec 2009. Predizborni festival organizira MC Patriot Slovenske Konjice v soorganizaciji z Rock Otočec, d. o. o., in regionalnimi organizatorji v Sloveniji. Novost letošnjega predizbornega festivala je, da se bodo najboljše glasbene skupine iz regionalnih predizborov neposredno uvrstile na veliki oder Rock Otočca 2009.
Prijava mora vsebovati: navedbo občine, od koder glasbena skupina prihaja, podatke o skupini (naslov, e-mail, gsm), posnetek treh avtorskih pesmi (ni potrebno, da je posnetek studijski), kratko predstavitev skupine (na CD) in fotografijo skupine (na CD). Prijavo je potrebno poslati na poštni naslov: MC Patriot Slovenske Konjice, Žička cesta 4 a, 3210 Slovenske Konjice s pripisom »ZA ROCK OTOČEC 2009«. Glasbene skupine morajo poleg poslane prijave po pošti potrditi prijavo na festival tudi na elektronski naslov info@mcdd.si. Potrditev prijave naj vsebuje tudi osnovne podatke o skupini. Rok za prijavo na predizborni festival je 15. marec 2009.
•kifk
Med tistimi, ki največprostega časa preživijo na slovenskih cestah, so nedvomno naši glasbeniki, pravi pevka Alya, ki med številnimi obveznostmi, kot so nastopi, intervjuji in druge promocijske aktivnosti, dobršen del časa preživi prav v svojem jeklenem konjičku. Pevka Alya se je tako odločila, da podpre akcijo učenja varne vožnje, za sodelovanje pa se je odločil tudi avtocenter Španik iz Murske Sobote, ki je pevki Alyi predal tudi ključe novega avtomobila Audi A4. Tega sije Alya po tihem že zelo dolgo želela in so ji s tem uresničili veliko željo.
Pripravila: MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NE ME JUGAT, SLAVKO IVANČIČ: KAJ ME BRIGA 9. LANGA, MANCA ŠPIK: ZAIGRAJ MUZIKANT 8. KATJA FAŠINK: NIKOLI 7. - SIDDARTHA: VOJNA IDEJ
6. GAL: KAJ VSE BI DAL 5. ALYA, RUDI: ZADNJI DAN 4. ZORAN PREDIN: FRIZERSKA NARODNA 3. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 2. TABU: NAMESTO SRCA 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Spoznajte Katjo Fasink
Sreča je na strani drznih, je prepričana Katja Fašink, ki ji je nepričakovano uspela glasbena predstavitev v Indiji, od koder se je vrnila pred kratkim.
Obisk prijateljev je namreč doživel zanimiv preobrat in se je obrnil v poslovno-glasbeno smer. Predstavila je nekaj svoji pesmi, videospot in gostovala na nekaj radijskih postajali. »Lansko leto sem med prvomajskimi prazniki v Dubaju povsem naMjučno spoznala indijsko pisateljico, s katero sva se spoprijateljili,« pravi Katja. Beseda je dala besedo in ena najbolj prepoznavnih Indijk - pisateljica astroloških knjig, televizijska in radijska voditeljica - je Katjo povabila na predstavitev svoje nove knjige v Mumbayu, kjer je Katja tudi nastopila. Sledilo je povabilo za gostovanje na radijskih postajah, med drugim tudi v Duba-
Foto: Rok Predin
Katja Fašink
ju, kamor se Katja vrača aprila. Svetlolaska je namreč indijsko in dubajsko občinstvo povsem očarala in dobila ponudbo za sodelovanje v Bollywoodu ter na eni izmed modnih revij v Dubaju. »Zakaj ne bi izkoristila priložnosti? Veliko slovenskih izvajalcev se že leta trudi na sceni, vsako gostovanje v tujini pa je seveda lep izziv in priložnost, ki je ne gre zamuditi,« je prepričana svetlolaska.
Sicer pa se Katja Fašink s šov biznisom ukvarja že dolgo, saj je lastnica salonov CAT in lepotna strokovnjakinja. Malo za šalo, malo zares se je lani odzvala povabilu v oddajo Zvezde pojejo, kjer je kot gostja pela z Alešem Vovkom - Raayem in navdušila. Na prigovarjanje številnih glasbenih prijateljev se je odločila, da glasbeno pot nadaljuje. Posnela je skladbo z naslovom Nikoli, sledil je tudi videospot. Potem sta nastali še dve pesmi, ena v angleščini z naslovom I've had enough in druga v slovenščini - Odhajam zdaj.
MZ
Filmski kotiček
Turneja
Vsebina: Leta 1993 se skupina beograjskih igralcev odpravi na turnejo po Bosni, kjer bi nastopali pred srbskimi vojaki na fronti. Pri tem si obetajo hiter in dober zaslužek, saj so v Beogradu na robu preživetja. Kmalu pristanejo na sredini najhujše vojne vihre, kjer iz prve roke spoznajo najhujše plati vojne. Denar in zaslužek hitro padeta v drugi plan, važno je le izvleči živo glavo, kar pa ne bo lahko, saj izgubljeni tavajo od ene fronte do druge, od enega sovražnika do drugega. Iz teh občutljivih položajev jih rešujejo le njihove igralske sposobnosti ...
Ko zgodba v filmu dobi noge, oz. natančneje rečeno, kolesa, naše junake najdemo v avtobusu, kjer mladi ljubimec osvaja mlado igralsko kolegico. Prizor zanalašč spominj a na klasičen film Kdo tam neki poje
TURNE
THE TOUR f'm by Markovič
Turneja
Igrajo: Dragan Nikolič, Josif Tatic, Jelena Dokič, Slavko Štimac, Gordan Kičič, Mira Furlan, Tihomir Stanič Režija: Goran Markovič Scenarij: Goran Markovič Žanr: črna komedija Dolžina: 108 minut Leto: 2009
Država: Srbija, Bosna, Hercegovina, Slovenija
(celo nekaj ostarelih igralcev je istih), ker se zdi, da se hoče film s tem distancirati o vojnih grozot na Balkanu v sredini devetdesetih in začeti v obdobju, ko je Kdo tam neki poje bil še jugoslovanski hit. Film Karavana deluje kot neke vrste pojasnilo s prihidom opravičila, da je vojna bila sicer res kruta in krvava, a da zanjo ni kriv srbski narod v celoti, temveč peščica srkrajnežev na vseh vpletenih straneh.
Takšen pristop tej vojni tematiki je nekaj novega v srbskem filmu, ki se je tega obdobja v filmih do sedaj loteval z občutkom nelagodja. Bodisi je bil prikazan le bežno, kot potrditev, da se vojna res dogaja tam nekje daleč (Rane itd.) ali pa so prikazovali le posledice vojne, ki so jih občutili v notranjosti države. Primer: Lju-biša Šamardžica so pred leti ob predstavitvi filma Nebeška vaba (1999) spraševali, zakaj prikazuje Beograjčane kot žrtve NATO bombardiranja, če pa je slednje posledica njihove vojne. Ljubiša je skomignil z rameni in rekel, da o tej vojni ne ve veliko in da je le posnel film o tistem, kar vidi in doživlja. Pošteno, a hkrati kaže na nekakšno zanikanje vojne in re-flektiranja o njej. Film Turneja to še danes občutljivo obdobje pogumno zajame z veliko žlico in nam skuša dopovedati, da narod ni kriv in da udeleženci vojne vsi po vrsti postanejo krvoločne živali, pa ni važno, kdo je vojno začel in na kateri stra-
as ift» Swiüí Saotrrn nooi! (SÍ30 Sunset Shd, HoTymcod CA 60X&..
RS'íPIO-323 63J ÍCQI
OFFICIAL SELECTION - SER&A
ni so. Kot bi na nek način del krivde sicer končno prevzeli nase (v filmu jo ponazarja lik pesnika Ljubica), a se hkrati od nje oddaljili.
Scenaristična struktura filma je že skoraj preveč gledališka, kar po eni strani niti ni čudno, saj so glavni junaki gledališčni-ki, a kljub temu so nekateri prizori preveč umetni. Sem spada predvsem reševanje skupine iz krempljev muslimanskih bor-
cev in poslednji prizor filma, ko se v gledališču ugasnejo luči in naše pretresene junake zagrne tema. Iz tovrstnih prizorov kar veje močna želja gleda-liščnikov, da je umetnost nad politiko in da iz ljudi izvleče najbolje tudi v tako zverinskih okoliščinah, kot je prva bojna črta, četudi je ta želja v kruti resničnosti vojne žal popolnoma neuresničljiva.
Matej Frece
'ftigsp NagfwJna igra rap «119.5. da A'^uíto 39 32009, irefcsrçe nagpä ho 26.3JQQ9, Nagrajenci bab obveščeni s SMS m dbprijenr rg w.Y/.-gr«rty/ie? te-:, m pa$!je SMS i vsebiro TO ZAB&fi na 3030, sesinrjas pqgty ra w^sinscfly.net''jaaen; sofeiije v napaßni ig'i n> postare rara&iik r^oi'tiSKesîwnyL'ËaÎJi;^. F«an¡ jtwaSunan pacerá opeasetft ceteprejeegp aaç sjncâ'la ivsebre je v£S E1R 5alclu¡cja Isto t^aabnift Mbbiti^Sma in fcíxüsa. Chnstoj vnM&iiiki ni pogpj laaik-iivanje v nigrum gfL^aiiacio dotodniwpoaviwagriiiai» Vnagaditi ign je rreírc5Qd-:*r.-3li luii ijdôèieoïina risvèdejàèa-Jko svojec motüné^ Wteftni s priwKun «Simy Pí1 fcKfeni* ¡n jopráfeo ra nfcfcw Ureean»Kpbanftîc, d n a, lg Bistra II, 3310Si Bsirca OrgriïâtCc IhresArfis KchanâCartn o
Fbg^i uporabe &njrga: Uparabriiki predplačili« twfcr'jepfevertestanje na vašem raÊi*)* Qtnogcéite pejemarje wappmen inGPf&UMTÎ pmMpodRhcv feslsifeSMS jeiarači/ian po cerAu opMief¿a [MobteiSrohl ClîfcfiÇ^.cttapWTStnep srs-a,« 1J8 EUR Z upcrabostaiive se sti ¡njare 5 Spídn-Tr- pcgqí HD wiMtsnsdiy ret'b^jrgî B?" ^gej* naročniška storite;^ upeabown prineša največ S spoeoäl na messet wap pcwKwo feptoje, iî tëtsrc Si lahksjnaicüío 3 vsetine te« doptefila Cera spočel je 1.B8&R.V vse tere je vtisi Od pogodbe,hi jeshraf^tM sedežu podjetja e moire odstopa kstatoá HJ.ivï	pWaoadji:	r3«Âiii^smeöTli rer.ftHwdr.^lhreeAws fWanaCatLpj}.,Zc. Eferiea ?2.231Ú!ib¿Bs¡ría.
' Naloži si igro in sodeluj v nagradni igri za Sony TV*
Ugankarski slovarček: DIKTIOTA = rjava morks alga; IMI = mesto v Etiopiji; LORM = avstrijski dramatik (Hieronymus, 1821-1902); OLAN = ameriški filmski Igralec Soule; REDEL = nemški dirigent (Kurt, 1918-); SACRISTON = mesto v Angliji; SEA POINT = obalni del Capetowna; SOO = ameriški filmski igralec (Jack, 1916-1979); SUZE = francoski aperitiv, encijanovo vino.
■e>iuu>i 'uoisuoes 'i9J>jU| 'ossoj
-siuod 'szns 'ueisowes '¡in^e '|sw '|W| 'euej 'eis^ei 'yy 'ujjo"| '|sjo 'Ag 'ZI 'eiop^p 'lupd ess '}so|sejqo 'isegjspuv 'sns>j9|d '33V '|epue>|s 'eouudoo 'srno '|spay 'ewnj} 'isjds :ouAejopoA :e>)UEZu>i a) As^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 07. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male In velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val)
NEDELJA, 08. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Ponovitev lestvice Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE
ZELJE PO POSTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val)
PONEDELJEK, 09. marec:
5.00 štajerska budilka, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj) TOREK, 10. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kranj) SREDA, 11. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Rado Ptuj) ČETRTEK, 12. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj) PETEK, 13. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin) POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU:
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Energije planetnih vibracij vam bodo namenjene in vam bodo podarile določene pozitivne iztočnice. Poslušajte se v ljubezni in nekoliko se umirite. Prijetnosti vas čakajo na delovnem mestu, pravzaprav bo tako, da boste postali mnogo bolj intuitivni.
Sn BIK
Odzvali se boste prijatelju In tako boste dosegli notranji napredek.
Uvideli boste, da je življenje lahko zelo prijetno in uvideli boste določene koristi. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj pestro in našli boste izzive. Ugodnosti bo razbrati tako pri denarju kot v ljubezni.
DVOJČKA
Čeprav boste želeli dogodke prehitevati, se to ne bo dalo. Nare-dltl boste morali selekcijo In najti ravnovesje doma. Zelo pesto in ugodno bodo na delovnem mestu, pričakovati je tudi novosti. Če ste lojeni v juliju, vas bo obiskala radikalna ljubezen. Previdno pri denarju.
RAK
Duhovna znanja vam bodo v tem tednu koristila. Brezpogojna ljubezen vam bo koristila In pomagala. Deležni boste tudi neke vesele novice. Najti boste morali načine, da svojo odvečno energijo izkoristite. Vpišite se na telovadbo. Vedite, iz majhnega raste veliko.
LEV
■Jj Znanja, ki ste se jih naučili skozi februar, vam bodo koristila In vam pomenijo neke Izzive In motivacijo prihodnosti. Na delovnem mestu boste morali vzeti v roke škarje in platno. Privlačile vas bodo skrivnosti in reči, ki izstopajo. Rojeni sredi avgusta, previdno v ljubezni.
DEVICA
boste kot mravljica in se na pragu naslednjega tedna lotili spomladanskega čiščenja. Odpravili boste tudi slabosti in postali mnogo bolj komunikativni. Odprle se vam bodo ugodnosti na delovnem mestu. Če boste imeli intelektualna opravila, boste v tem blesteli.
TEHTNICA
Pred vami je zanimiv in nekoliko nenavaden vikend. Morali boste narediti selekcijo In ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. Oaza sreče vas bo čakala v ljubezni, ključno bo, da se o vsem pogovorite in da postavite stvari na svoje mesto. Ne iščite lažjih poti!
ŠKORPIJON
Notranja ljubezen bo dobila krila in poleteli boste visoko. Odločali se boste Intuitivno In našli tudi moč za napredek. Močno bo izstopala služba, kajti končno boste uvideli, po kateri poti naprej. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni, varujte se ljubosumnosti.
STRELEC
Na platno življenja boste v tem tednu vnašali svetle in živahne barve. Uvideli boste lepote In spremljala vas bo neka nevidna mera optimizma. S svojim znanjem boste zelo radi pomagali ljudem v stisku. Precej živahno bo pri vas doma, pomembno bo narediti zaključke.
KOZOROG
Čeprav boste želeli pohiteti, vam to ne bo uspelo. Po notranjem kompasu si boste Izbrali pravo pot in tako boste zopet poželi poslovne rezultate. Močno bo izstopalo čustveno življenje in najti bo potrebno ravnovesje. Korak naprej boste naredili v komunikaciji.
VODNAR
Vaše življenje bo kot mavrica, ko se po nevihti pokažejo prvi sončnI žarki. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Iskali boste tudi lažje poti in vendarle jih ne bo. Poslovno bodo januarski predstavniki uspešnejši. Močna energija vas čaka v ljubezni, našli boste srečo.
RIBI
Življenje vas bo napolnilo z novo in svežo energijo. Komunikativno In Intelektualno boste napredni In izzivi bodo šli naprej po svoji poti. Ugodnosti boste našli v pogovoru in ob klepetu s prijateljico odkrili, kaj vas veseli. Imejte se radi in uživajte.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
as
Videm • Nesmiselna bitka za pohodniške poti
Zakaj snemajo smerokaze za pohodnike?!
»Predstavniki ptujskega planinskega društva so si samovoljno dovolili odstranjevanje planinskih oznak! Gre za lesene markirne table, ki označujejo planinske in navezovalne haloške poti po občini Videm,« je ogorčeno začel pripovedovati predsednik videmskega planinskega društva Haloze Janez Cafuta.
»Nove, lične lesene table smo postavili v začetku februarja na vsa križišča ob glavnih cestah in povsod ob cepljenjih ali križanjih ostalih poti in cest, da so se pohodniki lahko odločali, v katero smer iti, in ni bilo skrbi, da bi se izgubili. Vse te table so last PD Haloze, torej občin Videm in Zavrč, kjer deluje odsek našega PD. Namestili smo kar 110 teh tabel, res povsod po haloškem gričevju ob poteh, saj je jasno, da pohodniki od drugod res ne morejo vedeti, kam lahko gredo. Table so bile postavljene tako, da so pohodnike usmerjale tudi na pohodniške poti sosednjih občin, lahko pa so se odločali tudi za t. i. krožne pohode znotraj območja naše občine.
Pred postavitvijo tabel smo s člani našega društva zelo dobro pregledali vse trase, ki so primerne za peš hojo, in postavili table tako na utečenih, registriranih planinskih poteh kot tudi tam, kjer so bile potrebne, da se pohodni-ki ne zmedejo in ne izgubijo,« je pojasnil predsednik PD Haloze J. Cafuta in še dodal:
»Za table je bil potrošen denar našega društva, kar je potrdil tudi naš upravni odbor, poleg tega so bile postavljene
na zemljiščih naših občanov. Kolikor smo doslej uspeli pregledati, je bilo potrganih ali kar s celim drevesom vred odstranjenih približno pol od 110 tabel. Ne vem, zakaj je to potrebno, komu to služi in kaj kdo hoče s tem doseči. Vsekakor pa, če nič drugega, naj table vrne na sedež društva v videmski občini!«
Cafuta, ki sicer poskuša
prikriti jezo, ki se kuha v njem, se sprašuje, kdo ima sploh pravico posegati v tuja zasebna zemljišča, kdo lahko daje posameznikom pooblastila, da odstranjujejo markirne table, in kdo si ima pravico lastiti pohodniške poti: »Table so začeli trgati že v zadnjem tednu februarja, se pravi takoj, ko so ugotovili, da smo jih postavili. Priče so
Žetale • Najuspešnejše leto v zgodovini gasilcev
Lani je PGD Žetale praznovalo okrogli jubilej, 55 let obstoja. Ob tej priložnosti so uradno prevzeli novo, leta dolgo pričakovano vozilo GVC 24/50. Večino nemajhnega deleža za vozilo je v skladu z obljubo, da gasilci dobijo nov avtomobil takoj po tem, ko bodo v Žetalah
končali gradnjo vodovoda, prispevala Občina, svoj delež je prispevalo tudi 33 dona-torjev in 85 botrov. Hkrati s to pridobitvijo so gasilci dokončali dozidavo in ureditev doma z asfaltiranim platojem v centru občine.
S tem pa se pridobitve društva še niso zaključile: »V za-
Predsednik PGD Zetale Jani Vogrinc (na sliki) je rezultate uspešnega lanskega leta bral kar nekaj časa.
četku julija smo na članskem sestanku sprejeli sklep o nabavi vozila gVM-1 za prevoz gasilcev. Po razpravi smo se odločili, da nabavimo vozilo znamke Renault. Novi avtomobil in prikolico smo v gasilski dom pripeljali decembra. Celotna vrednost vozila z nadgradnjo znaša 36.616 evrov. Sredstva smo pridobili s povrnitvijo davka od nakupa vozila GVC 24/50,« je povedal Vogrinc in dodal, da so v društvu nabavili še delovno opremo, predvsem kombinezone za gozdne požare. Tako so Žetale v enem letu dobile dva avtomobila za potrebe PGD, pri čemer za drugi avto ni bilo potrebnega sofinanciranja občine in tudi ne prostovoljnih prispevkov občanov.
Sicer pa, kot je še povedal predsednik društva Vogrinc, je bilo minulo leto za žetalske gasilce uspešno tudi na tekmovalnem področju, kjer so se dokazovale tri članske desetine in dosegale lepe uspehe (med drugim devet prvih
Janez Cafuta, predsednik PD Haloze, pred eno izmed lokacij, kjer njihove usmerjevalne table za pohodnike še niso snete; zakaj so bile sicer lično izdelane markacije napoti članom drugega PD, si ne ve razložiti.
Na mestu odrezanega debla na križišču vrh varejskega klanca je še pred dobrim tednom bila pritrjena usmerjevalna tabla za pohodnike; po besedah Janeza Cafuta to ni edini primer, ko tabel niso le odtrgali, ampak odžagali vejo ali deblo, kjer je bila pritrjena.
med temi 'odstranjevalci' prepoznale člana ptujskega PD, ki ga zdaj ne bom imenoval, tako kot tudi priče ne, zato se točno ve, da je akcija odstranjevanja tabel tekla 26. in 27. februarja.«
PD Haloze ne bo podrejeno PD Ptuj
Dejstvo je, da lokalno pre-
Z vračilom DDV do še enega avtomobila
PGD Žetale lahko leto 2008 res oceni kot eno najboljših, če že ne najboljše v celotni zgodovini žetalskega gasilskega delovanja. »Leto, ki je za nami, je bilo najuspešnejše predvsem na organizacijskem, gospodarskem in tekmovalnem področju. Uspešni pa smo bili tudi na izobraževalnem, preventivnem in operativnem področju,« je povedal predsednik Janez Vogrinc.
in tri druga mesta na izvenli-gaških tekmovanjih), pa tudi sami so organizirali svoje tekmovanje, ki postaja tradicionalno. Razočarani so le nad državnim tekmovanjem na Ravnah na Koroškem: »Tekmovanja se je udeležila naša članska A-ekipa in kljub tretji najbolje izvedeni vaji dosegla šele 11. mesto, za kar so krivi sodniki s svojimi odločitvami. Z doseženim mestom smo le malo zaostali za kvalifikacijami za olimpijado.«
Ne glede na nekoliko grenko izkušnjo se bodo žetalski gasilci tudi letos aktivno pripravljali in se udeleževali tekmovanj, ob tem končali še prizidek h gasilskemu domu, nekaj sredstev pa bodo namenili še izpopolnitvi opreme.
Jani Vogrinc pravi, da jim marsikaj od navedenega ne bi uspelo, če jim ne bi pomagali tako Občina kot občani, veliko pa so naredili tudi člani PGD sami, saj so lansko leto zaključili s preko 7500 prostovoljnimi urami.
SM
bivalstvo in videmsko-zavr-ško Planinsko društvo Haloze najbolje pozna lokalno območje, prehodnost le-tega in poti ter stezice, ki so lahko za pohodnike zelo zanimive in lepe. Prav to je bil po besedah Cafuta razlog, da so se lotili obsežne akcije označevanja številnih lokalno-navezoval-nih poti, ki naj bi jih bilo kar za 46 in ne za 23 kilometrov in ki bi popotnikom lahko razkrivale številne manj ali celo popolnoma neznane lepote haloškega gričevja.
»Naše PD Haloze, ustanovljeno že leta 1997, nikakor ne želi biti podrejeno PD Ptuj. Res je sicer, da je PD Ptuj kot prvo registriralo haloško planinsko pot z oznako evropske pešpoti E7, ampak je tudi dejstvo, da je bilo takrat pač edino društvo. Celotno planinsko transverzalo pa je financiralo lokalno prebivalstvo novonastalih občin; PD Ptuj sploh ni imelo nobenega stroška financiranja v naravi! Z novonastalimi občinami so se nato ustanovila tudi nova planinska društva po občinah in vsi skupaj želimo urediti pravo mrežo pohodnih poti ter jih povezati z registriranimi potmi. Zato je čas, da veljaki omenjenega društva vprašajo nas in prebivalstvo obeh občin, ali jih bomo želeli sprejemati kot dobrodošle pohodnike po naši zemlji. Zelo nas moti njihov vzvišen pristop in nastop!«
Cafuta ob tem še pojasnjuje, da omenjena evropska pešpot poteka iz smeri Borla do Majšperka in Donačke gore ter Boča, vendar je dandanes že v celoti asfaltirana in marsikje tako zasičena s prometom, da je že nevarna za sprehajalce oz. pohodnike; po drugi strani pa je po Halozah veliko poti, ki niso označene in bi bile danes veliko primernejše za pohode: »Te poti nameravamo zdaj tudi očistiti, kjer je to potrebno, in jih urediti kot dobre po-hodniške poti, tudi z marka-
cijami, za kar smo pridobili tudi sofinanciranje iz razpisa za Leader sredstva pri našem LAS.«
Kdo je kriv za
odstranjevanje
tabel
Sicer pa Janez Cafuta še pravi, da za odstranjevanje tabel verjetno niti niso povsem krivi posamezni člani PD Ptuj: »Tudi v naši občini imamo nekatere ljudi, ki ustvarjajo napetost med posameznimi društvi, pri čemer govorim predvsem o novonastalem PD Naveza. Njihov predsednik misli, da je vseved, kar se tiče planinstva, vendar naj najprej raje pogleda okoli sebe, kdo je kaj naredil v svojem okolju, in naj počisti najprej pred svojim pragom s somišljeniki v Ptuju, šele nato pa naj ocenjujejo druge!«
Celoten upravni odbor PD Haloze s predsednikom Ca-futom na čelu se je zaradi zadnjih dogajanj že odločil, da na skupno srečanje in sestanek skliče predstavnike vseh planinskih društev, ki delujejo na območju Haloz, pa tudi predstavnike PD Ptuj: »Prav bi bilo, da se dogovorimo in pogovorimo o nadaljnjem sodelovanju na načelih Planinske zveze Slovenije, katere člani so vsa društva. Zahtevamo pa tudi, da se odstranjene table res takoj vrnejo!«
Odgovore, zakaj se je zgodila »akcija« snemanja usmerjevalnih tabel v občini Videm, pri kateri naj bi po izjavah očividcev sodeloval tudi član ptujskega planinskega društva, in ali v ptujskem PD sploh vedo za to, smo poskušali najti tudi pri vodstvu PD Ptuj. Toda predstavnica za stike z javnostjo pri PD Ptuj nam je povedala, da je predsednik Janez Vertič na dopustu do konca tedna, zato bomo odgovor objavili v eni od naslednjih številk Štajerskega tednika.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Prejeli smo
Naša dežela Šentflorjanska
V MO SNS Ptuj skoraj ne moremo verjeti,da nekateri tako imenovani izbrisani (bolj primerno: prebrisani) etike-tirajo nas, Slovenke, Slovence in lojalne državljane, s kseno-fobi, nacisti itd. Dejstvo in sramotno je, da taisti večinoma pripadajo narodu, ki je izvajal fašistični genocid na bivših prostorih rajnke Jugoslavije (Srebrenica,Vukovar itd.).
Najbolj žalostno je, da to sprevrženo logiko podpira sedanja vlada, ki bi jih še nagradila z odškodninami za njihovo špekuliranje ali neaktivnost pri pridobivanju statusa, da ne omenjamo bivših oficirjev JLA, ki je brez vojne napovedi napadla Slovenijo, sedaj pa zahteva-
jo ti nečastniki, ki so izdajali ukaze za streljanje na naš narod in našo kulturno dediščino, visoke pokojnine.
V SNS pozivamo vlado Boruta Pahorja, naj raje preusmeri svojo energijo na reševanje brezposelnosti, zaščito delavcev, invalidov, otrok, starejših ljudi ter naši prihodnosti, mladim, da bodo imeli po študiju možnosti za zaposlitev. V Sloveniji ima trenutno prednost ideološki in kulturni boj. Deli se na leve in desne, naše in vaše. Realnost pa je, da pri nas politična scena še ni profilirana. Tipični primer zamegljevanja politične scene pri nas je vlada Boruta Pahorja, ki se razglaša za levo in govori o socialni pravičnosti, iz njenih vladnih kabinetov pa prihajajo predlogi o krčenju delavskih pravic, kot je predlog o
neplačanju bolniškega staleža za prve tri dni itd. Morda pa res ti gospodje delajo kaj z levo roko, za socialno državo, kot je zapisano v ustavi, pa bolj malo. Slovenija postaja pod njihovo taktirko vse bolj nesproščena in zagrenjena. Večine slovenskega naroda se loteva obup in žalost, saj ne more sprejeti politike, ki je do tujcev prijazna kot dobra mati, do lastnih ljudi pa se obnaša kot slaba mačeha.
Težko je v teh kriznih časih razumeti takšno ravnanje sedanje oblastniške garniture, ki meji že na narodovo izdajstvo. Morda pa gre pri vsem tem za kaznovanje našega naroda, da se je odločil za samostojno Slovenijo, in uresničitev napovedi takratne članice Zveze komunistov Slovenije Sonje Lokar, da bomo jedli travo, če se odločimo za samostojnost.
MO SNS Ptuj: predsednik Miroslav Letonja
www.radio-tednik.si
in trgovina, d.o.o.
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / ( 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudboI Ugodne cene s posebnimi popustil
Alojz Cugmajster s.p.,
Cesta v Železnike 8,3215 Loče e-mail: alojz.cugmajster@siol.net
V našem podjetju lahko kupite les raznih dimenzij in vrst:
-	tramove
-	deske
-	morali
-	ladijski pod
-	mizarski les
-	drva za kurjavo
-	sekance ter
-	žagovino.
Možna je dostava na dom!
Telefon: 03/ 759 2170 GSM: 041/ 665 373,031/ 343 209, 031/709744
/Sja
MCK d.o.o.
Nova vas pri Markovcih 103, 2281 Markovci, Obrtna cona NoviJork, telefon: 02 754 00 90, email: mck.trgovina@siol.net, www.jika.eu
JIKA
l


s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenka, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon: ^
02/ 788 11 68.septxPoto^° Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02 / 788 11 75
DAN	DATUM	URA [od-do]	KRAJ-LOKACIJA		
sobota	14.3.2009	8.00-11.00 12.00- 14.00	Grajena - gasilski dom Cvetkovci - pri Domhkovih		
poned.	16.3.2009	8.00- 11.00 12.30- 14.00	Juršhci - avtoservis Žajdela Zagorci - gasilski dom Grabšriski breg		
torek	17.3.2009	8.00-11.00 12.00- 14.00 14.30- 16.30	Majšperk - gostilna Dolrica Stoperce - gostilna Lituž Jablane - kmečki turizem Medved		
sreda	18.3.2009	8.00-11.00 12.00 - 14.00	Mihovce - avtoservis Dobič Gerečja vas - gasilski dom Zg. Hajdria - gasilski dom		
		14.30- 16.30			
\ čertek	19.3.2009	8.00-11.00 12.00- 14.00	Janežovci - pri Mici Drstelja - kmečki turizem Lacko		
petek	20.3.2009	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 16.30	Vitomarci - kmetijska zadruga Gabrnik - trgovina Hrga Polenšak - gostilna Šegula		
sobota	21.3.2009	8.00- 11.00 12.00- 14.00	Crkulane - bar Mariika Stojnci - gasilski dom		
poned.	23.3.2009	8.00- 11.00 12.00- 14.00	Videm - market Žerak Leskovec - pri pokopališču		
torek	24.3.2009	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 16.30	Žetale - kmetijska zadruga Podlehnik - kmetijska zadruga Jurovci - avtoelektrika Bračič		
sreda	25.3.2009	8.00-11.00 12.00- 14.00 14.30- 16.30	Lovrenc na D.P. - društvo upokojencev Apače - gasilski dom Njiverce - kmetija Podgoršek		
četrtek	26.3.2009	8.00-11.00 12.00- 14.00	Markovci - deponija Zamušani - guma bar		
petek	27.3.2009	8.00- 11.00 12.00 - 14.00	Gajevci - trgoviia Vrtnica Lasigovci - kmetija Kukovec		
sobota	28.3.2009	8.00- 11.00 12.00- 14.00	Dornava - kmetijska zadruga Moškanjci - benc. servis Žiher		

O ¡Naložba v vašo prihodnost
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA. JAVNO UPRAVO
f 9«

www.radio-tednik.si
AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57, Ptuj
Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040 84 60 84, 041 665 236
Storitve;
-	zemeljska dela
-	izkopi z bagerji, planiranje, rušenje
In buldožerska dela ter
-	prevozi šodra, peska, zemlje
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PTUJ
Smer Grajena .
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
KTAL d.o.o.
Industrijsko naselje 14,2325 Kidričevo Tel.: 02 799 04 30, fax: 02 799 04 31 E-mail: aktal.doo@siol.net, www.aktal.informacija.net
P/i jjdü y ihn h:\-dïilwj PxJ'j OlirlÀ, VliÙÎA, j^J'JJJA
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 6.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 7.3.
8.00 Fašenk v Markovcih 09 9.00 Pod zidano marelo 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 SUPER HITI odd.
13.00 SIP lestvica - odd.
17.00 Pod zidano marelo
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Fašenk v Bukovcih In Stojnclh 09
NEDELJA 8.3.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdina 10.00 Pod žldano marelo 11.00 Oddaj Iz občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kronika Občine Destrnik 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 9.3.
8.00 Fašenk 09 v občini Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Iz občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL
20.00 Fašenk v Bukovcih In Stojnclh 09
Še nikoli tako blizu!
Storitve za podjetja in podjetnike so odslej dostopne na prenovljenem spletnem portalu e-VEM ali na točkah VEM. Portal e-VEM omogoča:
@ brezplačno registracijo samostojnega podjetnika in enostavne d.o.o. ter spremembe teh družb;
@ prijave, odjave in spremembe zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja;
(e> številne druge brezplačne
storitve za podjetja in podjetnike.
Storitve preko portala e-VEM je mogoče uporabljati s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Lahko pa obiščete točko VEM, ki nudi vse brezplačne storitve portala e-VEM.
VEMI
Državni portal za podjetja in podjetnike
http://evem.gov.si
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:.
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:_
Mojo pediatrinjo ali pediatra:_
IME:_
viva
PRIIMEK:. NASLOV: .
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:.
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:_
, ibnih podatkov (ZVOP-1). Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne poc obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
Izpolnjen kupon pošljite na: Revija Viva, Poljanska 6, 1000 Ljubljana Datum:
Podpis:
Ponudba rabljenih vozil
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)	
AUDI A3 2.0 TDIDSG AMBIENTE AVT.+F1,3V	ČRNA	2003/04	13.990,	
AUDI A4 AVANT 1.9 TDi	ČRNA	2004 (T)	10.190,	
FIAT CROMA 1.9 MULTUET16V, 5V	T. MODRA	2006 (T)	10.990,	
FIAT CROMA 1.9 MULTUET,5V	SREBRNA	2006	10.990,	
FIAT PANDA 4X41.2 8VCLIMBING.5V	SREBRNA	2008 (T)	9.990,	
FIAT PUNT01.216V.3V	SREBRNA	2003	4.190,	
FIAT PUNTO 1.2,3V	RDEČA	2003	3.390,	
FIAT PUNTO 1.48V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,	
FIAT SCUDO 2.0 JTÜ,5V	ZLATA	2008 (T)	22.500,	
LANCIA TMESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003 (T)	7.990,	
OPEL CORSA 1.3 DT1.3V	BELA	2006	6.490,	>|
PEUGEOT 2061.4 HDI.3V	BELA	2005	6.490,	1
PEUGEOT 407 SW 2.0 HDI.5V	SREBRNA	2005	11.990,	1
RENAULT ESPACE 2.2 DCI.5V	T. MODRA	2003	8.990,	1
ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V	SREBRNA	2007(T)	9.490,	
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,	H-
www.avto-prstec.si SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
BM-MOBIL
Sakelšek. Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA	CENA
GOLF 1.416V	2000	MODRA	KLIMA	4.650,00
rni r i n tih	mm	TDIlIA	l/l IIA A	L onn nn
bULh 1.7 IUI	LWL	IKNA	KLIMA	6.yyu,uo
POLO 1.9 TDI	2004	SREBRNA	KLIMA	7.690,00
MAZDA 6 2.0D	2004	SREBRNA	AVT. KLIMA	9.990,00
FOCUS 1.6 TDCI	2005	SREBRNA	KLIMA	8.500,00
OCTAVIA 1.9 TDI COMBI	2003	MODRA	KLIMA	6.300,00
MEGANE1.416V	1999	BELA	KLIMA	3.300,00
COROLLA VERSO 2.0D	2006	SV. MODRA	AVT. KLIMA	16.300,00
CLIO 1.2 KLIMA	2004	SREBRNA	KLIMA	4.950,00
TWINGO 1.2	2002	B. RDEČA	KLIMA	3.500,00
AUDI A3	1998	ZELENA	SERVO VOLAN	2.990,00
C-MAX 1.6 TDCI	2004/05	SREBRNA	AVT. KLIMA	8.950,00
POLO 60	1997	ZELENA	SERVO VOLAN	1.750,00
LAGUNA 1.9 DCI	2005	SV. MODRA	AVT. KLIMA	7.500,00
CLIO 1.5 DCI	2004	T. MODRA	KLIMA	5.250,00
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.

m-em
KOSsp1
S
IZVAJAMO mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter panele. Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, GSM 031 501 550.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
HITRO in zanesljivo izvajamo krovska in kleparska dela na vseh vrstah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij. Ta-sovac Petar, s. p., Župančičeva 4. 2250 Ptuj. Telefon 041 444 801.
NUDIMO VAM VSE NA ENEM MESTU! Izvajamo vse vrste izolacijskih fasad. Nudimo vam krovska in kleparska dela, polaganje keramike, izvedbo knaufa, dobava in postavitev betonskih okrasnih ograj. Možnost ugodnega kreditiranja, urejamo EKO KREDITE! SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, gsm 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si
-^AST^
Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
KMETIJSTVO
PRODAM krompir za seme, sorta desiree. Medved, Lovrenc na Dravskem polju 16, telefon 790 00 41.
PRODAM bukova drva, metrska, raz-kalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni, in dognojevalnik dvoredne koruze. Telefon 041 875 779.
PRODAM traktor torpedo 48 in traktorski zadnji nakladalnik za gnoj. Telefon 051 368 960.
PRODAM silažne bale. Telefon 031 486 640.
PRODAM prašiče, 3 kose. Telefon 764 51 81.
PRODAM 6 mesecev brejo telico simentalko, zelo mirno, cena 1200 evrov. Telefon 031 57 57 20.
NESNICE, rjave , grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 358 960.
PRODAM bukova ter gabrova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova in druge vrste lesa. Če kupec želi, mu jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM kostanjevo kolje. Tel. 041 856 192.
PRODAM dve breji telici simentalki. Tel. 031 793 664.
V VIČANCIH pri Veliki Nedelji, občina Ormož, oddam v najem vinograd. Tel. 04 204 51 65.
PRODAM brejo telico v devetem mesecu. Tel. 041 560 639.
PRODAM svinje domače reje. Tel. 782 96 21.
PRODAM traktor IMT 539, letnik 88, s kabino, kompresorjem in avtomatsko kljuko. Tel. 031 656 718.
PRODAM drva, suha, cepljena polena, 30 cm, za štedilnik in za podkuri-ti. Cena 150 € za 3 m3 z dostavo. Tel. 041 620 853.
BREZPLAČNO dam v najem vinograd, 350 trsov, terasa, v Sedlašku, s pogledom na motel. Tel. 041 921 767.
KUPIMO bikce simentalce, težke od 120 do 150 kg, teličko, težko okrog 200 kg, in kravo za zakol. Tel. 041 263 537.
PRODAM kvalitetna cepljena bukova drva, možen tudi razrez, z dostavo. Tel. 041 914 263.
PRODAM hlevski gnoj. Tel. 740 84 27.
PRODAM suha bukova razkalana drva na 30 cm in kalano kostanjevo kolje za vinograd. Tel. 070 824 445.
DOM-STANOVANJE
SPUHLJA, oddam v najem dvosobno stanovanjsko hišo, lahko tudi delavcem. Telefon 041 538 416.
V CENTRU Ptuja prodam stanovanje, 76 m2 - pritličje. Telefon 031 619 562, 031 784 619.
REZERVIRAJTE si pravočasno oddih na morju v Biogradu. Pokličite na tel. 00 385 91 575 89 26, Lora.
PRODAMO 1,5-sobno stanovanje na Ptuju, Gregorčičev drevored 6, 45 m2, cena 55.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanje je takoj vseljivo. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VAR-PREM, d. o. o., www.davki-finace. com/nepremicnine ali 031 602 396.
PRODAM 3-sobno lastniško stanovanje v Kidričevem, v pritličju, 80 m2. Cena po dogovoru. Tel. 051 431 556.
HIŠO na Ptuju, primerno za delavce, dam v najem. Tel. 031 801 855 ali 031 612 893.
PRODAM bivalni vikend, 60 m2, v Malem Okiču pri Cirkulanah, voda elektrika in inventar. 600 trsov, cena 30.000 €. Tel. 031 631 327 ali 031 627 580.
NEPREMIČNINE
PTUJ, manjši, urejen vikend za sprostitev ali mir oddamo v najem za daljše obdobje srednjim ali starejšim osebam, prijaznim, poštenim, Slovencem, nekadilcem, ljubiteljem živali. Tel. 031 424 952.
PRODAMO hišo z zemljo v Vin-tarovcih 65, Destrnik. Tel. 041 711 020 ali 031 641 923.
NA PTUJU prodam trisobno stanovanje. Tel. 041 512 178 ali 777 12 21.
OBVESTILO! Občina Markovci prodaja nepremičnine - parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza. Javni razpis s prodajnimi pogoji je objavljen na spletni strani občine Markovci, www.markovci.org,
in v uradnem listu RS. Občinska uprava.
DELO
IŠČEMO sodelavko za klicanje naših strank. Redna zaposlitev. Dobro plačilo, BKM Narava, d. o. o., p. p. 20, 2235 Sv.Trojica. Inf. 040 708 589.
RAZNO
PRODAM varilno garnituro plin-kisik. Tel. 041 466 943.
PRODAM malo rabljen pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, manjšo, jedilno mizo s stoli in klopjo, alu-lestev, raztegljivo, razne nerjaveče profile. Inf. na tel. 02 783 15 11, od 10. do 12. marca.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM hrastove fosne, debeline 5, 3 in 2 cm, zračo sušene. Tel 041 245 054.
Prireditvenik
iPoifuiajtc nai na fjs.touns.m ijitztul
RADIOPTUJ
tut àfeletu
www.radio-ptuj.ii^)
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
T
à
mnn
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
flIMiliMXJiMiWIlfi
C 02/22 80110 SoliW
Razlagova 24, Maribor
1
or I
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
SAMOPIACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Maribonki cofti). M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrežnega odplavila
ZAPOSLIMO kreativno, dinamično osebo za fotografiranje. Foto Langer-holc, Rado Stropnik, s. p., Prešernova 2, Ptuj.
NUDIM pomoč na domu starejšim in pomoči potrebnim, ostalo po dogovoru. Tel. 041 652 206, Antonija Gselman, Formin 5 a.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
PRODAM štedilnik, vgradni hladilnik, bojler, 10 l, slamo v oglatih balah in tri cisterne, 750 l. Tel. 041 577 008 ali 02 751 19 61.
UGODNO prodam hladilno komoro LTH, 650 l, globoko pomivalno korito - dvojno, nerjavečo, gostinski plinski štedilnik, več prtov ter krožnikov. Tel. 041 245 054.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zorica Tosič, drdent med. v Majšperku
Petek, 6. marec
17.00
Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Hamlet za člane DU Ptuj, vstopnice kupite v društveni pisarni Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer, »Ali imata trpljenje in veselje kaj skupnega?«, gostja večera bo diplomirana teologinja Martina Kraljič, ki bo spregovorila o slovenski mistikinji Magdaleni Gornik
Cirkovce, večnamenska dvorana, 3. regijska revija tam-buraških skupin in orkestrov »Zaigraj tamburica 2009«, nastopajo orkestri iz Cirkovc, Gorišnice, Vidma, Majšperka, Črešnjevcev, Velike Nedelje in Cirkulan, prireja JSKD Ptuj 20.00 Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaD-vo, za abonma Drama vikend 1 in izven Slovenska Bistrica, športna dvorana, koncert Tereze Kesovije Ptuj, CID, koncert Tretja izmena, predskupina Ramones Mania
19.00
19.30
20.00 21.00
Sobota, 7. marec
9.30
Soviče, zbiranje pred Okrepčevalnico Vrček, pohod po poho-dniški poti med vinogradi
Ptuj, Mestno gledališče, otroška predstava Skrinjica želja, za abonma Kresnička in izven 10.00 do 16.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica (kletni prostori Zdravstvenega doma Videm), razstava izdelkov ustvarjalne ženske roke skupine Zankice Ptuj, Mestno gledališče, otroška predstava Skrinjica želja, za abonma Zvezdica in izven
Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven Maribor, SNG, opera v treh dejanjih, poezija Jacquesa Pre-verta, Komorni oder, za izven
10.00
11.30
19.30 20.00
Nedelja, 8. marec
8.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00	Videm, prostori razstavi-
šča Drvarnica (kletni prostori Zdravstvenega doma Videm), razstava izdelkov ustvarjalne ženske roke skupine Zankice 15.00 Sveta Ana v Velikem Vrhu, II. rez modre kavčine - žametne črnine
15.00 Slovenska Bistrica, športna dvorana, koncert ob 8. marcu 17.00 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven 18.00 Sela, dvorana, komedija Toneta Partljiča Čaj za dve, v izvedbi gledališke skupine KD Videm
Ponedeljek, 9. marec
8.30 Ptuj, osnovna šola Ljudski vrt, predstavitev poklicev naravoslovnih in tehniških usmeritev, za učence osnovne šole ob dnevu šole
18.00 Maribor, galerija Dlum, Židovska ulica 10, otvoritev razstave
ilustracij Matjaža Schmidta 19.30 Maribor, SNG, balet, 7. abonmajski koncert Savitra, KazDvo, za abonma Savitra in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Obisk Boruta Miklavčiča, ministra za Zdravstvo na Ptuju. Okrogla miza o spremembah v zobozdravstvu. Prenovljeni prostori zobotehničnega laboratorija v Zdravstvenem zavodu Ptuj. Novi oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje v Splošni bolnišnici Ptuj. Zemeljski plazovi ogrožajo življenje ljudi. Ustanovljena Turistična zveza Spodnjega Podravja. Soroptimist klub Ptuj vabi na dobrodelni koncert. 100 let Nikola Vukotiča. Nataša Petrovič vse življenje predana kulturi. Revija Monitor predstavlja tridimenzionalno sliko na zaslonu.
Kino Ptuj
6., 7. in 8. marec ob 16.00 Bolt (sinhronizirano v slovenščino)
- animirana komedija. Ob 18.00 Beli pramen: Pustolovščine malega bobra - dokumentarni film o živalih. Ob 19.30 Vojna med nevestama - komedija. Ob 21.10 Oskarjevi nominiranci in nagrajenci: Zamenjan - drama.
petovia^o
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
M0DEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
AUDI A41.9 Avant 1.9 TDI	2905	12.990	148.027	ČRNA
BMW 3:320 D ATTIVA	2004	10.150	119.580	ČRNA
CITROEN C5 BREAK 1.6HDI	2005	9.750	102.156	SIVA
FORD FOCUS 1.6 TDCITrend	2005	6.400	157.417	BELA
RE MEGANE 0YN.1.6.16V	2000	5.290	102.243	SRERRNA
CITROEN C52.2HDI EXCLUS.	2004	7.900	163.000	SREBRNA
CITROEN C82.0.HDIEXCL.	2006	10.500	142.683	RDEČA
FIAT GRANDE PUNTO 1.416V	2007	9.850	42.000	MODER
VW GOLF 1.9 TOI	2004	11.900	109.551	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TOI Comf.	2004	9.090	1.824.689	SIVA
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALFA 1471.616V	2003	6.180,00	2XDIG.KUMA	SREBRN
AUDI A6 2,5 TDI UMUZ.	2003	12.390,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD FOCUS 1,6 TDCI	2005	7.980,00	KUMA	BELA
FIAT CROMA 1,9 JTDMULT1WAG0N	2006	10.550,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FIAT PANDA 1,2	2007	6.850,00	KUMA	SREBRN
NISSAN PRIMERA 2,0 TD KARAVAN	2001	4.180,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA 2,0 DT1 UMUZ.	2002	7.400,00	KUMA	BELA
OPEL ZAFIRA 2,0 DU	2003	7.700,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 1,6 HDI EXECUTIVE	2006	9.350,00	AVT. KLIMA	SIVA
R MEGANE 1,5 DCI CABRIO SAN. TROPEZ	2007	17.680,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI KARAV.	2005	7.800,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
SKODA OCTAVIA 1,9 TDI LIMUZ.	2006	12.300,00	KUMA	KOV. SREBRN
TOYOTA C0R0L1A 1,4 D	2005	9.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF V 1,9 TDI PLUS	2005	11.880,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW SHARAN 1,9 TDI	2002	6.680,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRO ZEL
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENAeu,	OPREMA	BARVA
AUDI ALLROAO 3.DTDI Q	2007	55.900.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER V0YAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KLIMA	KOV.SRERRNA
CITROEN C41.6 HDI	2006	11.900.00	KLIMA	KOV. ČRNA
CXSARA PICASSO 2.0 HDIEXC.	2004	8.900.00	AVT. KLIMA	KOV.SRERNA
FIAT PUNT01,21GV	2003	4.400,00	POT.RAČ.	KOV.SRERRNA
FORD FOCUS 1.6 TOCI FUTURA	2005	7.890.00	KLIMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1,8 TOCI	2003	6.990,00	2XAIRBAG	KOV.SRERRNA
FOTD PUMA 1.41GV	1999	3.990.00	KLIMA	KOV.SRERRNA
LANCIA Y 1,2	2001	2.990.00	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID	2003	15.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
OPEL ASTRA 2.0	2001	5.290.00	STR. SANI	BELA
RENAULT SCENIC 1,9	1999	3.590,00	KLIMA	ZELENA
VW GOLF 1,8 CLVARIANT	1996	1.490.00	KLIMA	VIJOLIČNA
VW PASSAT 1,9 TDIHIGH.	2005	18.490.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01.4 TDI	2006	9.190.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
BMW 530D AVT. KARAVAN CITROEN C5 2,0 LIM. HDISX RENAULT MEGANE1,9 DCI OPEL ZAFIRA 2,0 DT1SELECT10N PEUGEOT 2061.11	1999
RENAULT LAGUNA KARAV. 1,9 DCI PRIVILEGE 2001 RENAULT SCENIC 1,616V DYNAMIQUE 2003 PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003
SKODA OCTAVIA 1,9 TDIELEG. BMW 3181LIMUZ. CHEVROLET AVE01,416V RENAULT MEGANE1,5 DCI AUDI TT1,9 T ROADSTER VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI TREND. RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN. CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI SKODA OCTAVIA LIMUZ. 1,6 GLX LAND ROVER FREELANDER 1,8 OPEL VECTRA LIMUZINA1,616VIGL PLUS 1997 BMW 318 Tl COMPACT	1997
FIAT PUNT01,2	2004
SKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2001
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2001
2002 2002 2002
2002 2001 2006
2003 2002 2006
2004
1998
6.630,00 6.250,00 6.990,00 3.500,00 6.490,00 7.190,00 7.350,00 6.120,00 9.450,00 6.890,00 7.270,00 14.890,00 13.790,00 9.990,00 6.370,00 7.290,00 3.190,00 5.990,00 2.850,00 2.990,00 5.090,00 4.190,00 5.790,00
AVT.D. KLIMA PRVA REG. 2003 SENZOR ZA DEŽ KLIMA
SERV0 VOLAN
KOV. M. SIVA
SERV. KNJIGA PRVA REG. 2004 PRVA REG. 2003 AVT. KLIMA PRVI LAST. KLIMA
SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA AVT. DELJ. KLIMA KLIMA
SERV. KNJIGA SERV0 VOLAN KLIMA PRVI LAST. KLIMA
SERV0 VOLAN PRVI LAST. KLIMA
KOV. SV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. M. SIVA
BELA
KOV. SV. MODRA KOV. SV. MODRA
KOV. SV. MODRA KOV. SREBRNA
KOV SREBRNA
RDEČA
ČRNA
KOV. B. RDEČA KOV. ZELENA RDEČA
KOV. SREBRNA KOV. RDEČA

m
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSA1A PICASSO 1.6 HDI AUDI A41.9 TDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEVECTRA 1.9 CDU KARAVAN FORDFOCUSC-MAX PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULT SCENIC 1,9 DCI RENAULTLAGUNA1.6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VW POLO 1.2 VW TOURAN 2.0 TDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN C31.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW525DKARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1,9 TDI VW TOURAN 1.9 TDI AUDI A6 3.0 TDIQUATRO OPE ZAFIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VW POLO 1.2
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006
=
äSr
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4,100 4.750 K290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12,900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT. KLIMA VSA OPR. AVT. KLIMA
AVT.KLMA^^
AVT. KLIMA,
AVT. KLIMA
KUMA, VSA OPREMA
AVT. KLIMA NOVI MOD.
AVT KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT. KLIMA HIGHIM AVT. KLIMA KLIMA, 9 SEDEŽEV KLIMA
KUMA, VSA OPREMA
KUMA
KUMA
VSA OPREMA, AVT. AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV KUMA ,5 VRAT KUMA
KLIMA, AVTOMATIC AVT. KLIMA KUMA
KUMA.5VRAT
KOV, MODRA ČRNA KOV. ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV, ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Jožica Cafuta, s. p.
Soviče 5 a, 2284 Videm pri Ptuju Tel. 02 764 50 51 Faks 02 764 50 50 GSM 031 743 047 valerija.slamersek@siol.net http://www.vrcek.si
Opravljamo avtobusne prevoze v domačem in mednarodnem prometu z VT-vozili znamk Setra, Mercedes ter drugih kvalitetnih znamk. Ponujamo kompleten aranžma z vodenjem in prevozi. Vozila so tipizirana po številu sedežev - 50 + 2, 30 + 2, 20, 16 sedežev in kombijev z 8 + 1 sedež.
Naš avtopark obsega 12 vozil, od katerih je 9 novih.
Prav tako Vam naše podjetje ponuja gostinske storitve v okrepčevalnici Vrček ter za Vas organiziramo prireditve po vaših željah v Športno rekreacijskem centru Dravci.
Smo cenovno dostopni širšemu segmentu potnikov in gostov. Jamstvo so kvalitetna vozila s povprečno starostjo dve leti, vozila za prosto prodajo (posebne vožnje) in gostinska tradicija že 20 let ter izkušeni vozniki in vodstvo podjetja z dolgoletnimi izkušnjami.
SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel ./faks: 788 55 70, GSM: 040 141 262
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
TIP VOZILA	LETNIK	CENAeur	BARVA
AUDIAG3.0TDI QUATTR0	2004	20.900.00	KOV. ČRNA
AUDI AG AVANT QUATTRD 2.7 V6 TDI TIP1R.	2005	24.990.00	KOV. SREBRNA
AUDI Q7 3,0 V6 TDI DPFQTIFT. ALlfl.	2007	54.000,00	KOV. SREBRNA
CHRYSLER GRAND VOYAGER 2,5 CRD IX	2003	11.990,00	KOV. T. MODRA
CITROEN C8 2.0 HDI 16V SX	2006	10.900,00	KOV. SREBRNA
NISSAN PATHFINDER 2.5 DCI SE	2005	15.900,00	BELA
SKODA OCTAVIA COMB11.9 TDI AMBIENTE	2003	7.490,00	KOV. T. MODRA
TOYOTA HI-LUX 2.5 DV.KADINA	2007	19.500,00	KOV. SREBRNA
VWTRANS.1.9TDIM	2004	15.900,00	RDEČA
VW SHARAN 1,9 CLTDI	1998	4.900,00	BELA
VW SHARAN 1,9 TDI GSED.	2003	9.G00.00	ČRNA
VWTOURAN 2.0 TDI TREND. DSG	2004	10.900.00	KOV. ČRNA
MITSUBISHI PAJERO 2,5 TDI, 5V	1999	5.990.00	BELA
MERCEDES BEN2E 220 DCI	1998	4.900.00	KOV. SREBRNA
PODARIMO VINJETO! UGODNO ZIMSKE GUME! LEASING, KREDIT BREZ POLOGA!!!
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV (Pomiad2009)
petovia^o
(tereni) DAT.
Petovia avto Ptuj d.d. Ormoška cesta 23,2250 Ptuj
KRAJ
URA
KRAJ
URA
9.3.2009	MARKOVCI-deponija
10.3.2009	SELCE - gostilna Ornik
11.3.2009	PODLEHNIK - lovski dom
12.3.2009	SPODNJE JABLANE-žaga Cesar
13.3.2009	MOŠKANJCI - gasilski dom
14*3.2009	LOVRENC NA DR. POUU-druitvo upokoj.
1&3.2009	SELA - gostilna SvenSek
17.3.2009	PLETERJE - trgovina Peršuh
18.3.2009	DESTRNIK - gasilski dom
19.3.2009	GEREČJA VAS - gasilski dom
20:3.2009	TRNOVSKA VAS - kmetijska zadruga
21.3.2009	JUROVCI - avtoelektrika Bračič
23.3.2009	DORNAVA- dvorišče Hmelj Dornava
24.3.2009	JURŠINCI - lovski dom
25.3.2009	MAJŠPERK - Občina Majšperk
26.3.2009	ŠIKOLE - gostilna Kureš
27.3.2009	LESKOVEC - Šmigoc
28.3.2009	SESTRŽE - Dom krajanov
30.3.2009	ZAVRČ - Občina Zavrč
31.3.2009	NOVA VAS PRI MARK. - delavnica Kekec
1.4.2009	ŽETALE - gasilski dom
2.4.2009	SPODNJI VELOVLEK - gasilski dom
3.4.2009	GOČOVA
4.4.2009	VANETINA
8.00 do 12.00 8.00 do 11.00 8.00 do 11.00
8.00 do 10.00 8.00 do 12.00 8.00 do 12.00
8.00 do 12.00 8.00 do 12.00 8.00 do 10.00 8.00 do 10.00 8.00 do 12.00 8.00 do 12.00
8.00 do 11.00 8.00 do 12.00 8.00 do 11.00 8.00 do 12.00 8.00 do 12.00
8.00 do 12.00
8.00 do 12.00 8.00 do 12.00 8.00 do 11.00 8.00 do 12.00 8.00 do 10.00 8.00 do 11.00
STOJNCI-gasilski dom JANEŽOVCI - gostilna Pri Mici APAČE - gasilski dom NJIVERCE
ŽETALE - kmetija Kolar MALA VAS - bar Žgajar /
GRAJENA - gasilski dom MOSTEČNO - kmetija Strnad JIRŠOVCI - kmetija Dajčman ZG. HAJDINA - prevozništvo Vbgrinec VITOMARCI - kmetijska zadruga /
FORMIN - gasilski dom POLENŠAK - kmetijska zadruga STOPERCE - Litož
VIDEM PRI PTUJU - kmetijska zadruga
GRAD BORL
CIRKULANE
CIRKOVCE - gostilna Korže DRSTELJA - kmetija Sever MEZGOVCI OB PESNICI - gasilski dom DESENCI - gasilski dom
/
SENARSKA
13.00 do 14.00 12.00 do 14.00 12.00 do 13.00 13.00 do 14.00 11.00 do 13.00 13.00 do 14,00 /
13.00 do 14,00 13.00 do 14.00 11.00 do 13.00 11.00 do 13.00 13.00 do 15.00 /
12.00 do 14.00 13.00 do 14,00 12.00 do 14.00 13.00 do 14,00 13.00 do 14.00 14.00 do 15.00 /
13.00 do 14.00 13.00 do 14.00 12.00 do 14.00 13.00 do 14.00
/
11.00 do 13.00
Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil. Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 OIO (Benko Alojz, vodja TP)
www.radio-tednik.si
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, a v srcih naših ti živiš.
SPOMIN
Danes, 6. marca, mineva žalostno leto, odkar me je za vedno zapustil dragi mož
Ivan Svenšek
IZ DRAŽENCEV 12 C
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žena Živadinka
OBVESTILO
Izvajalce programov športa v občini Markovci obveščamo, da je na spletni strani občine Markovci www.markovci.org objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2009, ki jih bo občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna.
Občinska uprava
Družba Odeja, Škofja Loka, d.d.
VABI K SODELOVANJU
ODEJA
PRODAJALCA (m/ž)
Od kandidata pričakujemo:
-	zaključeno IV. ali V. stopnjo izobraževanja za trgovsko dejavnost - smer tekstilije
-	6 mesecev delovnih izkušenj
-	obvladovanje osnov dela z računalnikom
-	poznavanje prodajnih veščin in komunikativnost
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s tri mesečnim poskusnim delom.
Pričetek zaposlitve po dogovoru, delo je na območju Ptuja.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo Odeja, Škofja Loka, d.d., Kidričeva 80, Škofja Loka do 17.3.2009.
Svet zavoda
OSNOVNE ŠOLE ŽETALE Čermožiše 45/b, 2287 Žetale
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/-ICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOVFI (Ur. l. RS, št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo in Ur. l. RS. št. 36/08).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predviden začetek dela je 18. 6. 2009.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda OŠ Žetale, Čermožiše 45/b, 2287 Žetale, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
SPOMIN
Igorju Horvatu
mag. farmacije 3. 3. 2004 - 2009
Kot zvezdica siješ na nas, ki sta nas s svojim dragim očetom mnogo prerano v tako kratkem času drug za drugim zapustila. Uživajta nebeško veselje tudi z vsemi mojimi dragimi. Kot otrok si užival toplino svojega doma, kjer si dobival navdih in pogum za življenjsko pot, a te je težka bolezen premagala. »Živiš« srce, ki ti je dalo življenje.
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi. Ostaja samo prelep spomin na tiste dni ko bila si med nami ti, ko bilo nam je tako lepo, kot nam brez tebe nikoli več ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in sestre
Marije Dolinar
IZ VITOMARCEV 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in svete maše. Vsem in vsakomur HVALA!
Žalujoči: mož Anton, otroci Tone, Slavek, Marta in Srečko z družinami ter sestra Štefka z družino
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine...
V SPOMIN
Danes mineva 6 let, odkar nas je zapustil
Franc Jerenko
31. januarja je minilo 15 let, odkar nas je zapustila
Štefka Jerenko
IZ LANCOVE VASI
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče.
Vsi njuni
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej živijo.
SPOMIN
7. marca mineva peto leto, ko se je poslovila draga žena, mama, babica in tašča
Terezija Čuš
IZ MEZGOVCEV
Hvala vsem, ki se je spominjajo, prižgejo svečo, prinesejo cvetje in postojijo pri njenem grobu.
Vsi njeni
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v mislih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je, čaka te!
V SPOMIN
7. marca 2009 bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila
Jerica Bliš
Z MEJNE CESTE 32 C, PTUJ
Lepa hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke.
Tvoji najdražji
OBVESTILO
Izvajalce kulturnih programov obveščamo, da je na spletni strani občine Markovci www.markovci.org objavljen JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2009 Občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna.
Občinska uprava
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te več med nam ni. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, dragi mož in oče, bo v naših srcih ostal.
V SPOMIN
8. marca mineva žalostno leto, ko nas je nenadoma za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Franc Kozel
IZ MALE VARNICE 3 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet in lepo misel in prižigate svečke.
Žalujoči tvoji najdražji
Brez tebe se čutimo osamljeni, ne smemo žalovati, kot da si izgubljena. Nemirni smo, čeprav nas nisi zapustila, vemo le, da si se pred nami poslovila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre in tete
Erne Tomašič
Z RIMSKE PLOŠČADI 23, NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih ter jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Prisrčna hvala patru Mateju za opravljen pogrebni obred, gospe Veri za molitve in poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi ob slovesu, godbeniku za odigrano melodijo, Komunali Ptuj za pogrebne storitve ter pevskemu zboru sv. Ožbalta za sodelovanje pri pogrebni sv. maši.
Zahvaljujemo se tudi UKC Maribor za zdravljenje na oddelku za pljučne bolezni in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, ki ste ji zadnje dni lajšali bolečine.
Žalujoči: vsi njeni
Tisti, ki Vanj zaupajo, bodo spoznali resnico, tisti, ki so zvesti v ljubezni, bodo prebivali pri Njem, kajti Njegovi izvoljenci so deležni milosti in usmiljenja.	(iz knjige Modrosti)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Alojzije Muhič
*17. 05. 1936 t 20. 02. 2009
IZ ZIDANŠKOVE 26, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za molitve, naročene maše, darovane sveče in darove namesto cvetja za Minoritsko cerkev na Ptuju, za pisno in ustno sožalje. Hvala p. Tarziciju Kolenku za vodenje molitve, provincialnemu ministru p. Milanu Kosu za pogrebni obred in vodenje svete maše ter duhovnikom za somaševanje. Hvala cerkvenemu zboru župnije sv. Petra in Pavla za ubrano petje pri maši zadušnici, pevcem za pesmi ob pogrebu, gospodu Alojzu Šeguli za govor in vnukinjam Katarini, Neži in Mari za odigrane pesmi. Hvala vsem, ki ste nam ob teh zadnjih trenutkih stali ob strani in pokojno pospremili na zadnji zemeljski poti.
Žalujoči domači
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in v srcu globoka bolečina
ZAHVALA
V 63. letu nas je zapustil naš dragi mož ata, dedek in brat
Jože Cvetko
IZ MEZGOVCEV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše, sodelavcem Osnovne šole doktorja Franja Žgeča Dornava, Elektru, d. d., Maribor, patronažni sestri Majdi, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, govornici Mariji Velikonja za poslovilne besede, gasilskim društvom in gospe Mariji Zorko za molitev.
Žalujoči: žena Katarina, sin Roman z Neliko, hčerka Lidija z Zlatkom ter vnuka Alen in Katja, brat Alojz, sestra Metka z Vojkom, svakinja in svaka
Ptuj • Obiskali smo negovalni oddelek bolnišnice
Na oddelku se počutijo kot doma
V ptujski bolnišnici so 13. februarja letos tudi uradno odprli oddelek podaljšanega bolnišničnega zdravljenja. Vrvico je pomagal prerezati tudi minister za zdravje Borut Miklavčič. Oddelek so odprli kot tretja bolnišnica v Sloveniji, po Sežani in Murski Soboti. Na ta trenutek so v ptujski bolnišnici dolgo čakali, saj so želeli poskrbeti za bolnike tudi po zaključeni diagnostični obravnavi in zdravljenju. Niso bili namreč redki primeri, ko so starejše bolnike po končanem zdravljenju vozili od vrat do vrat, saj niso imeli nikogar, ki bi skrbel zanje, niso pa še imeli zagotovljenega domskega varstva.
Na 650 m2 prostora, ki so ga odeli v prijazne barve in opremili skladno s potrebami starejših, je 31 postelj, trenutno je zasedenih že 20. Bolniki na oddelek prihajajo s celjskega, mariborskega in ptujskega območja. Minister je napovedal odprtje še več takih oddelkov v slovenskih bolnišnicah, saj to narekujejo potrebe. Starejši po zdravljenju pogosto še ne morejo samostojno zaživeti, prav tako tudi nekateri drugi bolniki. Neakutna bolnišnična obravnava je nadaljevanje akutne diagnostične in terapevtske obravnave. Obsega podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo. Izbrani zdravnik lahko bolnika napoti na podaljšano bolnišnično zdravljenje šele po pretečeni dvakratni ležalni dobi na oddelku. Predhodno je potrebno izpolniti tudi predlog za napotitev na podaljšano bolnišnično zdravljenje in
napotnico.
Na novi oddelek so v ptujski bolnišnici še posebej ponosni, saj so ga skoraj v celoti uredili sami, porabili pa le 225 tisoč evrov, kar je toliko, kot na primer stane ena postelja za potrebe nevrološkega oddelka pred kratkim odprte nove klinike v Ljubljani. Uredili so ga na nekdanjem otroškem oddelku, kjer so po preselitvi oddelka v nove prostore še vedno delovale otroške specialistične ambulante, a so jih lani preselili v nove prostore ginekološko-porodnega oddelka.
Podaljšano bolnišnično zdravljenje lahko traja največ 45 dni, v izjemnih primerih se lahko podaljša. O tem odloča posebna petčlanska komisija za podaljšano bolnišnično zdravljenje, ki deluje v Ljubljani. Za bolnike skrbi 14-članska ekipa pod vodstvom predstojnika asist. prim. mag. Vladimirja Jo-lica. Povedal je, da se pacienti
Nekdanji otroški oddelek ptujske bolnišnice, ki so ga v zadnjih letih uporabljale otroške specialistične ambulante, je po obnovi skorajda neprepoznaven.
Foto: Črtomir Goznik
Tone Železnik iz Laškega v pogovoru z direktorjem ptujske bolnišnice Robertom Čehom, predstojnikom oddelka podaljšanega bolnišničnega zdravljenja Vladimirjem Joličem, glavno sestro oddelka Natalijo Galinec in njeno namestnico Heleno Kukovec. Z rehabilitacijo v ptujski bolnišnico je zelo zadovoljen. Počuti se kot doma.
Foto: Črtomir Goznik
V oddelku podaljšanega bolnišničnega zdravljenja skrbijo tudi za mladega Miha, ki je v prometni nesreči utrpel hude poškodbe glave. Oče Branko Filipič je zadovoljen s tem, kako skrbijo zanj.
Foto: Črtomir Goznik
na oddelku zelo dobro počutijo, da so izredno zadovoljni z obravnavo, pogosto slišijo, da si po končanem podaljšanjem bolnišničnem zdravljenju ne želijo domov, ker se na oddelku počutijo kot doma.
Temu je ob našem obisku pritrdil tudi Tone Železnik iz Laškega, ki so ga na negovalni oddelek v ptujski bolnišnici premestili iz celjske bolnišnice zaradi rehabilitacije po operaciji noge. Rana mu je lepo zacelila. »Zelo lepo skrbijo zame, nimam pripomb,« pove.
Na oddelku skrbijo tudi za mladega Miha iz Obreža, ki je septembra lani v prometni nesreči utrpel hude poškodbe možganov. O osebju in zdravnikih njegov oče Branko Filipič lahko pove vse najlepše. Želi si, da bi Miha lahko obdržali tako dolgo, dokler mu ne bodo zagotovili premestitve drugam, najraje bi videl, da bi ga sprejeli v Sočo.
Kot je povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, bi bilo tudi v Sloveniji smiselno razmišljati o večjem centru za ljudi, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov potrebujejo nenehno oskrbo, pa je v bolnišnicah ne morejo zagotoviti. Podobno imajo to že urejeno ponekod v tujini. V takem cen-
tru oziroma ustanovi bi zanje poskrbeli s človeškega in strokovnega vidika. O tem se je pogovarjal tudi z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem. Ta mu je dal zeleno luč, da na-
daljuje projekt ortopedske in negovalne bolnišnice, pri čemer bi bila ortopedija zastavljena kot projekt četrtega slovenskega centra v endoprotetiki.
MG
Črna kronika
Na cesto pred motorista
1. marca ob 15.40 se je v Pu-šencih zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi hudo telesno poškodovali. 22-letni moški iz okolice Ormoža je vozil motorno kolo znamke Honda CBR 600F po glavni cesti iz smeri Središča ob Dravi proti Ormožu. V naselju Pušenci je s parkirnega prostora z njegove leve strani pripeljal 43-le-tni voznik osebnega avtomobila iz okolice Ormoža, a se pri vključevanju v promet proti Ormožu ni prepričal, ali lahko to varno stori za druge udeležence v prometu. Pri tem je odvzel prednost vozniku motornega kolesa, ki se je vozilu sicer izogibal v levo, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Voznik motornega kolesa je s sprednjim delom trčil v vrata avtomobila, pri tem padel in skupaj z 19-letno sopotnico iz Radencev obležal na vozišču. Oba sta bila v prometni nesreči hudo telesno poškodovana in z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer jima je bila nudena prva pomoč. Voznika osebnega avtomobila so policisti preizkusil z alkotestom in ta je pokazal 0,95 mg/l po izdihanem zraku, zato je bil zanj odrejen strokovni pregled. Voznika so policisti pridržali.
Vlomi, tatvine
Neznani storilec je med 28. februarjem od 12. ure in 1. marcem do 6.30 vlomil v vulkanizersko delavnico v Slovenski Bistrici. Iz skladišča je odtujil okrog 50 avtomobilskih pnevmatik različnih dimenzij in velikosti in okrog 30 avtomobilskih zračnic. Premoženjska škoda znaša več kot 4.000 evrov.
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14

| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
SELITVE OD A DO Z
Mil
041 748 832 M
G. Radgona • Spremljanje gradnje avtoceste
Varnost na prvem mestu!
Napoved vremena za Slovenijo
Kolikor sušca megle, toliko poleti dež gre.
Danes bo oblačno z občasnimi padavinami, več jih bo na severu države. Meja sneženja se bo lahko spustila do nadmorske višine okoli 600 m. Popoldne se bo v južni Sloveniji lahko delno zjasnilo. Zvečer bo spet zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C. Nad zahodno Evropo in Sredozemljem je obsežno ciklonsko območje. Z južnimi vetrovi doteka nad naše kraje precej vlažen in razmeroma topel zrak.
Na srečanju članov odbora za sprotno spremljanje izgradnje avtoceste v Po-murju so se v Gornji Radgoni dogovorili, da mora biti načrt ukrepov ob prometnih nesrečah dokončan v tridesetih dneh. Kot je dejal predsednik odbora Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona in poslanec v državnem zboru, je za izdelavo načrta zadolžena uprava RS za zaščito in reševanje, njenega predstavnika pa na tokratnem sestanku ni bilo.
S člani odbora so se sestali predsednik uprave Darsa Tomi-slav Nemec, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste Gregor Ficko, policijski inšpektor Srečko Šteiner ter prvič tudi minister za promet Patrick Vlačič. Odbor je obravnaval projekt dograditve pomurskega kraka avtoceste, ki je brez odstavnih pasov, vozni pasovi so ožji od običajnih, posebno pozornost pa je namenil tudi projektu hitrejšega dostopa do ponesrečencev. Prometni minister je ob tem poudaril, da mora imeti varnost med vsemi ukrepi prednostno nalogo.
Znan je podatek, da se je le-
tos na tem delu avtoceste pripetilo 19 prometnih nesreč, vse le z materialno škodo in lažjimi poškodbami udeležencev. Največjo težavo so ob tem predstavljale dolge kolone, zlasti tovornjakov, načrt za reševanje pa je bil pripravljen le za odsek Vučja vas-Lipovci. Po napovedih policije bo študija reševanja zaključena v enem mesecu, štiri mesta za interventne prehode na drugo stran avtoceste ob nesrečah pa so že nared. Po besedah Tomislava Nemca je
Dars že pristopil k pomoči pri zagotavljanju lažjega reševanja ponesrečencev. Predlagal je, da bi se posamezna gasilska društva opremila z motornimi kolesi, kar bi jim omogočilo hitrejši dostop do kraja prometne nesreče. Predsednik uprave Darsa je še napovedal dokončanje 20-kilometrskega odseka avtoceste mimo Maribora do 15. junija ter odsek od Slivnice do Ptuja do 15. julija letos.
Niko Šoštarič
Minister za promet Patrick Vlačič na Anton Kampuš
Foto: NS
in župan občine Gornja Radgo-