Leto XXVI. tSSJKTZS^ Ljubljana, 8. Junija 1944 Štev. 23 DOMOVINA in KMETSKI LIST Verwaitung and Schrlftleitung • Oprava ln uredništvo; Pucclnljeva 0 — TeL 81-22—81-20 — Erschelnt w8chentllch • Izhaja vsak teden festbezugsprels jahrlich - Naročnica letno Lir 24 — Elnzelvcrkaufspreli • Posamezna Številka Cent. 80. Velik ljudski tabor v Polhovem gradcu Ljudstvo pod Dolomiti je navdušeno sprejelo pomembni guvor gospoda prezidenta generala Rupnika in drugih govornikov Manifestacije, kl se vrste ob nedeljah in praznikih v naših pomembnejših krajih, dajejo zavednemu slovenskemu ljudstvu najlepše spričevalo narodne zavednosti in protikomunistične iztrez-njenosti. Ljudstvu je dana prilika, da čuje besedo ugodnih predstavnikov, še zlasti pa, da pride v stik z g. prezidentom Rupnikom, ki čuti svojo življenjsko nalogo v tem, da stori, kar je le mogoče v današnjih časih, za obstanek in blaginjo slovenskega naroda in njegove krasne domovine. Ti medsebojni stiki omogočajo vedno večje učvr-ščevanje skupne slovenske fronte. Prisrčen sprejem g. prezidenta V vrsti zanosnih protikomunističnih zborovanj se je prav posebno postavil težko preizkušeni Polhov gradeč, ki se je preteklo nedeljo izpre-menil v en sam velik tabor. Okrašen z mlaji, zastavami ia slavoloki je ta zgodovinski kraj sprejel preeMenta generala Rupnika in njegovo spremstvo, številno prebivalstvo se je zbralo že zgodaj k ev. maši, ki jo je bral višji domobranski kurat dr. Lenček pred ličnim oltarčkom na prostem. Ko pa so prispeli gostje, so bili po stari šegi sprejeti od deklet v narodnih nošah s soljo in kruhom ter s kitico cvetja, ovito s trakovi v narodnih barvah. Skupina dečkov in deklic se je z zborne deklamacijo zahvalila gospodu prezi- dentu in domobrancem za plemenito delo In borbo. Gostje so nato šli med špalirjem šolske mladine in občinstva na častni oder. In že so ob zvokih domobranskih koračnic prikorakali domobranci. Na čelu so jahali trije konjeniki v narodnih nošah z veliko zastavo in s puškami na ramah. Za domobransko godbo je stopal oddelek častnikov, nato domača posadka in nemški oddelek, potem velika skupina gorenjskih domobrancev in zastopstvo domobranskih edinic iz vseh bližnjih krajev, oddelek gasilcev, kolesarjev in motociklisti. Ves sprevod je bil burno pozdravljen. In vsa množica je pričela peti domobransko himno. Ko so se spet zbrale vse edinice, je godba zaigrala »Naprej zastave slave« in stasit domobranski častnik je ob tem dvignil veliko slovensko zastavo na visok drog. Po razvitju zastave je polhovgrajski župan A S i č otvoril zborovanje in pozdravil g. prezidenta generala Rupnika, poveljnika slovenskega domobranstva podpolkovnika Krenerja, podpolkovnika Peterlina in Vizjaka kot zastopnika domobranskega štaba, okrajnega glavarja dr. Mar-šiča, vse častnike, župane okoliških občin, narodne noše, posebno pa domobrance z Gorenjske ln vse ostale domobrance, nakar je med ovaci-jaml občinstva spregovoril g. prezident general Rupnik. Gcvcr prezidenta generala Rupnika Čutim ertSno potrebo, da vas, moji zvesti čuvarji tn negovale! naših lepih slovenskih Dolomitov, prav posdbno toplo pozdravim. Ne poadravljam vas tako toplo samo zaradi tega, ker o»i je bil že od nekdaj ta prelepi košček slovenske zemlje ljub in drag. Z vsem srcem sem pri vas prav posebno zaradi tega, ker ravno po teh hribih in v teh dolinah udarjajo z zemljo in narodom povezana zvesta slovenska srca, ki so pravočasno spoznala glavnega sovražnika poštenih Slortsioev. Zato so se oprijela duševnega ln tvarnega orožja, da bi se zoperstavila boljševizmu, smrtnemu sovražniku človeštva in posebno bogabojeftega, miroljubnega in marljivega, slovenskega naroda. Tu so se ta zvesta slovenska srca boljševiški laži za Mamljivo »Osvobodilno fronto« in njenim tolovajskim, capinskim partizanom kmalu uprla. Ni bilo h-gba dolgo časa, ko so roparske morilce poštenih Slovencev uspešno napadla in jih kmalu nato tudi popolnoma pregnala iz tega predela. Zares; St Jošt si je ustanovil prvo protikomu-nistlčno stražo. Njemu so sledili vsi Dolomiti s svojim središčem Polhovim gradcem in Notranjska. Po tem so se upale v ta predel, kjer v delu in znoju ljubijo svoj košček naše ljubljene Slovenske r Boga zaupajoči, narodnostno zavedni in samozavestni Slovenci, samo še tolovajske križne patrole, ki so po svoji strahopetni navadi čisto navadnih roparskih tolovajev v okrilju noči in r megli tu ln tam zahrbtno IzvrStle kakšen zločin. Odločnost, hrabrost in neutrudljiva čuječnost, ki žari te mož in fantov teh bregov, se je potem hitro razširila na vse strani in se nI ustavila ne ob zaptoroem pasu okoli Ljubljane, ne na mejah Ljubljanske pokrajine. Borbeni duh teh bregov, kl drvi v boj proti uničenju naflega slovenskega naroda po žldovsko-boljSeviškl kugi, bo mogoče ustaviti Sete na mejah tega naroda brea ozira na sedanje državne razmejitve. Mora in bo vdrl tudi tja, Od kod«- Je komunistično ato V deželi izšlo. To je, vdrl bo tudi za zaporno črto Ljubljane. Brezpogojno, brez »če« in »toda« se bo slovenski narod, kjerkoli biva, boril z enakim navdušenjem, kot ste se začeli vi, in bo v tej borbi dokazal, da je vreden zasesti svoj odgovarjajoči prostorček v družbi narodov na novo urejene Evrope. V trdnem zaupanju v pravičnost vodje Evropo uravnajočega nemškega naroda moremo mirno in z vso zagrizenostjo voditi borbo proti židovski svetovni nadoblasti služečim Stalinovim G. prezident govori o narodni zavednosti ln Titovim tolovajem in njihovim pomaga čem, to je engloameriškim gangsterjem. Za uspeh nam jamči naše disciplinirano, hrabro in s pomočjo nemških častnikov in podčastnikov organizirano, oboroženo in izvežbano Slovensko Domobranstvo. V zvestem bratstvu v orožju z nemškim vojakom, ki je najboljši vojak na svetu, ja naše Domobranstvo tako že marsikateri boj zmagovito izvojevalo in tolovajem zadalo uničujoče udarce. Pa to je bil šele začetek Začelo se bo prav za prav šele sedaj! In to tako, da bodo Titovi tolovaji oslepeli ln onemeli. Pa ni samo borba proti komunizmu, ki jo moramo Slovenci z orožjem v roki izvojevati. Božja Previdnost je dopustila to strašno vojno, kl je prizadela vse narode, zato, da med njimi izvede izbor onih, ki so vredni obstoja. Ce hoče narod ;— prav posebno pa mali narod — to svojo preizkus njo za uveljavljenje prestati, se ne sme boriti 4 vso hrabrostjo samo s tvarnim orožjem, še mnogo več mora storiti. Prva stroga in brezpogojna zahteva Usode j«, da je narod edin! Zaradi duhovne needinosti je propadlo že mnogo in dosti večjih narodov kol smo ml, ali pa so morali dolga stoletja trpeti, ker se niso mogli zediniti. a i > > \ x I* * A. 3f jfeU JSlBM ftDgfed n« pestro množico pMtaSnjoev v Polhovem gradcu Tudi mi ne bi nikoli prišli v tako težak današnji položaj, če bi bili edini! Toda danes ne mislimo iskati krivcev naše ne-edinosti in jim delati očitkov, ker ni čas za to. Spričo težkega položaja, v katerem sedaj mali slovenski narod tiči, iz globine svojega, samo za usodo in bodočnost ljubljenega slovenskega naroda zaskrbljena srca opominjam in rotim vse Slovence: »Bodimo edini! — Pustimo vse strankarske razprtije, ki so nas toliko stale. Ne iščite nikakšnih ozkih strankarski koristi, ker to samo cepi naše sile! Bodite le častni, napram rojaku pošteni, nesebični, na pomoč pripravljeni Slovenci! — Bodite čuvarji naše narodnosti, zvesti ne-govalci naše skope, toda vseskozi prelepe žemljice, naše ljubljene domovine. — Zaupajte v neskončnega Boga in negujte z vso doživeto notranjostjo vero v Njega! Združite svoje sile za mojim Slovenskim Domobranstvom, ki čuva vaše domačije pred boljševiškim navalom in ki je mimo vseh strank nosilec nove vsenarodne miselnosti, katera naj nas edine in složne vodi v novo bodočnost! Bodite zares samo Slovenci! — Bodite strpni z vsemi našimi sosedi, ki govorijo drug jezik, ln jih spoštujte! Zahtevajte pa spoštovanje tudi od njih zaradi naših naporov, ki naj svetu dokažejo, da smo — čeprav po številu majhni — zaradi svoje marljivosti, nadarjenosti in poštenosti ne samo soodstotni Evropci, ampak po rasi, krvi in sposobnosti sorodni našim arijskim sosedom. Ce potem naši edinosti pridružimo še zavest, da si bomo mogli odpomoči edino z lastnimi silami ln lastno marljivostjo, in da nam nihče, pa tudi sam ljubi Bog ne bo pomagal, če si sami ne bomo, bomo tako stopili na pravo pot k vsem pridobitvam, ki bodo našemu malemu narodu v novo urejeni Evropi na razpolago. Na tej pravi poti nam bodo potem tudi naši močnejši m bogatejši sosedje radi pomagali. V tem snuslu vas, ljubi moji slovenski rojaki in rojakinje, ponovno pozdravljam in vas prosim, zaupajte in verujte v Boga in v božjo Pravičnost, zaupajte v svojo žemljico in sami vase! Prebivalstvo je odnesla isiočate vtise Odločne, jasne in poštene besede so našle pot v poštena srca, zato je vsa množica sprejela govor gospoda prezidenta z iskrenim pritrjevanjem ter govor neprestano prekinjala s stalnim odobravanjem iin z ogorčenimi klici proti komunizmu in njegovim prikritih pristašem, tako da se navdušenje, zlasti ob koncu, kar nI hotelo poleči. Nastopili so še trije govorniki — vodja oddelka aktivne propagande Dore Cergol ter pisatelja Stanko Kociper in Nikolaj Jeločnik — ki so živo navdušili vse poslušalce za borbo proti komunizmu pod vodstvom prezidenta generala Rup-nika. Vsa množica je ob zaključku složno zapela himno »Hej Slovenci«, nakar se je počasi razhajala. Gospod prezident pa se je še razgovarjal s prebivalstvom, da spozna domače razmere. Veliki tabor v Polhovem gradcu je bil dogodek, o katerem še venomer razpravlja zavedno prebivalstvo pod Dolomiti. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Nemci so zapustili Bim Da obvarujejo večno mesto vojne vihre, sj se nemške čete umaknile na nove postojanke — Boji v Italiji se bJdo nadaljevali do zmage Angleškim in ameriškim armadam se je proti koncu preteklega tedna posrečilo prodreti v bli-fclno Rima. Nemške čete so se borile s tolikšno hrabrostjo, da se jim čudi ves svet in jim tudi eovražniki brezpogojno priznavajo zgledno juna-fitvo. Toda velikanska premoč Angležev in Američanov je dosegla nemške zaporne postojanke, katere so napadli na širokem bojišču in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ker je nastopila nevarnost, da bo Rim s svojimi neprecenljivimi zgodovinskimi in kulturnimi vrednotami vključen v Vojno področje, je vrhovni poveljnik nemških čet V Italiji generalni maršal Kesselring izročil 3. junija ponoči po nemškem veleposlaniku pri Vatikanu vrhovnemu poveljniku angloameriških vojnih sil predloge, da bi dbe vojujoče se stranki priznali mesto Rim za odprto mesto Namestu primernega odgovora sta pa angleški general Ale-kander in Izdajalski maršal Badoglio naslovila na prebivalstvo Rima razglas: »Prebivalci Rima! Zavezniške armade se bližajo Rimu. Podpirajte zaveznike, borite se proti našim skupnim sovražnikom, Nemcem in fašistom. Poučite se o minskih zaporah in ostalih sovražnikovih pripravah tako, da bodo lahko zavezniki brez izgube na lasu, ljudeh in materijalu vkorakali v vaše me-•to« V soboto v opoldanskih urah so severnoameriških oklopniški oddelki vdrli v sredino mesta, da bi se polastili mostov preko reke Tibere. Prišlo te do ogorčenih pouličnih bojev. Tako je torej Ktm kljub jasno označenim nemškim namenom vseeno postal vojno področje. Toda nemško vodstvo je kljub vsemu sklenilo, da boje v Rimu samem in okoli omeji na najmanjšo mero. Nemško Vrhovno poveljništvo je v ponedeljek objavilo: »Ker se je fronta zaradi vojnih operacij vedno bolj bližala mestu Rimu, je obstojala nevarnost, da se to najstarejše kulturno središče sveta zaplete v neposredno borbo. Da se to prepreči, je tikazal Fiihrer, da se umaknejo nemške čete se-vernozapadno od Rima. Borba v Italiji se bo nadaljevala z nezlomljivo voljo ln s ciljem, da se sovražni napad zlomi in da se skupno z zavezniki doseže zmaga. V najboljšem sodelovanju s fašistično Italijo in z ostalimi zavezniki Rajha bodo ustvarjeni za to potrebni pogoji. Leto invazije bo prineslo sovražniku na najodločilnejšem mestu Uničujoč poraz.« Duce je ob sovražni zasedbi Rima izdal poziv, v katerem kliče vse italijanske vojake k orožju, delavce ln kmete pa na delo. Posebej poziva Rimljane, naj se moralno ne vdajo vsiljivcem, ki fašajo v večno mesto može brezpogojne kapl-cije, in vladi, ki jo vodijo moskovski agenti. bc Rima, Pravi Duce, ne slabi naše sile in še manj naše volje, ki stremi za tem, da ustvarimo pogoje za osvoboditev. — Istočasno so po- veljniki divizij italijanske republikanske vojske, ki se mudč v Nemčiji zaradi vojaške izobrazbe, poslali Duceju posebno poslanico, kjer pravijo: »Vsak trenutek naše trdne in odločne straže nas približuje maščevanju in zmagi. Zato pripravljamo tu v deželi našega velikega zaveznika mogočno orožje in zvesta srca. Za Rim, za Duceja bomo vrnili Italiji slavo orožja in italijanskemu narodu sigurnost njegove bodočnosti!« Invazija se je pričela Pretekli torek zjutraj so v Berlinu objavili: Dolgo pričakovana invazija Angležev in Severno-američanov se je pričela v prvih jutranjih urah 6. junija. Ob izlivu reke Seine so pristale čete, pripeljane z letali in padalci. Luko Le Havre je sovražnik ves čas močno bombardiral. Pomorske sile nemške mornarice stoje pred obalo v ogorčeni borbi z izkrcevalnimi ladjami. Istočasno z izkrcanjem čet, pripeljanih z letali in padalci, v področjo ob Izlivu reke Seine, s čimer se je pričela angloameriška invazija, so napadli močni oddelki bombnikov okolico Calalsa in Dunkerquea. Nemška zračna obsamba se Jim je postala takoj v bran. Sovražnikova izkrcanja se na tem prostoru še niso Izvršila. O nadaljnem razvoju borbe v Italiji in na drugih bojiščih je podalo nemško vojno poročilo v torek naslednjo sliko: Fiihrerjev glavni stan, 6. jun. DNB. Vrhovnd poveljništvo oboroženih sil objavlja: V pretekli noči je pričel sovražnik napad na zapadno Evropo, ki ga je že zelo dolgo pripravljal ln ki smo ga mi že pričakovali. Po pripravi s težkimi letalskimi napadi na naše obalne utrdbe je pristal na več mestih se-vernofrancoske obale med Le Havrom in Cher-bourgom z letalsko pehoto ter pristal istočasno tudi z morske strani, podprt z močnimi pomor-sk'ml bojnimi silami. Na napadenih obalnih področjih so v teku ogorčeni boji. V Italiji je izvedel sovražnik iz Rima več brezuspešnih sunkov proti našim zaščitnicam zapadno in severno od mesta Vzhodno od mesta so se izjalovili ves dan trajajoči sovražnikovi napadi, ki jih je izvedel z osredotočenimi silami pri Tivoliju in zapadno od njega po ogorčenih borbah. Lovci in protiletalsko topništvo letalstva so sestrelili nad zgornje-italijanskim področjem 8 sovražnikovih letal. Na vzhodu so se prebile nemško-rumunske čete, ki so jih uspešno podpirali močni nemško-rumunski oddelki letalstva, sevemozapadno od Jasija proti žilavemu sovražnikovemu odporu t hudih bojih dalje naprej ln odbile ponovne boljše« viške protinapade. V letalskih bojih Je bilo uničeno 39 sovražnikovih letal. Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o krajevnem bojnem delovanju na bojnem področju Vitebska. Na Hrvatskem so čete vojske in SS pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika Rendu-liča, ki so jih podpirali močni oddelki bojnih letal, napadle središče skupin Titovih tolp in ga po večdnevnih težkih bojih uničile. Sovražnik je izgubil po dosedanjih vesteh 6240 mož. Razen tega je bilo zaplenjeno številno orožje vseh vrst in številne preskrbovalne naprave. V tej bojih sta se posebno odlikovali 7. SS planinska divizija »Princ Evgen« pod vodstvom SS OberfUhrerja Kurama in SS padalsko-lovski bataljon 500 pod vodstvom SS Hauptsturmftihrerja Rybke. Nekaj sovražnikovih letal je odvrglo v pretekli noči bombe na OsnabrUck. Dve letali sta bili sestreljeni. • Atlantski zid bodo branih do zadnje kaplje krvi Vojni poročevalec Alex Schmalfuss je opazil, da poveljniki vseh oporišč in odpornih gnezd v atlantskem zidu pri svojih običajnih poročilih višjim poveljnikom stalno izražajo svojo pripravljenost, da se bodo borili do zadnjega diha. Poročevalec pravi, da vojaki izjavljajo: »Imam nalog, da preprečim vsako izkrcevanje ob obali ter branim postojanko proti vsem napadom s kopnega. Svečano sem se obvezal, da bom to nalogo izpolnjeval do zadnje kaplje krvi.« Ker so te posadke sestavljene iz izvežbanih vojakov, ki so se izkazali že v Rusiji, je neizbežno, da se bodo morale Invazijske čete zaplesti v zelo hude borbe moža proti možu. Nobenega dvoma ni, da se bodo Nemci še bolj zagrizeno borili kakor so se pri Cassiriu, zlasti še, ker so se v dolgih pripravah na invazijo temeljito izpopolnili. Ako bo torej zavezniškim četam uspelo, da se bodo izkrcale na obali, bodo morale prestati boje, ki bodo hujši ko vsi dosedanji. Razlika bo tudi v tem, da nemški vojaki doslej še niso Imeli tako sijajno zgrajenih postojank kakor so te na zapadu. • Papeževe Izjave kardinalskemu kolegiju Papež Pij XH. je na svoj rojstni dan 2. t. m. sprejel kardinale in jim je Izpregovoril o današnji vojni, ki zavzema vedno grozovitejše oblike. Opo-zoril je na hude preizkušnje, ki jih je moral Rim prestati že v zgodovini, s katerimi pa se ne morejo primerjati stiske v sedanji vojni. Omenil je tudi prevratna stremljenja sedanjosti ter je na-glasil nujnost, da ostanejo vsa v skladu z določili krščanskega življenja. Ako ne bodo pri vojskovanju ter pri pripravah za bodoči mir bolje uresničili krščanskih naukov, tedaj so tega krivi spori v krščanskem svetu in verski pokreti, ki so se ločili od katoliške cerkve. Glede bodočega miru je rekel papež: Na svetu morajo imeti vsi narodi možnost, da svobodno razvijajo svoje narodne sile. Izrazil je upanje, da bo svetu prihranjeno nadaljevanje vojne z nadaljnjo zaostritvijo vojnih metod, ter je zaključil nagovor z željo, da bi svet z božjo pomočjo kmalu spet zagledal zarjo miru. Proti letalskemu nasilju Brezobzirni načini letalskega bojevanja proti Nemčiji vzbujajo med nemškim narodom in po Evropi silno ogorčenje. Sovražni letalci ne mečejo samo bomb na stanovanjske okraje nemških mest, ne rušijo samo dragocenih zgodovinskih spomenikov in kulturnih ustanov, marveč tudi streljajo na vsakogar, ki ga zagledajo, na ženske prav tako kakor na starce in otroke. Zaradi tega Je nemški minister dr. Goebbels objavil članek, v katerem pravi, da odslej nikakoi ne bo mogoče ščititi sovražnih napadalcev, ako bo nemško ljudstvo z njimi sftmo obračunalo. Človeška vest se upira takim umorom Marsejski škof Dela je dal prečitati v svoji škofiji pastirsko pismo, ki vsebuje oster protest proti severnoameriškemu bombniškemu straho-vanju. V pastirskem pismu piše, da je resna dolžnost nas, da dvignemo v imenu vseh svečani protest proti zločinom proti našim mestom. Človeška vest se upira proti takšnim umorom, ki oneča-ščajo vojno ln človeška vest se z gnusom odvrača od nespoštovanja temeljnih pojmov civilizacije, katerih zastopnik mora biti. Poravnaite naročnino HI Pravilno zalivanje in škropljenje vrtnin Vsak vrtnar ve, da je zalivanje ln Škropljenje zelenjadi z vodo v poletnih mesecih neobhodno potrebno, Ce hočemo pridelati dovolj in dobrih Vrtnin, kl zlasti v letnih mesecih potrebujejo zelo mnogo vode in Je navadno nimajo dovolj na razpolago. Pogosto pa vrtnarji greše, ker ne razlikujejo med zalivanjem in Škropljenjem. Zaradi tega doživljajo pri vrtnarjenju neuspehe ln razočaranja. Zalivanje in Škropljenje sta namreč dva različna posla ln pojma Z zalivanjem vlažimo zemljo, s Škropljenjem pa vlažimo samo zrak okrog vrtnin. Zalivamo zaradi tega, da pride voda do koreninskih dlačic ln raztaplja rudninske'hranilne snovi, dočim Škropljenje koristi le listom ln njih bujnejšl rasti. Razlika je tudi v tem, da zalivamo bolj poredko ln temeljito, Škropimo pa pogosteje ln po malem. Na majhnem vrtu zalivamo s cevjo vrtne kangle, škropimo pa z rožo, nataknjeno na cev. V večini primerov lahko presodimo že po listih vrtnin, kaj bolj prija rastlini: zalivanje ali škropljenje. Vrtnine z velikimi, mehkimi listi ljubijo vlažen zrak, vrtnine z majhnimi, mesnatimi listi pa uspevajo tudi v suhem zraku. Suh zrak sili vrtnine v cvet in plod, vlažen zrak pa v liste in bujno rast. škropljenje vrtnin je potrebno predvsem v poletnih mesecih (junij, Julij, avgust), ker Je zrak tedaj navadno presuh. Pozneje, ko nastopajo nočne rose in deževje, lahko prenehamo škropiti ter ob potrebi samo zalivamo. Voda za zalivanje Najboljša voda za zalivanje in škropljenje je deževnica, kl si je na svoji dolgi poti skozi zrak nabrala dovolj kisika, drugih koristnih sestavin ln tvarl, je pa tudi primerno topla. Dobra voda za vrtnine je tudi voda iz potokov, rek, ribnikov tn jezer. Najslabša je pač voda lz vodovodov, odnosno voda lz vodnjakov, ln to zaradi tega, ker je prehladna ln vsebuje premalo kisika; le-ta je nujno potreben za življenje koristnih bakterij v zemlji ln ugodno vpliva na razvoj vrtnin sploh. Ce vodovodna, oziroma studenčna voda stoji dalj časa (šest do osem ur) na soncu in zraku, Izgubi nekaj svojih pomanjkljivosti in jo lahko uporabljamo za zalivanje oziroma škropljenje. Skrbeti moramo, da je razlika med toplino vode ln zemljo čim manjša. V nasprotnem primeru zemljo ohlajujemo, kar vrtninam rado škodi. Kako zalivamo Da bi vrtne gredite mogle vsrkati kar največ vode, jih moramo primerno pripraviti. V to svrho napravimo med vrstami vrtnin z motiko majhne jarke in jamice, katere potem zaiijemo z vodo. Cim globlji so ti jarki odnosno jamice, tem globlje bo prodrla voda. Pri tem delu se ravnajmo po koreninah vrtnin. Pri vrtninah s plitvimi koreninami napravimo plitvejSe jamice, pri globljih koreninah pa skopljemo globlje jarke. Pri ravnih ali celo izbočenih gredicah voda rada odteka na stezice, zato je v tem primeru naS trud kaj malo uspešen. Najlaže se prepričamo o uspešnem zalivanju, če nekoliko ur (8—10) po zalivanju s palico ali z roko razkopljemo zemljo in pogledamo, ali Je vlaga dospela do rastlinskih korenin. Ce to nI zgodilo, moramo zalivanje ponavljati toliko časa, da Je zemljo okrog korenin vlažna. V nasprotnem primeru Je naš trud brez vsake koristi. Posebno važno je zaiivanje sadik, kl jih moramo zaliti tako izdatno, da se okrog korenin napravi blato, ki omogoči tesen stik korenini« z zemljo. Kdaj zalivamo Za zalivanje potrebujemo v poletnih mesecih 10 do 15 litrov vode na kvadratni meter, kar zadostuje za dva do štiri dni. Toliko vode namreč pade na kvadratni meter v poletnih mesecih, če izdatno dežuje. Razumljivo je, da moramo pri zalivanju upoštevati dnevni čas. V času sončne pripeke ne bomo zalivali, ker bi prenagla sprememba toplote vrtninam škodovala. Zalivamo praviloma zjutraj ali zvečer. Poleti je v splošnem bolje zalivati zvečer, spomladi in jeseni pa zjutraj. Nekatere vrtnine pa zahtevajo glede časa zalivanja posebno pozornost. Tako zalivamo papriko in paradižnik samo zjutraj, ker bi večerno zalivanje pospeševalo razvoj peronospore; prav tako zalivamo jagode zjutraj, ker večerna vlaga privablja polže. Ce ni drugače mogoče, lahko v teku celega dne zalivamo korenje, zelje, repo, peso in redkev. , \ Dobro store tisti, ki zalivajo po dežju, če Je bil premalo izdaten, ker more tedaj voda prodreti globlje v zemljo ln je Izhlapevanje zaradi vlažnega zraka manjše. Važno je naposled plitvo okopavanje zgornjega sloja zemlje po vsakem zalivanju. To delo opravimo drugi ali tretji dan po Izdatnem zalivanju. Tako rahljanje zemlje Ima namen preprečiti prenaglo Izhlapevanje vlage ls zemlje. V krajih, kjer je večje pomanjkanje vp» de, preprečujemo preveliko Izhlapevanje tudi, M zemljo pokrivamo s slamo. (Kmetijske novioels Vrtovi v Ljubljani ln okolici so letos posebno skrbno obdelani Peter Petrovič: Pismo s ceste Našel sem pismo na tleh pred poštnim nabiralnikom. Nekdo ga je pač izgubil. Bilo je drobno pisemce sinje barve, kakršna uporabljajo navadno v prijateljskem in ljubavnem dopisovanju. Bilo je zamazano in blatno, ker ga je v gneči pohodilo nešteto nog, tako da je bil naslov postal povsem nečitljiv, samo ime »Anka« se je nedotaknjeno odražalo od osnove, ki je bila na tistem mestu kakor po čudesu ostala čista. Obračal sem pismo v rokah in nisem vedel, kaj bi z njim. Ime Anka ml je povedalo premalo, da bi pismo odpravil na pot, ki mu je bila določena. In mislil sem si, morda to pismo veliko pomeni osebi, ki ji je bilo namenjeno, ali onemu, kl ga je pisal, morda bi iz vsebine bilo mogoče razbrati naslovljenko in pismo Izročiti? '— Ne vem, ali sta me ta človekoljubni nagib ali zgolj radovednost pripravila do tega — naj bo kar koli! Dejstvo je, da sem pismo odprl. Glasilo se je: »Anka predraga! Minilo je mnogo dni po tistem večeru, ko »a se predala ljubezni, ki sta jo čutili najini srci. Prišlo je, kakor se lz popolne tišine in nepričakovano pojavi vihar, zahrumi preko doline in utihne. Rekla si, da ne boš nikoli pozabila tega večera, da bo spomin nanj živel večno v tvoji duši — jaz sem govoril isto in obljubo držim. Nato sva se ločila, če sva se pozneje kdaj slučajno srečala, sva šla z bežnim pozdravom drug mimo drugega. Pa vendar je vkljub vsemu hrepenelo moje srce za teboj in v množici ne-manih obrazov na cesti so te vedno iskale moje oči. In če sem ujel tvoj pozdravljajoči pogled, je nekaj neznanega zatrepetalo v moji duši in v srcu je zagorelo ... In zakaj ti pišem? Glej — slučajno sem zvedel, da praznuješ rojstni dan svoje polnoletnosti, pa nisem mogel molče preko tega. DrugI ti bodo poslali darila in rož, obsuli te bodo z voščili. Jaz pa nimam nič, kar bi ti mogel poslati. Vihra časa mi je vse vzela, tudi dom — ostalo je samo moje bedno srce, polno grenkih razoračanj. To svoje srce, trpeče človeško srce, bi ti daroval za tvoj praznik, če bi ti bilo zanj — toda bojim se, da ceniš mnogo bolj darove drugačne vrednosti. Zaradi tega je bilo vedno žalostno moje življenje ln — vidim tako bo ostalo ... Kaj, Anka, naj ti torej za tvoj veliki praznik želim z besedami, da ne bi ponovil mllijonkrat ponavljanih besed, ki nič ne povedo! Ce bi bila tu, bi ti poslal rože, da bi one govorile namesto mene, govorile tisto, česar človeške besede povedati ne znajo; da bi ti šepetale pesem mojega srca tvojemu srcu, pesem, ki se je porodila tisti poletni večer v skrivnostnem mraku tvoje sobe, pesem, ki je komaj porojena utihnila, pa še vedno živi nekje v neznanih globinah srca. Ali čuje to pesem tvoja duša? Naj ti, draga, še mdje besede želijo srečo, kakor so ti jo želele besede drugih. Toda kaj je sreča? Obilje prljemljivih dobrin ali umirjenje v nedosegljivost stremečih, vedno neutešnih človeških želja? Ne, to ni sreča! — Tisto, kar si ti predstavljaš pod srečo, to ti želim, Anka! In še to, draga, ti povem, kaj bi zame pomenilo srečo: tvoja ljubezen. V tihih urah sentimentalnih razpoloženj vrtajo misli... Kje, draga, Je tvoja, kje je moja sreča!? Ivan.« Tako se je torej glasilo pismo, ki sem ga našel takrat na cesti. Citanje ml nI povedalo, kdo ga Je pisal ln komu je namenjeno. Anki -*» da! Toda Ank je mnogo... In tako sem se odk*» čil, da pismo objavim v listu. Tako ga bo le mow da čltala tudi tista prava izmed Ank, kl Ji je pU smo namenjeno, ln ona sama, le ona bo vedeUL da je pismo njeno; vsi drugi bodo mislili, da gre za navaden časopisni podlistek, napisan v sili zato, da zaslužiš nekaj lir. Pa tudi pisec Ivan ga bo morda čital — svoje lastno pismo kot podlistek — in bo vedel, zakaj ni prejel odgovora ln zahvale. Saj pač zasluži odgovor tako pismo. Kaj poreče srce, neznana Anka? Tako te v upanju in strahu vprašuje pismo. Rad bi poznal tebe, mlada Anka, in tebe, nesrečni Ivan; rad bi vaju videl skupaj roko v roki ln srečna Samo zato objavljam to pismo. Upoštevajte predpise o letalski zaščiti Kjer segajo zavarovanja okenskih odprtin pri zakloniščih na javni hodnik, jih je pleskati vsaj na robovih z belo barvo, da bodo vidna za čas zatemnitve. Ce vas preseneti alarm v večernih urah, ko obenem ob znaku alarma ugasi vsa Javna razsvetljava, ne begajte po ulicah križem kražem, temveč se podajte domov ali v najbližje zaklonišče. Pri tem uporabljajte vedno desni hodnik oziroma desno stran ceste v smeri vaše hoje. žepne svetilke morajo biti zatemnjene Svetiti se sme z njimi le pred seboj navzdol Pri gašenju zažigalnih bomb in manjših hišnih požarov je treba zavarovati glavo in obraz. Ce nimate čelade in protiplinske maske, dajte na glavo klobuk, ki ste ga prej omočili, pred nos ln usta pa zavežite moker robec. Ženski vestnik Dobro spričevalo ni vse Šolsko leto gre h kraju. Ta bo s prav dobrim ali odličnih uspehom dovršilo trgovsko šolo, oni celo trgovsko akademijo. Ne more jima izpodle-teti dobra služba. Toda vedno ni tako. Dandanes le malokdo vprašuje, kakšne šole imaš, kaj in koliko znaš. Za službe je včasih trda, toda nekoč sem govorila s podjetnikom, ki mi je tožil, da kljub razpisom in številnim ponudbam ne more dobiti nadomestila za uradnico, ki mu jo je od-vedel srečen ženin. Čudila sem se: »Kako je to mogoče, ko vendar toliko deklet čaka na službo?« »Pa je mogoče! Prejel sem mnogo ponudb, med njimi ponudbe deklet, ki so že celo leta brez službe, toda pri preizkušnji sem videl, da nobena ni bila sposobna za delo, ki jo čaka. Samo en primer! Dal sem ponudnici pisati na stroj le naslove. Ni šlo — napisala jih jo v določenem času komaj tretjino od moje najslabše uradnice. Kaj pa stenografirati znate, gospodična? — Malo že. — Preizkušnja je pokazala, da zna toliko stenografirati, da bj z navadno pisavo petkrat hitreje pisala. Pa mi je bilo hudo, ko sem vedel, da bi rada prišla v službo, toda kakšno delo naj ji dam? —■ Gospa, če vam povem, da je človek celo za slugo v zadregi, mi ne boste verjeli, in vendar je tako. Iščeš pa ne najdeš. Ljudje niso večkrat ne sposobni, ne prizadevni!« In to je tisto: kdor išče službo, jo bo našel, ako nekaj zna, ako je sposoben zanjo. Naj so kakršni koli časi, — dober, izurjen delavec ne bo ostal na cesti. Zato pa naj si vsak mladenič in še bolj vsaka deklica prizadeva, da se usposobi za delo, ki jo čaka v službi. Vseeno je, kaj si, poglavitno in odločilno pa je, da razumeš in znaš svoj posel. Od kuharice do uradnice je vse Odvisno od zmožnosti ln marljivosti. Kdor svoj posel temeljito zna, ga ni treba biti strah pred bodočnostjo. Glas o sposobnosti in spretnosti doni tako krepko, da ga sliši vsak delodajalec in da tAko dekle vsak komaj čaka. Dandanes se ne uveljavlja spričevalo, marveč resnična sposobnost. Ni glavno, ali si dovršila višjo gospodinjsko' fiolo, trgovsko akademijo ali celo visoko šolo. temveč postavljajo te pred delo, in zdaj pokaži, kaj znaš! Tako je in še bolj bo tako v bodočnosti. X. Trnocelj daje okusno jed Kjer primanjkuje prikuh, si mora gospodinja pomagati na različne načine, da lahko svoji družini postavi na mizo okusno in tečno jed. Mnogo je povrtnine, ki ee lahko z malo truda pridela, a se pri nas ne goji, ali je celo nihče ne pozna Malokdo pozna trnocelj, ki je zelo dobra in okusna povrtnina. Saj tudi ni čudno, kajti skoraj nikjer je ne gojijo, samo v Dravski dolini jo poznajo nekateri premožnejši tržani. Trnocelj (njegovo latinsko Ime je stahys, nemški pa Ziest) spada med usnjatice ln je prav za prav plevel. Izmed različnih vrst pride v poštev le gomoljasti trnocelj, ki ima zelo okusne gomoljčke. Goje ga samo v Vzhodni Aziji, na Japonskem in na Kitajskem. Od tod je prišla rastlina v Francijo in preko Nemčije v Dravsko dolino. Rastlina ljubi pretežno prodnato zemljo, kakor Vse gomoljnice. Male, do 6 cm dolge in do 1% cm debele, narebrane gomolje sadimo s sadnim klinom konec marca ali v začetku aprila na razdaljo kakih 25 cm. Ko rastlina nekoliko doraste, jo je treba do dvakrat okopati in končno malo osipati. S tem Je vse delo končano do pozne jeseni, ko pridelek izkopljemo. Rastlina je zelo rodna, kajti na dolgih vlaknih, ki so prepredene po vsej gred:, je nanizano vse polno gomoljev. Izkopavanje in pobiranje teh gomoljev je zelo zamudno. Ker navadno vseh ne moremo pobrati, se rastlina drugo leto kar sama zaseje in je treba le prazna mesta izpopolniti. Zato je najbolje, da Imamo rastlino stalno le na eni gredi, katero dobro pognojimo že jeseni s hlevskim kakor tudi z umetnim gnojem. Shranjujemo te male gomolje v zaboju, v katerem je nekaj g lena (drobnega rečnega peska), tako da so gomolji popolnoma pokriti. Zaradi izredno dobrega okusa, kl sličl okusu špargljev, je to prava specialiteta. Priprava: Predvsem je treba gomolje dobro namočiti, da se odlušči zemlja, kl je navadno med posameznimi rebri. Pripraviš trnocelj za jed takole: osnažene gomoljčke skuhaj v osoljeni vodi (se zelo hitro skuhajo), nato zabel'š z maslom ali mastjo, ki ji pridaš malo drobtin. Tako pripravljeni gomoljčkl so odlična jed zlasti k mesu. Za novo pravilno vzgojo naše mladine Dobili smo novo organizacijo šolskih vzgojiteljev, ki se imenuje šolska zveza Ljubljanske pokraijne. Pred dnevi je g. prezident Rupnik sprejel zastopnike te naše nove šolske organizacije. In ko mu je vladni komisar šolske zveze vseuč. prof. dr. Rihard Zupančič predstavil poverjenike posameznih združenj, strnjenih v šolsko zvezo, je gospod prezident takole orisal pomen novega vzgajanja slovenske mladine-: »Gospoda! Kot zastopniki šolstva Sste prevzeli težko in odgovornosti polno nalogo, katere vestno Izpolnitev si boste smeli šteti v lastno osebno čast in ki bo tudi v čast slovenskemu narodu. Vaše naloge vam je že jasno orisal vladni komisar. Vendar bi vas še jaz rad prav posebno opozoril na vzvišenost in veliko pomembnost vaših dolžnosti. Ne velja našo mladino samo šolati in Jo znanstveno in strokovno držati na doslej normirani višini. Mi mali narod se moramo odlikovati po kakovosti, da bomo prišli v družbi evropskih narodov do veljave. Zato moramo v naših šolah ustvarjati v strokovnem in znanstvenem pogledu samo odlične učence. Vendar ni samo čisto šolsko delo, ki vam ga polagam na srce. Mnogo bolj pomembno je vzgojno delo, ki ga morate opraviti, da boste mlade ljudi z utrjenim značajem in svetovnonazorsko pravilno vzgojene napotili na njihovo življenjsko pot. To je pri nas toliko bolj važno, ker se morajo prevzgojiti ne samo učenci, temveč preko učencev tudi njihovi starši in družine, da bomo tako premagali zablode zadnjih trideset let in napravili družino zopet za pozitivnega sodelavca pri vzgoji naroda. Na poti k cej težki, pa častni nalogi vas spremljajo moje najboljše želje in zagotovilo, da vas bom z vsemi sredstvi podpiral.« Ravnanje z mlekom pi molži Skrb vsakogar, ki molze, bodi, da ravna po končani molži z mlekom tako, da ostane do uporabe ali predelave kolikor mogoče neizpremenjeno. Zato je potrebno, da se spravi mleko kakor hitro mogoče iz hleva, zlasti pozimi, ko je hlevski zrak napojen z raznimi neprijetnimi duhovi, ki se kaj radi oprimejo mleka. Ko se mleko prenese v čisti prostor, se precedi in ohladi takoj vsaj do 20 stopinj Celzija, torej, da se mleko takoj ne uporabi, čimbolj mleko po molži ohladimo, tembolj smo poskrbeli za njegovo stanovitnost. Pred odpravo ali pošiljanjem je treba skrbeti tudi za to, da se mleko ne skisa; v živalskotop-lem stanju se sme mleko pošiljati le na bolj kratke daljave, in še to le v odprti ali na lahno pokriti posodi, da se na ta način v manj toplem zraku ohladi in voda Izpuhti. Za vsako daljšo pošiljatev je potrebno, da se vsaj do 20 stopinj C ohlajeno mleko spravi v dobro zamašene, če le mogoče, kovlnaste posode. Da se pri vožnji mleka prepreči premočno tresenje, kar bi lahko povzročilo tvorjenje maslenčnjih grudic, se prevaža mleko na posebnih prožnih vozičkih — takih, kakršne je uvedel za mlekarice ljubljanske okolice svoje-časno šentviški župnik, gospodarstvenik in pesnik Blaž Potočnik. * Za pravilno krmljenje svinj so umni rejci na podlagi svojih izkušenj postavili ta-le načela: 1. z močnim krmljenjem se mora pričeti takoj v prvih tednih. Z mlekom, zlasti s sladkim, se rast in uspevanje svinj zelo dvigne in pospeši. 2. Koruzna moka, otrobi itd. pokladani v večji množini, dado oljnato slanino in mehko meso. 3. Ječmen se kot močno krmilo zelo priporoča, samo če ga imaš odveč. 4. V zadnjih tednih pred klanjem je izmed vseh žitnih plodov v prvi vrsti rž priporočljiva piča, ker se tvori po nji najboljše meso in najčvrstejša slanina. 5. Časovnih dob za krmljenje, odnosno pokla-danje se je treba natanko držati, a nikoli preveč pokladati. Skraljna snaga korita, škafa in hleva je po sebi umljlva zahteva. — Za kuhinjo Krompir po liJonskem načinu. 1 kg krompirja olupi, skuhaj in pretlači skozi sito. Razbeli v kožici maščobo, po možnosti maslo, dodaj tenko narezane čebule in polahko pokuhaj. Potem stresi krompirjev pirč (pret.lačen krompir) v kožico na maslo, prej pa še posoli, popraj, dodaj še kako začimbo, premešaj in jo iepo razravnaj po kožici. Postavi k ognju, da se še malo in nalahko po-peče. Ko ta »torta« lepo zavumeni, jo zvrni na krožnik. Ce si pravilno ravnala, boš imela na mizi okusno in slastno jed. Cmoki t mesnim nadevom. Iz koščka presnega masla, 1 jajca, nastrganega kruha, mleka, soli, Vladni komisar se je v imenu šolske zveze zahvalil za bodrilne besede, nakar Je poverjenik Združenja visokošolskih učiteljev univ. prof. dr. S t e s k a v kratkem govoru navajal, da se funkcionarji in člani vseh šestih šolskih združenj zavedajo, kakšnega pomena so za naš narod dobre šole od ljudskih šol pa do univerze in urejene javne knljžnlce in muzeji. Zastran tega pomena pa morajo oni, ki sta jim vodstvo teh zavodov in pouk na njih poverjena, z vso vnemo vzgajati naraščaj, ki bo krepak po znanju in poštenju. V današnjih časih, ko pretresajo silni boj; idej ves svet in gre za biti ali ne biti tudi našega malega naroda, potrebujemo v pomnoženi meri strokovnjake za obnovo naše opustošene domovine, a enako potrebno je, da se sploh vse delovne sile odlikujejo po poštenosti in da se ne nagibajo k slepilom, kakršna sta komunizem in nebrzdani liberalizem; prvi napravlja iz človeka zgolj brezdušen gospodarski stroj, drugi pa obožuje svobodno tekmovanje sil ter vodi do borbe vseh proti vsem, to je namesto do svobode do obupnega za-sužnjenja človeka. Govornik je zategadelj gosp. prezidenta zagotavljal, da bo članstvo vseh združenj v šolski zvezi napelo vse sile, da se bo vzgajal telesno, umstveno in moralno zdrav in sposoben naraščaj. Navedli smo obadva govora, da tudi čitatelje »Domovine« — še zlasti matere — seznanimo z novimi smernicami slovenske šolske vzgoje. Družina, šola in cerkev so njeni temelji. Vse, kar je v narodu dobrega, bo morala nova vzgoja dvigniti na sonce, zatreti pa bo morala vse, kar je slabega. Le na ta način bomo iz sedanje vojne zmede povedli mlajša slovenska pokolenja v svetlo bodočnost. malce limonina in nekoliko muškatovega oreščka zamesimo testo. Potem sesekljamo na drobno ostanek govedine. Na maslu zarumenimo sesekljano čebulo, pridenemo nato meso, ga potresemo malo z moko, in če je treba, nekoliko razredčimo z juho. Iz pripravljenega testa naredimo cmoke in napravimo v vsak cmok globoko jamico, ki jo napolnimo z mesnim nadevom, nakar cmok s koščkom testa zapremo. Cmoke skuhamo nato v slanem kropu. Ko so kuhani, jih potresemo z drobtinami in polijemo z razbeljenim presnim maslom. Lahko jih seveda tudi povaljamo v razte-penem jajcu in opražimo. Spinača. špinačo skuhamo s pecljl vred v slanem kropu, odcedlmo ln vržemo nesesekljano za hip na razbeljeno olje, na katerem smo scvrll malce na drobno zrezane prekajene .slanine in sesekljanega česna. Drobni nasveti Gnojilo za cvetice v lončnicah. Že Benjamin Franklin je vedel, kako lepo ozelenijo travniki, ako so potreseni z mavcem. Tudi za cvetice v lončnicah in na vrtnih gredah je mavec Izvrstno in ceneno gnojilo. Mavec dobiš v trgovinah z barvami in v drogerijah in to za mal denar. Litru vode primešaj jedilno žlico mavca, da postane mlečnata tekočina. Na osem ali štirinajst dni za-lij cvetlice. Pred uporabo stresi steklenico, ker se mavec vsede na dno in se zgosti. S tem cenenim gnojilom boš dosegla razveseljive uspehe. Kako popraviš žarko mast. Ako postane svinjska mast žaltava in žarka, izgubi tudi svojo prvotno belo barvo ter jo izpremeni v rumeno. Tako mast je moči popraviti na ta način, da jo pre-cvremo v primerni posodi in ji dodamo nekaj zrezane čebule in nekaj koščkov čistega lesnega oglja. Večji uspeh se doseže pri tem, ako se cvre mast v manjših kakor pa v velikih posodah, odnosno količinah. Oglje je po končanem opravku kajpada odstraniti. Perilo suši na prostem, potem dobi tako dober vonj. kakor ga nima perilo, ki je posušeao v ku-kuhinji ali v kamri. Ako imaš perilo v sobi, kjer moški kade, naj ima omara zaveso, da dim ne prodira do perila, ker se perilo navzame dima in smradu in izgubi oni fini duh svežega perila. Perila ne pajfumitaj, z mošuzotn še celo ne. ker povzroča omotico ln mučne sanje. Namizno perilo se ne hrani tam kot posteljno, mege v posebni omari. Mravlje heže s prostora, kjer leže sveži paradižnikovi listi Zato jih položi elaMi na razpoke ob oknih in vratih ln sploh povsod, koder lazijo mravlje v shrambo in stanovanje. Izvrstno sredstvo proti mravljam je tudi odcedek, ki ga močno skuhaš iz svežih paradižnikovih listov ter ž njim večkrat namažeš mize, deske In omare. Mravlje namreč ne morejo trpeti vonja para<»lžnikovega zelenja. Seveda je treba Imeti vedno le sveže liste; čim se posuše, Izgube tudi duh. Izliv v kuhinji potrebuje večkrat, du mu privoščiš kropa, ki odplavi maščobo in slab vonj. Cvetje in naše življenje Na vogalu prodaja stara ženica košarico prepletenega zimzelena, blizu se pa košatita za širokim izložbenim oknom v razkošni druščini dve orhideij v žametastih odtenkih. Obe cvetici sta blizu druga tik druge, ločeni samo s tanko šipo izložnega okna, a vendar oddaljeni za cel ustroj človeškega prizadevanja. Trpežna, vdana in nevsiljiva solidnost listkov zimzelena in pomehkužena, plemenita lepota orhideje, ki bi brez nege poginila. Vzgojili so cvetico, ki ne more živeti brez ljudi. Samo zato, ker ljudje ne morejo biti brez cvetic. Vpletajo jih v svoje življenje, jih razvajajo, se z njimi igrajo ln jih negujejo. Iztrgajo jih iz njih okolja in prenesejo v svoje ter napravijo živo naravo odvisno od umetne okolice. Pa vse to samo zato, ker se predobro zavedajo, da bl bila brez njih človeška okolica prazna in pusta, torej iz ljubezni do pisanih, vitkih in dišečih bitij zemlje. Prav za prav so lepe vse cvetice, tiste na livadah, za katere skrbita samo veter in dež, in tiste, ki jih goji človek v družbi aH posamič. Vse so neprestano obnavljanje zemlje in dragoceno iz-premenljivo bistvo našega življenja. Pozdravljajo nas ob poti in silijo v naše domove. Prav zato, ker jih je toliko in ker jih lahko dobimo, saj se menjavajo vse leto, nasitimo na njih svoje hrepenenje po izpremembah. Naša vsakdanja okolica je zmerom enaka in smo se je že preveč navadili. Opravo si kupi človek po navadi samo enkrat v življenju. Stene in okna preslikamo ln prepleskamo na več let, naslanjače preoblečemo šele čez daljšo dobo. Toda navzllo vsej tej ljubezni do stalne udobnosti Je v nas vendar nekaj, kar hrepeni po Izpremembl, po osvežitvi. Ta bežna plat človeškega značaja se torej z vso silo oklepa cvetlic, ki so bogat ln voljan material. Mi Kvropct nimamo nežnih oblikujočih misli Japoncev, da bl menjavali z vsako sezono cvetlice v vazah in slike na stenah. Vendar pa ni težko razumeti njih globokega spoštovanja do nežne okraševalne moči cvetlic. Precej čuta in skromnosti je treba, če hočemo lepo in pravilno urediti cvetlice v vazi. Ne smemo jih prisiliti s svojo nespametno človeško voljo, ne smemo jih natlačiti v vazo samo zato, da bl bila polna. Cvetu moramo pustiti njegovo voljo in* mu prilagoditi okolico. Vejica cvetja mora ostati takšna, kakor je zrasla, cvetno stebelce naj se ukrivi, kakor se samo hoče. Pri cvetlicah je ugodno to, da je za njih lepoto cena brez pomena. Ni da bl morala biti v vazi ravno rdeča orhideja, ki povzdigne tudi neprimerno kolico; tudi šopek marjetk lahko odleže za koš kamelij. Odvisno je le od človeške roke — od roke, ki jih trga, veže in urejuje. človeka spremljajo cvetlice od prvega do poslednjega diha, ln še po smrti se širi nad njim omamljivi vonj krizantem ali nageljnov ali rož. To je samo zadnji cvetlični pozdrav, sicer pa za-cvetejo rože zmerom samo ob veselih ln prijetnih trenutkih življenja. Zato ljubimo te nekoliko izumetničene žametne vrtnice, vijolice in šmarnice in belo lipovko — zaradi pridiha sladkih napovedi, zaradi vonja sreče, ki jo prinesejo v novo življenjsko razdobje. Morda bo ta sreča kratka, toda simbol dobre volje in želje, ki so ju izražale cvetlice, preživi njih minljivo življenje. 2e to pomeni, da bo spomin sladak. Ljuba cvetoča poezija, ki gre z nami skozi življenje, minljiva kakor srečni trenutki, ki jih spremlja! Utrinki »Kako postanem srečen?« je vprašal sin očeta. Oče je odgovoril: »Ne poslušaj norosti modrijanov In ne išči modrosti pri norcih, pa boš srečen.« * Dobra kuhinja se pozna na krčmarlci, dobra klet na krčmarjevem nosu. * Kdor se v mladosti izogne starosti, ta je mlad pod plešo in sivimi lasmi. * I Lepota ni vse, srčna dobrota odtehta značaj, , izobrazbo, negovano lice in izumetničene besede. | Borba proti komunizmu Tudi Bela Krajina, ki je od komunizma najbolj prizadeta, je začela dvigati glavo. Mnogo mobi-lizirancev je bilo odgnlhih z doma in kmetije morajo dajati, karkoli še premorejo, da se drže pokonci komunistična krdela. Cigaret ni, soli prav tako ne in kdor hoče zvedeti, kaj se godi po svetu, mora skrivaj čitati ljubljanske liste. Te-renci sami tihotapijo te tri stvari lz drugih krajev v Belo Krajino. Na raznih mitingih skušajo komunistični govorniki in govornice prepričevati bele rojake, toda preveč so trpele družine, da bl jim še bilo do boljSeviškega evangelija in do plesanja. Skrivači iz Bele Krajine in drugih dolenjskih krajev se v vedno večjem številu prijavljajo pri posadkah domobrancev. Največ jih pride v Novo mesto in pa v Kočevje. Po večini vstopajo v domobranske čete. Tisti, ki so že bili prisilno mobilizirani pri komunistih, so posebno bojeviti. Po zadnjih hudih izgubah v Trebnjem in Mirni peči komunisti zaenkrat ne tvegajo večjih napadov. Kjer pa se pojavijo v manjših krdelih, slabo odrežejo. Posebno značilen dogodek se je odigral v St. Rupertu, kjer so domobranci pokopali tovariša Alfonza Tratarja z Rakovnika, ki je padel v bojih pri Trebnjem. Med pogrebom so komunisti z Vesele gore streljali na pogrebce. Nekaj domobrancev je zato šlo v št. Rupert po gozdovih proti Veseli gori. Tam so zasačili 7 komunistov in neko komunistko v prav veselem razpoloženju. Pravkar so se menili, kako so »bele« podražili. Domobranci so prišli neopaženi tik do njih. Po nekaj medsebojnih strelih je padlo vseh osem komunistov. Da komunisti ubijajo tudi ranjence, priča naslednji dogodek: V bojih okrog Trebnjega je nekemu ranjenemu domobrancu priskočil na pomoč domobranec Avguštin Lainpe. Medtem pa je padla v bližino mina in ga močno ranila v desno stegno. Lampe se je zavlekel na bližnji hlev, kjer ga je neko dekle obvezalo in skrilo pred komunisti. Soseda, ki je to videla, je šla takoj povedat komunistom. Ti so ranjenega Lampeta ubili. Pred smrtjo je še naročal pozdrave za svoje otroke. Dekle, ki ga je obvezalo, je srečno pri-, bežalo v Novo mesto. Komunistična zasedba Trebnjega in Mirne peči je bila kratkotrajna. Že naslednji dan so komuniste napadle ojačene nemške in domobranske čete in jih pregnale, v kolikor niso obležali. Zaradi prehudih izgub se ne upajo več v bližino, marveč le še Iz varne razdalje kdaj pa kdaj streljajo. Hud poraz so komunisti doživeli še ▼ Tržišču pri Mokronogu. V tistih krajih se je ljudstvo že navadilo mirnega življenja, ker so jih varovali domobranci. Po napadu na Trebnje in Mirno peč so se pa tolovajske »brigade« vedno bolj približevale Tržišču in prodrle do domobranske utrdbe. Zaradi prevelikega pritiska napadalcev so morali domobranci napraviti izpad in se pomakniti na višje ležeče položaje ob šentjurškem hribu. Od tam so napadli tolovaje, ki so bili medtem že vdrli v Tržišče in začeli pleniti. V tem pa se je že bližala pomoč iz Novega mesta. Raz- Razposajenost Robert Haugh je stopil lz restavracije, ki je slovela po dobri kuhinji. Obstal je za trenutek na pragu v nekakšni podzavestni negotovosti, kaj naj stori oziroma ali naj krene domov ali še na izprehod. Natikal si je počasi ln razmlšljeno rokavice. Nenadoma pa so se mu oči ustavile na mladi dami, ki je stala pri vratcih modre limuzine in jih izkušala odpreti. Bilo ji je kakšnih dvajset let. Njene velike oči so nervozno ln razposajeno begale sem in tja In otroški obrazek je bil nežno rožnat in bel. Vratca limuzine se niso dala odpreti. Robert Haugh se jI je približal. »Smem pomagati?« »če ste tako ljubeznivi,« je rekla. Pritisnil je krepko na kljuko, in glej, vratca so se odprla. Mlada dama Je sedla h krmilu. Nekoliko se je obotavljala, nato pa rekla: »AH vas smem povabiti?« »Prosim.« »Kam ?« »Kamorkoli.« Motor je zabrnel. Limuzina je drevila po živahnih ulicah, preko širokih trgov in se izgubljala v mraku predmestja. Robert Haugh se je smehljal, ko je videl nervozni kretnje mlade dame pri volanu. »Kam peljete?« je vprašal. »Na konec sveta,« je odgovorila. »Hvaležen sem vam za ta Izlet.« Pogledala ga je z velikimi očmi. Videl je v njih lepoto dekliškega ognja. Resno je rekla: »To ni izlet. To je beg!« »Beg?« »Da.« »Pred kom pa bežite?« , Nič ni odgovorila. Le vožnjo je še pospešila. Od daleč je prihajala svetloba mestnih luči, kakor bi se poslavljala od dirjajoče limuzine in dame pri volanu, širok gozd se je pojavil pred njima. Hipoma je prijela za zavoro in naglo potegnila za ročaj. Motor je obstal kakor zadavljen. »Kaj vedno tako ustavljate?« se je smehljal Robert. »Vedno. Zakaj vprašate?« »Ker se ml avto smili. Vi pozabljate, da je treba tek motorja prej izključiti.« »Vsak je vajen svoje tehnike.« »Gotovo. Oprostite.« Mlada dama je zardela, ga nekako neodločno pogledala in rekla: »Nekaj vam moram priznati.« Robert Haugh je čutil zadrego v njenem glasu ln se vljudno nasmehnil: »Prosim.« »Pomagati mi morate.« »Z veseljem.« Obotavljala ae je še nekoliko. »Bojim se priznati.« Rahlo je položil Robert Haugh svojo roko na njeno ramo. »Kaj je tako hudo?« »Da. Zelo hudo... Ukradla sem nekaj?« »Ukradla? In sakaj to meni priznavate?« Sklonila je glavo. »Ker vam zaupam. Ker hočem popraviti. Neumnost sem naredila, ne vem, kaj mi je bilo. A nisem se mogla brzdati Pa ste prišli še vi. In ste ml celo pomagali. Tako z lahkoto je vse šlo.« »Kaj ste pa vendar ukradli?« Solze so jI stopile v oči. Tako dražestno so jih osvetlile, da Robert Haugh ni mogel odmakniti svojih oči. Glas jI je drhtel: »Avto.« »Tega tukaj.« Poklmala je. »Ali ml boste pomagali? Vrniti ga je treba. Vse bom storila, kar zahtevate.« »Vse?« »Vse.« Ponovil je in jo nenadoma prijel. Stisnil je! njeno glavo v svoje roke In jo poljubil na ustni« ce, ki so bile od solz vlažne. Brez volje se jal stisnila k njemu. Nato pa se je naglo iztrgala, »Kaj si vendar vse upate?« i »Kaznoval sem vas za vaš greh.« »Nimate pravice.« ! »Ali bi vam morda bilo ljubše, ko bi vas last« nlk tega avtomobila tako kaznoval T« l »Ljubše,« je rekla kljubovalno ln njene oči sa se jezno zabliskale. »Vsaj upravičen bi bil.« Robert Haugh pa je dekle zopet ob|el in }