ZASAVSKI leto vil.. Štev. 17 Izdaja Ok ajm odbor socialistcn- /veze delovnih i;wfi * Trbov.jah - Urejuje m odgovarja Idgovornr urednik Stane Suitar -tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in j|>rave Zasavski vestnik" Trbovlje l uprava rudnika — Teielon št 54 — Račun pri podruinici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaia vsako sre-do -Letna naročnina 400 din »oletna 200 din. četrtletna ion din. mesečna 34 din - Posomezna številka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu naikasnete » tudi ona. da se je uresničila V te j htii je bila pred trinajstimi leti ustanovljena O F 27. aprila 1941, to je dan. ki bo za vedno svetlo zapisan v zgodovini našega revolucionarnega delavskega gibanja,.je bila v Ljubljani na pobudo Komunistične partije ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Osvobodilna fronta je okrog svojega borbenega osvobodilnega programa zbrala takoj v začetku ogromno večino delovnih ljudi pri nas in jih popeljala v zmagovito revolucijo. V letih po vojaški zmagi revolucije je bila Osvobodilna fronta organizator velikih delovnih podvigov pri obnovi dežele in je danes kot Socialistična zvezi veliko, vseljudsko organizirano politično gibanje, ki mu je najvišji in' edini cilj — krčiti'pot socialističnim odnosom v naše družbeno življenje in braniti to delo pred vsakomur, ki bi ga' skušal ovirati ali mu škodovati. t V.'-- resnico. Težko najdete pamet- prišel do prepričanja da so na- 1 davna želja vaščanov I. mufa v Zagorju Prvomajske slovesnosti v Zagorju bodo imele letos še poseben pečat. I. maja bo po. teklo 10 let, odkar so gestapovci na Zeleni travi nad Zagorjem ubil: tri aktiviste. Bilo je takole: zadnjega aprila je prišlo v Zagorje precej SS policije, ker je nemška komandatura kdo ve zakaj pričakovala partizanski napad. Pričakovali so, da bodo partizani za prvi maj napadi Zagorje, V tej paniki je bila nemška policija vso noč pred prvim majem na položajih. Ko pa naparja le ni bilo, so ostali Švabi še tudi drug: dan v priprav-Ijenom, ker *6 računali, da. bodo partizani 'napadli dan pozneje. - > Z« v.se lo pa niso vedeli' člani Revirskega okrožnega komiteja KPS, ki so 1. maja ta-borit: na Zelerti travh vzhodno od Zagorja. Ker je bil lep ončen dan, so se sončili na jasi paleto gozda ih sfe pogovor jali. Za normalne razmere' le bila la predrznost razumljiva, za izredno slonje, kot je bilp. takrat, pa je bilo to neprevidno. .■ , V zvdniku zagorskelcerkve -ro b il kot 'opazovalci' trije domačini, gestapovski vohuni ki so zapazili v hribu nekaj ljudi, 'zd katere »o pač mislili, da So partizani. Takoj so oporo. r‘Jt Nemce, ki so že imeli v bližini svojo zasedo. Okoli desete ure dopoldne so jih nena-dbtna napadli Človek ne bi mogel verjeti, da se bo kdo sploh rešil živ Iz skrbno pripravljene zobke In da bb kdo ostal pri ž vljenju pod ognjem 10 mitraljezov in čez 30 brzostrelk ., - v4 , • Padla ‘la Ivan Levstik-Bojc, sekretar Revirskega okrožnega komiteja KPS tn Vojka Na. pokoj, mladinska aktivistka mlado dekle, edinka, doma 'z Moravč Član komiteja Feliks Pečar-Mjo je bil ranjen,v obe nogi in se je zato 'am ustrelil, ker ni hotel živ v SS-ovske kremplje. Vlij Vresk-Urban, Tončka Majcen In Marjetka pa so uspeli pobegniti. Pismo t-lM* joči. mamo, SrhjigJ me rana več ne keli. OB PRVEM MAJU, PRAZNIKU VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA. POŠILJAMO VSEM NAŠIM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEMU PREBIVALSTVU OKRAJA TRBOVLJE BORBENE POZDRAVE Z ZELJO, DA BI BILI NADALJNJI USPEHI V IZGRADNJI SOCIALISTIČNE DOMOVINE ŠE BOLJ PLODNI KOT DOSLEJ: OKRAJNI KOMITE ZKS TRBOVLJE. OKRAJNI ODBOR SZDL TRBOVLJE, OKRAJNI KOMITE LMS TRBOVLJE, OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V TRBOVLJAH, OKRAJNI ODBOR ZB NOV TRBOVLJE, OKRAJNI ODBOR ZDRUŽENJA REZERV-NJH OFICIRJEV, RUDNIŠKI KOMITE ZKS TRBOVLJE, SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDARJEV V TRBOVLJAH, DELAVSKA PROSVETNA DRUŠTVA »SVOBODA - CENTER«, »SVOBODA - TRBOVLJE II«, »SVOBODA - DOBRNA«, »SVO-, BODA - ZASAVJE« V TRBOVLJAH, ŠPORTNA DRUŠTVA »RUDAR«, »SVOBODA« IN »DOBRNA« V TRBOVLJAH. SINDIKALNA PODRUŽNICA ELEKTRARNE V TRBOVLJAH. PRAV TAKO ČESTITATA VSEM SVOJIM DOPISNIKOM. SODELAVCEM TER NAROČNIKOM IN BRALCEM NAŠEGA LISTA UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA«. • ŽIVEL 1. MAJ _ PRAZNIK DELOVNIH LJUDI! rjdmi, ie enkrat rada bi dala ta veliko stvar svojo mlado kri. Ne joči, mamal Poglej: Iz tisoč oči Iskra, ki setn jo vžgala, kol kres gori. Ne joči, mama, ker le to me boli. Bodi, kar smo mi vsi, in tudj tl stisni pesti. Vojka Napokoj ♦ ♦ 4 4. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * 4 V spornin na te žrtve bo 2. maja na Zeleni travi komemoracija ob obnovljenem sporne, niku * pričetkom, ob 15■ uri. Odhod Iz Zagorja ob 13. uri, Na komemoraciji bo sodelovala godba na pihala »Svobode 11*. Spominske govore bodo imeli: za ZB France Jevinlk, za sindikat Jože Zaletel, za SZD L Milko Gostiša irj za MK Z K H ime Baloh. Po govorih bo sledilo poittgahfe vencev na pr oslor, kjer so padli aktivisti. Ta borniki bodo imeli ta dan propa-,gandpi tabor na Zeleni tra vi. Na predvečer 1. maja bo slavnostna akademija, na kateri bo govoril tov. Jože Eberl, 'p6 okoliških vrheh pa bodo goreli kresovi. Vse stavbe bodo okrašene, prav tako tudi izložbe, na več krajih pa bodo postavljeni slavoloki. V nedeljo zjutra j bo budnica Delavske godbe Po budnici sledi slavnostni spre--ivoit. V sprčvodu bodo zas stopana vsa društvo tn organizacije, na čelu pa bo konjenica. Po prihodu sprevoda na stadion TVD »Partizan* se bo pričel slavnostni del prvomajske pro. slave. Pred pričetkom bo godba na pihala »Svobode 'II* pod vodstvom Mihe Grosičarja za-graja •Internacionalo*. Slavnostni govor bo imel tov. Otmar Pečar, zatem bodo pevci »Svobode II* Iz »Loškega glasa * zapeli skupno dve pesmi, dve pesmi bo zapel tudi ženski pevski zbor »Svobode //«. Za zaključek bo igrala godba nekaj koračnic. Popoldne ob 15 url se bo pa pričelo na stad onu TVD »Partizan* prvomajsko rajanje. L. M. Poskrbimo vsi za okras Trbovelj ♦ ♦. ♦ ♦ ♦ ♦ 4 Misel, d« M nekdaj tako zanemarjeno dolino, kot je bila trboveljska, po zasludi nekdanjih tujih in domnfiih izkoriščevalcev, spremenili v dolino parkov, nasadov in cvetja, je zasnovalo Olepševalno društvo v Trbovljah, kj deluje ie drugo leto. Marsikaj je bilo že izvršeno v teh dveh letih za olepšanje naše doline po zaslugi tega društva, žal pa se njegova dejavnost omejuje le na delo ob glavni cesti. Ko bo urejena ta, bo društvo pričelo urejevati tudi oko- lico. Doslej so bili v letošnjem , letu urejeni parki pred upravo Strojne tovarne in hišo mestnega ljudskega odbora, v načrtu sta pa še zelenici pred uprav-s nim poslopjem rudnika in na prostoru poleg okrajnega sodišča. ' Lastniki bivših vrtičkov so bili spočetka sicer nevoljni, ker jim je bila odvzeta zemlja za ureditev parka, vendar so kas-I neje uvideli, da na prostore ob glavni cesti res ne sodijo fižo-i lovke in paradižniki. Po ureditvi parkov in nasadov,. na katerih je posajeno dra-t go lepotično grmičevje, apelira društvo na vse prebivalstvo, še posebej pa na šole, da z besedo 1 in zgledi pokažejo naši mladini, I da so parki naša skupna last-| nina, ki jih je treba vsekdar varovati. Zato je tem bolj obsojanja vredno nekulturno dejanje, ki ga je zagrešil nekdo v nasadu pred hišo mestnega ljudskega odbora, ko le ukradel šest pravkar , posajenih grmiča-I (Nadaljevanje s 3, strani) Dohodki in izdatki prebivalstva okraia Trbovlje v letu 1953 Namen pričujočega članka Je dati kratek pregled o gibanju dohodkov in izdatkov prebivalstva našega okraja. Podatki, ki jih tu objavljamo, so povzeti po uradnih statističnih publikacijah Urada za statistiko in evidenco OLO Trbovlje. V letu 1953 Je prebivalstvo okraja Trbovlje prejelo v obliki plač, otroških dodatkov, pokojnin, plačila kmetijskih pridelkov itd. 3 milijarde 90 milijonov dinarjev. kar je za 377 milijonov din ali za 12,2 odst. več kot leta 1952 in za 196 odst. več kot leta 1949. To povečanje je pripisati predvsem povečanim dohodkom iz naslova socialnega zavarovanja (okrog 240 milijonov dinarjev), povečanim dohodkom v obrtništvu in ostalem privatnem sektorju. , Seveda so se povečali tudi izdatki, ki so v lanskem letu znašali 2 milijarde 518 milijonov dinarjev kar Je za 271 milijonov din ali za 10,7 odst. več kot leta ZADNJE DNI PO SVETU n/e izdatkov za gostinstvo, sledijo pa izdatki za izvršene prometne in obrtne usluge itd. Iz povečanega lahko sklepamo, da se je zaradi hitrejšega dviganja dohodkov od izdatkov (razlika znaša 1,5 odst) dvignil življenjski standard. K temu sklepu nas vodi tudi dejstvo, da se fizični obseg potrošenih dobrin ni zmanjšal, pač pa v celoti vzeto, povečal za 1.1 odst. Glede na dokaj težke gospodarske razmere, ki sta jih v lanskem letu v naši državi izzvali suša in mednarodna napetost, je to brez dvoma razveseljiv pojav, ki nam kaže, da Je našlo naše socialistično gospodarstvo, ki je na zdravi osnovi in dobri poti, tudi v našem okraju svoj odsev. V tej zvezi so zelo zanimivi podatki o strukturi dohodkov oziroma izdatkov. Ta struktura je v odstotkih skupnih dohod- leto 1952 in za 194 odst. več kot leta I kov oziroma izdatkov Za 1949. 'Najbolj občutno je poveča- 1953 naslednja: VRSTA DOHODKOV 1. Plača za delo . . . -.t. ...'..54,1 •/# 2. Pokojnine, invalidnine, otroški dodatki in sl. .,. 28,3 •/• 3. Odkupi kmetijskih pridelkov . . . ,T.5,6 •/• 4. Dohodki od obrti, investicij in slično 4,8 •/• Prevozne usluge .. . ?. „ • -«.»•»■ r- 0,6 */• 6. Hranilni dvigi .1,6 •/• 7. Ostali dohodki ,• v*v.w,v.v,s,«,v,v,w»*»7. 5,8 ®/• Vsi dohodki . . 100,0 ®/i VRSTA IZDATKOV 1. Plačila v trgovini ... . . .,.„.,.».».66,3 •/# 2. Plačila v gostinstvo (samo soc. sektor) .».».«.». 11,8 •/• 3. Plačila za izvršene usluge 2,6 •/• 4. Izdatki za promet in pošto .,.,.,.T. 2,8 •/• 5. Izdatki za stanovanja, .vodo, elektriko Itd. 1,3 •/• 6. Plačila davkov in taks . ...... ... . . .,. ....... 3,1 •/• 7. Izdatki za kulturo in zdravstveno dejavnost1,8 •/• 8. Hranilne vloge 0,9 •/• »•■•■»lx«W«H«V«W«S««a«H«V«V«-„* 8,4 Vi ..... 100,0 •/• Proti letu 1952 Je struktura v . glavnem nespremenjena. Nekoliko so se zvišali odstotni deleži I pri prehrambenih predmetih, pa- * pirju in lesnih izdelkih, znižali pa pri usnjenih, kovinskih in kemičnih izdelkih ter kurivu. POTROŠNJA VAŽNEJŠIH PREDMETOV V LETU 1953 •o . G > Predmet Enota mere Količim °/o 53/52 • 3 > o. o o. — I. Krušna moka ton 4101 113 83 kg 2. Bela moka-in zdrob ton 321 75 6 kg 3. Koruzna moka in zdrob ton 173 38 3 kg 4. Testenine ton 153 100 3 kg 5. Beli kruh ton 214 53 4 kg 6. Črni kruh ton 561 149 11 kg 7. Sveže goveje in tel. meso ton 664 106 13 kg 8. Sveže svinjsko meso ton 200 238 4 kg 9. Suho meso in izdelki ton 224 119 5 kg 10. Mast ton 346 103 7 kg 11. Olje hi 150 116 3 1 12. Krompir ton 2447 161 23 kg 13. Sladkor ton 711 110 14 kg 14. Kuhinjska sol ton 433 148 9 kg 15. Bombažne tkanine m 168.000 104 3 m 16. Bombažna konfekcija kos 59.000 93 1 k 17. Volnene tkanine m 41.000 82 1 m 18. Volnena koniekcija kos 10.000 172 3 k 19. Svilene tkanine m 17.000 106 2 m 20. Svilena konfekcija kos 19.000 122 21. Trikotaža kos 38.000 115 1 k 22. Nogavice vseh vrst > par 95.000 104 2 p 23. Čevlji z usnjenimi podplati par 15.000 98 24. Čevlji z gumijastimi podplati par 6000 51 25. Ostala obutev par 19.000 158 8 p 26. Posoda kos 26.000 76 27. Žarnice kos 25.000 116 28. Milo ton 141 150 2,8 kg 29. Vžigalice škat 950.000 82 19 škat. 30. Tobak kos 48.000 76 1700 k V tem tednu je močno odjeknila vest, Ga je Moskva pretrgala diplomatske stike z Avstralijo. Svojemu veleposlaniku in osebju ambasade v Camberri je naročila, da se takoj vmejo v domovino Gromiko je izjavil v noti, ki jo je izročil avstralskemu veleposlaniku v Moskvi, ■da je tam nezaželen in da jej sovjetska vlada napravila pro-i krogih, zlasti v Parizu menijo, da je Moskva zahtevala priznanje Kitajske kot velesile pod pritiskom Pekinga 9. Ostali izdatki Vsi izdatki ■•■■■•••■•n Ugotavljamo, da je struktura dohodkov več ali manj v redu, struktura izdatkov je pa nezadovoljiva. Predvsem so prenizki izdatki za promet, stanovanja, vodo, elektriko itd. Nasprotno pa so previsoki izdatki' za trgovino in gostinstvo. Zato bo ▼ bodočih letih ena izmed važnih gospodarskih nalog prav sprememba strukture izdatkov prebivalstva, tako da bi se pri nezmanjšanem obsegu potroSnje materialnih do-brin povečali neblagovni izdatki, blagovni pa zmanjšali Vse to je seveda odvisno, od obsega blagovnih fondov in v zvezi s tem od nivoja cen. Na podrobnejšo analizo dohodkov oziroma izdatkov se bomo v prihodnjih številkah naše- Vrsta potrošnega blaga 1. Prehrambeni predmeti ga lista 5© povrnili. Na tem mestu si oglejmo nekoliko bolj podrobno le izdatke za trgovino in gostinstvo. Gotovinski promet trgovine je lansko leto znašal 1 milijardo 644,422.000 din, kar je za 52 odst več kot leta 1952 in za 188» odst. več kot leta 1949. To povečanje je predvsem posledica dviga cen. V celoti vzeto se je fizični obseg potrošnje od leta 1952 na 1953 dvignil za 1,1 odst. Pri tem pa moram pripomniti, da se je potrošnja nekaterih predmetov zelo dvignila, potrošnja drugih pa precej padla. Obseg in struktura potrošnje za nekaj najvažnejših predmetov oziroma skupin predmetov je razvidna iz naslednjih podatkov: 2. Tobak 3. in tobačni izdelki Struktura 1953 52,6 Vi _ , ... 4,4 V« Tekstilno blago .... ..».».».».».».».».».».p. 213 •/• 4. Izdelki iz usnja in gume . 4,7 •/• 5. Kurivo 6. Kovinski .... 0,7 •/• '■.„•«.„•«.1 2,7 */• • • • • r • izdelki . . . '.',•„.».»•»•»., 7. Elektrotehnični material 1,2 •/• 8. Kemični izdelki .... 4,7 •/• 9. Papir in papirni izdelki 10. Lesni izdelki........... tl. Tekoča goriva in maziva 12. Vse ostalo blago Vse skupaj Poleg izdatkov v trgovini so v izdatkih prebivalstva najmočneje zastopani izdatki za gostinstvo. V letu 1953 je znašal skupni iztržek gostinstva našega okraja 402,650.000 din, kar je za 48 milijonov din ali za 13 odst več kot v letu 1952 in za 204 odst več kot v letu 1949. Od vsega prometa v gostinstvu jevca, 228.902 litra piva, 118.675 litrov žganja in 83-936 litrov drugih žganih pijači skupno torej 2,134.148 litrov ali povprečno 54 litrov na vsakega nad 15 let starega prebivalca. Ni dvoma, da je do zadostitve vseh potreb naših delovnih ljudi še precej dolga in nič kaj lah- Va 2- — *___ i . • v^u vacya piuiuuui v ijuhiuiaivu % * ■» j'" -------j---- odpade na nočitve 0,1 odst., hra- I *a P°*-■ Toda ze v tem relativ- no 14,8 odst., alkoholne pijače 75,7 odst, druge blagovne usluge 4,8 odst., brezalkoholne pijače in neblagovne usluge 4,6 odst. Leta 1953 Je prebivalstvo našega okraja popilo: 1,536.088 litrov vina, 166.520 litrov sad- no kratkem Času socialističnega razvoja so bili na področju dviga življenjske ravni vzporedno z drugimi dejavnostmi doseženi lepi uspehi, kar nam dokazujejo tudi prednji podatkL S. G testne korake zaradi »kraje« Vladimira Petrova, tretjega sekretarja sovjetske ambasade v Camberri. Kakor je znano, zaprosil Petrov za azil pri stralskih oblasteh. Veliko ogorčenje izraža nota. ko poudarja, da so avstralske oblasti ugrabile Petrovo ženo Jevdokijo in da pomen) preiskava dveh sovjetskih diplomatskih kurirjev največji prekršek splošno priznanih norm v diplomatskih odnosih med dvema državama. V ZDA so mnenja, da je več kot očitno, da je afera Petrov zelo neugodna za Moskvo, če je šla tako daleč, da je pretrgala diplomatske stike z Avstralijo. V juniju bo kongres demo-kristjanske stranke v Italiji. Predsednik narodne skupščine je odgovoril na ofenzivo demo-krščanske desnice pod Pellovim in Andreotiovim vodstvom, da je mogoča zveza med krščanskimi demokrati in Nennijevimi focialisti. V Rimu prevladuje mnenje, da bo Gronchijev napad prispeval k jasnejši opredelitvi članov demokristjanske stranke- in da bo okrepil opozicijo levice spričo junijskega kongresa, obratno pa še strnil desnico, zlasti po čiščenju v mladinski katoliški akciji levičarstvu naklonjenih članov. * Velesile so odklonile sovjetsko zahtevo, naj bi Kitajska zavzela na ženevski konferenci položaj velesile, to pa zatoy> ker naj bi se menda na berlinski konferenci sporazumeli, da bodo ženevski sestanek sklicale ZDA, Sovjetska zveza. Francija in Velika Britanija V političnih V Dien Bien Fuju trajajo boji še dalje Ho Si Minhove sile so zavzele po hudi borbi tretje oporišče v severozahodnem delu letališča. Rovi fio Sj Minhovih sil so sedaj oddaljeni manj kot 50 m od rovov branilcev utrjenega taborišča. — Po poročilih francoske komande se je umak-jej nilo le majhno število franco-av-1 skih vojakov. V Angliji se bo, kot izgleda, izvršilo izredno sklicanje laburistične konference. Dogodki zadnjih dni in izjave laburističnih in sindikalnih organizacij so, kot pravi glasilo levega krila britanske laburistične stranke »Tribune«, proti oborožitvi Zahodne Nemčije povečali potrebo po sklicanju izredne konference laburistične stranke. »Vsa dejstva dokazujejo — piše »Tribune« —, da vodi vodstvo laburistične stranke glede oborožitve Zahodne Nemčije politiko, ki ni v skladu z mnenjem večine članstva« Mnogo se piše o misiji italijanskega zunanjega ministra Piccionija na zasedanju Atlantskega pakta. Sodijo, da bo Picci-oni skušal manevrirati na škodo Jugoslavije in če bi mu le uspelo, da bo izsilil od zapadnih držav glede Trsta kakšne nove koncesije v korist Italije, »Gior-nale di Trieste« trdi, da ima Piccioni zagotovilo Grkov in Turkov, da Grčija in Turčija ne bosta sklenili z Jugoslavijo nobenega sporazuma na škodo Italije, ne da bi bila Italija o tem obveščena, Scelbova vlada pa je po mnenju listov pripravljena sprejeti kakršno koli rešitev, le da bi tržaška ovira ne bila več na poti italijanski politiki. Razglas Vsa gostinska podjetja In gostišča na teritoriju LOMO Trbovlje obveščamo, da velja t noči od 30. aprila na 1. maj' in od 1. na *. maj «. L m vse gostinske obrate neomejen zapiralni čas. Na dan 2. maja velja redni zapiralni čas, t. j. ob 23. uri. ▼se prireditve so v teh dneh takse proste, vendar naj se zaradi evidence pismeno sporoče na LOMO Trbovlje. Na tajništvo za notranje zadeve OLO Trbovlje se mora napraviti prijava kot običajno. Svet z« gospodarstvo LOMO Trbovlje. r ob bfinrteldo a tfvrafmšm ssts; s? rifrro isrt - »> DELOVNI KOLEKTIV U n J TRGOVSKEGA PODJETJA LJUBLJANA. STR IT ARJEVA ULICA 7 TELEFON 23-374, 22-043, 20-138 pošilja prvomajske čestitke vsemu delovnemu ljudstvu ter se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah. • Tf •W*WoMToWoW»W*'IV*W«Wo*r« » •a«B. T*a*v*«*a*a«w*v*a»** - T • ^ • ▼•VrVsVsVsVsVsVsVsVsVsTsToTT• 1.4 •/. 2.2 •/. 2,2 •/• 1.9 •/. 100 •/• JAVNA ZAHVALA Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika«, glasila SZDL okraja Trbovlje se po tej poti najlepše zahvaljuje vsem darovalcem, podjetjem ln ustanovam, ki so nas podprli z lepimi darili ter nam z njimi omogočili, da tudi letošnje leto izvedemo nagradno žrebanje za naročnike »Zasavskega vestnika«, ki so poravnali naročnino za celo leto. — Priporočamo se pa vsem tudi še za v bodoče. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« v Trbovljah. Samo tri dni imaš še časa, da poravnaš naročnino za »Zasavski vestnik", če se hočeš udeležiti velikega nagradnega žrebanja vseh naročnikov z vplačano naročnino za letošnje leto. žrebanje bo dne 1. maja ob 10. uri dopoldne na stadionu $D »Rudarja" v Trbovljah. Z železnino: »Železo«, Stritarjeva 7 »Kladivar«, Zaloška 21 »Oprema«, Gosposvetska 4 »Ideal«, Wolfova 8 »Pri kosi«, Miklošičeva 15 »Veriga«, Celovška 59 »Okovje«, Šentvid 91 S kolesi in kolesnimi deli: »Kolesar«, Karlovška 4 Z električnim materialom: »Elektrooprema«, Mestni trg 2 »Svetla«, Gosposvetska 10 »Elektra«, Rimska 19 Z gradbenim materialom: »Cement-opeka«, Šmartinska cesta 21 S furnirji in vezanimi ploščami: »Slovenija-furnir«, Gosposvetska 13 DOVOLJUJE TUDI POTROŠNIŠKI KREDIT I Ugodne cenel , Solidna postrežba! i! S. M.: ilsl Nekaj o kaznivih dejanjih zoper čast (Nadaljevanje in konec), Kazen za opravljanje je sorazmerno ostra, strožja kot za razžalitev in enako stroga kot za obrekovanje: denarna kazen od 100 din do 50.000 din ali zapor do šestih mesecev — če je opravljanje storjeno s tiskom, po radiu ali na javnem shodu, pa zapor od enega meseca do enega leta. To je tudi primerno, ker ima opravljanje včasih zelo hude posledice in lahko povzroči n. pr omajanje ali razrušitev zakona, ki je pod posebnim var-slvom države. Končno je kaznivo tudi očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja. To kaznivo dejanje zagreši tisti, ki z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje, ali da je bi! obsojen zaradi kaznivega dejanja ali pa to z istim namenom komu pove. Kazen je denarna od 100 do 50.000 din ali zapor do dveh mesecev Namen določbe kazenskega zakonika, ki taka dejanja kaznuje, je ta, da naj se obtožencem ne otežkoči rehabilitacija Posebna vrsta žalitev je žalitev države, njenih organov in predstavnikov, žalitev tuje države ali mednarodne organizacij jn žalitev noniava-rja tuje države, diplomatskega . predstavn.ka ali predstavnika mednarodne organizacije. Za vsa ta dejanja so predpisane strožje kazni kot za navadne žalitve Žalitev države, njenih organov zagreši tisti, ki sramoti Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Ljudsko republiko, njeno zastavo ali grb, njene najvišje organe oblasti ali predstavnike najviijib organov oblasti, oborožene sile ali vrhovnega poveljnika. Kazen je zapor od treh mesecev do treh let. Kazniva dejanja zoper čast se preganjajo na zasebno tožbo tistega, ki je bij žaljen. Samo žalitev države, njenih organov in predstavnikov, tuje države ali mednarodne organizacije ter žalitve poglavarja tuje države, diplomatskega predstavnika ali predstavnika mednarodne organizacije se preganjajo po uradni dolžnosti. Zasebno tožbo mora vložiti žaljenec v treh mesecih od dneva ko je za žalitev (»t. j. obrekovanje, razžalitev, opravljanje ali očitanje kaznivega dejanja«) izvedel. Ce ta rok zamudi, njegova pravica zastara. Edino v primeru, če je razžaljenec razžalitev vrnil in je razžaljenec tožil, lahko razžalitelj, ki je bil sam tudi užaljen toži še po tem roku Tožba se vloži pri okrajnem sodišču, kjer je bilo dejanje storjeno. Ce pa je bilo dejanje storjeno po tisku, je tre. ba vložiti tožbo pri okrožnem sodišču, kjer je bil spis natisnjen. Lahko pa se toži tudi prt sodišču, v čigar območju živi pL s ec ali kjer se je pripetil dogo. dek, na katerega se spis nanaša. Tožbo lahko vloži tisti. ki je bil Žaljen. Ce pa je žaljena oseba mrtva, lahko namesto nje vložijo tožbo njen zakonec, otrok, starši, bratje ali sestre. Ce je žaljen nedoletnik. toži sam po zastopstvu staršev. Ce pa ozmerja kdo otroka s »pankrtom«, sta užaljena pravzaprav otrok ln mati ter lahko tožita oba. Ce bi bila prav vsaka trditev, ki je za nekoga žaljiva, že kazniva, bi seveda ne bila več mogoča nobena kritika, niti znanstvena niti politična, niti umetniška ali drugačna, niti ne bi bilo mogoče izvesti cele vrste razprav pred sodiščem, ker bi se vsaka priča bala pričati, da ne bi bila nato sama tožena zaradi žaljenja časti. Zato je v 173. členu kazenskega zakonika, ki vodi računa o tem, določeno, da se.ne kaznuje, kdor kritizira znanstveno, umetniško, uradno ali kako drugo družbeno delovanje kakšne osebe, ali da pri opravljanju kakšno dolžnosti ali pri obrambi kakšne piavice (na pri- mer: odvetnik, priča, izvedenec, sodnik, državni uslužbenec) kakšno Izjavo in pri tem nekaj trdi, kar lahko škoduj dobremu imenu osebe, če se iz načina ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom, da bi jo razžalil. Ta čien velja zlasti za novinarje, ki so od raznih ljudi toženi zaradi člankov v časopisu, po tem členu oproščeni. V tem primeru mora seveda tožnik, ki je pravdo izgubil, plačati pravdne stroške. Tožbe proti uredniku časopisa (če noče povedati pisca) oziroma proti piscem člankov v časopisju na splošno nimajo veliko smisla. Navadno je namreč obtoženec oproščen, bodisi zato. ker )e bil v opravičljivi zmoti, bodisi po pravkar navedenem 173 členu kazenskega zakonika Ce se nekdo ne strinja s pisanjem v časopisu, napravi pametneje, ako zahteva od odgovornega urednika popravek. Do tega mu daje pravico zakon o tisku, česar pa marsikdo ne ve Smisel te demokratične določbe glede tiska je, na| bo le-ta svobodna tribuna, kjer se lahko čujeta obe plati zvona: vsakdo naj iznese argumente, javnost pa bo dala prav pač tistemu. ha čigar strani |e resnica, kar bo dokazal z močnejšimi razlogi Kdor hoče objavo popravka mora poslati odgovornemu uredniku časopisa popravek, ki pa ne sme biti pisan v nevljudnem tonu in ki ne sme oP-eeoati več kot dvakrat toliko, kolikor, je obsegal prvi članek i Ce odgovorni urednik takega popravka noče objaviti, se lahko vloži proti njemu tožba na objavo popravka, ki se vloži pri okrožnem sodišču. V nekaterih primerih ]e s kaznivim dejanjem zoper čast, zlasti z obrekovanjem, žaljeni tudi gmotno oškodovan: odvetnik lahko izgubi klientelo. ali se mu ta vsaj znatno zmanjša, gostilničarju se zmanjša krog stalnih pivcev, pri mizarju ljudje ne naročajo več poh:štva in podobno. V teh primerih oškodovani lahko toži tudi civilno zaradi odškodnine, Med ljudstvom se čestokrat sllšijp prezirljive opazke glede obravnav na katerih se pere umazana čast ali rešuje izgubljeno dobro ime. »Kdor mora iskati čast na sodišču, ta Je že dosti nima,« se sliši večkrat, iz česar.sledi, da ljudstvo dostikrat nekako bolj simpatizira s tistimi, ki so toženi, kot pa z razžaljenimi. Iz tega bi skoraj sledilo, da ljudstvo sodi predpise o kaznivih dejanjih zoper čast za nepotrebne ali manj potrebne.. To pa ne drži Čast ‘je zelo važna dobrina in mora biti v kazenskem zakoniku zaščitena. Ce bi ta važna dobrina ne bila kazensko pravno zavarovana, bi bili ljudje v tem pogledu izpostavljeni vsa-kršnemn nasilju in raznovrstnim žalitvam. Res pa je, da v vsakem primeru ni potrebno, da se vlaga tožba zaradi žaljenja in kaže to čeMo na malenkost. O tem vo_ oi račun tudi kazenski zakonik i sam, ki takih dejanj ne prega nja po uradni dolžnosti, ampa prepušča žaljencu samemu, ai | hoče vložiti tožbo. Toda v dolo čenih primerih Je skoraj nujn. I potrebno tako tožbo vložiti, ai vsa| z njo zagroziti, da s preprečijo nadaljnja žaljenje Včasih je potrebno tudi zato, o se žaljeni zavaruje pred sumoi i drugih ljudi, da je morebiti ven 1 darle kaj resnice na izrečeni ža litvi. Cesto namreč ljudje pravi i jo: »Ce no bi bilo res, kar se i i njem govori, bi bil tožil.« Poseb ! no v primerih obrekovanja ji dostikrat tožba potrebna, česti i potrebnejša kot v primeru razža. litve. | Tudi po vloženi tožbi in še m obravnavi sami (do konca glavni obravnave) se lahko tožnik ii j obtoženi poravnata. Ko pa ji I glavna obravnava končana — če prav sodba še ni pravomočna — pa poravnava ni več dopustna Poravnava )p večinoma pametni in celo bolj priporočljiva ko sodba, In to za obe stranki, zlasti v interesu bodočih dobri! odnošajev Poravnava se skleni j navadno tako, da žaljitelj po ! ravna pravdne stroške (ki so s j tem primeru vsekakor manjši ko v primeru, če pride do sodbe zlasti ker mora v tem primeri plačati včasih tudi denarno kazen) in da dejanle obžaluje ir obrekovanja prekliče. Najprimerneje je, če se prekliče n« sodni zapisnik oziroma pred forumom, pred katerim ie biU obrekovanje izrečeno. Štev. Y? •Zasavski vestnik« Stran 3 France^ Filipič: tf^ta„erska v borbi" Herojski batalion Iz Štabnih razgovorov v tistem času navedimo še dva dokumenta: Na seji dne 15. 6. 1942. ko se je zbral tako imenovani »Ein-satzstab«, je glavni ravnatelj dr. Sprenger izjavil sledeče: »Pri pokopavanju trupel usmrčenih oseb so se pokazale težkoče. Graški krematorij ima premalo kapaciteto, da bi zmo-Rel vsa trupla sežgati. Zaradi tega jih moramo del pokopati. Zaradi pomanjkania ljudi ie mogoče pokopavanja izvrševati r''n znatnem času. tako d* trupla leže po cele dneve in raznašajo. Priporočljivo bi bilo odpeljati trupla v jutranjih urah še pred 7. uro. v Gradec. Vla-dni predsednik priporoča, da se fiksira ustrelitve na določeno pooo’dansko uro tako da zamorejo trupla biti pre-pel*»na v Gradec še v teku noči Dr. Svoboda izjavlja da ie pripravljen doseči sporazum z generalnim državnim upravnikom glede dodelitve kaznjencev iz graške kaznilnice za izvrševanje pokopavanja.« Mislim, da so ti dokumenti dovolj značilni za teror, ki ga je okupator izvajal Navedel sem jih zato. da pokažem, kakšno vzdušje je takrat vladalo na Štajerskem Zastrašenost ljudi grozljiva negotovost iz dneva v dan, brezkrajno gorje, jtakor ga nihče ni pomnil. Streljanje talcev in izdaje so pokosile že prvo leto okupacije vodilni partijski in frontni kader v Mn riboru in Celju. Padi; so Šlander. Novak inž Iršič inž Her-manko. Slava Klavora. (Pokrajinski komite se je moral selit in v času operacij Pohorskega bataljon-, se nahaia v Mariboru en sam njegov član. mestni sekretar Grčar.) Heimatbund jr bil organiziran v sleherni vasi, gestapo je imel svoje izpostave nemško orožništvo v vsakem večjem kraju svoje postojanke A kljub vsemu temu je osvobodilno gibanje uporno klilo rasti' iz dneva v dan, kljub temu se je Pohorski bataljon lahko za drževal na od Nemcev obkoljenem Pohorju, uspešno izvrševa akcije, imel stalne zveze s terenom in prirejal mitinge Ce « tega vidika ocenimo takratni položaj in če upoštevamo še. d” »o bili tedaj Nemci na višku svoje vojaške moči, ž« laže Presodimo herojstvo podvigov Pohorskega bataljona, ki je b:: takrat najsevernejša večja partizanska edinica. Virov o delovanju Pohorskega bataljona je pravzaprav Precej. Pred vsem so tukaj izpovedi še živih članov, ki jih je Po seznamu Leona Zalaznika 15, dalje so tu izpovedi partizanov, terencev in kmetov, ki so prišli z bataljonom v kakršenkoli stik. Tako imamo med drugim pričevanja Dušana Kvedra k; je bil takrat politkomisar II. grupe odredov. Na razpolage nam je tudi nekaj partizanskih poročil, predvsem tista, ki jih je n. grupa odredov pošiljala Glavnemu štabu Ohranjeno je poslednje pismo komandanta bataljona Rajka-Meniha, oh ra. njenih je nekaj seznamov In končno so tukaj še pričevanja z nemške strani, vermanov, ki so se udeležil; poslednje borbe žandarmerijski zapiski in drugi zapiski, med katerimi imajo Posebno vrednost opis; fašističnega nemškega župana v Oplotnici, ki je doživel napad na Oplotnico 23. oktobra In ki je bil soudeležen tudi pri poslednji borbi bataljona 8 januaria 1943 Kakorkoli se vsi t; podatki razlikujejo po svojem značaju edini so si v enem: da so bili borci Pohorskega bataljona izredno hrabri, da so akcije Pohorskega bataljona Imele močan vpliv na prebivalstvo, dvigale pogum zasužnjenih množic in netile upor. Kako so se Nemci bali hrabrih pohorskih partizanov, kako so pravilno ocenjevali pomembnost bataljona, je že iz tega razvidno, kako so se pripravil; na tisto veliko borbo v kateri je bataljon padel Ne samo da so zbrali takrat polee žandarmerije in policije tudi vse razpoložljive formacije ver-manov, uporabili so tud; oddelke pancergrenadirjev in aluin-cev. Ne samo. da ie Bundesfiihrer Steindl sam prevzel vodstvo pohoda, iz Ljubljane 90 celo poklicali RBsenerja, da se je udeležil pohoda. Priprave za nohod So trajale dva dni. vermane ki so jih mobilizirali v Mariboru, so zaprli v šole, da niso imeli v tistem času nikakega stika z zunaniim svetom in nihčp izmed njih ni vedel, kam pojdejo, za kakšen pohod so jih opremili in oborožili. In končno, kakšen pomen so Nemci pripisovali uničenju te edinice je razvidno tudi iz tega da so morali učitelji učencem v vseh šolah na Spodnjem Štajersko*" poročati o uničenju bataHona Imeli so namen s tem prebivalstvo zastrašlt; in jih odvrniti od sodelovanja v osvobodiln' borbi. Toda dosegli so točno nasprotno. (Se nadaljuje) PRVI MAJ NEKDAJ Mednarodno delavsko gibanje ^ po ulicah. Naša sodba je: dokler proletarskega boja, ki ni o dne. praznuje 1. maj kot svoj praz- se ne kali mir, menda tudi ni hal tudi takrat, ko je zlasti de-nik že 65 let po sklepu prvega treba delati miru.« j lavce rudarskih revirjev poleg kongresa Druge internacionale, j Iz teh vrstic se vidi, da je za- vsega nasilja pritiskala tudi laki je bil 14. julija 1889 v Pa- vednost in vztrajnost delavstva kota. Vse bojne akcije našega rižu. Povod za ta sklep je dalo pobijala tudi predsodke me- delavskega razreda so bile žari asilje, s katerim so bile žadu- ščanskega tiska, ki je leta 1884 snovane in okrepljene z delav-šene v prvih dneh meseca maja Franca Železnikarja in druge skim praznikom 1. maja. tora hm v sDonvn . Pred odhodom na delo v jamo Na zadnjem občnem zboru Društva upokojencev v Trbov-jah je bil za svoje dolgoletno delo in za zasluge kot ustanovitelj Društva upokojencev v Trbovljah izvoljen za častnega člana rudarski upokojenec Matevž Aškerc. Hoteli so ga ponovno izvoliti v odbor, vendar je to zaradi bolezni odklonil. Nikdo pač takrat ni mislil, da mu bo življenjska pot tako kmalu pretrgana. Tovariš Matevž Aškerc je pretekli torek za vedno zaprl svoje trudne oči. Matevž Aškerc je imel za seboj težko in naporno življenjsko pot. Kot rudar je delal v rudniku Laško, v Senovem in v Trbovljah. Ze v mladosti je bil Aškrc neustrašen delavec revolucionar. V delu kot zaupnik rudarjev je bil pokojni Aškerc preganjan od tedanjih oblasti. Bil je tudi večkrat zaprt v zloglasnem »starem piskru« v Celju. Zaradi svojega dela za svetlejšo prihodnost delavstva je bil Matevž Aškerc pri rudniku v Trbovljah od dela odpuščen ter je nato delal dalj časa v občinskem kamnolomu. Leta 1927 pa je bil upokojen. Takratni mogotci eo tistega leta odpustili ali pa pognali v pokoj vse, ki jim niso eta 1886 velike stavke v Se- V stari Jugoslaviji je delavski V letih monarho-fašistične di verni Ameriki. V Chicagu so razred praznoval svoj praznik ktature so režimi po fašističnem bili zaželeni. Z nizko pokojnino bili takrat hudi boji med delav- brez večjih nasilnih ovir samo zgledu ustanavljali svoje stro- je moral preživljati svojo šte- stvom in policijo in po sodbi na- enkrat — leta 1919, naslednje kovne organ.zacije ter jih 1. ma_ vilno družino, vendar je kljub glega sodiča so bili štirje de- leto pa so bili 1. maja še sveži ja pošiljali na ceste, da bi tako temu častno vzgojil svoje sino- •avsKi voditelji justificirani. sledovi krvavega nasilja, s ka- profanirali mednarodni delavski Prvega praznovanja 1. maja terim je oblast nove države, ka- praznik. Vsi taki režimski poleta 1890 so se udeležili tudi slo- kor dne 24. aprila v Ljubljani skusi niso uspeli m kakor so se venski delavci, ki so že imeli na Zaloški cesti, tako tudi v režimski privrženci in podkup- prve preizkušnje v boju za svo- drugih industrijskih središčih Ijenei razkrinkali z vsemi svoji- je pravice. Rudarji trboveljske- dušila delavsko gibanje, ki je ®i nastopi, tako se je razkrmka- ga revirja so že 22. julija 1889 zahtevalo najosnovnejše pravi- vaI tudi režim sam in vse zdrave stopili v stavko ter po nekaj ce. Zadnji dan 1. 1920 je dobilo sile naroda so prihajale do spo- tednih, kljub največjemu nasilju to nasilje nad delavskim razre- znanja, da je proti razrednemu podjetja in oblasti, dosegli izpoi- dom svoj sistem v »obznani«, delavskemu gibanju naperjeno nitev večine svojih zahtev. Tudi 1. avgusta 1921 v »zakonu o za- nasilje, uničevalec vse svobode v Zagrebu so delavci že 1. 1890 ščiti države«, 6. januarja 1929 pa in v:e0a napredka, praznovali 1. maj. V Srbiji pa v monarhofašistični diktaturi. Spomini na nekdanje prve ma_ prvič 1. 1896, posebno slovesno Tako je bil praznik dela že v ie niso samo minile mrač-pa 1. 1905, ko je srbsko delav- drugem letu nekdanje Jugosla- ne dobe, temveč tudi opomin in stvo pozdravljalo ruske revolu- vije oropan pomladanskega son- P°ziv vsakemu delovnemu člo- cionarje. Pozneje so bili v več- ca in čedalje bolj tlačen v pod- veku' da do ?nai .*emtl Prld°bl- iem ali manjšem obsegu v vseh zemlje. Ko je bila za novo leto ,ve sv°le socialistične domovine naših industrijskih krajih prvo- 1921 razglašena »obznana« in so “—^—««— majski prazniki. Bili so preiz- ljudje v časopisih brali, da je VelbilO kušnja in merilo delavske za- »vlSda Iz Zanesljivih virov zve-' vednosti in borbenosti, kajti deli za pripravljene nemile jn Prostovoljno gasilsko društvo Jugoslavija mu je dala to pri-podjetniki in oblastniki so z vso^za^tg-inifa, ž;a£g3I 'Vtjga.prepb- Cemšcnik priredi 1. in 2. maja znanje,da je dobil za evojedelo silo zatirali ta izraz mednarodne* veqy|e . vsako J^otjiunisUčno in J8** veliko vrtno veselico zdru- pošteno pokojnino. Sedaj, ko bi delavske vzajemnosti. Udeležen- drugo razkrajno propagando.« i)i zeno z »otvoritvijo novega vo- ^ na jesen svojega življenja ci prvomajskih proslav so tve- nikomur prišlo na misel,, da je dovodnega bazena v Cemšem- ;ahko še veselil svojih starih dni ve in hčerke. Nova socialistična --j ... 1---—v ---- ~---va jc . gali izgubo službe, kot najmanj- začetek splošnega nasilja, med ku- 1. maja bo skupni izlet še zlo pa globo. Zato 'je bil katerim bodo žandarji po vsej , „ ... , , . . . marsikateri prvi maj združen s državi vsem svobodoljubnim lju- ejTnsen‘sko planino in ogled no- nilo stavkami v podjetjih, kjer so dem grozili * puško: To je naša v'h vodovodnih naprav v Cem- mal0 itn Hfc ob mali vnukinji Jerici, je nje-na govo truda polno življenje ugas-In res ga je izgubila mala Jerica, izgubili so ga nje-10. uri dopoldne sin°vi in hčerke, njegova 2« maja v Trbovljah velike avto-moio dirke v LjubUani, ki S° jo začeu mi- ^Jožnifk ^ in^otvlritev cenili pokojnega zarji in stavbinci: J1" so orožniške postaje že pred »Stavka, je povsod redna in J- majem dobile pomoč, prihaja- urj dopoldne velike gasilske dar v življenju mislil na svoje mirna. Nikjer se ni kalil mir. ‘ " tudl ,v?jak,1'n policjski vaje nato ^ prosta zabava z osebne koristi, ampak se vedno Zato se nam zdi nekam čudno JJentl' Pp delavskih stanovanjih bogatim srečelovom. I neustrašeno boril za pravice vseh postorianje političnih oblasti. Ko se za. ,fe Preiskave in 1. ma- Vabimo vsa sosednja društva delavcev. — Dragi Matevž, radi smo davi vstali, smo videli, kako J so 1zaP”r> polni zarotni- kakor tudi vse prijatelje gasil- smo te imeli vsi, ki smo te so se bliskali orožniški bajoneti , ,a. osumljenih delavcev. Ne- rtVa. da se naše prireditve u- poznali in ne bomo te nikdar prve socialiste v Ljubljani raz- kdai , ’e delavcu za 1. maja gro_ detežc. kričal za »krvavce«. GOSTINSKO POOIETIE »MAJOLIKA" TRBOVLJE čestita k delavskemu prazniku — 1. maju — vsemu delovnemu ljudstvu širom po domovini, posebno pa v Trbovljah in okolici, z zavestjo, da skupno gradimo boljšo in srečnejšo bodočnost! ffi-r NUDIMO VAM: izbrana vina, pijače po želji, jedila ter ostala okrepčila vsak dan po najnižjih konkurenčnih cenah. Postrežba točna in solidna! Obiščite nas v naših poslovalnicah gostinskih obratih: 1. Pri »Volkarju« 2. »Pri grozdu« (Počivavšek) 3. Bife »Rio« 4. »Pri lipi« (Dreo) 5. »Pod klancem« (Sušnik) 11. Proizvodnja sifona, pokalice in šabese 12. Glavna zaloga piva in ledu 13. Engros skladišče — založna klet (pri Volaju in Radeju) Za cenjeni obisk se priporoča UPRAVA PODJETJA 6. »Delavski dom, Terezija« 7. Pri »Ameršku« 8. Na Dobovcu (Krajšek) 9. V Čečah (Vidmajer) 10. V Slačniku (Flere) POSKRBIMO VSI ZA OKRAS TRBOVELJ (Nadaljevanje $ 1. strani) stih vrtnic. Storilec — pa naj je to kdor koli — bi zaslužil, da ga Javno ošibamo in izročimo sodišču, kar se bo v bodoče v nodobnih primerih tudi zgodilo. Delo Olepševalnega društva pa ne bo uspešno. Če bo odvisno le od svojih malenkostnih denarnih sredstev Zato naj bi tudi trboveljska podjetja (»kazala smisel in razumevanje za njegova kulturna prizadevanja ter ga podprla moralno in material- Vljudno vabi odbor žila izguba službe, ali pa globa, j Clani-gasilci v krojih vstop-zdaj pa mu je grozila tudi izgu- njne prosti, bg svobdde in življenja. Najhujše nasilje je b-lo vsako leto v rudarskih revirjih, kjer je začelo slovepsko delavstvo že leta »1889 svoj prvi veliki boj, a nikjer ni moglo nasilje odpraviti praznika in njegovega pomena. Ko je bilo vse razmetano in razbito v prostorih delavskih organizacij in po delavskih stanovanjih, ko so po delavskih domovih jokale žene ia matere, katerim so odpeljali v ječo može in sinove, ko so po vseh cestah in ulicah korakali orožniki in vojaki, so po vrhovih naokrog in tudi na visokih stavbah samega kraja zaplapolale rdeče proletarske zastave kot znamenje tistega boja, ki ga ne more preprečiti nobeno nasilje, JavnP prvomajske proslave so bile večkrat pod okriljem raznih delavskih prosvetnih in kulturnih društev, a vzporedno s temi javnimi proslavami je bil povsod tudi podzemeljski prvi maj, ki Je dajal javnim proslavam svoja gesla in vso idejno vsebino. Prvi maj je postal praznik pozabili. Večna slava in čast tvojemu spominu! Tvoji tovariši. skupne. Delavsho somomravran'e v rnitnlhn Tibnvr<-nrasinlK se uspešno ranila in tipopolnln e Eno leto delavskega samo- n ost pri delu in znižuje proiz-upravljanja je spet ža nami. V vodne stroške. Vse to obširno tej razmeroma kratki dobi sta delovno področje dopolnjuje še delavski svet in upravni odbor skrb za napravo novih stano-rudnika storila velik korak na- vanj za člane delovnega kolekti-prej — da, delavsko samo- va. Tudi tu zaznamuje rudnik upravljanje postaja naloga in lep uspeh, saj je bilo lansko le-resnična potreba vsega delov- to v podjetju dokončano 80sta-nega kolektiva. V poslovni dobi novanj, pričeli so pa nadalje z 1953/54 je imel ta delavski svet gradnjo 16-družinske hiše na 9 rednih in 3 izredna zasedanja Njivi ter treh 4-stanovanjskih s povprečno udeležbo 53 članov hiš na Topolovškem v Lokah ter od 81 izvoljenih. Dejstvo, da so 16-družinske stanovanjske hiše se člani DS v takem številu ude- j v Hrastniku, ki bodo predvide-leževali zasedanj, nam pove, da ■ no letos zgotovljene. so se zavedali svoje dolžnosti, ki j Tak način samoupravljanja v so jo kot voljeni organi delov- : rudniku Trbovlje-Hrastnik pa se nega kolektiva rudnika dolžni I kaže tudi v zaključnem računu izpolnjevati. j podjetja za leto 1953, ki je odraz Upravni odbor rudnika Tr j treznega gospodarjenja v pod-bovlje-Hrastnik je pa imel v j jetju. In ne samo to. Delovni tem času 24 rednih sej. Delavski kolektiv kot celota je pri vo-svet in upravni odbor sta skup- j litvah novega delavskega sveta no z upravo rudnika reševala ! pravilno ocenil pomen delavske-vse gospodarske in tehnične ga samoupravljanja, kar potrju-probleme podjetja, ki jih v letu je volilni rezultat, saj je od 4032 1953 ni bilo ravno malo. Novi, volilnih upravičencev bilo samo gospodarski predpisi so terjali j 42 neopravičeno odsotnih, volil-primeme ukrepe, ki so zagotovi-! na udeležba pa je bila 98,9 odst. 11 racionalno izkoriščanje obsto- Prepričani smo. da bosta novo-ječih kapacitet, nemoteno obra- izvoljeni 83-članski delavski tovanie rudnika in predvsem svet, ki mu predseduje tov. Gvi-prodajo premoga, ki je bila v do Urlep iz Hrastnika, ter novi poletnih mesecih lanskega leta upravni odbor, ki mu predse-nadve kritična. V tem cilju je duje tov. Franc Naglič iz Trbo-bila na rudniku uvedena nova velj, delo delavskega samo-mehanizaeija, kjer je bila glede upravljanja še poglobila in svo-na znatno zvišanje cen jamske- jo nalogo uspfešnp izvrševala, ga lesa v začetku letošnjega leta kar naj bo obenem obljuba de-nakupljeno jekleno podporje za lovnemu kolektivu rudnika Tr-jamo. kar vse na eni strani ko- bovlje-Hrastnik ob letošnjem -h no. Vse je naša skupna lastnina, zato naj bodo tudi naše težnje risti izboljšanju načina dela. na delavskem prazniku. M. I drugi strani pa povečava var- \? zadnjih dneh v revirjih Trbovlje Rezervni oficirji okraja Trbovlje. — V torek, 20 aprila, je imelo Udruženje rezervnih oficirjev okraja Trbovlje v klubu rezervnih oficirjev mesta Trbovlje svoj redni letni občni zbor. Na njem so rezervni oficirji sklenili, da bodo v večji meri sodelovali pri predvojaški vzgoji prav tako bodo nudili potrebno pomoč strelskim družinam. j Prosvetni delavci našega okraja so zborovali. — Preteklo sredo je bila v Domu »Svobode-Zasavje« v Sp Trbovljah širša konferenca učiteljev in profesorjev okraja Trbovlje. Obrav- S navali so vprašanje reforme; našega šolstva, idejno vzgojo, stavljen je bil nadalje predlog, da se ponovno uvede višja osnovna šola, govor pa je bil na konferenc: tudi o vzpostavitvi šolskih odborov, ki naj bi predstavljali obliko družbenega upravljanja naših šol. — Na to zborovanje se bomo še povrnili. Zveza prijateljev mladine. — Prav tako je bila minulo sredo v Domu »Svobode« v Zg. Trbovljah ustanovna skupščina Zveze prijateljev mladine okraja Trbovlje Zborovanja se je udeležil zastopnik Republiškega odbora ZPM nadalje je skupščini prisostvoval tudi sekretar MK ZK Trbovlje tov. Dušan Povše — Razprava o vseh vprašanjih, tičočih se mladine, je bila živahna Skupščina je izvolila okrajno vodstvo ZPM, sprejela pravilnik ter načrt dela za letošnje delo Skupščina okrajne Trgovske zbornice. — Zadnji četrtek je imela Trgovska zbornica okraja Trbovlje redno letno skupščino v hotelu »Jadran« v Radečah. Udeležili so se je delegati vseh trgovskih podjetij okraja. Za predsednika zbornice je bil ponovno izvoljen dosedanji pred-sednik tov Anton Ule, direktor j Trgovskega podjetja »Potroš-' nja« v Zagorju. Bogat program za proslavo lM-letnice trboveljske občine. — Minuli četrtek je bila na sedežu LOMO Trbovlje širša seja Odbora za proslavo 100-letnega jubileja občine Trbovlje. V to dovesnost, ki bo trajala od 29. maja do 6. junija t. 1., bo vključen tudi občinski praznik mesta Trbovlje — spomin na letošnjo 30-letnico zgodovinskih dogodkov 1. junija 1924 v Trbovljah, ko je revolucionarni proletariat velikega revirskega kraja zadal zloglasni fašistični, Orjun; smrtni udarec. — Poleg | obširnih kulturnih, telovadnih in športnih prireditev bo v Trbovljah ob praznovanju 100-letnice občine tudi velika go- j spodarska razstava, ki bo prikazala dejavnost trboveljskih obrtnikov in industrijskih podjetij. — O pripravah za to veliko proslavo in o programu praznika 100-letnice občine Trbovlje bomo še poročali. Starejši so bili boljši kot mlajši. — Na modernem dvo-steznem kegljišču ŠD »Rudarja« so se pretekli teden pomerili med seboj starejši in mlajši kegljači v prijateljski tekmi Na vsaki strani je tekmovalo 6 tovarišev; stare*«’ «e J---------” skupno starost 242 let (povprečno torej 40 let), mlajši pa skupno 153 let (povprečno 26 let). Zmagala le starejša garda, ki je podrla 234 klinov, mlajši pa so j* prevrnili le 199 Prvi letošnji koncert »Zarje«. — V soboto, 24. aprila zvečer, Je priredil moški pevski zbor »Zarje«, ki deluie v matičnem DPD »Svoboda-Center« v Trbovljah, svoj prvi letošnji celovečerni pevski koncert. Dvorana t)elavskega doma je bila polno zasedena Ako upoštevamo, da so se pevcj pripravljali na svoj koncert razmeroma malo časa. smemo biti z izvajanimi nesmiml zadovolini. S to prireditviio so Trbovlle proslavile hkrati 13. obletnico ustanovitve OF Sešel se je novi delavski svet. — V nedeljo, 25. t. m., je zasedal v Domu SD »Rudarja« stari in novi delavski svet Splošnega strojnega mizarstva v Trbovljah. Po poročilih, ki pripovedujejo, da to mlado podjetje kljub velikim težavam agilno dela in zaznamuje zelo lepe uspehe ki so sad vzajemnega dela med vodstvom in kolektivom. smo čuli razveseljivo novico o velikem uspehu, ki ga je ta mizarska tovarna dosegla na velesejmu v Novem Sadu. kjer je zaključila pomembna naročila — Za novega predsednika delavskega sveta je bi! izvoljen tov Lojze Deželak Skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. — V ponedeljek, 26 aprila, sta imela v okrajni dvorani v Trbovljah skupno sejo okraini zbor in zbor proizvajalcev N i tej važni seji je bil sprejet predlog družbe- nega plana okraja Trbovlje za dino, večerna pa za odrasle, letošnje leto, razpravljali so pa Obakrat je bila velika dvorana na njej tudi o sklepnem računu v Spod. Hrastniku razprodana, o izvršitvi okrajnega proračuna Igra je izzvala pri gledalcih za leto 1952. Na tem zasedanju salve smeha, so nadalje obravnavali odlok o I 1. maj v Hrastniku. Glavna občinskih taksah in o promet ! prvomajska proslava bo v nem davku ter odlok o dopol- Hrastniku pred Domom TVD rilnih plačah uslužbencev OLO »Partizana« in ne na novem Trbovlje Enako je bila na stadionu, kakor smo že poro-dnevnem redu kategorizacija čali. stanovanj in stanovanjske ta-j Vse hiti, da bi se dostojno rife. istotako določitev dimni- pripravili na tradicionalni de-karskih okolišev za okraj Tr-j lavski praznik — prv. maj: eni bolje in še druga vprašanja. — | čistijo hiše, spet drugi pa po-Ker se je ta važna seja vršila ■ pravljajo vrtne plotove in po- Pripratimu se na dostojen spredem Tit it ve štafete Komaj trije tedni nas ločijo od letošnjega praznik? fizkul-turnikov in ostalih, ke bomo v našem kraju sprejemali nosilce in spremljevalce Titove štafete. Da pa se ta velika manifestacija tudi letos izvrši kar Glavna štafetna proga bo le- Planinci bodo imeli svoja po-tos potekala po isti poti kot la- sebno progo s Kuma, nadalje ni. Fizknlturnik: okiaja Trbov- iz Čemšenika Prav take bo Ije bodo sprejeli glavno štafeto tudi letos tekla štafetna proza pri Gračnici med Rimskimi To- s Pleš pod Sv. Gor kjer je bil plicamj in Zidanim mostom meji okraja Celje-okolica najdostojnej? se je pretekli to- | Trbovlje rek sešel Okrajni štab za iz-1 Poleg glavne proge pa bo tu-vedbo Titove štafete, sestav- di letos preko 20 stranskih Staljen iz predstavnikov vseh k ra- fetnib prog* iz Vrhovega Raz-jev našega okraja. 1 bora. Podkuma. Radeč, Mrzli- Tudi letošnje leto je prevzel fe- Turi« Dol“ Prt Hrastni-vodstvo okrajnega štaba za iz- itd Stranska štafeta na leta 1941 ustanovljen I. revir-in ski bataljon — Poleg Titove štafete pa so v našem okraju po vseh večjih centrih in krajih predvidene tud’ slavnostne akademije v počastitev rojstnega dne maršala Tita. — Tudi letošnje leto bodo dne 19 maja po vseh krajih koder bo tekla že v času ko se naš list v tiskarni stavi, bomo o tem zasedanju poročali pobliže v prihodnjih številkah. Proslava 1. maja v Trbovljah. — Na predvečer letošnjega 1. maja bodo v Trbovljah slavnostne akademije v Delavskem domu, v Domu »Svobode-Za-savje« ter v Domu »Svobode-Dobma«. Na dan 1. maja bo priredila Delavska godba na pihala v zgodnjih jutranjih urah tradicionalno budnico po trbo- dobno. Pri razširitvenih delih hrastniške ceste, pri planiranju novega stadiona na Logu, pri skončavanju moštvene čakalnice itd., v rudniškem upravnem poslopju in pri umivalnici v Domu TVD »Partizana« opravljajo delavci zadnja dela. Tako bodo vsa ta začrtana dela do 1. maja skončana, da bodo vsi Hrastničani veselo in zadovoljno praznovali letošnji delavski praznik. Roditeljski sestanek staršev itd. Stranska štafeta bo ____________ vedbo štafete predsednik OLO tekla tudi iz Čeč od Vrhkarja, štafetna proga, prirejeni kratki Trbovlje, tov Martin Gosak. kjer je okupator lota 1942 zve- mitingi, s katerih bodo društva Poieg okraineaa štaba so že do- rinsko pobil naše partizane. in organizacije, naši delovni , n- i Nadalje bo stranska štafetna kolektivi in ostali pošiljali br- stavljenl po vseh večjih krajih pro&a §ja s partizanskega vrha zojavke in pozdravne česti+ke ter Čebinovega, kjer je bil pred najboljšemu sinu naših naro-17 leti ustanovni kongres KPS. dov — tovarišu Titu. trboveljskega okraja mestni in krajevni štabi Nova pridobitev v Čemšenika Za gorske partizanske krajen; rezervoar drž: 50.0001 vode. go. Najbolj pa ie treba pohva-pod Cemšeniško planino se je — Vodovod so zgradi i s pro- liti vse Čemšeničane. saj se oblast v stari Jugoslaviji kaj stovoljnimi prispevki in s pro- jim je s spontanim delom po-. . . . . . malo brigala. Spomnila se je stovoljnim delom ter ob delni srečilo v razmeroma kratkem ŠSksE ESiSS dal, premenam koncert De-, S" JfffobSf &SK SSl/Sv poldne bo prav lako sl^osfno fektol.°g!nf tov' VoSnerjeva o dar so raznj kandidati za po-! cevi ta‘te*drl*, material Tudi dan v Čemšenik, da se ob pri- prvomajsko zborovanje vseh de- < SK”™' šole'w ^ K*?*0*** z KoieKuvov mesta itdov- v “pravite^ osnov šole tov. ] biu poln; raznih obljub, ki KoieKtivov mesta iroov Kenk pa je predaval »O laga- 5-1 J-c- nikoli iznolnili njim pa slovesen odhod nju u5encev« Pred tem sestan-I - mS° mko11 Spolnili. lovnih kolektivov mesta Trbov lje, za z Delavko godbo na Čelu na ,e „a pimitjl pokloSS CemSenlike kmete le po na- nim in požrtvovalnim delom zabavajo hitro skončal odgovorno nalo- čani. z veselimi žrebanje naročnikov »Zasavske-1 ga vestnika«. — Popoldne bo na stadionu prvenstvena nogometna tekma med moštvom mariborskega »Železničarja« in ekipo »Rudarja«. V nedeljo, 2. maja, bodo de- Hrastniški upokojenci so imeli svoj letni občni zbor v petek v dvorani Delavskega doma, ki je bila nabito polna — Poročilo o tem zborovanju še sledi. Pomembna pridobitev Nizek lavci napravili izlete na Parti-| podvoz pri Birtiču v Zg. Hrast. zanski vrh. Mrzlico in Kum. v samih Trbovljah pa bodo v ne- niku, čez katerega je vozil svo-ječasno rudniški vlak pod biv- predkom naših mest in indu-, strijskih središč, da dobijo ti- i sto, kar so v preteklosti zamudili in v čemer so zaostali Niso se uplašlli naporov in trdega dela, zato so uspehi, ki so jih dosegli, kronali njihov trud. O vsem tem pa ni bilo skoraj ! nič napisano, čeprav je bilo marsikaj velikega pomena da omenimo samo pridobitev elek- j trike. Vse te In še druge pridobitve' pa naprednih kmetov niso uspavale, ampak jih izpodbudile, da so se še bolj žilavo vrgli na delo. Letos bodo Cemšeničani za praznik dela slavili novo zmago — izročili bodo svojemu namenu vodovod in hidrant. KOLEKTIV IN UPRAVA KROJAŠKE DELAVNICE v Zagorju Čemšeni-M S. 1 čestitata vsem svojim naročnikom k letošnjemu prazniku — 1. maju! I dSke ^PkSrihVelporoč\Vmomna ŠO sepaFacii°'. -1e pri Prevozu že drugem mestu. j Vorne avtomobile in avtobuse. Zdravstveno predavanje. — V Ker se pa ta železnica ne upo-četrtek, 6. maja bo ob 7. uri! rablja več, so odstranili te dni zvečer v zvezi s fluorografskim železniški tir nad tem podvo-pregledom. ki je bil izvršen: zom, tako da bodo odslej lah-lansko poletje v našem okraju, I ko vsi visoko naloženi kamioni predaval v dvorani Delavskega vozili tu skozi na kar opozar-doma v Trbovljah dr. Stojan j jamo zlasti vse tuje šoferje Cergol, zdravnik lz zdravilišča' Izbirna tekma za jugoslovan- za TBC v Novem Celju. — Na ske orodne telovadce, ki se bo-1 s hidrantom so dobili čem- ----------------------- - - ■ . a to zanimivo predavanje opo- do dne maja pomerili na Re- §eniški kmetie učinkovito orož- nova Jugoslavija nudila prilož- štveno življenje m delo, pac pa zarjamo vse prebivalstvo Trbo-; ki s Švicarji je bila v Zagre-j? proti požarom proti kate- nost za razvoj in širjenje mno- velj. I bu. Izbrani so bil’ med drugim rim ^ bili do gedaj skoro brez žičnosU, štejemo tudi filatelistič- Sah ▼ Trbovljah. — Pred 6 ,SV?ven kar seje porabi v, fUatelisti našega^ okraja ^včlanje. ........- šahisti »Rudarja« II. šahovski ■ kmečkem gospodinjstvu, znosi- brzoturnir, ki se ga je udele- t I «• SedaJ pa bodo !mel* vedno “5” 'b»>i » £ S SS S’011 —ln Idr“ve TOdc d<>- v dveh skupinah. V prv. Je zma- br„kve, ^ , Cemšeniku, bi bil lahko drugim gorskim vasem našega □□cio iai-julji luuuUuLJuuuiJULJUDUuuuoDnnnnnnnnnnL Zbiranje znamk - mladina in ostali Med mnoga društva, ki jim je niso zajeti v organizirano dru- ...... štveno življenje in delo, pač pa zbirajo znamke tiho zase. Želeti bi bilo, da bi se tudi ti zbiratelji organizirali ter v skupnem delu z ostalimi poživili to lepo športno dejavnost, jo razširili in posplošili. Omenili bi, da so se gal Mirko Sribar s 6% točke, v drugi skupini pa Ludvik Opresnik in mladinec Hinko Jazbec, ki sta dosegla po 5 točk. Na tem turnirju je spet presenetil Janez Škrbec ki Je s 3 točkami dosegel drugo mesto. Hrastnik Koncert »Svobode H« v Hrastnika. — Prejšnjo nedeljo je imelo pevsko društvo »Svobode II« v Sp Hrastniku svoj pevski koncert, ki je prav dobro uspel. Nastopil je moški, ženski in mešani pevski zbor. Sedaj se pevci pripravljajo na gostovanja; v nedeljo. 9. maja, bodo ti pevci nastopil; pri Katarini, 16 maja pa bodo predvideno gostovali v Novem Celju. »Dobri vojak Svejk« v Hrastniku. — Trboveljski osmošolci so ponovili v Hrastniku Haško-vega »Svejka«. in sicer je bila popoldanska predstava za mla- nje in hruške Zagorje ni v društvih v Ljubljani in Mariboru. Društvo ima pogoje za obstoj m delovanje, saj je v naših revirskih centrih lepo število filatelistov — zbirateljev lepih sličic z belim robom in različnim (Zarad< slabe telefonske zve- okraja vzor Zgralen je po hi- zobčanjem. Med temi ljubitelji ze poročila iz Zagorja nismo gienskih predpisih ter Ima ve- znamk pa je še precej zbirate-dobili.) Uk padec in dovolj vode. Glav- ljev poštnih vrednotnic ki še Novice iz hrastniške doline Trbovelj in ustanovili v svojem kraju lastno društvo, tako da sta sedaj v našem okraju dve filatelistični društvi. Področje filatelije je razdeljeno tako, da ločimo in sortiramo i znamke: v nerabljene poštne vrednotnice (brez žiga), rabljene,, klasične, boljše, navadne, nadalje novosti, letalske znamke, bloke, celine, FDC (ovitki prvega dne) in po tematiki. Pravzaprav sodijo v tematiko že zgo; raj navedene vrste. V slovenski filateliji poznamo 51 različnih tem zbiranja znamk, med kateri* mi bi iih navedli le nekaj, in sicer: avtomobilizem, brodarstvo. cvetice, deca, Rdeči križ, šport' živalstvo in še druge, res zanimive teme z® mlade in starejše zbiralce. Ta priljubljen način zbiranj8 je med filatelisti priporočljiv zl3' sti za našo doraščajočo mladino’ r m M k i Tn nnnru u a ti i» ir~ Nenadna smrt 88-letne star- trebuha st? bila zoglenela. Se- stvo te komisije so sedaj ta de-ke. Nedavno so našli sosedi v veda je bila tudi njena obleka la končana njem kuhinjski sobi mrtvo 88- ožgana Onesveščena Je padla Ko smo že pri naših pekar-1 tehnika železnice, letno starko Heleno Verne, vdo- po tleh, kjer so jo našli mrtvo. nah, se pogovorimo še malo o vo po rudarju v Hrastniku. Pokojnica n: imela več nobe- našem pekovskem kruhu in Uradna komisija je še isti ve- nih svojcev. Pokopali so jo na njegovih odjemalcih Kruh ni čer o nenadni smrti starke do- dolskem pokopališču. Več tako slab, kot je bil v težkih gnala sledeče: Helena Verne je Dve para; pekarni sta v Časih med vojno in nekaj ča- sa rsss T&ssmsss TZ — ki ni bil zadosti Izoliran — skem domu. drugo pa Mestno kruh, pa tudi velike in male jo je pa stresel električni tok- trgovsko podjetje pr; Rošu. Po žemlje. Večina odjemalcev si Starka si je morala pritisniti nalogu sanitetne komisije so v pa želi le svež kruh. Zgodi se, kuhalnik z desnico na trebuh, zadnjem času obe pekariji po da zapusti marsikatera gospo- ~vp«at: n,,nivot., ,„31«* kajti njena desna roka in del predpisih uredili. V zadovolj- dinja prodajalno brez kruha, £ . . n njihovo izdaio P°' I če ji ne morejo postreči s sve- J 1 ' - žim kruhom, kajti starega ne mara Skoda je le, da te odje- ranja prešla na urejeno, sistem'1* tično zbiranje znamk, ki je Pa' metno in koristno iz več razl°j gov. Predvsem bo zbiralec zaS JULJC jpmnoLP tith M i u.z mmi »jljljui » m.m iimn KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ZAGORJE želi delovnemu ljudstvu mesta Zagorje za praznika 27. april in 1. maj mnogo uspehov pri bodočem delu! V svojih poslovalnicah pri bivšem: Suši, Košenini, v poslovalnici Rudnika, pri Bajcarju in Vrstovšku (Kisovec) nudi potrošnikom prvovrstno blago po konkurenčnih cenah. Oglejte si naše zaloge in prepričali se boste, da je postrežba pri nas zadovoljiva! malke ne pomislijo, da je star kruh za človeško zdravje dosti : boljš; kot pa svež. Ce bi vede-i le, da je svež kruh škodljiv za 1 zdravje, ne bi ga nikoli jedle ter bi iskale In uživale same in njene družine le star kruh — Ravnotako Je nesmiselno od-i klanjati črn kruh Cm kruh je i za zdravje boli koristen Saj ima več potrebnih vitaminov kot bel kruh — Pritožujejo se nadalje da je kruh predrag. Podražujejo ga pa sami odjemalci, ki dopuščajo, da se uporabi star kruh za cenejše drobtine Izgubo pa mora pekarna seveda kriti s kruhovo prodaj- men, barvo, zobčanje — prav |a' ko se bo takšnemu zbiranju š'rl in večal krog njegovega znan)^ (zemljepisno, zgodovin ko, slov_ štveno itd.) — spoznal bo na' dalje razne narodne običaje J navade, oblačil?, razvitost razni dežej in držav, imel bo pri*0 _ nost spoznati razne nam nep® znane živali, cvetice in še m3 __ sikaj drugega. Vse to bo tejju koristilo pri učenju 1 kasneje tudi v samem življenj ; Predvsem pa se bo vsak zbirat® navadil na red in na čistočo P znamkah, saj se terjata ti (i, lepi čednosti od vsakega *? ratelja znamk, k; jih zbira z U beznijo, kar bo privedlo vsak', zbiratelja prej ali slej do v ’ • seveda kriti s kruhovo prodaj- “““"‘J11 h “-j <"* ‘oj j. no ceno V bodoče nc podcc- kulture in dovršenosti v tej f*v njuimc več starega ln črnega no 'eP' dejavnosti, ki bo to starega ln kruha. S tem bomo koristili svoiemu zdravju ir. skupnosti. — Končno še tole: važno bi bilo, da bi se gospodinje nridne’e posluževale parnih pekarn za pečenje domačega kruha za mal denar Koliko porabilo pri domači peki dragih drv in koliko truda imajo gospodinje s tem dolom Pekarije k! danes izkazujejo izgubo bi pa i«hatale pr! večjem prometu in odnarPa b nevnrpnct. da se 1 kruh podraži L II turo nehote prenesel tudi na cir r' ga področja življenja in del®' ^ ga bo kot človeka dviga'0 tisto raven, za kateio teži £°crf9 ližem. — Rekli smo torej, ^k se mora zbiratelj znamk naviti pri njih na red in čistočo. ko je treba te vrednotnice ,(i umivati in kopati, onstran z nahrbtne strani znamk v 'o , ,e potrebno navlako (če se j''1 0 v ovitkov), Pr3 ]Bjje plasti pbemskih tako lepilo, ki ni Od tM"is'-"' enakoni®1^, nmk, in P°r,D Ko-Ka red jubilejem 100-letnice trboveljske občine) Ko govorimo o preteklosti Trbovelj-, mislimo predvsem na postanek in razvoj njihovega rudarstva. S tem pa zajamemo samo 150 za našo sedanjost zelo važnih let. Vendar so Trbovlje s svojo pokrajino živele že mnogo prej, iz tega predhodnega ž vljenja so zrasle rudarske Trbovlje sedanjosti. Ako hočemo razumeti le-te, moramo poseči globlje v preteklost. Pogled nazaj nas privede najprej v kme-tiške Trbovlje fevdalne dobe, nato pa še v starejšo rimsko ln prazgodovinsko dobo. Da pridemo do rimske in prazgodovinske dobe, moramo poseči skoraj 2000 let nazaj. Ako gledamo iz ozkega obzorja posameznega človeka, je to zelo mnogo, ako pa razširimo svoje obzorje na vso dolgo pot, ki jo je že prehodilo človeštvo, majhna, prav majhna malenkost. Seveda, naistarejša doba Trbo_ veli ie še pokrita s popolno temo. Domnevamo pač lahko, da je bila trboveljska pokrajina naseljena že v starejši in mlajši kameni dobi, kajti v soseščini so našli ostanke iz teh časov, v Nji-vicah ob radeški. Spoti so odkri- j lj sledove starejše kamene dobe in na Dolu so izkopali kamenito sekiro, ki pa se je izgubila. Verjetno je, da so se najstarejši prebivalci naseljevali na slemenih in pobočjih, kjer so bile med gozdovi travnate jase, kajti, do-iine so bile težko pristopne in izpostavljene poplavam. Med gozdovi in gorami so bila tudi pri-rodna zaklonišča: jame, previsi. Glede kovinaste dobe pa nismo več v dvomih. Sicer v trboveljski pokrajini n; bilo sistematičnih izkopavanj, kakršna so bila pri Vačah nad Litijo in pri Zagorju, toda že to, kar so namerno ali po naključju našli, nas v dovoljni merj prepričuje. Tako so na Bukovi gori našli temelje prazgodovinske stavbe in prazgodovinske gomile. Prav tako so našli temelje prazgodovinske stavbe na sosedni retenjski Mrzli Dragi. Domačini še vedo, da je tu kopala vojvodina Me-klenburška ter našla nekaj mečev in podobnih predmetov. Obe naselji sta bili gotovo podobni naseljem pri Zagorju in Vačah. Bili sta v zvezi s plovbo na Savi, ki sega v prazgodovinsko dobo, saj govori o njej tudi starogrška pripovedka o Argonavtih. Tudi v samih Trbovljah so odkrili ostanke neke prazgodovinske stavbe. Iz katerega razdobja kovmaste dobe so ti ostanki, tega ne vemo, ker poročila o njih niso dovolj določna. Morda pripadajo hallstattskemu razdobju in narodu Ilirov, ki je živel pri nas v prvi polovici I. tisočletja pred naš m štetjem, morda latenskemu razdobju in narodu Keltov ali Galcev ki so prišli v naše kraje v drugi polovici istega ti-~ sočletja Iz latenskega razdobja imamo vsaj eno zanesljivo in pomembno najdbo. To je zaklad keltskih novcev, ki ):h je leta t868 v Meketovem šibju na Širokem med Dobrno in Retjem odkril rudar Jakob Zonta, po rodu Idrijčan, ko ie hotel zemljo prekopati, da bi posejal repo. Po pripovedovanju pokojnega Leopolda Medveška (zeta Jakoba Zonte) je pa i -kal vitrnikov za koše. Novci so bili v razb tem loncu in jih jo bilo okrog šest sto. Na eni strani so imeli upodobljenega konja, na drugi strani pa moško glavo, ki je qotovo predstav- j Hala kakega kneza ali nlemen-skeoa poglavarja. Na nekaterih novcih je bil rimski monogram. Okrog najdbe so bili ostanki kamnov in malte, iz česar lahko 'klenamo, da' je nekoč na tem mpstu stala hiša, ki se je podrla. Najdba je med ljudmi vzbudi- ! la veliko zanimanje. Mnogi kmetio so si pridobili posamezne novce in so jih dolgo nosili kot obeske na verižicah, danes 'o se na vorietno že vsi ti novci ;7nuhi1i Večje število lih je. konil neki židovski trgovec Iz 7aoroha ki se le po naklhiflu mivui v Trhovllah. Glavni del n*Mhr» jp pa knnll trboveljski žnnnltr Tnžef Hašntk, ki io le PO "'"‘Vsrn arheologu Rihardu Kmhhi nrennst’1 deželnemu mu« zel" v rvHitro Od tod le no^ne* je dobil nekaj novcev celjski Prof. Janko Orožen, Celje jLiKE IZ ZGODOVINE TRBOVELJ (Odlomek iz »Kronike Trbovelj«, ki bo izšla letos v knfigi). Prazgodovinska ir» rimska doba brzic, imenovanem Adsalluta. Ti spomeniki so se deloma izgubili, nekateri izmed njih so v ljubljanskem muzeju, eden je v celj. skem muzeju, eden je pa vzidan na Hrastniku v nekdanji ravnateljevi hiši nad steklarno. Navedeni spomenik; so bili najdeni tam, kjer Sava poleg sedanjega tunela premaga Bele slapove, nekdaj za plovbo najnevarnejše mesto. Spomenike so Neptunu, Savi in Adsalluti žrtvovali brodniki, ki so srečno prestali nevarno vožnjo. Da Save rale biti znatna naselbina, ker je mesto imelo v njih take uradnike. Edilova rodbina ni bila popolnoma rimska, kajti med osebami, ki jih napis omenja, je bila tudi rejenka Jantulla, katere ime je keltsko. Obeh navedenih kamnov go-Keltih že občutil rimski vpliv. To ; tovo niso prinesli od daleč, možje bilo izza II stoletja pred po- no je, da so jih izkopali na licu četkom noveqa štetja. Konec I. j mesta, kajti m izključeno, da e so pa Rim- ! prvotna, starogalskemu škofu gospo- Martinu posvečena cerkev nasta- muzej, ki jih čuva še danes, vendar so se med prvo svetovno vojno pomešali z novci, najdenimi na Lavi pri Celju, tako da danes ne moremo vedeti, kateri <^o dobrnski in kateri lavski. Rimski monogram izpričuje, da so novci Iz časa, ko »e Je pri i stoletja istega štetja Ijani postali neposredni darji našim krajem. Vendar pod Rimljani keltski živeli ni popolnoma izginil. To izpričujejo koltska imena, ki se pojavljajo tu in tam na rimskih spomen kih. Med temi imeni so nekatera morda ilirska, kajti domnevati smemo, da Kelti Ilirov niso popolnoma izpodrinili in iztrebili. Iz rimske dobe se Je v trboveljski pokrajini ohranilo več spomenikov, ki so deloma doma, deloma v muzejih. To in ono se je no odkritju izgubilo. V južni steni trboveljske žun-vzidana dva rim la na rimskih razvalinah. Znatno poškodovan rimski nagrobnik je vzidan tudi v zahod- \ no steno cerkve sv. Katarine na Potoku. Na tem mestu je že zelo dolgo. Vendar moramo trditev, da je cerkev sv. Katarine nastala na mestu rimskega svetišča, smatrati za pripovedko. Isto velja za pripovedovanje, da Je v Zgornjih Čečah na Lemevško- vi gozdni ravnici, imenovani Sveta ravan, nekoč stal oltar, kjer so darovali bogovom, in da je lastnik onemel, ker ni dovolil, da bi se bila na tem mestu zgradila kapelica. Ta pripovedka je in Adsallute niso častili samo na tem mestu, o tem pričata dva zaobljubna kamna, ki sta bila že v 18. stoletju vzidana v pokopa-liščne podboje pri cerkvi sv. Jurija na Polju (pri Loki). | Spomeniki gotovo niso stali : na prostem, ampak v svetiščih. Ker so se našli na obeh straneh reke, lahko sodimo, d® je bilo svetišče tako na eni kot na drugi strani reke. Majhna naselbina v bližini se je nekdaj imenovala Zavodnje, pozneje je dobila ime Na Savi. Med cerkvico in pobočjem je bila prej njiva, kjer so kmetje pri oranju često zadeli na obdelano kamenje in rimsko opeko. Našli so tudi nagrobnik z napisom. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo tam tudi manjše naselje. Obe svet šči in naselbina opozarjajo na rimsko brodniško postajo, ki je morala biti Na Savi. V IV. stoletju so se začeli majati temelji rimskega gospostva in v V. stoletju se je rimska oblast v naših krajih zrušila. Uničilo jo je preseljevanje narodov. Ali je trboveljska pokrajina zaradi preseljevanja narodov kaj trpela, o tem nimamo nikakih poročil. Zaradi odmaknjene lege je bila gotovo v ugodnejšem položaju kot sosedna Savinjska dolina, preko katere je držala glavna rimska cesta. Čisto brez strahu tudi prebivalci trboveljske pokrajine niso bili: koliko jih je ostalo in se stopilo z novimi slovanskimi naseljenci, tega ne vemo. V sosedni laški pokrajini govore o preživelih Ilircih, Keltih in Rimljanih nekatera krajevna' imena, v trboveljski pokrajini pa niti takih prič ni. S propadom rimske oblasti je propadla tudi plovba po Savi. Ves srednji vek ni o njej nikakega znamenja ne cerk^f "^nanisTia" kamna 1 gotovo v zvezi z imenom posest- sa."t'rr * "*rx KS>* -».«»i» »**«• ki sta bila na tem mestu že pred 150 leti. Eden izmed kamnov je sprednja stena rimske mrliške skrinje ali sarkofaga, ki ga je stoletni veteran Vibius Secundus dal napraviti za sebe in člane svoje rodbine. Drugi kamen . je pa nagrobnik, ki so ga Publius Albinus Antonius, edil Klavdije Celeje, in njeaova žena Terentia Finita nostavili sebi in članom svoje družine, med katerimi je bil sin Publius Albinus Finitus kvestor celjskega mesta. V prvem napisu se omenja veteran, vojaški odsluženec, a Rimljani so imeli navado, da so svoje to-terane naseljevali v kolonijah in jim za nagrado dajali zemljo. Drugi napis je zgodovinsko pomemben, saj omenja celjskega Napredek in razvoi gradbenega podjetja »Graditelj” v Trbovljah Lansko leto in tudi letos se je, Nedvomno je prejšnje grad-v Trbovljah dosti .gradilo. To beno podjetje »Megrad« napra-gradbeno dejavnost so vršili v, vilo v zadnjem letu kar lep tem velikem revirskem kraju' razvoj ter se mu obetajo lepe Gradbeno podjetje »Beton« iz perspektive tud; v njegovem navaja kot Nimivšek (Nemev-šek). Rimski nagrobnik najdemo tudi v 'zahodnem pročelju cerkvice sv. Križa v Retjah. Odkrili so ga leta 1867. ko so cerkev popravljali. Nagrobnik je zanimiv zaradi tega. ker je na njem pet keltskih in dve rimski imeni. Rodbina je bila gotovo keltska, vendar se je že začela romanizirati. Posebno pomembni so sporne-niki, ki so jih našli na obeh straneh reke Save nad sedanjo 1 hrastniško postajo. Na severni j strani so jih večinoma izkopali v j letih 1846—1849, ko so na Klem- j basovem gradili železnico. Na južni strani je pa prišel zdaj pa Njihovo i imenuje | dan. se edila in kvestorja. Edil je kot ; zdaj kateri na mestni uradnik skrbel za javni skupno najdišče red nadzoroval trq, javne zgrad- Ribnik Spomeniki so zaoblju rea, naazorovai irg, j _ . neqa značaja in so posvečeni de- »Mehanika« Trbovlje, ki jo je gradilo gradbeno podjetje ditelj« Trbovlje »Gra- be, skladišča, igre itd., kvestor pa je bil mestni blagajnik. Iz napisa sledi, da so rimske Trbovlje spadale pod upravno področje rimske Klavdije Celeje in so mo- Savus loma glavnemu vodnemu bogu Neptunu, deloma pa božanstvu Save, ki so ga označevali kot in bpžanstvu slapov ,ln ldDeno podjetje »Za-1 nadaljnjem razvoju. Doslej je Vodah ter Trbovljah ter Grad- to podjetje nosilo ime »Megrad« remontnih Celja, Gradbeno savje« v beno podjetje »Graditelj« v bovljah (prej »Megrad«) Zgodovinski oris mesta Trbovlje . ,, . , kn m Trboveljski premogokopni rudniškega magazina na Vodah, (Nadaljevanje In konec) ^bi ni pomili 0 orgamiziranih pozneje v bivši »glažuti« - tam, __ Steklarji, ki so prišli tz Badna, \ stavkah mdarjev. Ko pa je bivša kjer nastaja sedaj moderna Stro - , ustvarj Alzacije in Bavarske, so izvažali vsako leto za 4000 goldinarjev svojih izdelkov. V letih 1847 do 7850 so gradili po savski do.in: Južno železnico. Tedaj so nastale v Trbovljah apnenice in opekarna, ker je gradnja železnice terjala mnogo tega materiala. Po zgraditvi železnice se je odjem premoga močno dvignil, saj mu je bila s to dograditvijo odprta pot na morje in v svet, železnica sama pa je tudi konzumirala velike količine premoga. Premogovnik pa se vendar ni razvijal tako, kot bi se lahko, ker so se lastniki premogovnih ležišč pogosto menjavali. To vprašanje je bilo urejeno, ko je 1. 1873 rudnik prevzela Trboveljska premo go-kopna družba, ki je Imela najprej svoj sedež na Dunaju, pozneje pa v Ljubljani. Z uvedbo strojev In mehanizacijo obratovanja, ki se je začela okrog leta 1905, pa se je trboveljski rudnik povzpel do enega največjlh rudnikov v državi. To se le seveda kazalo tudi v številu prebivalstva kraja. Iz prvotne malhne polledelske naselbine so postale Trbovlje veliko industrijsko naselje, ki je lansko leto 30. IX. štelo 16.609 prebivalcev Steklarno ln apnenice le premogokopna družba že pred mnogimi leti v Trbovljah opust la In ju premestila v Zagorje, kjer so danes še apnenice, ter v Hrastnik, kjer deluje še sedaj steklarna, zgradila pa le v Trbovljah moderno cementarno, ki proizvaja že dolga leta prvovrstni cement za našo gradbeno Industrijo. Večino surovin za cement pridobiva cementarna v samih Trbovljah, Iz ostaTh krajev naše države uvaža edinole mavec, kt ga prlmešavafo cementni mešanici. Z razšlr/evanjem rudnika pa se le menjal tudi sestav ljudstva v kraju. Leta 1848 so se kmetje-tlačani osvobodili suženjstva, toda že so začel! prihajati v Trbovlje novi brezpravni ljudje — delavci rudarji, ki pa za svoje osvobojen/e niso potrebovali stoletij, ampak samo nekaj desetletij. Ze proti koncu 19. stoletja TPD leta 1883' prevzela ie zadnji na tovarna v Trbovljah leta premogovnik, ln sicer obrat na 1892 pa je Trboveljska Ptemogo-Olstrem. je prišlo v tem revirju kopna družba zgrad la na Vodah do prve tridnevne stavke rudar- I najprej enonadstropno 4-razredno lev ki pa ie bila s silo strta. , deško ln dekliško osnovno solo, 7 Prva velika stavka zasavskih ki so jo leta 1904—1905 prezlda-rudarjev je izbruhnila leta 1889, sočasno s stavkami mdarjev v premogovnikih Gornje ln Srednje Štajerske, dmga pa leta 1892. V oktobru 1899 so zasavski rudarji predložili zahteve ln s tem začeli mezdno gibanje Večja, šestnajstdnevna Slavka se je začela oktobra 1903 In dosegla svoj namen. V avgustu 1905 je izbruhnila stavka delavk na trboveljski separaciji. Velika stavka je bila nadalje v začetku I. 1906, ki pa je potekala zelo dramatično. Takrat je TPD vrgla na cesto okrog 40 rudarjev * druž'naml. Kdor pogleda na upravi rudnika Trbovlje v moštveno knjigo iz navedenega leta, bo ojrazll, d(t je v njej neki uradnik zapisal v spomin na te nesrečne rudarske družine besede: »Vae vlctisl* (Gorje premaganimi). Če gremo preko stavk-v vseh letih med prvo in drugo svetovno vojno, vidimo, da je z vsako stavko rasla razredna samozavest rudarjev In upanje v Izpolnitev pravičnih zahtev. Leta 1945 le naše delovno ljudstvo slavilo zgodovinsko zmago nad fašizmom ln kapitalizmom. Dotaknimo se še zgodovine trboveljske osnovne šole. Sola v Zgornjih Trbovljah je starejša kot šola na Vodah. V prvi se je začel pouk leta 1816 ob udeležbi treh dečkov, rednefšl pouk pa je bil vpeljan leta 1819. Prvo šolsko poslopje v Zgornjih Trbovljah je I bilo zgrajeno leta 1862. Današnja trboveljska šola pa je bila zida-■ na pod vodstvom tedanjega šol-1 skega direktorja in nadzornika Gustava Voduška ter leta 1922 razširjena z nadzidavo enega nadstropja. Sola na Vodah je bila ustanovljena leta 1838 Ustanovila sta jo tedanja lastnika rudnika In steklarne brata Maurer. Leta 18,41 je nafelo ravnatel/stvb svojega učitelja, ki je bil tovarniški urad- ii v dvonadstropno poslopje, ki je bilo lani prenovljeno, v katerem se danes šola preko 700 učencev ln učenk. Današnja 8-razredna gimnazija v Trbovljah se le razvila po naši osvoboditvi leta 1945 iz bivše meščanske šole, Glasbena šola pa je obstajala sicer že med okupacijo, zaživela pa /c povsem šele po osvoboditvi (Mestno gradbeno podjetje), vendar je delavski svet tega delovnega kolektiva na svoji zadnji seji skleniL da se »Me-. grad preimenuje v Gradbeno podjetje »Graditelj« s sedežem v Trbovljah (Rudarska cesta), j Poleg svoje osnovne dejav-; nosti, t. j. gradenj vseh vrst ima to podjetje v načrtu, da poleg svoje glavne dejavnosti tudi stransko vejo gradbenega udejstvovanja: za-čej;-; namreč namerava v posebni delavnici, ki jo bo podjetje zgradilo, z izdelovanjem umetnega kamna ter izdelovanjem raznih cementnih izdelkov, ter Izdelovanjem ploščic terazzo. Važno pri tem je vsekakor, da bo podjetje to delavnico finansiralo Iz lastnih sredstev — iz denarnih viškov in prihrankov, ki jih je ta delovni kolektiv ustvaril lansko leto. Kapaciteta tega stranskega obrata bo v svojem začetnem razvoju razumljivo manjša, vendar bo prihodnje leto že zavzela širšj obseg, tako da bodo dobile delo tukaj nove delovne moči, pri čemer je posebno važno, da bo podjetje lahko zaposlilo v tej delavnici tudi žensko delovno silo Lansko leto so dobro gospodarili Pred letom dni podjetje »Megrad« še ni imelo posebno trdnih pozicij — v drug; polovici lanskega leta pa se je podjetje že uvrstilo ter doseglo medtem že dokajšen napredek. V podjetju so namreč prišli do izraza organi delavskega samoupravljanja, ki so svojo dejavnost razširili tudi izven meja trboveljskega okraja. Tako je to podjetje lansko leto gradilo upravno poslopje in logamico Gozdne uprave v Litiji, zgradilo je nadalje predelovalnico mesa v Trbovljah, delavriiške prostore za podjetje »Mehanika« v Trbovljah, izvršilo velika adaptacijska dela na posloj>-ju osnovne Sole v Trbovljah-skončalo več drugih del gradbene stroke. Poleg teh gradenj *e je podjetje ukvarjalo s tako imenovano nizko gradnjo ter je lansko leto skončalo v Trbovljah 800 metrov glavne ceste. Izredna priložnost V nedeljo, 2. maja. ob 13.30 uri od Dimnika do Katarine v Trbovljah velike meddruštvene gorske AVT0M0T0 DIRKE katere bo priredilo Avtomoto društvo Trbovlje pod pokroviteljstvom Trgovskega podjetja »Železnina« v Trbovljah. Do sedaj se je priglasilo 50 najboljših vozačev Iz Slovenije, Zagreba in Trsta. Oglejte si darila v Izložbi Delavskega doma! Avtomoto društvo Trbovlje opozarja gledalce, da pravočasno zasedejo mesta, ker bo s pričetkom dirk cesta za ves promet zaprta. Starši In odrasli — pazite na otroke in Izvršujte navodila rediteljev, da ne bo prišlo do nezaželenih nesreč. Dirke so bodo vršile ob vsakem vremenu. Po dirkah bo od 5. ure dalje v Domu »Svobode II« v Zgor. Trbovljah velika Športna zabava s plesom. Gradbena dela v letošnjem letu Letošnje leto bo podjetje »Graditelj« skončalo 4-stano-vanjsko hišo v Lokah (pri Božiču), zgradilo delavnico za cementne izdelke poleg občinskega kamnoloma v Zg. Trbovljah, izvršilo bo večja gradbena adaptacijska dela, kot n. pr. most za odtočne cevi v trboveljski elektrarni ter delalo istočasno na razširitvi elektrarniškega poslopja v zvezi z manjšimi deli v tej centrali. Podjetje »Graditelj« ima tudi letošnje leto skončatl gradbena dela v Litiji — v načrtu je nadalje gradnja stanovanjske hiše na Dežmanovem travniku poleg Okrajnega sodišča v Trbovljah za kolektiv elektrarne, kolikor bodo to dopuščala razpoložljiva denarna sredstva, enako ima podletje v projektu izvršitev gradbenih del za Elektro-kovinsko podjetje »Remont« v Trbovljah. Vsi tj načrti nam povedo, da ima podjetje »Graditelj« kljub raznim težavam v novem gospodarskem sistemu vse pogoje za zdravo rast in nadaljnji razvoj. •)j K 1. maju, prazniku Jjj dela, čestita vsem ; j delovnim ljudem v l|! Trbovljah ij* ALBIN PUŠNIK | krojaštvo v Trbovlje, Novi dom 37 j| ^□□□□□□□nnDamDaamDaDca: oroacacoii.i i'iTnxiLiujTT.xajuLiXOJUXJULji-)LJuc, KMETIJSKA ZADRUGA Izlake pri Zagorju S SVOJIMI POSLOVALNICAMI so začeli rudarji dvigali glave.,—— — -- . Razredna zavest j'h /e gnala v ! n k Z razvojem rudnika pa je i stavke. j postala potreba po rudniški šoli j NP bi bilo prav, če ne bi po- [ vedno večja Prva rudniška šola svetili nekal vrstic zgodovini bo- le biln po navedbi pokojnega jev slovenskih rudarjev za bolj- Leopolda Medveška, rudniškega še življenje. Do prevzema rudni- paznika v Trbovljah, v poslopju ^lblXDaaamDDrX]raXOTmC]ac:i ODCM se priporoča za obisk ter svojim cenjenim potrošnikom čestita za letošnji L MAJI v-rTrvnrTivnnrrTrrrifB rumu a rmmnrinm' Sirom po našem Zasavju Iz Litije in okolice J. M. 1. maja bo izlet na Konj I Sanje živinoreje v našem oko- | lišu. Ker je bilo ugotovljeno, Delovnj ljudje Litije in oko-' da dosedanji bik oe ustreza lice bodo pohiteli 1 maja, na 1 več svojim nalogam, go ga pro-praznik delovnega ljudstva, na dali in kupili novega z rodov-Konj pri Litiji. Izletniki se bo- ■ nikom. Novi bik Je bil kupljen do zbrali na poziv budnice, ki v Kostrevnišk* dolini in je od-jo bo priredila litijska godba lična žival, ki dokazuje visoko na pihala na zbornem mestu, sposobnost živinorejcev v litij-nato bodo skupno odšli na Konj ski okolici, pri Litiji, kjer bodo slavili delavski praznik s kulturno prosvetnim in družabnim programom. Pri „Tesarju“ imajo polne roke dela Delovni kolektiv republiškega mizarskega in tesarskega Športno življenje je v razmahu Lepi pomladni dnevi go oži- IPrvomajska črtica - VOHUNI skl stroški. Delovni kolektiv, »Tehnike« se je zavzel, da bol dogradil novo skladišče v su-! , . P°PoJdanskl izmeni je dela- Biezbriino /e pognal stroj in se rovem stanju do 1. maja. Novo J° e ma^° ljudi. Nekaj strugar- zatopil v delo. Klemen ga je ed naivečiimi ,ev iD skuP‘na ključavničarjev skrivoma opazoval. Delal je ka- a _ * rt v i ramAnin manlk .. -I... i ... . . .. skladišče bo med največjimi stavbami, kf so 'jih dog^adiirv pri /•«»■*« raznihstrojev v dvo-Litijj po osvoboditvi 'ani ,er *kuPina kovačev v nizki kovačnici, ki se je vsa sajasta Aprilsko neurje s snegom 9Uskala na kraiu dvorišča ob . . ._... . vznoiju hriba, pod katerim je . Y„ t '^tjm:l aprila smo čepela vsa stara in betežna to. ‘ in varna- Tu sta bila še vratar pri ^^*^rha^po°hribih v ^~^^(^^iaMi^lgnif^giavo va. Klemen je z sadist SSZEtZmZv -, JJSMSSLs*..» kor vsakdo izmed njih. Nič izdajalskega. nič vohunskega ni bilo na njem. In vendar... Kle-men se ni mogel otresti te misli. Ustavil je stroj in odšel v kovačnico. Povedati mora ostalim. Posvetovati se morajo. V kovačnici so utihnila kladil zaskrbljenim kaj mu je Ct veli naša igrišča, često imamo ponedeljek se je začelo vreme ~ | ■*—• •—o« oc. v gosteh znana nogometna dru-, kisati in je nastopila huda bur-! , V™ 'e P°leka,° normalno — : bi Klemen ne bil tako razburjen, štva tako Aa nriAit i u v ,.«—.1. te______n. i. kakor vse dni tiste čase, ko nisi hi lahko opazil na enem obrazu štva, tako da pride litijska j ja. V četrtek, 15.%prUa, je “pa športna publika na svoj račun, del barometer v enem samem - --^se sekcije so pridno na delu, dnevu kar za 15 milimetrov. »Te«31-« v Šmartnem tudi kajakaši so že začeli z Proti večeru tega dne je v za- P n Litiji ima polne roke dela. vožnjami po zasavski soteski, savski dolini celo grmelo. V /1 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ŽITA CELJE ----- - - ----* ‘»V asu CIICI/I Ul vedel kdaj, kje In kako te bo za- komaj viden nasmešek. Bo pač tekla vojna, ki je vihrala po treba Izginiti, so mu dejali. Za frontah in v zaledju cele Evro- zdaj so mu svetovali, naj se pe. Počasi, leno. Leno morda niti vrne na delo, da ne bi Riko kaj ■ n- pravi izraz. Uporno. S tihim, j opazil. Posvetovali se bodo še z J rastočim odporom. i ostalimi in ga o vsem obvestili. | , Klemen se je sklanjal nad i Klemen se je vrnil na delo. Ko stružnico, kjer se je vrtelo te. ! je šel mimo Rika, je pogledal kalno kolo centrifugalne črpalke, i proč. Pes, je mislil. j Starega je voda izjedla, pa ga je Okrog osme ure je poslovodja treba zamenjati z novim Kle- odhodiI delovna mesta in popi-menov obraz je bil mrk. Je- sal šihle. Malo kasneje je strugar žilo ga je. da mora delati ha tej pr: prvj stružnici ustavil stroj in stari stružnici, jezilo, da mora se odstranil Ko je Klemen to opa. delati zalo, da bodo tuje', laže zli. je odšel za njim, ne da bi Izkoriščali našo zemljo, jezilo, do motor izklop1.!. Ključavničarji so se »hudiči zeleni« še včdno drže j ______ tod okoli, jezilo ga je vse, prav i - ... vse. Ko je stružnico za trenutek1 AmGTISkI Tlim ustavil, da b: izmeril obdelani naložili velik stroj na voziček in ga odpeljali iz dvorane. V kovačnici so utihnila kladiva. Ko je Riko ustavil stružnico, je bila ura devet. Pogledal je okrog. Sam je bil. Premeril je dvorano z dolgimi koraki in stopil v za-stekleno pisarno. Tudi poslovodje ni bilo. Rahel nasmešek, ki mu je šel čez Lea, se n/ ujemal z nemirom v obrazu. Vrnil se je k stružnici, odprl svojo omarico, se preoblekel, vzel usnjeno tor-bo, v kateri je nosil s seboj malico, in odšel. Na kraju dvorišča pri transformatorskem stolpu je obstal. Pogledal je okrog sebe, odklenil vrata in položil torbo pod težki translormator. Odprl jo je in z mrzlično naglico potegnil iz nje konec zažigalne vrvice in jo prižgal. Nato je hitro vstal, zaklenil vrata in izgin i proti kovačnici. Visoko v hribu je že iskal zvezo 9 ostalimi, katere je odpeljal stari kovač naprej, ko se je v tovarni zabLskalo in zagrmelo. Trenutek nato se je vsa okolica zavila v gosto temo in tišina je moreče preplavila noč. čestita vsem kolektivom k delavskemu prazniku — 1. MAJU in želi mnogo uspehov pri nadaljnjem delu v izgradnji socializma! Dobavljamo vse vrste žit in mlevskih izdelkov, franko razkladalna postaja pri vagonskem odjemu, in se priporočamo! | .Wo--w> v,„ Pnylh da „ Zdaj izdeluje stavbeno opravo Marljivi so nadalje modelarji petek, 16. aprila, so napravili jo *hostne- Nekc^spskr^l^do- ®lanMSke( h^e V llt,ij^egaJ aer°kluba ^Vi P°* di>ak'- gimnazije voj bili v roke.. Šentvidu pri Ljubljani, ki 90 mladni dnevi pa privabljajo v običajni mesečni telovadni izlet Klemen /e požrl slino določene za oficirska stanova- Litijo tudi razne delovne ko- na Sv Goro nad Litijo, kjer so >Kai mJbuZat. n aL * ! lektive iz Ljubljane ki izra- bili priča zanimivega prizora, , .Ne vem« /» brerhr/žnn nnvn »Tesar« v Šmartnem je od- bijo tak izlet tudi za srečanje ko se le nr'valil b> Kamniških ver'}- ,Je brezbrižno govo- sek ljubljanske centrale. Te dni z litijskim; športniki. Vrad- planin sneg in jmtelU jjna'n Vlv rnn ^ so izvolili v podjetju 1 člana njem času so obiskali Litijo pokrajino. Nato je%et posijalo " tovorna.. delavskega sveta, ki bo zasto- člani ljubljanskega sindikata sonce in je sneg skopnel Taka K,emen »o /e zdrznil. Da hi močno v škripce, ko fe nič hude- pal šmarski obrat v ljubljanski Uprave državn« varnosti. Nji- vremenska zmešnjava sc je po- J, razburjenost, je vključil tok. ga sluteč, sin pričakoval prav od oso- novila nekajkrat V netefe lfi velika glava stružnice se )e za- svojega očeta pomoč pri čistki S: us#«* 1« *•**•*■ -r s°, vek0 ni mogel. Prišel je šele £'''e k°r“fc/'e vt Ameriki drugo leto vojne od kdo ve kod iTnTkZ u/ P°V k,0'CC e in se vrinil sem med nje. Saj ni bit s'nd/k°t?, ki z n/,m 1 kontrolirajo hudoben človek Rad je pomagal ” \ gospodarskem a.i povsod - toda nekaj odbijajo- | v PO^Ucnem zivl,en,u. Dolgo ča. čega je bilo v njegovem vede- ! ?. J* m lzf“l^l lu- nju in ka) veš. kd~ i« •- takšen * Z.nam Eichelbergerjev sindikat je. Se pri ljudeh, ki si jih poznal ?/°C' ^ go,>ul°l >e od rojstva, -e zmol i - 16 se je us,anov"° posebno *omisi,o, k, ravno pokazalo v lem prekle- Tkodlbve 'dn.iHe v tT' * tem času - pa bi zaupal Men? l"6 ,!, b,orbi,r la: -n krkn/emmi n spretnimi lopovi : Vflce R U°t s,° se srečala na skupni poti no-poS*’> 'fTh d0 36 gOVnrl vinar Jerry McKibben in pred-° »7nir«i?e^hiri sednik komisije za uničenje Zakaj?, je bleknil Klemen m Eichelbergerjevega sindikata — vroče ga te spreletelo po telesu. Conroy Prijatelja in šolska to. variša sta se zagrizla v delo. Vendar je Jerry močno dvomil, dg bi Cnnroy mogel opraviti z j zločinci, zlasti še ko je vedel, da tudi Comoyev oče — policaj j Malt — dela za zločinski sindikat. Johnnle tega seveda ni ve-. dej in je svojega očeta naravnost I oboževal, zalo fe Mati prišel Klemen »e je zdrznil. Da hi močno v škripce, ko fe nič hude- in Klemen se je sklonil da bi naravnal nož. Vse eentrali Celotni delavski svet hova namiznoteniška in nogo- novila nekajkrat. V petek 16. ----?' »Tesarja« šteje 21 članov, za metna sekcija sta se domenili aprila, je snežilo celo na Gra- v'l?la šmarskega predstavnika pa je za tekmo z litijskimi športniki, dišču nad Litijo. buie- — bil izvoljen tov. Lojze Golob, Pri obeh srečanjih so zmagali snet «* i* ,tt~ni« .tor« mu >e PIeti(jl° P'ed očmi. Ce so ki je agilen tud; kot tajnik do- Litijani, in Sicer je namiznote- . n, . ___ dobil: spisek v roke. Je konec. mačo sinrfiVaino j sekcija premagala UDV z kmeeko vremenarsko pravdo: Polovili jih bodo in... Roka, v I rezultatom 5:0, popoldanska no- P*18* na planem, velikonočni kateri je držal ključ, se mu je gometna tekma pa se je kon-,dn«vi za zapečkom, čala 5:2 (3:0) mače sindikalne podružnice. Priprave kajakašev za Titovo štafeto Litijski kajakaši se že pripravljajo za Titovo kajakaško štafeto, ki bo dospela sredi maja v Litjjo In bo nadaljevala pot skozi Zasavje vse do Za- . „ ------ čistki kriminalcev. Jerry ni hotel razočarati svojega prijatelja. Zamolčal mu je povezanost njegovega očeta z Ei-chelbergerjev:m sindikatom in je skušal vplivati na Matta Con-roya, da b: sam od sebe razkril Zaobljuba ..Tehnike* 1. maja Delovni kolektiv ljubljanske- t tresla. Toda Riko ne sme opaziti .„7„, „u „„ BKOe razKTU ! njegove vznemirjenosti! Potku- sinu svojo dejavnost za zločince ■ si! se je zbrati, poskusil prikriti Preiskava je vsebolj uspevala. nemir, mislili trezno. Hudiča, od Eichelbergerjeva družba se je že i kr>d v* Rik° za vse takšne in začela bati. Misleč da bodo prt- nnuA/l »»#« nlam.. ^ s—. _ U Bi _J _____ ». . Novi delavski svet v litijski predilnici čidodvje vse uo z.a- nndiptin »Tehniki j; novi uciavsKi 8VC1. z»a prcciiCu* uofufi du.sf’ in pe je — cen? u pr/* le /e novinar J or tv nHUritn in » n[MciieLltinSkšolTnhortneT°tga" veliko 8kladisfe poleg “ litijske SV6ta po)'edy/f n/emu 0 lemf Bl rad v*e™t svojimi zmožnostmi pri- nizacije m t>ole bodo Titovo nrodiinihn t« .jul. j® izvoljen tov. Stiler, 4 zs vnletel ie nieaa v to umnrnniinf rtrnfu c* drobnosti kajakaške bomo še poročali. ,. ,p°" je. ker so dosedanje s’tare le-staiete sene barake že doslužile. Do- šole bodo Titovo litija Je«« »nv. Suler -z« vplete,še njega v toummani^ kmia SVmK,! ^ -. j ’ ,n J.' P^elele predilnica tudi nujno potrebu- uprhvnega odbora, Ker Riko n. dobi, več odgo- svojim p san jem je razgalil Ei- srečno pot dobrodošlico. O po- v«. ___P® *°v- Miisr* Majcen vora. se je vrnil k svoji stružnici, chelbergerfev sindikat, ki je imel • " ! ' ■' ” . ! voz robe iz oddaljenega skla- Za povzdig živinoreje j‘fča_,je p°vzr°&»i litijski pre- Kmetijska zadruga v Litiji in ! stroške. Zdaj6 ko^bodograjeno Veterinarska ambulanta na novo moderno skladišče, se bo-1 Orbinu sta se zavzeli za izbolj- do v predilnici zmanjšali režij- ' v Zegm si ismaii m jnii ur .Preobrat* na vesti nešteto umorov, poneverb, izsiljevanj, požigov ter razpolagal z več stomilijonskim kapitalom. Pregled poslovnih knjig bi potrd.l vse nečedne finančne transakcije Eichelberger-jeve družbe. Eichelberger se je nato odločil za nov zločin. Minira! je svoje upravno poslopje in seveda je pri tem izgubilo življenje veliko nedolžnih ljudi. Edini, ki je poznal zločince, je bil novinar Jerry, zato so ga Ei-chelbergerjevi med neko boksarsko tekmo spretno ustrelili. Novinar Jerry je tako plačal s svojim življenjem, da je pomagal zakonu in prave/ do veljave. KINO »SVOBODA - CENTER« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal sledeče filme: danes, v sredo, in jutri, v četrtek, ameriški film »PODVODNA ČETA« Predstave po znižani vstopnini t Od sobote do ponedeljke ameriški film »PREOBRAT« Predstave ob običajnih urah. V nedeljo dopoldne mladinska predstava »DEČEK MITA« po znižani ceni. Tudi odrasli imajo znižano vstopnino na balkonu 25 din. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE H. bo predvajal domači film »SINJI GALEB« izdelan po znanem romanu Toneta Seliškarja. — Predstave od sobote do ponedeljka ob običajnih urah. V sredo, 14. aprila, je bil v prostorih industrijske rudarske šole v Zagorju ustanovni občni zbor zagorskih tabornikov. Udeležili so se ga tudi sekretar MK LMS tov Hinko Rus, zastopnik Kluba ljudsko-prosvetnih delavcev Zagorja, zastopnik Društva prijateljev mladine itd. Poročilo pripravljalnega odbora je bilo sledeče: . Dne 20. januarja t. 1. se je sešel pripravljalni odbor, ki se je pogovoril o možnostih ustanovitve taborniške organizacije v Zagorju. Pripravljalnemu odboru jP bila nudena pomoč od Rodu -Temnega hrasta« iz Hrastnika in Rodu »Cmega diamanta« iz Trbovelj. Pri ustanavljanju taborniške organizaciji je bil pripravljalni odbor deležen pomoči od MK L MS Zagorje, ki je tabornikom podaril štiri šotore. — Združenje tabornikov Slovenije je organizacija, ki vzgaja člane v dobre državljane. Zato morajo skrbeti tudi zagorski taborniki, I da bodo svojo nalogo v polni meri izpolnili. i dine sta svoj čas že obravnavala vprašanje vzgoje naše mladine. Iniciativni odbor tabornikov pa se je tega vprašanja resno loUl. V vrste tabornikov je treba pritegniti tudi starejše ljudi, katerim naj se prikaže pomen in namen taborniške organizacije. Vse prizadevanje mora iti ta tem, da bo taborniška organizacija odigrala tisto vzgojno vlogo, ki jo po statutu Zveze tabornikov (ZTS) mora. Tovariš Rus je mnenja, da je treba mladino, ki Je prepuščena ulici, pritegniti v taborniško organizacijo in Jo vzgajati v zavedne državljane socialistične domovine. Potrebno je nadalje, da taborniki stopijo v stik $ podružnico Planinskega društva v Zagorju. Ob zaključku je referent v svojem imenn in v imenu vseh, ki gojijo ljubezen do mladine, obljubil, da bo Mladinska organizacija ob vsaki priložnosti rada priskočila tabornikom na pomoč. Sprejet je bil sklep, da bo zagorska taborniška organizacija ,, ... , šla 1. maja v slavnostnem spre- V naslednjem je občni zbor, vodu v krojih, kolikor jim bo sprejel predlog, da se zagorska 1 uspelo, da jih dobijo pri ZTS. ____ taborniška organizacija imenuje • V odbor so bili izvoljeni: Pirnat DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA »Rod črnih krtov«. Sledila je diskusija, v kateri je sodeloval Hinko Rus, ki je med drugim dejal: obstoj taborniške organizacije je v Zagorju nujno potreben Mladinska organizacija in Mestni komite Ljudske mla- (predtednik), Besednjak (tajnik), Regancin (blagajnik), za starešino pa je bil izvoljen Kolčan« odbor sestavljajo nadalje še: narodni heroj Zvone Okrogar-Nestl, Kolenc, J. Vidic, Ržišnjk, Bregar in M. Pečar. L. M. „NANOS" Postojna sedež Prestranek ČESTITATA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU ! *dj živi 7. mof - mmk ksek Atlamik liudi! KCDTIICIEK ZA PliOMiRJE Janez. Škropileek „Svoboda", ki fe lahko za zgled vsem ostalim »ftevše ubogo,- mu /e dejal . metno zelenega travnika, ki da- _ . . _ . - I stric Bine, »kaj mi pa moreš, če je krmo kravicam in vgličkom. DODmi V llDOVilGJl IGSlG IlOV t 1 f - — O K i ein rmrtrfrrtln r1rt1s%Z Hnr>lrrrt/l kader socialist čae delavske te ne izpustim?• ^bi ,se raztezala daleč naokrog. -V; Viak travnik ima svojega bila drobna cvetna čašica m na zaanale stricu Binetu v med travnike, kjer je je preživel palčka Škropilčka. To je z a prst njej še manjša lučka. Pa to n. 0j}ra2 j-ju — kako jo je skupiti svojo mladost. Z zadovoljstvom velik škrate!jček. ki ima nekje bila morda navadna lučka, tem- Br£ je postaviI Škropilčka na tla Pa9e svoje oči na mehkem zelena odročnem kraju travnika h - več prava pravcata kresnička, ki -n gg p0qnaj fe2 travnik. Čebele n^u P san ih rožicah. Tudi v za svoj travnik m je s svoj m zadkom razsvetljeva- j „.-fm pikale so ga po obra. tisto robidovje mu uhaja pogled. ... » » 11 _ __i_ J _ L: „ „ K «-* / .. • člrrnnilel-n n XV rt« «r(l/S t/1 m Dro OŽ/7 i/co in skrbi za nalije cvetkam v čaše sladkega pozabil je, da je lačen in truden. je ee- vasjo so ga čebeli- tiraj In vedno še opravlja svoje • . • • _»• Ki__________i. i/> o»i Ir rt 1 ^ r Wo f/i n r i rl rt r\ in \TC*/t 1/t hl»/t nn hrtli olrrit «4... TT/*.l 11»_ i —. Uil. W o/i XIinmr iGT lTllddillSkO njegove prebivalce — žuželke la celo izbico. I zu po vra/lI po rokah. Otepal se Škropilčka pa ni vec tam. Presta* f hovnem dviganju našega delav- ska dn kot najboljši gospodar Zjutraj To se je stric Bine čudil! Kar j . feke, kar ^ mu noge da. ; v« je svojo hišo na bolj skrit stva. Velika je bila vloga, ki so članov, . •. . .i « « i >» /I«, .'m l/rn/in i n šmrlon ' — 1 * .t n i lrrnt in rrrorlnrt io nnr/ivlfn RVniP Im n J;. 1 — JtaaJti... .C<> nKo/1 o« medu, da bi njegovi mali prija- Murenček pri pečici se je sukal telji imeli kaj jesti čez dan — kakor najbolj spretna kuharica, zbudi metuljčke, murenčke, pi- Iz pečice je vzel majhen lonček, kapolonice in ostale stanovalce, s police na steni skledico in zlil kj so prenočevali med Iravo in vanjo jed iz lonca, jo postavil po cvetlicah, potem pa se umak- no mizo, priložil še dve žlici in ne v svojo hišico k počitku. Ko odšei pred vrata, sonce zaide, gre spet čez svoj »Cri, črt, večerja na mizi sto-travnik. Rož‘cam zapira očke In j'H« je zacvrčal v noč. priganja spat neugnance, ki se »Sem že tu,, se je oglasil med še podijo naokrog. Največ dela travo droben glasek In stric Bi-pa ima ponoči. Ko se stemni in ne je zagledal majhnega možica, »e zasvetijo na nebu drobne ki je hitel prot j hišici. Skorosta zvezdice, zapreže v svofo kočijo bila oba v Izbi. Mal: možiček, tropo porednih mišk, priveže za- Skropilček, si je natočil v cvet-daj škropilnico in odide na trav- no čašo belega zvončka vode in nik na škropljenje. Travico in se umi). Nato sta oba sedla za rožice, ki so vse trudne in žejne, mizico, vzela vsak svojo žlico in poškropi s hladno roso, da spet se lotila jedi. veselo čakajo na jutro in sonce, veter in čebelice, pisane metuljčke in zavaljene čmrlje. Saj vedo, da jim bo Skropilček naslednjo noč spet prinesel vode, kolikor je bodo potrebovale. Boste rekli, ta pa je debela! Pa je le res tako. Meni je to pripovedoval stric Bine, ki dela v naši tovarni, in on to že vi. Ko je bil še mlad, je stanovaj daleč od mesta med žametno zelenimi travniki. Kar pisani so bi- | opazil lepo izrezljano, za moško li od prelepih rožic in na njih je ' pest veliko kočijo ob vratih, pelo, šumelo ln brenčalo na ti- < Skropilček je miške vpregel, pri-soče čebelic, čmrljev In drugih j vezal za kočijo še majhen voz 1-žuželk. V prijazno dišeče večere ček, ki je bil na las podoben Po večerji je murenček pospravil mizico, Skropilček pa je stopij pred vrata ter zaklical: Miške vesele, brž prihitite in pred kočijo mojo stopite! Travica se je razgibala. Pritekla je tropa drobnih poljskih mišk In se postavila v vrsto pred hišico. Sele takrat je *trlc Bine pa so cvrčali kar celi zbori črnih goslačev — murenčkov. Nekoč se je stric Bine vračal iz tovarne, kjer se je učil za kovača, v prvem mraku domov. Topel veter je pihal čez polja in travnike in prijetno je dišalo po senu, ki se je sušilo v kopicah na košenini. Ze se je bližal vasi, ko mu je veter odnesel klobuk z glave-, zakotalil se je po kolovozu In odtam na travnik. Stric Bine se je pognal za njim. Toda preden ga je dosegel, ga je veter odnesel dalje. Sele na kraju travnika se je ustavil ob gostem robidovju. Stric Bine je z dolgimi koraki premeril travnik in smeje pobral klobuk. »Lej ga, sl živi*,ga je nagovoril, preden ga je dvignil. Toda brizgalni za škropljenje drevja, se pognal na kozla ln zaklical: HI, miške, hi, brž čez trato, se mudi/ Spet prišel je nočni čas, kliče nas dolžnosti glas. Miške so potegnile, kočija je zdrdrala. Iz malega vozička za njo pa je brizgnil droben curek vode. Se hip — in stric Bine jih ni videl več. Kaj takšnega/ Stric Bine je strmel z odprtimi usti za njimi. Potem je vstal in odšel zabilšljen preko travnika proti domu. Ponoči n: mogel spati. Kar naprej in napret je moral misliti na malega palčka. Drugi dan, ko je v tovarni vihtel težko kladivo In mislil ha ce pustile In Izginile v mraku. Stric Bine je prišel domov ves opikan in otečen po obrazu in rokah. Hudo je bil zdelan. Hud po n/ bil nase, akoravno je bil sam kriv, ampak na Škropilčka. Ponoči se je premetaval po postelji ln koval grde naklepe. Sel bom tja, je sklenil, ln mu razbil tisto malo bajto> da ho vedel, kdaj je naščuvai čebele name, Pa se je stric Bine spet urezal. Ko se je drugi dan vračal, je pobral veTk kamen, da bt ga vrgel na Skropllčkovo hišo. Toda1 Skropilček se je že zavaroval. Brž ko je stric Bine stopi/ na travnik, so ga napadle drobne rdeče mravlje ln ga še huje ogrizle kot prejšnji dan čebele. Zaradi tega je bil »trle Bine dolgo časa jezen na Škropilčka. Ko je prišel čisto k pameti, je pa spoznal, kako prav je imel Skr&-pilček, ko ga je tako trdo nagnal. Saj bi se travnik Izsušil, če ne bt.bilo tam njega, pridnega In skrbnega gospodarja. In kaj bi bilo potem? Rožice bi pomrle, travica bi se posušila, čebelice In čmrlji, metuljčki, rttu-renčki In ostali prebivalci bi sp preselil1 ln namesto lepega za- Nagradna skrivalnica za pionirje delo pridno in vestno, neviden radovednim ln nerazumnim ljudem. Rešitev magičnega lika ' ' Na nagradni magični lik v zadnji številki smo dobili zopet celo vrsto pravilnih rešitev. To- jo odigrala društva »Svoboda« šče. v zgodovini našega delavskega Ze v začetku je imela gleda-gibanja. Ko so bila leta 1952 liska skupina društva hude te-ponovno ustanovljena društva žave: na razpolago ni bilo niti »Svoboda« v Sloveniji, je bilo odra, začeti so morali s papir-kot prvo v naši republiki usta- j natimi kulisami, medtem ko ime novljeno Delavsko prosvetno j društvo sedaj že prave kulise, društvo »Svoboda« na Dobrni v prav tako je njihov oder sedaj Trbovljah, in to dne 27. aprila krat Je strogi žreb odločil, da; 1952 Jeta Vse ^ tega'leta ni S«6 “učenka0 2P , "razmd^ osn. j bil° na tem preVzame knjižno darilo. . Pravilna . rešitev lika se glasi: 1. veter, 2. med, 3. dež. Koliko jezikov govore ljudje na svetu? Kakor poroča UNESCO časnik »Courir«, govore ljudje na svetn ha. Od ustanovitve »Svobode« leta 1952 je pa opaziti “velik in lep napredek kultumo-prosvet- že tako urejen, da na Dobrot lahko prirejajo gledališke igre. Med letom so v tem društvu ustanovili tudi mladinski pevski zbor, ki pa se bori s težavami, ker ne razpolaga z učnim kadrom. Društvo je zaradi tega prosilo že večkrat, da bi jim pol- nega dela na področju terena skočili iz trboveljske doline na Dobrna. Delo v tem društvu je i pomoč, vendar so v tem pogle-izrazito delavsko, izrazito pro- du naleteli na kaj slab odziv letarsko. Ko so v stari Jugosla-; (če bi pomislili na program navij i pred dobrimi dvajsetini leti ših »Svobod« in njihov namen, ustanovili v Trbovljah delavsko potem v Trbovljah ne bi sneli kako se je začudil, ko je ob ve- sinočnji večer, je sklenil, da bo llkem kamnu pred robidovjem, kjer je ležal klobuk, zagledal majhno hišico. Poklekni! le v travo. Prav ob blizu sl jo je hotel ogledati. »No — kdo se je pa tu igral?* je vprašal samega sebe. Mislil je, da so otroci pustili hišico ob grmovju. Radovedno je ogledoval mali domek. Prav ročno je bil Izdelan iz debelega borovega lubja. Vrata so bila lično izrezljana. Malo, za dober noht veliko okence je bilo zastrto s prozorno tančico. Pokukal le skozenj v hišico. V desnem kotu je stala za palec dolga postelja. Lepo je bila poslikana In pregrnjena s snežno-belo pajčevino, na konceh pa ozaljšana z drobnimi rosn ml biseri. V drugem kotu je stala majhna pečica, ob njej pa se je sukal murenček z belim predpas- KJE JE RIBIC? '-ti: « palčka ujel ln ga odnesel domov. Dal ga bo mlajšemu bratcu. Naj se Igra z njimi Pa se le zmotil. Se zelo se je zmotil. Palček Skropilček vendar ni na svetu zato, da bi se Igral z otroki. Ko je pod noč odšel proti domu, je spet zavij s kolovoza k robidovju. Hišica je bila tam, murenček s predpasnikom tudi— in skoro je pričakal čas, ko le murenček klical k večerji. Skro-pilček se je odzval, Bine pa le stegnil roko, ga prijel In dvignil od tal. Skropilček je zacepetal z nogam' ln z jeznim glasom glasno zaklical: »Izpusti mel Takoj me Izpustil« »Kaj pa se ustiš, malček,« mu je stric Bine smejal. ”^Kai murenceK z oenm preugu»- . »Izpusti me,« je vztrajal Skro-nikom. Sredi izbe je stala mizi- I pilček dalje, »drugače boš obža-ca In dva stolčka Na mizici je loval svoje početje/« Ako ga bodo pionirji. BrSHi naj ga t? SMtfčniKOtt! pbčtnijo,1 nato pa sličico izrežejo ter pošljejo z navedbo svojega imena ki pViimka ter razreda ln šole pa. da Število jezikov stalno raste. Največ ljudi na svetu govori kitajski jezik, in sicer 450 milijonov, na drugem mestu je angleščina z 250 milijoni, nato Hindi-Drifu s 160 milijoni, ruščina s 140 milijoni, španščina s 110 milijoni, nemščina s 100 milijoni, japonščina z 80 miljoni, francoski jezik pa govori 75 milijonov ljudi. pevski zbor začel svojo pot na terenu Dobrne. Zato bi bilo pravilneje, če b{ se bilo pevsko saj se je v društvo že prve dni Potujoči kino LP Trbrvlje bo _ 4. maja t 1. ameriški film »VIVA ZAPATA«: v petek, 30. aprila, ob 19. uri na Dobrovcu; v nedeljo, 2. maja, ob 10. uri dopoldne na Podkumu; ob 15. uri v Jagnjenici; ob 18. uri v Vrhovem; v ponedeljek, 3. maja, ob 17,30 v Izlakah; ob 20. uri v Mlinšah; v torek, 4. maja, ob 17. uri v Trbovljah (na Dobrni); ob 19,30 v Čečah. i‘>Glede na članek, M je bil {priobčen v »Zasavskem vestniku« o potrebi novega kinopro-fekir fcj; tudi po našem ■nujen, eporočamo^ueem leem. da je Izvršni odbor LP Trbovlje te dni slde- , infl pogodbo s tovarno »Iskra« v naše uredništvo do petka i v Kranju, ki bo meseca sep- poviti 30. aprila opoldne. Izžrebani tembra t.l. poslala LP Trbovlje stvo naraslo medtem za 1,3 od- ---- - nas lepo' nov »Iskra« kinoprojektor. Do stotka. ne pa za 13 odstotkov. p tega časa pa bo tovarna »Idrra«— Uredništvo. rešitelj bo dobil od knjigo v spomin. razvitim kulturnim društvom). Med največje uspebe tega žilavega in vztrajnega proletar-društvo »Zarja« vključilo ob ■ skega društva je šteti ureditev ustanovitvi »Svobode-Dobma« v gledališke dvorane, odra, gostoto matično drpštvo in ne v skih prostorov itd. Res je njihov »Svobodo-Center«. j Dom lesen, toda srca te delav- Ustanovitev »Svobode« na Do- ske mladine so jeklena in z je-brni kot prvega delavskega pro- kleno voljo in vztrajnostjo bo-svetnega društva je bila že ta- do Dobrčani zmagali. Zmagah koj ob začetku močno pozitivna,' so tudi v drugih področjih svoje kulturne dejavnosti. Uredili so si že lepo knjižnico, ki šteje preko 180 knjig. V teku leta *> imeli na Dobrni tudi štiri predavanja, vendar so spet imeli težave s predavanji Na pomoč jim je priskočila domača profesorica tov. Ema Haučkova, ki Je imela več predavanj o vzgoji mladine. Kot svojo prvo glavno nalogo so si zadali na letošnjem občnem zboru društva, da bodo še to leto dogradili svoj Dom, « uredili poleg njega lep senčnat vrt in povečali tudi gleda VMM oder. Na Dobrni so si pravilno ■** črtali svojo pot. Kljub pomanjkanju izobraževalnega kadra gre njihovo delo naprej, ker imajo vsi voljo do dela in nikdar ne klonejo pred težavam. Uspehi te delavske mladine in njen napredek je v primeri z drugimi »Svobodami« največji. Nedvomno bi morali biti prav Dobmča-ni tisti, ki bi zaslužili prvo mesto med »Svobodami« ne samo v našem okraju, marveč v ceh Sloveniji, kajti to društvo Je lahko zgled vsem našim »Svobodam«. predvajal od 30. aprila do preskrbela oz- poslala Ljudski prosveti okraja Trbovlje drug kinoprojektor inozemskega proizvoda, ki bo prispel k nam že sredi meseca maja tl- Okrajni odbor LP Trbovlje. Popravek V prejšnji številki našega lista je treba v članku »Nekaj statističnih zanimivosti« popraviti številčne podatke v toliko, da so izdali kadile; okraja Trbovlje lansko leto za cigarete in druge tobačne Izdelke 80 ml- jev. Prav tako Je v popisu prebivalstva po stanju dne 31. 3. 1953 treba besedilo članka po-v toliko, da je prebival- KdLEKTTV Splošni piM pomilo mje lot (prej »OGRAD«) čestita vsem delovnim kolektivom k praznika dfela — 1~ maju! Izdelujemo vsa gradbena dela, terazzo tlake in umetni kamen. Prav tako izdelujemo kompletne načrte za vsa gradbena dela. POPRAVEK Besedilo našega članka »Zgodovinski oris mesta Trbovlje«, priobčenem na tretji strani 11 številke našega lista v 5. stolpcu, se glasi začenši od 13. vratc navzgor pravilno takole: »Lete 1854 se Je ustanovila v Trbovljah občina — njen prvi župan pa Je postal zopet Isti Frane Pust. Temo so sledili Franc Kalan, posestnik ln gostilničar v Trbovljah. Ivan Logar, poaeat nik in gostilničar v Lokah (pet »Škratu«), Ferdinand Roš, posestnik iz Hrastnika itd.« — Uredništvo. bšira Pucova: TIHA Roman »Kje je Julijus«? Je nenadoma vPrašala stara in v očeh ji je **®ijala neka otročja prekanje-r'°6t- In ne da bi počakala od-! Stvora: j »Potepa se. Somaštrovka ga je Y,«dela kako jo je mahnil proti rjavcu. Matičku, mojemu sinu, ^Prav, da se fant tako potepa. ts°® videl, da mu navsezadnje ne bo dal Francke!« ,.In Postala je otožna, kajti vola se je menjala pri njej kakor PrilsJto vreme Solze so ji sto-* v oči. Rada je jokala, pa le imela kak povod za to ali ba ne. . »Sel Je po opravkih,« je za-boter Žgajnar, živčno sj , al°č prste za ovratnik. »Po- i, -, sem K« k 2efranovim zaradi k®8a ječmena.« Usb?lestn° zarde' in stisnil Kai1Ce’ kakor da mu gre na Jok. j, ,,'. .Pa so danes imeli vsi proti letJU^u? Vsl- prav vsl 80 se za* Salo a1 VanJ! Kal pa l‘h Je bri-PrhLiV1 Jo fant ^»J v nedeljo sel TT11 urico oddiha? Ta mi-v »Jr’ st' vtikajo Zabukovčani je kl Jim ni nič mar, ga Je razkačila in pozabil ?e da je bil tudi on sam Juh:, kratkim zaradi tega na š 'Usa lezen arka Je razpredala svojo misel in zdaj so Ji že tekle solze v brezzoba usta. Kadar je pričela Jokati, se ni mogla kar tako ustaviti. »Matiček pravi, da bi za našo Francko lahko dobil tudi rudni' škega Žolnirja, toda tak ne bo maral‘mene uboge stare reve pri svatovski mizi, če bi se poročil s Francko. Nihče ne mara zame...« »Rudniškega inženirja!« Je vzkliknil boter Žgajnar ln se Je kar tresel od besnosti, ki popade dobre miroljubne ljudi, kadar se Jim končno vendarle posreči, da se razjezijo In pričel je vpraševati Parašuhovko: »Morda pa bi hoteli imeti podobnega zeta, kakor je Novotnjr, ki lazi za vsemi šotaricami? Kar naj si vzame takega, našega Ju-lijusa pa naj Francka pusti lepo pri miru. Prekleta Parašuhova baharija, kl ji ni dovolj dober pošten trgovec! Žolnirja bi rad! Kajpada. Žolnirja ...« DRUGO POGLAVJE »Vrag naj te vzame, Agata!« Je inženir Feliks Novotny zaklical za svojo ženo. Ona pa se niti ozrla ni. Zroč v njen lepi ravni hrbet je uganil, da Je ta trenutek naprej I kljub psovki njen obraz ostal tako brezgiben kakor obraz nje- dvigal zgornjo ustnico, ne slike, ki je viaela nad nizka Je v sliko svoje žene. postrezno mizo v jedilnici. Inf 2č jo udaril na Strmel obšlo ga je, da bi ravnost v sredino tega mirnega obraia, ki ni izražal prav ničesar — še zaničevanja ne. »Vsa pasja st, Agata!« je zavpil. Toda že je odšla in njeno črno taftasto krilo je že šumelo po poti, ld se je od velike bele hiše z zelenimi vetrnicami nižala tja do privoza. NI ga mogla več slišati. Noče me poslušati! si je dejal. In ko je doumel, da je zares odšla, ne da bi se pustila razžaliti, ga je obšlo, da bi se razjokal nad okrutnostjo, brezbrižnostjo ln mrzloto te ženske. Toda moški niso nikoli smeli Jokati — razen iz velikoduija. In njegovo grlo, tolikanj tolsto in belo kakor grlo ženske, Je zadržano vztrepetalo v odpeti srajci. Bil je postaven mož sredi Štiridesetih let in nekaj izzivalnega je bilo v načinu, kako Je držal trebuh pred seboj V resnici pa ni bil tolst, samo nekoliko težkega telesa Je bil, nekoliko napihnjen od zavesti, da si sme privoščiti kar hoče, kajti bil je dovoli brezobziren in premožen. V svoji domači halji iz zelenega atlasa Je stal sredi Jedilnice razkoračen kakor mornar na zibajoči se ladji — bil je vinjen. Gosti plavi lasje, ki so na sencih že siveli so mu štrleli kvišku v neštetih vrtincih, srše-či plavi brki pa so ga zbadali skoro v oči, ki je razdraženo spet se je počutil kakor prevaranega po enem tistih domačih prepirov, k® se je drl na ves glas in je Agata molčala z odvrnjenim pogledom, sklepajoč roke, kakor da je v cerkvi. »Vtag naj te vzame,« je hripavo zašepetal, naslavljajoč svoje besede sliki. Pod prepenjavaml iz težkega žameta, ki so bile nabuhle od nepristnega razkošja, Je bil naslikani obraz bled kakor roka, ki Je počivala na nabirkih krinoline. Skoro petnajst let Je že minilo od tega, da Jo Je bil dal naslikati v Ljubljani.. Ali se je kaj postarala ta čas? Ne. Ženske, ld so brezčutne kakor ona, sploh ne ostarel Da, ta smehljaj okoli njenih ustnic, ta Je bil pravi! Imela Je mehke, Izrazito upognjene ustnice, o katerih bi človek mislil, da so čutne. Toda bile so ledene Česa Je potem še čakal ta njen prekleti .smehljaj in te njene ijnpke odprte oči in ta brezhibni1 oval Obraza, ki Ji Je nekam otožno izstopal iz pretežke gmote črnih las? Kako tuja mu Je bila po vseh teh letih, kako jo Je sovražil, ker ni nikoli dopustila, da bi se Ji bil približal do tistih skrajnosti njenega bistva, kakor {e hotel oni In že je prijel za kozarec, da bi ga zalučal v gladko ploskev slike. Pa saj ni imelo smisla... Obmil Je sliki hrbet »Vsaj v nedeljo zjutraj bt bil lahko trezen!« mu je bila prejle rdela s tistim svojim bressizraz- j ko so jeli postavljati novo progo nim glasom, ki ga včasih kar ni I po dolini Save — od Zidanega mogel prenesti. Kaj pa jo Je', mosta do Ljubljane. Odprl Je brigalo, če Je pil? Ali je mar ona / oči, zarežal se Je. Njegov motni služila denar, ali je bila njena ta hiša in to pohištvo? Vse, prav vse je pripadalo njemu. V glavi se mu je rahlo vrtelo, mehak Je bdi v kolenih. Zviška je telebnil v širok naslanjač ob oknu, prešit z žametastimi gumbi in okrašen z resnicami iz še-nilije. Nejasno Je čutil, da se mu godi krivica, v tem občutku pa Je bilo mnogo razkošja in skušal ga je čim delj obdržati. Zabukovje Je bilo poguba zanj — ta prekleti kraj, kjer Je malone za slehernim grmom bila gostilna. In ti ljudje od »gver-ka«, ki so hoteli, da je prisedel k njim in prepeval in popival z njimi, dokler Jim ni jutro pogledalo v prazne kozarce. Pha, imeli so ga radi, ker Jim je plačeval za vino — vsi ti uradniki in pisarčki, delovodje in jamo-merd. „ Sodrga! Je pomislil. Počutil se Je zelo vzvišenega nad njimi: po njegovem so se bili vsi zarotili proti njemu, da bi ga izkoriščali. Ah, spregledal jih je! V svoji pijanosti se Je imel za silno zvitega. Prasnil Je v smeh Kar užival Je, če je pomislil, da je bil vselej tako prebrisan — že od mladih nog. Naslonil se je nazaj In je zamižal. Kako je že bilo? Da, da, spomnil se Je. Železnica. Rudnik .. Bilo mu je štiriindvajset let, ko je nastopil službo Inženirja pri železnici. To je bilo tisti čas, I pogled je prebadal strop in Je tam videl naglo spreminjajoče se slike. Nenadoma se Je pričel tresti od razburjenja. Da, to so bili časi/ ko je bil svoboden in ženskam nevaren s svojo brezmejno drznostjo, 6 svojimi plavi mi brki in poševnimi sinjimi očmi, ld se niso plašile nobenih ugovorov — vse mu Je bilo igrača! In nikoli pozneje ni toliko zapravljal kakor tedaj. Saj ga ni bilo človeka v dolini, da se ne bi bil veselil svojega življenja z železniškim denarjem. Vsako »guindicino« — vsako drugo nedeljo — so izplačevali podjetnim delavcem in voznikom. Tedaj je nastal po vsej dolini direndaj in vrišč. Vse Je ljubilo, pilo, pelo: »Od jutra do noči, od mraka do dne...« In s svojim hripavim glasom Je skušal zapeti prvo kitioo te stare pesmi. Ah, malo je manjkalo, pa bi bil šel z železnico naprej in hi bil v svetu lahko Se marsikaj dosegel! Saj je bil vedno tako neznansko spreten — tako spreten je bil, da je znal skriti svojo spretnost In to je bil vendar višek spretnosti! Ta sijajna misel ga je vsega prevzela, občudoval se je. Nenadoma pa se je zdrzniL (Dalje prihodnjič) rWr.: ji---- 4||| ^ »es-»w liH POTROBI KORISTITE SE BOGATIM ASORTIMAMOM KOŽNE I fiVNENE MIGE, KOTI ZA VAS PROIZVODI ___ __________ mm iin>»iiiiii Mi niš minifc ni idi sunili ' Vsem našim odjemalcem čestita za letošnji 1. maj Nudimo vam razne vrste blaga, tekstila, železnino, umetna gnojila, gradbeni material in drugo. Cene zmerne, postrežba točna. Na svidenje! Rudar : Kovinar (štore) 4:0 (3:0) (Od našega posebnega dopisnika) V nedeljo se je vršila v Štorah prvenstvena nogometna tekma med domačim Kovinarjem in j Rudarjem iz Trbovelj. Moštvo Rudarja je nastopilo brez Opresnika. Postava je bila sledeča: Tauš II., Florjane, Traum, Blatnik, Sorel, Cestnik, Lamovšek, Gačnik, Koncilija, Perc in Klenovšek. Vreme pred tekmo je bilo idealno, dočim je med tekmo pihal močan veter. Zmaga Rudarja je bila zaslužena, saj so prekašali nasprotnika predvsem po tehničnem znanju. Kovinar je pričel z napadom, toda napad Rudarja prevzame iniciativo ter z lepimi kombinacijami z igro po zemlji prevladuje na terenu. Prvi gol je dosegel Lamovšek v 10. minuti v 20. minuti poviša Perc z lepim strelom na 2:0. Igra se razvija pred golom Kovinarja. V 42. minuti dobi žogo Gačnik, ki iz daljine 16 metrov ostro strelja po zemlji in že je rezultat 3:0. Po odmoru igra Rudar proti vetru. Vse do 75. minute je bilo stanje 3:0. Koncilija je v 75. minuti povišal rezultat na 4K) in postavil končni rezultat. Igralci Kovinarja so se odlikovali z požrtvovalnostjo in ničemer drugim. Pri Rudarju so igrali vsi dobro, obramba ni imela težkega posla; v srednji liniji je lepo gradil igro Blatnik, dočim je bil najboljši v napadu Perc. Sodnik Jenko je sodil dobro. ★ PRVENSTVO CELJSKE NOGOMETNE PODZVEZE Svoboda (Trbovlje) : Dobrna (Trbovlje) 2:2 (1:2) V soboto sta odigrala prvenstveno nogometno' tekmo domača rivala Svoboda in Dobrna. Tekma je bila tipično prvenstvena ter kljub premoči Dobrne ni uspelo realizirati tekme z ampak se je končala — Sodnik Amšek, sodil namesto določenega iz Hrastnika, ki je prepozno prispel, Je sodil dobro, vendar je oškodoval Dobrno, ki je po prikazani igri zaslužila zmago. meuei|§Ki spori v revirnih Svoboda (Ljubljana) in Rndar— zmagovalca v malem rokometu j Rudar I KladivaP 3:0 (2:0) V nedeljo se je odigralo na stadionu ŠD »Rudarja« v Trbovljah polfinalno prvenstvo Slovenije v malem rokometu. Sodelovala so moštva Svobode in Odreda iz Ljubljane, domači Rudar in Proletarec iz Zagorja. Dopoldanskim tekmam je prisostvovalo majhno število gledalcev, medtem ko jih je bilo popoldne čez 500-V prvi tekmi je Rudar premagal Proletarca iz Zagorja z 20:4 (9:2). V drugi tekmi je izšla Svoboda iz Ljubljane kot zmagovalec nad Odredom s 13:10 (7:6). V tretja tekmi je ljubljanska Svoboda visoko porazila Proletarca iz Zagorja s 16:1 (10:0). Ekipi Proletarca se pozna, da ji še prijnnajkuje tehničnega znanja ter obvladanje žoge. Vendar je treba pohvaliti Zagorjane, saj so se borili zelo val igro, s čimer je zapravil | v četrtek, 22. aprila, je bila možnosti za zmago Tekma se na stadionu SD »Rudarja« v je končala 12:12 (5:5). _ | Trbovljah odigrana prijatelj- Vrstni red je sledeč: Svoboda ska tekma med članom Sloven-(Ljubljana) 5 točk, Rudar 5; sko-hrvatske lige »Kladivar-točk, Odred 2 točki. Proletarec, jem« iz Celja in nogometnim brez točke. Z malenkostno razli- moštvom domačega »Rudarja«. Mednarodna rokometna tekma v Trbovljah Judenburg (Avstrija) — Rudar 12:13 (6:6) ko v golih je prvo mesto pripadlo ljubljanski Svobodi. V finalnem tekmovanju bosta torej sodelovali 'ekipi Svobode iz Ljubljane in Rudar. Vsekakor je ta uvrstitev uspeh za moštvo Rudarja, ki je s svojo igro pokazalo, da sodi med najboljše ekipe Slovenije. Rudar LI : Žalec 3:0 p. f. PRVENSTVO MLADINE Rudar I : Rudar II V nedeljo dopoldne sta se že ob 8. uri zjutraj srečali obe Obe moštvi sta nastopili v naj- j močnejši postavi. Sodil je Va-nelli dobro. I Kljub vodstvo 2:0 v prvem polčasu tega srečanja je ekipa „ . _ .... , . , , »Rudarja, zaigrala znatno bolj-[Vratar domačih -gra.cev bi lah-še v drugem polčasu, kjer je ubranil vsaj tri gole. - V dosegla še l gol. Gostje so se drugem delu igre se je vodstvo odlikovali s hitro igro in tu- Mednarodna rokometna tekma. ki se je vršila v torek. 20. t. m., v Trbovliah, je bila pravzaprav otvoritev rokometne sezone v Trbovljah. Po dveh tekmah, ki so jih odigrali avstrijski rokometaši iz Judenburga v Ljubljani proti »Svobodi«, kjer so Avstrijci enkrat zmagali. enkrat pa igrali neodločeno. so se gostje pretekli torek pomerili v Trbovljah z dobro razpoloženo ekipo domačega »Rudarja« — Na stadionu ŠD »Rudarja« se je zbralo preko pet sto ljubiteljev te lepe. temperamentne igre 'Rudar« je že takoj v začetku igre prišel v vodstvo vendar je bil rezultat prvega polčasa 6:6. dj tehnično so bili bc-ljši, vendar proti dobro razpoloženim igralcem »Rudarja« tokrat niso mogli uspeti. Zmaga »Rudarja« je bila popolnoma zaslužena. na terenu stalno menjavalo, toda Rudarjevci so le krepko poprijeli ter ob koncu zmagali nad gosti z enim golom razlike — 13:12. Avstrijske igralce je rešil večjega poraza njihov odlični vratar. Pri »Rudarju« je dosegel 9 golov odlično razpoloženi Maks Radej. — Zmaga nad renomiranim' moštvom iz Judenburga je vsekakor velik uspeh rokometašev »Rudarja«. Nova osnovna šo^a Otroci in starši Zg. Hrastnika z veseljem ogledujejo gradnjo novega šolskega poslopja na Logu, ki bo letos skončano šele v prvi fazi Pozneje bo v etapah prizidan še trakt za zbornico, s sobo za učila in upraviteljevo pisarno, v tretji fazi telovadnica in končno v četrti stanovanje za učiteljstvo. Zgornjehrastničani in njih šolska mladina se vesele, da bo njihova moderna šola že letošnjo jesen uporabna za vselitev, čeprav bo zasilno dograjenih in urejenih šele pet razredov, medtem ko bo šesta učilnica služila začasno za zbornico in upraviteljevo pisarno. — S to šolo bo dobil Hrastnik dve osnovni šoli; dosedanja bo za učence Spodnjega Hrastnika, nova na Logu vztrajno kljub tehnični premoči j mladinski moštvi Rudarja v pr-j nasprotnika. i venstvani tekmi, kjer so zrna- j Tekma med Rudarjem in Od-' gali bolj rutinirani starejši ml«- redam je odločila, kateri moštvi se bosta srečali v finalnem tekmovanju. Zmagalo je boljše moštvo Rudarja, ki je premagalo Odred z 21:15 (14:5). Popoldne sta bili še dve tekmi, kjer je moštvo Odreda premagalo Proletarca iz Zagorja z 18:8 (7:4). Najbolj razburljiva p>a je bila finalna tekma, ki je odločala o prvem mestu. Četudi sta si Rudar in Svoboda že zagotovila sodelovanje v finalnem tekmovanju, ki bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani, je bila ta tekma vendar razburljiva in to še po zaslugi sodnikov- Rudar je zaigral proti Svobodi kot enakovreden nasprotnik, maščevalo se mu pa je, da je zadrže- Proletarec : Drava (Ptuj) 4:0 (3:0) ¥ ROKOMET ZA 2ENE Za prvenstvo Slovenije sta odigrali v nedeljo tekmo ženska ekipa Rudarja in ekipa Proletarca iz Zagorja. Zmagale so boljše domačinke z 9:1 (4:1). drnci I s 6ri. KOŠARKA Prvenstvo Slovenije: Železničar (Maribor) : Rudar 71:63 (44:19). NAMIZNI TENIS V Radečah je bilo v nedeljo namiznoteniško prvenstvo za pokal OLO Trbovlje. Sodelovala so moštva iz Zagorja, Hrastni- Novi kadri — močan prispevek k obrambni skupnosti soc ali -stične Jugoslavije (Iz dela Avto-moto društva v Trbovljah) Se pred enim letom v Trbovljah ni bilo življenja v delu prijateljev avto-moto športa. Dne 1. aprila 1953 pa je bila je društvo štelo že 172. Na ustanovnem občnem zboru se je ta sekcija — kot že omenjeno — preimenovala v »Avto-moto društvo v Trbovljah«, ki je postalo sedaj ravnopraven pri SD »Rudarju«- ustanovljena član kakor vsa ostaIa Avto- . .. ' Sliro v* ClntrntMii o I» v Sloveniji ali Pionii Repke avto-moto sekcija "z namenom, da pritegne v svoje vrste čim več prijateljev in ljubiteljev tega športa Začetek je bil težak, toda uspeh ni izostal. Prvotno se je priglasilo v sekcijo 67 članov. V sekciji so se lotili dela. V teku leta je sekcija organizirala moto dirke v okrajnem merilu, ki so'dobro priredilo novo društvo, je vJa-uspele. Ker pa avto-moto sek- dalo med tečajniki veliko za moto .društva Jugoslaviji. Vodstvo novega društva si je zadalo za osnovno nalogo vzgojo novih avto-moto kadrov in preskrbo prepotrebnih rekvizitov. Od JLA je društvo dobilo 1 avto, enega pa od OLO Trbovlje. — Za tečaj, ki ga je SD RUDAR V TRBOVLJAH bo priredil v nedeljo, dne 16. maja, ob 14. un na svojem stadionu TELIK0 TOMBOLO Tombol bo preko 30. ostalih dobitkov pa preko 1000. CENA TOMBOLSKE TABLICE 50 DINARJEV NE ZAMUDITE PRIL02NOSTII tv! u”, T b ^f' cija kot sestavni del SD »Ru- nimanje saj se je priglasilo Do zaključka redakcije smo pre-, <}arja« ni bila član Avto-moto zanj 112 članov, od tega 5 čla- jeld poročilo, da je. v tekmova- društva Slovenije, n; imela nic. V tečaju je trajal teoretič-nju pionirjev zmagalo moštvo ustreznih pravic ter je bila za- ni pouk do 27 marca t. L, na- Rudarja v postavi: Repše, Jurman in Burja. Preklic Preklicujem neresnične obdolžit ve proti Pavli Kreder. —- _ | Antonija Zupančič, Trbovlje- društva v Trbovljah se je ude-Žabjek. ležllo preko 100 članov, ki jih postavljena pri prejemanju to pa se je začel v tečaju prak raznih potrebnih rekvizitov za tični del pouka. V petek, 9. 4., gojitev svojega športa. Sekcija so delali že prvi tečajniki iz-se je zaradi tega osamosvojila, pit. Z dobrim uspehom ga je kar se je zgodilo meseca de- napravilo 22 tečajnikov ostali cembra 1953. Ustanovnega obč- pa bodo opravljali izpite po nega zbora novega Avto-moto vrstnem redu vsak mesec. Avto-moto društvo v Trbov- ljah je v razmeroma kratkem času svojega obstoja pokazalo, da si je začrtalo pravilno pot j za vzgojo naših mladih tehniških kadrov, ki se že sedaj pripravljajo za izšolan,- borce, tankiste in borce tehniške stroke naše močne in moderno oborožene JLA nasploh. — Članstvo društva še stalno ve-! ča, saj šteje avto-moto društvo že 175 članov. Dirke, ki bodo 2. maja, pa bodo pokazale, koliko dobrih dirkačev imamo vi Trbovljah. — Pomagajmo vsi evto-moto društvu! Ne bo nam tega žal, saj ustvarja Avto-moto društvo v Trbovljah s pravilnim delom in vzgojo novih tehniških kadrov močan prispevek k obrambni skupnosti naše socialistične Jugoslavije PREKLIC! | Podpisani nisem plačnik nobenih dolgov, katere bi napravila moja žena na moje ime. — Ivan Kink, Trbovlje, Keržičeva štev. 27. pa za šolarje :z gornje hrastniške doline. Seveda bo imela vsaka šola svoje upraviteljstvo. Upamo, da se bosta šoli imenovali po Zgornjem in Spodnjem Hrastniku, ne pa osnovna šola I in II, kar bi motilo domačine, še bolj pa tujce. — Dosedanja osnovna šola — nekoč hrastniška ponem-čevalnica, šulferajnska šola — in bivša dekliška šola je bila lansko leto znotraj prebeljena in prepleskana, letos bo pa še zunaj. Tudi novo šolsko dvorišče je že urejeno. Seveda bo to poslopju služilo svojemu namenu še dalje, če ga ne bo onesposobil nesrečni plaz, ki žal grozi na tem, mestu šoli in vsem okoliškim stavbam, bližnjim apnenicam, in tudi Riicklovemu mostu. Na šoli se že pojavljajo prva znamenja plazov ja. Zato bo treba v prihodnosti misliti na novo šolsko poslopje v Spodnjem Hrastniku. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo primariju trboveljske bolnice dr! Krasniku, zdravniškemu in strežniškemu osebju, ki so z veliko požrtvovalnostjo in zavzetostjo lajšali trpljenje MARIJI SLAPŠAK v dolgi in težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi g, Zagra-dišniku za spremstvo, številnim prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v bolnici, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Anica 2ibret, nečakinja; Justina Drobež. sestra Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega nepozabnega očeta in dedeka MATEVŽA AŠKERCA sočustvovali z nami, prinesli pokojniku številne vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti, iskrena zahvala. Enaka zahval* govornikom ob odprtem grobu ter Delavski godbi za spremstvo pokojnik Trbovlje. 22. aprila 1954. 2ena Jera, sinov in . hčerke ter ostalo sorodstvo Do lO. maja je čas ko se lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe in si 3 tem zagotovite v novembru letos prejem 5 bogatih knjig Vsak član bo prejel za nizko članarino 240 din (in 20 din za poštnine) bogato opremljeni KOLEDAR. Franceta Bevka »Tujo kri«, prevot.no delo. mladinsko povest Iva Zormana »SVOBODNI GOZDOVI« fn geografski priročnik Vladi mira Kokoleta »DEŽELE SVETA«. Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe vse knjigarne In uprava Prešernove družbe, Ljubljana Ulica Toneta Tomšiča 9 ČLANARINO LAHKO PLAČATE TUDI V OBROKIH. Zato ne odlašajte z vpisom, da ne ostanete v jeseni brez knjig Prešernove družbe ker bomo kasnejše vpise le težko upoštevali. Prešernova družba JNe pozabi, da bo 1. maja veliko nagradno žreban e naročnikov Zasavskega vestnika ' Udeleženi bodo vsi. ki imaio poravnano narcčn no za celo leto 1954 in zaostanek za leto 1953« Nagrad je 108. — Torej časa je še 3 dni. Na svidenj* ESTHI KOMITE ZKS-RADEČE in LO MESTKE OBČINE RADEČE Vsem cenjenim gostom čestita k delavskemu prazniku — 1. maju UPRAVA DELAVSKO - USLU2BENSKE RESTAVRACIJE Rudnika Zagorje ob Savi Nudimo vam kvalitetne pijače in jedila. Pridite in prepričajte se samil Zadovoljni boste! .v-rj .v .v rj- rj ,v.v ,-v m .v .v ,*v r* r* i* :S • f. I C 5? I C I I I I i I f 51 I f ^J1 RADIO CENTER ZAGORJE čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva, 1. MAJU ! Prodajamo radijske sprejemnike in razne vrste elektrotehničnega materiala po zmernih cenah! čestitalo vsema delovnemu ljudstva Radeč in okolice k prazniku delovnega ljudstva — 1. majal BORBENI POZDRAV OB PRAZNIKU — 1. MAJU NAJ 11 V1 IM A J ČLOVEŠTVA SVETA! .ki fittd >}LSiBta ’1 miin&tid %j$j*ovc»jjf ' • -*i*»>--* PRAZNIK VSEGA NAPREDNEGA želi vsem svojim odjemalcem „NAŠA KNJIGA" ZAGORJE t t&iiUtG m delavnica Zagorje ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA, 1. MAJU! I I i Izvršujemo vsa elektrotehnična dela, popravljamo vse električne naprave in previjamo elektromotorje po dnevnih cenah. j <1 i! « % $ i I i! I i *! I J! » T 1 $ 51 i $ 51 51 I I | 'k I ;(i \zsem delovnim Hudem sociafistirne Jugustavije oošiiiata borbene pozarave ob prazniku 1. maju delovni kolektiv in uprava Industrije gradbenega materiala Zidani most - Radeče Graditeljem hišic priporočamo cenene kvalitetne In lahke gradbene plošče, žgano apno in cement NAJ ŽIVI PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA - 1. MAJ I il i! i! i! it i! it ;t ;t it it it i! ; i i! i! it i! i! i! i! i! Vi xa nas - mi %a vas ! Uprava in kolektiv s svojimi poslovalnicami: »Ob železnici«, »Na Logu«, »Pri Bauerheimu«, »Pri Apnenicah« in v »Kemični« ter z obrati: KLAVNICA - PEKARNA — SODAVICA — KURIVO in MLEKARNAMI se priporočata svojim odjemalcem in jim želita obilo nadaljnjih uspehov ob letošnjem 1. maju. Prav tako pa čestitata vsem kolektiv in uprava z obrati »Pod Lipo« (Roš), »Pri Rudniku« (Logarček) »Pri Kemični«, »Pri Hercogu« in gostilna »Podkraj« (Koritnik). Dobra kapljica in jedača za vsakogar! — Na svidenje! it il il il z vsem svojim članstvom čestita vsemu delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA — J. MAJU! Specializirana telinična trgovina s kovinskim blagom na debelo in.drobno Kolektiv in uprava CEMENTNINE CELJE UVOZ Valjani in vlečeni material — plemenita jekla — barvaste kovine — orodje za obdelovanje kovin — orodje za obdelovanje lesa — stroji za lesno industrijo in obrt — kroglični ležaji — brusni in zagostilni material. — Konsignacijsko skladišče avstrijske jeklarne Scholler-Bleckmann. Wien, »Phonix« jekla. S strokovnimi in tehničnimi nasveti smo našim odjemalcem vedno rade volje na razpolago. z obrati: PEČARSTVO KAMNOSEŠTVO — CEMENTARSTVO čestitata vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije k prazniku delovnega ljudstva — 1. MAJU 1 ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN USTANOVAM K 1. MAJU.'PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA. Z ŽELJO, DA V NEZMANJŠANEM DELOVNEM POLETU VZTRAJNO OPRAVLJAJO SVOJE NALOGE ZA ČIMPREJŠNJO IZGRADNJO SOCIALIZMA IN DOSEGO NAŠEGA SKUPNEGA CILJA! Vsemu delovnemu ljudstvu mesta Hrastnik in okolice pošiljajo borbene pozdrave ob prazniku 1. maju delovm kolektivi in uprava POTROŠNIKA v Hrastniku TRGOVSKO PODJETJE, PARNA PEKARNA IN GOSTILNA V naši trgovini dobite vse. kar želite, v pekarni pa dober kruh in najboljše pecivo, kar lahko zalijete z dobro kapljico v naši gostilni. — Vabita kolektiv in uprava »POTROŠNIKA« — HRASTNIK o DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA MESTNEGA PODJETJA KURIVO MARIBOR CANKARJEVA ULICA 25 čestitata k prazniku delovnega ljudstva vsega sveta — 1. MAJU vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem kakor tudi vsem kolektivom gradbene industrije v Zasavju. Delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Borbeni pozdrav delavskemu razredu Jugoslavije pošiljata ob prazniku delovnega ljudstva — 1. maju — vsem svojim naročnikom in odjemalcem ter po njih vsem delovnim kolektivom čestita k delavskemu prazniku — 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu širom po naši domovini v zavesti, da skupno gradimo boljšo bodočnost. DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA Spiosnega strojnega mizarstva v Trbovljah Izdelujemo vse vrste pohištva, stavbne in ostale oprave. Cene solidne — dobra izdelava in dobra kvaliteta! M'••'jSaffia&vjvS Delovni kolektiv trgovskega podjetja PRESKRBASenovo čestita k PRAZNIKU DELA 1 UPRAVA IN KOLEKTIV Delovni kolektiv in uprava / Gradbenega podjetja »GRANIT" Slovenska Bistrica čestitata k prazniku dela —- 1. MAJU ! čestitata vsem Športnikom in ostalema pre-bivalstvu Zasavja k prazniku delovnega ljudstva — 1. MAJU! Nudimo vam vse vrste športnih potrebščin! Ljudski odbor Mestne občine Trbovlje, Mestni komite ZK Trbovlje in Mestni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi - Trbovlje ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU’ LJUDSTVU MESTA TRBOVLJE, VSEMU ČLANSTVU ZK IN VSEMU ČLANSTVU SZDL TER PREKO NJIH VSEM PODJETJEM NA PODROČJU MESTNE OBČINE TRBOVLJE K DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJU ! TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA'' TRBOVLJE Z VSEMI POSLOVALNICAMI čestita vsem svojim potrošnikom k mednarodnemu prazniku delovnih ljudi — 1. maju! Oglasite se v naših poslovalnicah in zadovoljni boste z nami! Vabita vas kolektiv in uprava • Trgovskega podjetja IZBIRA«, TRBOVLJE NAJ ŽIVI /. MAJ, PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA VSEGA SVETA t VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ! TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA“ - TRBOVLJE i)! J 1 ; Uprava in kolektiv Kmetijske zadruge - Zagorje a H Našim potrošnikom nudimo vse vrste blaga, razni tekstil, železnino, umetna gnojila in razni gradbeni material po zmernih cenah. s poslovalnicami Delavski dom, Bevško, Trbovlje II (Kukem-berg), Terezija (Pri Razboršku) in »Pri Prelogarju« ter Komisijska trgovina pri Delavskem domu , čestita vsem svojim potrošnikom za 1. MAJ ter se jim priporoča za nadaljnji obisk! Ne pozabite obiskati naše gostilne »DELAVSKI DOM«, kjer je vedno dobra jedača in pijača ter poceni. — Vabita vas delovni kolektiv in uprava »PRESKRBE«, Trbovlje ♦)! i ii! a a BORBENE ČESTITKE OB LETOŠNJEM 1. MAJU pošilja vsem obiskovalcem KINA „TRIGLAV" V ZAGORJU in LOKE - KISOVCU uprava kina »TRIGLAV«, Zagorje Kolektiv in uprava SUK4RSK*: II PLESKARSKE DELAVNICE - ZAGORJE i čestitata vsem svojim naročnikom in ostalemu delovnemu ljudstvu Zagorja in okolice k prazniku delovnega ljudstva 1. MAJU! ; ♦5! Izvršujemo vsa slikarska in pleskarska dela po najnižjih cenah — izdelava strokovna in solidna. ; = -,T ESA R - S Čestitamo k Prazniku dela in želimo vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije mnogo uspehov v gradnji socializma! PODJETJE MESO Živel delavski praznik! V TRBOVLJAH »! Delovni kolektiv .TESAR' n $ čestita vsem delovnim ljudem in svojim odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva —- 1. MAJU ! Obiščite naše poslovalnice, kjer boste dobili vedno sveže meso in raznovrstne mesne izdelke po najnižjih cenah! a t a I)! DELOVNI KOLEKTIV t Kesineja inimu som - M Borbene pozdrave ob letošnjem 1. MAJU pošiljata delovni kolektiv in uprava KOVINSKO • ELEKTRO • INŠTALATERSKE DELAVNICE TRBOVLJE, ULICA t. JUNIJA ŠTEV. 28 >! $ ‘i! t ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 1. MAJ!. Priporočamo se za naročila! Izdelava solidna — cene konkurenčne! 1 'it j* ;ii * ♦» . k. H SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE l « GRADITELJ t a TRGOVACKO PREDUZECE ZA PROMET GRADJEVINSKIM MATERI J ALOM ‘f i*. 'i i i i a a a a »K CELJE. DEČKOVA CESTA ŠT. 23 TELEFON ŠTEV. 24-54 — TEKOČI RAČUN PRI NB ŠTEV 620-T-42 I! GRADJA BEOGRAD i a BULEVAR REVOLUCIJE ln/I. - POŠT. FAH 850 TELEFON 29-778 I Vsem delovnim kolektivom socialistične Jugoslavije in preko njih čestitamo k mednarodnemu prazniku delovnega ljudstva, 1. MAJU! u l li i! a u i t K prazniku defo”vpQa ljudstva 1 *naiv II O nudi sa svojih skladišta ili putem direktnih dispozicija: Ut II česiita kolektiv in uprava a i I mniinski biker crep duplofalcovan crep I. ki., proizvodnja »Tozn Mnrkovič«, a KINA .SVOBODA-CENTER" J! a I 9 a ter uDrava kina SVOBODA-TRBOVLJE II" a a ii a Kikinda trska štuknler gosto pletena teraco ploče 20 X 20 X 2 cm Salonit vnloviti mermerne ploče cigle ručne i mašinske kao i ostali nemetalni gradevinski materijal. II II Tudi v bodoče bomo skrbeli, da bomo za delovno ljudstvo Trbovelj poskrbeli res najboljše in kvalitetne filme. ČESTITA SVIM RADNIM KOLEKTIVI M A MED JU NARODNI PRAZNIK RADA - I. MAJ! a a a Delovni kolektiv in uprava Mestnega gradbenega podjetja (prej »MEGRAD«) %7Z//.y/-a Predelovalnica podjetja »Meso« Nudimo vam barve in lake vseh vrst, razne kemikalije domače in inozemske proizvodnje, potrebščine za sobne slikarje in pleskarje, vse vrste čistilnih sredstev in razne gospodinjske potrebščine. čestitata vsem delovnim kolektivom k prazniku delovnega ljudstva, 1. MAJU, z željo mnogo nadaljnjih uspehovl IZVRŠUJEMO VSA GRADBENA DELA TER SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA! Import — C H EMO — Ek spori Ljubljana, Titova cesta št. 50 Kolektiv z upravo podjetja Knjigarna -Trbovlje čestita k 1. MAJU vsemu prebivalstvu okraja. Nudimo vse vrste in količine raznih tiskovin, papirja, učil, šolskih potrebščin in vsakovrstne knjige. pozdrav ob prazniku delovnega ljudstva, Borbeni rudarski l. MAJU Kolektiv in uprava podjetja K.TRO-TRBOVU pošiljata delovni kolektiv in uprava čestitata vsem delovnim ljudem v Zasavju k Prazniku delovnega ljudstva! rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik Vsem našim potrošnikom borbene čestitke k prazniku delov* negr ljudstva, 1. MAJU, pošiljata delovni kolektiv in uprava Trgovskega podjetja PRESKRBA HRASTNIKU vsem delovnim kolektivom okraja Trbovlje In Slovenije. Prav tako pa se tem čestitkam pridružujejo ekipe Rudarskega gradbenega podjetja iz Trbovelj z obrati: KIČEVO, VAREŠ, BOR in PREVALJE. s poslovalnicami pri »Hercogu« or? »Menihu«, pri »Steklarni« in novo otvorjeno poslovalnico »Za bavo«. Ob mednarodnem tradicionalnem prazniku delovnega ljudstva 1. MAJU čestitata vsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu naše socialistične Jugoslavije delovni kolektiv in uprava Impor! - CHEMO - Ekspert I i I 1 i MESTNI OBČINSKI KOMITE ZKS - ZAGORJE IZREKA VSEMU SVOJEMU ČLANSTVU IN PREKO NJIH VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE ZAGORJE ČESTITKE OB DELAVSKEM PRAZNIKU — 1. MAJU t MESTNI OBČINSKI ODBOR Socialistične zveze delovnih ljudi v Zagorju čestita vsem svojim članom in po njih vsem ostalim k prazniku delovnih ljudi — I. MAJU I i(4 OB PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. MAJU — ČESTITA LIUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE ZAGORJE VSEM SVOJIM VOLIVCEM IN PREKO NJIH OSTALIM, DA BOMO S SKUPNIMI NAPORI IN PRIZADEVANJEM IZVRŠILI VSE ZADANE NALOGE NA PODROČJU OBČINE ZAGORJE it Rudniški komite ZKS v Zagorju čestita svojemu članstvu in delovnemu kolektivu rudnika kakor tudi ostalim k prazniku delovnega ljudstva. 1. MAJU, in jim želi nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma. ' • r V DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA »KERAMIKA« v Izlakah pri Zagorju vam nudita kvalitetne keramične ploščice po najnižjih konkurenčnih cenah. K prazniku delovnega ljudstva. 1. MAJU, pošiljamo vsem borbene pozdrave in čestitke! Industrija gradbenega materiala v Zagorju čestita vsem svojim odjemalcem in ostalim k delavskemu prazniku — 1. MAJU I NAŠE IZDELKE VAM NUDIMO PO NAJNI2JIH CENAH! Kralevai sindikalni svet v Zagoru čestita k prazniku delovnega ljudstva, L MAJU, vsem sindikalnim podružnicam in po njih svojemu članstvu kakor tudi vsem delovnim kolektivom v Zasavju. K it i it v. ji ji k t it i i(t t ;t i it i % i it ii * UPRAVNI ODBOR Rudnika I .* * . , * ■ rjavega premoga o v Zagorju ČESTITA VSEM KOLEKTIVOM IN RUDARJEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA 1. maja NAJ Z/V/ /. MAJ — PRAZNIK VSEH DELOVNIH LJUDI SVETA I L^sno predelovalno podjetje Zagorje vam nudi vse vrste pohištva in stavbne oprave po najnižjih cenah', ČESTITAMO VSEM ODJEMALCEM K PRAZNIKU 1. MAJU! .«*• * 'a. 9 t 't it ! it i! i! i! Izdelujemo vso notranjo opravo za stanovanja in poslovne prostore v najpopolnejši izvedbi po želji naročnikov in po najnižjih cenah. STROfiO MIZARSTVO Maks Skrtnjmr • Zagorje državni obrtni mojster ČESTITA VSEM ODJEMALCEM K 1. MAJU! Delovni kolektiv in uprava Trgovskega podjetja 2» «< IZBIRA Zagorje ob Savi poiiljata vsem delovnim ljudem svoje borbene pozdrave za delavski praznik — 1. maj. 1954 ! Istočasno se priporočata za obisk svojih poslovalnic TOPLICE (Mihelčič). . POTOSKA VAS (Franck), DOLENJA VAS (Ernejc), LOKE (Sršen) in na novo odprtih poslovalnic s sadjem in zelenjavo na trgu v TOPLICAH IN ZAGORJU pri Koprivcu. Obiščite naše poslovalnice in prepričali se boste o nizkih cenah in solidni postrežbi. — Vedno in povsod bodimo zavestni borci in graditelji nase socialistične domovine Jugoslavije! DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA STEKLARNE • • ; . • -.'v ? ' pošilja borbene pozdrave in čestitke vsem delovnim kolektivom j z željo, da dosežejo še več zmag v svojem delu in v delavskem samoupravljanju svojega podjetja. HRASTNIK POŠILJATA ZA LETOŠNJI 1. MAJ BORBENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! — NAŠEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NUDIMO PREKO 4000 VRST RAZNIH STEKLARSKIH IZDELKOV. NAŠE GESLO JE KVALITETA IN PROMPTNA DOBAVA! z vsemi svojimi podjetji, še posebej pa kolektiv in uprava »MESOPROMETA« OZZ Trbovlje, čestita vsem delovnim ljudem v Zasavju in širom po naši socialistični domovini k Prazniku dela, Proizvajamo električno energijo za industrijo, vas in mesto! DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA Elektrarne Trbovlje ČESTITATA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE K DELAVSKEMU PRAZNIKU, 1. MAJU ! DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA „ž mmw T D » o v L j c • " •' J >' • ‘ v .* . • • . » POŠILJATA ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM V ZASAVJU ZA LETOŠNJI PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA, 1. MAJ, TER SE PRIPOROČATA ! Vsem svojim odjemalcem v Trbovljah in okolici pošiljata čestitke k delavskemu prazniku, 1. MAJU, KOLEKTIV IN UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA »Potrošnja" Trbovlje z vsemi svojimi poslovalnicami št. 1 (Trbovlje II, pri Podlesniku), št. 2 in 3, Trbovlje - Vode (bivši rudniški magazin, špecerija in manufaktura), št. 4, Vodenska cesta (trgovina Mahkovec), št. 5. za Savo (pri Elektrarni), št. 6, na Posetju, in nova poslovalnica št. 7 pri Stihu pod Terezijo. Obiščite naše poslovalnice in prepričali se boste, da je najboljša, najsolidnejša in najcenejša postrežba v poslovalnicah Trgovskega podjetja »POTROŠNJA« - TRBOVLJE k $ i i VSE, KAR Sl POŽELIŠ. TO DOBIŠ V POSLOVALNICAH Trgovskega podjetja a DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA V# > POTROŠNJA« it i s M « $ k $ k M V ZAGORJU OB SAVI s svojimi poslovalnicami: ZAGORJE (Miler), TOPLICE (Mrnuh), LOKE (Zadružni dom), IZLAKE (Bleiiveis) Vsem svojim odjemalcem čestitamo k prazniku delovnega ljudstva — 1. MAJU / Delovni kolektiv in uprava Trgovskega podjetja »POTROŠNJA*, Zagorje i i! i I it fastikstva - Bapecje čestitata vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva in se priporočata za obisk v obratih mestnega gostinstva. Ne pozabite da smo vam za 1. mai preskrbeli prav dobro kapljico — nudimo vam pa v naših obratih tudi razna jedila in vse vrste alkoholnih pijač. — Na svidenje! | L * ) UPRAVA in KOLEKTIV Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče pri Zidanem mostu pošiljata v«pm delovnim Volpletivom oh prazniku delovnega ijuusiv* ooroeue pozdrave m čestitke! Mestna klavnica in hladilnica .ZAGORJE čestitata vsem potrošnikom k 1. MAJU. Obiščite naše poslovalnice, kjer vedno dobite sveže meso in razne mesne izdelke po najnižjih centih. KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA TROJANE čestita vsem delovnim tjudem okraja Trbovlje k prazniku delovnih ljudi — /. MAJU ! V naši gostilni na Trojanah vam nudimo vedno dobro jedačo in pijačo. Na svidenje! $ Naj živi I. maj. praznik delovnih ljudi! Borbeni pozdrav vsem delovnim kolektivom po Jugoslaviji in vsem svojim odjemalcem pošiljata ob mednarodnem prazniku delovnega ljudstva, /. MtOfU, delovni kolektiv in uprava CEMENTARNE V TRBOVLJAH