i* , ■ ■ '"-S. Največji llovenakl dnevnik ▼ Združenih državah. Velja sa vse leto.........16.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA i mils ■ List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian DaQy fn the United States. Xssned every daj except Sunday* and legal Holidays. Iir 75,000 Headers. *rM TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 24. — ŠTEV. 24. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 30, 1922. — PONDELJEK, 30. JANUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX KONFERENCA BO BAJE ODLOČILA USODO EVROPE SIR FILIP GIBBS PRAVI, D4 JE ŽIVLJENJE ALI SMRT CIVILIZACIJE NA TEHTNICI. — ZDRUŽENE DRŽAVE BODO IMELE GLAVNI UPLIV. — POROČA SIR PHILIP GIBBS. Po moje mnenju ne more biti uiti najmanjšega dvoma, da bo 1 onferenea, ki se bo sestala v Genovi, odločila na ta ali drugi način, če naj se narodi Evrope, obu-l ožani od vojne, polagoma opomorejo ter se prilagodijo novim razmeram nli če naj stara evropska civilizacija enkrat za vselej projKide. Zopet enkrat bodo imele Združen«, države pri tem glavno besedo v zadevi, ki se tiče usode celega človeštva. Ce ne bo Amerika uporabila svo je velikanske matorijalne in duševno sile, katero ima na razpolago, bo morala Evropa, kot je bila zgrajena nanovo vsled kratkovidne politike mož, ki so se i-brali na konferenci v Versailles, Izginiti ravno vsled sovraštva in medsebojnega nezaupanja, ki predstavlja rakrano ter onemogo-čuje vsako sanacijo razmer. | Jaz sam za sebe postal optimist, kakorhitro se je zbrala konferenci: v Washing tonu in to raditega, ker sem prepričan, da je bil svet prvikrat izza konca svetovne vojne deležen smotrenega dela, ko-jega namen je bil ustvariti po ce-lem svetu nov položaj. Dull washingtoske konference je oživil nanovo upanja v vseh delih Evrope ;n prav posebno med angleško govorečimi narodi, po dolgi dobi razočaranj, ki so mejila skoro nn obup, kajti nikake-zdravega smisla ni bilo, nika-kega poskusa, da se olajša breme vojaških in mornariških oborože-vanj, ki so postajala po vojni večino težja. Vojna kot taka ni izbistrila duha nikogar. 1 'speli H*ashin gtonske konference, ki j i cinejena glede svojih ciljev, a zelo \ažna glede splošnega utiša, katerega je napravila, bo predstavljal prvi ko-lak proti iztreznenju iz blaznosti mednarodnih konfliktov, ki so se xavršili v zadnjem času. č'e nič drugega, bo predstav-Ijalo to uspeh kot ga ne zaznamuje zgodovina človeštva. Naslednji korak katerega se morajo povsem logično lotiti sile sveta, predstavlja uravnanje eko- nomskih ratmer Evrope in s tem tudi celega sveta. Konferenca, ki se bo sestala v Genovi, ima priliko storiti to. Neizmerno težka je naloga, katere se bo morala lotiti ta konferenca, kajti nikakih magičnih sredstev r.i na razpolrgo, da bi se izpre-menilo sedanji polom, v katerem se nahaja večina evropskih držav, naenkrat v prosperiteto. Kljub tr>mu pa je povsem mogoče nanovo ustvariti, sicer polagoma, prosperiteto evropskih dežela, a seveda le pod pogojem, da bodo vse države sodelovale pri velikem delu, katerega se bo lotila konferenca v Genovi. RUSKI MRTVECI NAGROMA-DENI V SKLADOVNICE, KOT DRVA. MERCIER JE BIL NAVDUŠENO SPREJET V ITALIJI TEKOM NJEGOVEGA POTOVA NJA V RIM JE BIL DELEŽEN VEČJIH OVACU OD STRANI ITALJANOV KOT KATERIKOLI ITALJANSKI KARDINAL. Na levi str nr. i jc slika Leouarda da Vinci, imanovana "Le Belle Ferroniere, katero je razstavil Sir Jos3ph Duveen v pariškem I-ouvru. Na desni pa je nadalina slika istega imena, o kateri trdi Sir Dnveen, da je kopija, radi če car ga j: neka Mrs. Andree Hahn tožila za odškodnino v zneska / ŠEGO,000. W Berlin, Nemčija, 26. januarja. American Society od Friends je poslala poziv v Washington, naj se pošlje več komisij v Rusijo, ki naj bi odstranile trupla žrtev la-l-nte. Trupla teh žrtev so nagro-rnarlena v skladovnice na zunanjem robu skoro vsake vasi in mesta v ozemlju, ki jc prizadeto cd lakote. V pozivu se glasi, da ne vključuje navzočnost mrtvecev le nevarnosti novega izbruha epidemi-l"e logarja, temveč tudi skušnjavo za stradajoče ljudi, da se vrnejo k kanibalizmu ter na ta način uidejo smrti od lakote. Zastopniki dr. Nansena v Rusiji poročajo da so stradajoči ljudje pojedli ža vse svoje pse in inačke, NOV PLANET. VELIKA NESREČA V WASHIN6T0NU KLAVNIČARJI BODO NAJBRŽ PRENEHALI STAVKATI. Gledališče sc je podrlo in 110 ljudi je našlo smrt pod razvalinami. Kongresne preiskava. Buenos Aires, Argentina, 26. jamarja. — Dr. Hartmann, ravnatelj La Plata observatorija, pravi, da leži mali planet, katerega je i a.šel dne 4. novembra, med planetoma Marsom in Jupitrom. Svojo pot Ter«ig solnca premeri ta planet v petih letih in sedmih mesecih. Premer tega novega planeta znaša le nekako 25 kilometrov ali petnajst in pol milje. na izplačila v| jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah •e potom wrie tenke kzvrfcnjejo po nizki cen!, zanesljivo In hitro. ▼Zcrnl m Uh n*3e cene aledeio: Jugoslavija: Razpošilja mm zadnje pošt« in lspla*n> «Kr. poštni tekovval urad" In »Jadranska banka" w Ljubljani 300 kron...... $ 120 1,000 kron ...... $ 3.80 400 kron......$ 1.60 ' 5,000 kron ...... $18.50 500 kron ...... $ 2.00 10,000 kron.....$36.00 Glasom naredbe uinistrstva trn pošto in brzojav v Jugoslaviji je oedaj mogočo lam nakazovati aneske polom pošte edinole v dinarjih; za T«ake Štiri krone bo Igpiažan en dinar; razmerje med dinar j^n In kmn octane torej neizpremenjtno. Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte In Izplačajo "Jadranska banka" v Trota. 50 lir......$ 2.80 500 lir.....$23.00 100 lir......$ 5.10 1000 lir______$46.00 300 lir.....$14.70 Kemika Avstrija: Razpošilja na aa*Ue pošte In faplatcje »Adriattoche Bank na Pumama. Radi veUkamklh razlik v tešajn Izplačujemo oedaj ▼ Avstriji ramo amerikanske dolarje. Naša pristojbina za vsako posamezno nakazilo do $10.— znaša 50 centov; od $10.— do $50.— po $L—; in za večja nakazila po 2 centa od dolarja. Vredaool »carja oedaj al etatoa, menja m iidhtal iifitirti Ml rcfmiame pa eori leteča tec hat nam pooSanl denar doopo v roka. Kot generalni notiiwlhl "Jadranko Banko" In ajeaflh podi al de imamo zajim^mii teramredno fifci pecojc, Id hoda ▼ etika ko-rtstl n me, ki M it sli m bodo podulmoM našo t m ki >«am aam Jc podeli aajhotj po Domootfte Money Order, all pa po Near York Hoafc Draft. FRANK lUKSTR STATE BANK, 82 Cartlandt Bt, New Yorit Washington, I). C.. 'J!). Jan. — Knickerbocker kino-gledišče v tu-kajšnem mestu se je tekom težkega snežnega viharja včeraj zvečer podrlo in sto In deset ljudi je našlo svojo smrt v razvalinah. Sc-sedla se je streha ter padla v glavni prostor gledišča, kjer je pokopala ljudi pod razvalinami. Večino trupclj so že našli, a nekaj jili je še vedno pod razvalinami. Dosedaj oC- je identificiralo sto trupelj in dva. Število poškodovanih, vključno one, ki so bili na licu mesta deležni prve pomoči, znaša več kot 250. Armadni častniki, ki so vodili reševalna dela, so dali izraza mne- KAKO SKRČITI CENO PREMOGA Premogarji pravijo, da bi se dalo skrčiti ceno premoga n tem, da se odpravi velikanske dobičke posredovalcev. Deloda;"lei, ki so zaposleni s proizvajanjem trdega premoga, bi lahko skr'ili cene. dali svojim ljudem boljši zaslužek in kljub Vmu delali pri tem še lepe dobičke, če bi sc odstranilo dobičke ne-proizvajajočih faktorjev v premo-garski industriji. Tako Je izjavit izvrševalni odbor antraeftnih pre-mogarjev v nekem ngotovilu, ki je bilo izdano v nedeljo, v odgovor na trditve delodajalcev, da bi pomenjalo povišanje delavskih plač tudi povišanje cene premoga ?a splošno občinstvo. Številke, katere je objavil glav-jni komitej antracitnih delodajalcev. so kazale, da bi pomenjalo 1 avajset-odstotno povišanje plače za delavce več proizvajalnih ; stroškov premoga. Uradniki de-I lavske organizacije pa izjavljajo, j da je to ugotovilo povsem napačno. Oni pravijo, da bi ne vzelo vež kot osemdeset centov, za tono, da se pokrije s tem povišanje delav- )maha, Nebraska, 2(1. januarja. Stavkrjoči uslužbenci veleklavnic bodo glasovali glede tega, če naj se proglasi za končano stavko teh uslužbencev. ki vrši po celi deželi. Vest o_ tem se je razširila včeraj. ko se jc na nekem zborovanju stavka rje v prečitalo pismo i:: čikaškega glavnega stana Amalgamate«I Meat Cutters Chicago, I'll., 25. januarja. — Jutri bodo vse krajevne organizacija Meat ("utter and Butchers Workmen glasovale o tem, če raj se nadaljuje s stavko ali pa jo proglasi za končano. Delodajalci so izza pričetka stavke, dne 5 decembra izjavljali, da je stavka neuspešna. Število stavkarjev se je različno navajalo. Takoj v pričetkir stavke je prišlo do številnih spopadov med poLcijo in stavkarji in prišlo je tudi do več linčanj črnih stavkokazov v Forth Worth, Texas in v Oklaroma City. Včeraj je Lilo v Oklahoma City obsojenih na dosmrtno ječo pet mož, trije beli in dva črna, ker so se vdeležili umora nekega črnega stavkokaza. n ju. da ni v razvalinah nikakih p.adaljhih ponesrečenih. V razvalinah gledišča je našlo smrt veliko možkili in žensk, ki so igrali odlično nlogo v življenju naroda. Gledišče, kj se je porušilo, je bilo zelo priljubljeno in upravitelj gledišča je večkrat ponosno izjavil, da ne poteče niti en teden, ne da bi bil med posetniki kak član ameriškega kabineta. Kongres bo najbrž odredil preiskavo glede vzrokov nesreče. KITASJSKA JE OPROSTILA USTAŠK1M GENERALOM. Peking, Kitajska. 27. januarja.. General Hsu-Ču-Tsung. znan po celi Kitajski kot mali Hsu, je bil izpuščen iz seznama pomiloščenih generalov, ki je bil pred kratkim objavljen. Pomiloščeni generali so pripadali Anfu stranki ter so pobegnili, ko je bila vlada njih stranke strmoglavljena. LIalo j^vrjetno, da bo general Iisu sploh kedaj pomilosčen in sicer raditega, ker je neprestano intrigiral proti sedanji vladi. % Kdor namerava v kratkem vrniti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlant-skem in Sredozemskem morja, mu priporočamo, da potuje z brzo-' parnikom Cunard proge "C A B M A N I A", ki odpluje kot izletni pa mik 11 Februarja na Reko. lied vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabini h. Cena do Reke $106.00 ter $8.00 vojnega davka. IM Mnr Stat« Bank l >■ —..' •- . --i_ PROCES PROTI ARBUCKLU SE BLIŽA KONCU. San Francisco, C?l., 28. jan. — Obramba v drugi obravnavi proti Koscoe Arbncklu, ki Je obtožen uboja, se bliža svojemu koncu. Treba, je le še pričevanja dr. Franklin Shielsa in glavni zagovornik je izjavil, da ne bo poklical nikakih radaljnih prič. Dr. Sliiels je bil major v zdraviliškem zboru Združenih držav tekom vojne in tudi tekom Spansko-aineriške vojne ter izpovedal včeraj. da je bilo počenje mehurja, ki je povzročilo smrt Virginije Kappe lahko posledica kašljanja, kihanja ali potapljanja v mrzlo \odo. Ko4 pa se ga je natančneje zaslišalo, je moral priznati, da mu ni znan noben slučaj, ko bi počil mehur vsled potopa v mrzlo vodo. Državno pravdništvo trdi kot znano, da so bile poškodbe posledice surovega postopanja od strani Arbuckla, dočim trdi zago-vorništvo. da je bila smrt posledica splošne oslabelosti telesa zamrle. ŠPANSKA KRALJICA JE BOLJŠA. Rim, Italija, 28. januarja. —/ S prihodom kardinalov Mercier, f Rakovski, Dalbor in Černoh, nadškofov iz Brusclja, Varšave, Poznanja in Budimpešte, je zastopana vsaka narodnost, ki bo imela kako besedo pri izvolitvi novega , papeža, z izjemo Združenih držav. Kardinal O'Connel iz Bostona in kardinal Dougherty iz Phila-delphije sta sicer odpotovala proti Rimu, a vatikanske oblasti ne vedo, če bosta dospela pravočasno, da se vdeležita izvolitve no-vega papeža. Smrt kardinala Almarez y Santos, nadškofa iz Toledo na Španskem pred par dnevi, je skrčila i-te vilo inozemskih kardinalov na < -vaT in 'dvajset ?e vključimo pri Jfifin kardinala Merry 'del Val, ka-fižiatra Špancem, ki pa je postal pravi Italjan vsled svojega dolgotrajnega bivanja v Rimu. Kardinali Cavalcanti iz Brazilije, Begin iz Canade, Herrera iz Santiago na Španskem in Bello iz Portugalske so informirali brzojavnim potom vatikansko tajništvo, da se ne bodo mogli velele-iiti volitev. Kardinala Frisco iz Napolja in Nava iz Catanije se ne bosta mogla vdeležiti volitve radi slabega zdravja. Vsled tega bo obstajal konklave najbrž le iz dva. in petdesetih članov. Izjavilo r.e je danes, da je čeho-slovaška vlada odklonila oficijel-ni sprejem potrdila papeževe smrti. To se je izvedelo iz ust kardi nala Dalbor, ki pa je rekel, da je čelioslovaška vlada priznala sedanjega papeškega nuncija v Pragi. Kardinal Mercier je dospel v Rim po potovanju preko Italije, ki je bilo slično zmagoslavnemu pohodu. Sprejem kardinala je bil prav posebno navdušujoč v Milanu, .kjer so ga velike ljudske množice pozdravile na postaji z navdušenimi klici: — Evviva Belgia! — Naj živi kardinal Mercier! Predno je dospel v Rim, so pri- / sla iz Milana poročila, da je kar-I dinal Mercier zbolel. Kardinal je bil zelo ogorčen raditega ter naročil, naj se sporoči njegovim ameriškim prijateljem, da se prav dobro počuti. Čeprav je imel vlak, s katerim se je pripeljal kardinal Mercier, več kot eno uro zamude, je čakala* na. postaji vendar velika ljudska množica, ki ga je pozdravila z navdušenimi vzkliki, ko je stopil iz voz. Mercier, je dospel v Rim šele po I>oldne ter ni ničesar zavžil preko jutra, da bi lahko bral svojo mašo v Rimu. Noben drugi inozemski kp^di-nal ni bil deležen take pozornost* od strani prebivalstva kot ravno belgijski prelat. Kardinal Maffi cam, najT>o!j priljubljen med ita-ljanskinu kardinali, ni bil deležen takega sprejema kot kardinal Mercier. FARMERICA BO VZELA S SEBOJ NA ČEŠKO SVOJO KRAVO skih plač. — Če je treba likvidacije v zve zi z antracitno industrijo, — se glasi v ngotovilu delavcev, — bi predlagali, naj lastniki rovov, med katerimi jih je dosti, ki ni-£o še nikdar v svojem življenju \ideli premogovnika od znotraj, sami zmanjšali nekoliko svoje do-fcička. Tudi prevoznina bi lahko stala veliko manj in prekupče-valne agentu»*e bi sc tudi lahko popolnoma izločilo ali pa vsaj skrčilo njih velike debičke. Na ta način bi se dalo izločiti vse te tri ne-proizvajajoče faktorje, a seveda le pod pogojem, da se odpravi neprimerni davek na proizvajanje premoga, ki ne zadene delodajalcev, temveč izključno le kon-sumente. S tem pa bi se tudi da-hr doseči izdatno znižanje cene premoga, povišanje plač za antracit ne premogarje ter tudi večji dobiček za lastnike rovov. TRI LETA STAR WHISKEY KAPRALJEN V TREH MINUTAH. Madrid, Španska, 28. januarja. Španska kraljica Viktorja tie prestala influenco, radi kateref je n.orala ostati %Tec dni v postelji. Scnjor Canibo. finančni minister, je tudi zbolel na gripi, a nadalju je s svojim delom glede revizije cariskih pristojbin. Njegova naloga je skoro zaključena. t DEVET ARETIRANIH RADI UMORA MINGO ŠERIFA. Hintington, AV. Va., 27. jan. — Sodnik Mitchel iz Logan okraja je izdal zaporna povelja proti devetim mož^m iz Raleigh okraja in ti možje bodo še danes odvedeni v Logan okraj, soglasno i oblastmi. Dolži se jih, da so na ščuvali nekega Frank Kitchina, da je ubil pomožnega šerifa Gore-a. Buffalo, N. Y., 27. januarja. — Kako se je izdeluje "tri leta star whiskey" v treh minutah je pokazal na nekem sestanku občinskega sveta zdravstveni komisar, dr. Franszalc. Zmešal je alkohol, napravljen iz krompirja, s tako-zvanim fusel-oil ter žganim sladkorjem ter na ta način proizvedel žganje, o katerem je reikel, da se ga prodaja na drobno po šest dolarjev kvart. Ta poskus se je zavrSil tekom dve uri trajajočega zaslišanja glede nekega predion a, soglasno s katerim naj bi prodajalci mehkih pijae plačevali letni davek Sharon, Pa., 25 januarja, — Mrs. Paul Kubec bo še tekom tega tedna odpotovala preko New Yorka v svojo lepo in sedaj prosto domovino. Čehoslovaško, da še enkrat obišče kraje, kjer je preživela svojo mladost kot Češke "holka". Predno pa se je odločila pustiti tukaj svojega moža kot takozvauega "slamnatega udovca". je stavila pogoj, da pelje z njo Ruma, njena tri leta stara krava, ki ii najbolj prirasla k srcu. Od moža s« je sicer lahko ločila, a od svoje krave nikoli. Kot se spodobi dobremu zakonskemu možu, je Mr. Kubec takoj spoznal, da je njena želja povsem upravičena ter plačal vozni listek za svoja ženo v tretjem razredu, za kravo pa še bolj spodaj v globinah ladje. Gospod Kubec je sicer našel, da bo stal prevoz krave veliko več kot oni njegove boljše polovice, a kot rečeno ni bila nobena žrtev prevelik?. zanj. Take se bosta krava in žena naenkrat poslovili od te dežele prostosti ter s^ napotili tja, kjer vihti profesor Masaryk svoj bič nad nepokornimi Švabi in Slovaki. ŠTEVILO NEZAPOSLENIH V NEW YORKU JE VELIKO. ..Soglasno z neko cenitvijo, katero je sestavil Industrial Aid Bureau s sodelovanjem Ameriške legije, se nahaja v sedanjem času v mestu New Yorku 200,000 nezaposlenih, izmed, katerih je nekako 75 tisoč preje služilo v ame-r'?-ki armadi. Soglasno s komisarjem za dobrodelnost, Colerjem je položaj sedaj slabši kot je bil kedaj tekom zadnjih Štirih mesecev. Komisar je rekel nadalje, da je dobil njegov urad včeraj zjutraj nič manj kot osemsto prošenj po $25. Razventega pa bi morali tudi staviti bond. Občinski urad-r.iki, s dr. Franczakom vred trdijo namreč, da se v številnih točilnicah mehkih pijač prodaja tudi po ne rej t no žganje. (Ne samo tam, temveč tudi na številnih drugih mestih. Vprašajte Ander-sona.) ra pomoč. Vsa znamenja kažejo, da niso ti prosilci nikaki postopači, temveč pridni delavci, ki le ne morejo dobiti nikakega dela. ROJAKI, NAROČAJTE "SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR"! Velika Blaznikova Pratika ZA LETO 1022. 20«f s poštnino vred, Z naročilom pošljite tudi denar. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Te zanimive knjige imamo še malo v zalogi. V nji so najboljši članki za sodobne razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 centov. Vsak, kdor ga je naročil, je bil žnjim zadovoljen. Na delo, dokler je čas. . Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St, Hew York City. SPBFF -t GLAS NARODA. 30. JAN. 1922. "GLAS NARODA" ■LOVCN1AM DAILY Mraai mi Pubikrini tor MUMM nmiamNa cmwio WUK1 «AK>KH. Pr—ti—g LOUIS BENEDIK. Trmurv Pteoa tš BuiIimm mi th« Corporation an* Addrsww mt Abov« Offlclarat 1 CortUndt tr—t. »fugli of Manhattan. N«w York City. N. V. "Q>aa Naroi«" Maja mU 4mn Imimii nadalj In pttaznlka«. Ca ca*a l«a* valja Ual aa AmaHka Za Naw York u caio lat« (f-M ta Canada NjM u pol tata Ca »al lata . w HuOOZa la»aam«tvo aa cato laid 9TM Ea Aatrt lata H M aa pm lata • k A I N A R O 8 A CVoloo aC Om Poop«*) laM Bimj Day IxmpI Sunday« and Idliayi aukopiqptlait yurly NJi . . , ,,_________ Adaartlsementa on Agwanat lipid tow Dudptm ta aaakMatl aa aa priobCttJeJo. Donar naj aa MacoroM panja« po Money Ordar. PH apraeaanM kxmja naroerfkwr proabea»dB da MB tnffl prajfcjo MtalfMa Mwwnl. da hftraja ngjflwno nadtonrfka._ Q L A 8 NARODA ■ Sartiandt Urni Borough of Manhattan. Naw Yarfc. N. Y. ^__TaUphona: Coftlandt t87< Iz Slovenije. VOLITEV NOVEGA PAPEŽA Smrtna kosa. i V Ljubljani je umrla Hedvika Plan-tail, rojena Garger, vdova notarja Ivana Plantana. Slovo. Častni večer je priredilo v hotelu pri 4 4 Slonu77 usslužbenst vo Mestne hranilnice ljubi jamske svojemu odstopivšeinu predsedni-j ku 1'baldu pl. Trnkoczyju. Pri tej priliki se mu je poklonila »lika vsega uslužberostva s svojim predsednikom v sredi. Pisarn i en i ravnatelj Hrast je v jedrnati napil -niči proslavljal njegove zasluge za J zavod. Dvajset let je neumorno in nesebično deloval v tem zavodu, prvotno kot ravnatelj in pozneje mnogo let kot predsednik. Njegova osebna zasluga je bila, tla se je pričel ta zavod osobito po znanih septembrskih dogodkih tako močno in 'hitro razvijati, da je sedaj 1 eden največjih denarnih zavodov .1 v Jugoslaviji. Uslužbenstvu je bil [ vedno naklonjen in pravičen ter J je razumeval in podpiral njegove e težnje. Ob slovesu je naklonili predsednik 1200 K v karikativne * namene, in sicer za dijaško kuhi- * njo 4'Domovina ', otroško bolniš-p fnico iu oslepele vojake po 400 K. I -S solzami v očeh se je poslovil J blagi predsednik, dobričina iz bratske Slovaške, od uslužbencev. Mariborski okrajni zastop je privolil 50 odstotkov podpore j k stroškom za ceste v Geršak, « Raz vanje in Sv. Peter. Slovenski i dijaški zadrugi Pragi je naklonil 5000 K. za boričnico re\nim < otrokom 1000 K, uradnikom okr.!< :zastaja novoletni nabavni prispe-j] vek iu za nabavo električnega o-!] imrežja v občinah okr. zastopa po-Ji I stavko 100,000 K. Po proračunu ,i I za leto l!)22 znašajo dohodki i '404.522 K. izdatki pa 2.165.499 K,j torej primanjkljaj 1,760,977 K, ki ( .;se pokrije s Stoodstotnimi dokla-ji dami na direktne davke. Okrajni zastop je popravil cesto na Poli or- ; ' ju in popravlja sedaj cesto na Sv. j Jakob. V teku je tudi gradnja ; [ ji o ve ceste Malna Velka. V pro-' . računu za 1. 1922 je določeno za! obrtno šolo v Mariboru 20.000 K, i v podporo živinoreje in sa druge gospodarske svrlie 44,:J70 K, za' » okrajne reveže 120,500 K, za okr. j tceste 783,950 K. za razne občinske jctrste 35.000 K, za požarne hrani-, 'jbe 4200 K, za cesto Malna Velka'-(500.000 K za nadaljevanje grad-1 I i be ceste v Melje 100,000 K. Izprememba posesti. Iiarake taborišča v Strnišču pri . Ptuju je z vsemi prit ik Linam i vred za več miljonov knpil FY. Guček.' .'Na tem prostoru s«1 ustanovi to- . _ i varna za izdelovanje lesne volne. ^ Nezgode in nesreče. Ljubljanski pismo noša Franc j l Kol man je imel tvorniei "Trans-: Itormator" na Dunajski cesti do-| sta vit i brzojavko. Ivo je skušal priti vsled prevelike vestnosti v * tvornico preko steklene strehe, se Itmi j»- ta vdrla pod nogami ter je , 'padel 5 m globoko. Dobil je poškodbe na nogiMi in glavi in so ga ^ -morali prepeljati v bolnico. Ivanu Kosmaču, delaven tiri Toniessu v Ljubljani, je pri delu! - padla železna plošča na desno no-j g«» in mu prizadejala močno po-j _ škodbo. ! Ah >jzij Pozni k, učenec 4. raz-! leda osnovne šole na Ledini v, Ljubljani, je na povratku iz šole * .spodrsnil na drsalnici ter si zlomil . levo roko. i Franc Oman, prosjak iz Straži-1 šča. je šel v Kranj prosjačit. Pod Gaštejskim klancem sta pridirjalal nasproti dva v sanke vprežena ko-. nja. Oman se jima vsled starosti I ni mogel več pravočasno umakni-j ti. Konja sta ga podrla s tako silo. i na tla, da se je ov. Pri nekem takem pre-;'tepu je bil 25letni posestnikov sin . Fran Senekovič zabo tendenco; presegla je že pri neka-i terih valutah 50 in več odstotkov. Vzrok izbolšanja češkoslovaškega denarja leži v državnem gospodarstvu samem. Mala republika zavzema v srednji Evropi vedno trdnejšo pozicijo. Politično o-krepljeila ]>o politični figuraeiji male entente, po stiskah sosednje Nemčije in zadolžene Poljske, je v zadnjem času po ugodno zaključenih pogajanjih z Avstrijo občutno oslabila svojega ne najnevarnejšega, pač pa najbolj zagrizenega sovražnika — Madžarsko. Ravnokar omenjena pogajanja z Avstrijo so ji prinesla marsikatere ugodnosti na gospodarskem. osobito na finančnem polju. V zamotanem vprašanju obojestranskih terjatev in dolgov je storjen začetek v kon škripci ji teh obveznosti. Obe državi sta pristali na ustanovitev privatnega kliringa: v vprašanju dvojnega obdavčenja se je sklenilo, da obe državi izdelata predloge in si jih medsebojno izmenjata. Kontingent izvoza premoga v Avstrijo, ki ne sme biti obremenjen z izvozno takso, je nekoliko povišan. Doslej je znašal ta izvoznih pristojbin prosti kontingent 510 vagonov. Končno je bilo sklenjeno v maju 1921 trgovinsko pogodbo nemudoma predložiti ministrskemu svetu in parlamentu. Pogodba depozitih vsebuje pod ro i m ost ne pogoje, pod katerimi je Avstrija obvezana izročiti Češkoslovaški predvojne rente. Konskripeija starih kronskih terjatev je priprava za popolno likvidacijo ter poravnavo prejšnjih dolgov in terjatev. Kakor je videti, zunanja gospodarska politika skoro ni mogla najti boljšega človeka, nego je dr. [JJeneš. j češkoslovaška krona pridobiva f nadalje na svoji not rani j: vredno-isti iz velikih aktiv češkoslovaške zunanje trgovine. Ravnokar kon-^statirajo češki gospodarski časopisi, da je bila trgovinska bilanca v letu 1920. za :J miljarde kron aktivna. Izvozilo se je blaga v vrednosti 24.7 miljard kron. uvozilo pa 21.5 miljard kron. V letu 11921. je konjunktura sicer neko-'liko ponehala, vendar je bilanca še vedno zadovoljiva. I V prometu se nahaja ravnokar približno 11.6 miljard kron. Navzlic visokemu številu nepokritih novčanic pa stoj i češkoslovaška krona primeroma ugodno, ker država ne samo da ne tiska novih, nepokritih bankovcev, ampak stalno jemlje novčauice iz prometa. Zadnji izkaz češkoslovaškega bančnega urada izkazuje 78 miljonov kron manj v prometu. Gospodarska in politična okrepitev češkoslovaške republike more priti Jugo^daviji samo o korist. Vstajenje Prage in Beograda pomeni potisnenje Budimpešte in Dunaja na drugo me«to. Kakor kažejo vsa iznamenja, ta cilj ni L'eč htido daleč. | Iz Stoekholma poročajo, da češkoslovaška krona kotira na borzah v SStoekholnm na Švedskem in v Christianiji na Norveškem. Peter Zgaga Najbolj neumen je oglas, ki se začne r besedami: "To naj či-tajo ženske, ki hočejo biti lepe'*. No. povejte mi, prosim, katera ženska pa noče biti lepa? # * * Argentinska vlada je naročila iz Amerike miljon funtov smod-rika. Za vojno ga je nekoliko premalo. za razne svečanosti nekoliko preveč. * * * Odstavek iz domovinskega pisma : Časi so se popolnoma izpreme-i »11. Prej je človek premenjai vsak dan ovratnik in vsak mesec sto kron. Sedaj pa mora vsak dan premen jat i bankovec za sto kron in enkrat i.a mesee ovratnik . * * * Pred dvemi ali tremi dnevi ste videli na zadnji strani našega lista. da zna jugoslovanski kralj tudi kozle streljati. Toda bodimo pošten? in pravični. Toliko jih pa že vsaj nt ustrelil, kot poroča dotični lovce. * * • Vsakemu človeku poveš lahko r.ekaj svojih tajnosti. Imaš tajnosti v duš;, katere zaupaš le gotovim ljudem. Vsem ljubem bi p-j za ves svet ne izdal vseh svojih tajnosti. * ^ * * Božični C as je minil. Sedaj smo 1-i'hko zopet slabe volje. * * * ! Le dvema produktoma Amerike se mora človek iz srca liasme-, jati - Mark T\»aimi in prohibieiji. ; • * * Del jugoslovanskega naroda j<* pa res suženjski in petolizen. Beseda korporal je na indeksu. To se pravi, tla je prepovedana, češ. da je nemška. Toda Srbi so spaČili to šaržo v "kaplar". Sedaj zavzema ta spa?enka važno mesto v jugoslovanskem besednjaku. Isto je z besedo "revolver'\ Noben po5:en Jugoslovan je im sme izreči. To je germanizem. "Pristni" jugoslovanski "izraz ra to orožje je "lavur". Za t;i zločin v besedotvorbi so odgovorni Črnogorci. Znani jugoslovanski agitator in učenjak Niko Zupanič je dobil s!i:7.bo pri ljubljanskem muzeju. Njegova posebna stroka je preiskovati lobanje t**r na podlagi lobanje določiti mero inteligence, r; katero se je postavljal njen lastnik. # . # /Jnpanič je skušal svoj čas priti tudi v jugoslovanski parlament. Pa ga niso pustili noter. Češ. da i:.iter nima nič opravka. • * * Kot znano, je bila pred kratkim otvorjena rnzorožitvena konferenca v AVashir.gtonu. Prihajali so (Vlegati iz vseh strani sveta. Tn vsak posebe je zagotovil stri-eu Samu : Stric, ja^: bom spoštoval postave tvoje dežele in ne bom tekom svojega tukajšnjega bivanja oku-?il opojne pijače. Stric Sam je jecavo pritrdil, si zakril z roko usta. da bi ne širil duha po alkoholu ter se večkrat osramočen in rdeč obrnil vstran. SugosliroauBka Ustanovljena L 1898 2CatnL 3fei>turta Inkoroorirarva L 1900 ] GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni •dboraikL Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St, Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAJLAXT, Box 106: Pearl At«., Lc.-ain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mina. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 624 EL 2nd Ave* W. Dulutb, Mlna. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAH EE, 843 E. Ohio Street, N, S.. Pittsburgh, Pa. Nidzenl odbor: MOHOR MLADIC, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, III. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Cola Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Roctdale, JoUet, DL PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, IlL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARO 706 Market Street Waukegan, IlL - Jednotino uradno glusilo: "Glas Naroda". ——- Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska. Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novih društev •e pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami Iz Jugoslavije, Zrno do zrna ■ frogača, Kamen do kamna - palača! Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost. Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasignrane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo! 82 GorUandt Street, New York, N.Y. FRANK*SAICSER STATE BANK glavno zastopstvo Jadrdttske Banke nunnnnnnr* c » : _______:! Tokijski Broadway. Otnxa je najbolj ranimiva cesta v Tokio, čeprav se je pričela šele v zadnjem času razvijati v stavbfnskein orirn. Soyd" {voroea, da misli trboveljska premogok* p-na družba predati svoj premogovnik v Krapini v zakup zairreb ski tvrdki L j. JVIašek. I 1 DomaČa tvornica trakov za pisalne stroje. V Mostam je osnoval llija To-iholja tvornico trakov zn pisalne stix)j;j vseh sistemov. Bodrilne besede ameriškega admirala. Na banketu, ki ga je priredila splitska občina na east ameriške-imu admiralu Xieblaeku v hotelu [Bellevue, so pozdravili admirala : kralj, namestnik dr. Metlieie, župan dr. Tartaglia in fregat ni ka-' pitan Stankovie. Admiral Xie-i black je v svojem govoru nagla-šal, da je cilj ameriške politike, podpirati samo narode, ki trpe I brez lastne krivde, nima pa interesov za tajne pogodbe iu za one (države, ki izrabljajo vsako poli-jtično situacijo sebi v prilog ter skušajo zlasti v trgovskem ožini tdruge narode zasužnjiti. Združeno države stoje na stališču, da teri- i jtorijalna posest ni nič vredna, ako (ne vlada svobodna volja. Obžaluje. da po treh letih še vedno niso (rešena vsa vprašanja glede .Taxirana. Želi. da se fiplit razvije v veliko luko. ki bo tekmovala z IV-juetkami. Trstom in Reko. ter upa. .da najde mesto. k<> prid«' zopet [v Jadransko morje, v najboljšem 'stanju razvoja. Komunistova usoda. Tz Tjinza v Avstriji poročajo, da je bil tamkaj aretirani M i jo Ma-irinkrrvie. ki se je udeležil atenta-ita ti a kralja Aleksandra, identificiran kot Tgnacij Moser i/. Ober-•rolirdorfa pri Ivremsu ob Donavi. [Aletl zasliševanjem je priznal M»»-ser, da je zagrešil več tatvin ter drugih prestopkov in jc priznal, da je bil udeležen pri atentatu na kralja Aleksandra ter da je atentat vprizorila komunistična stranka. kateri je Moser že dolgo pripadal. Komunisti so znali vriniti svojega pristaša Moserja kot ir". jenea v jugoslovansko podčastniško šolo v Heogradu, kjer je moral pomagati "manuelnim zarotnikom"*. Ko se je atentat, ponesrečil. je pripravljeni avtotm-liil prepeljal pet glavnih zarotnikov preko Zidanega mosta v Avstrijo. Umetniški svet. Iz Beograda se poroča: "Umetniško oddelenje ministrstva pro-svete je zasnovalo načrt umetniškega sveta. Načrt je predložen ministrskemu svetu v otlobrenje. rinctniški svet bo sestavljen iz 24 rednih članov. Vsaka stroka bi imela po 4 predstavnike, in sicer za kiparstvo, slikarstvo. • risar-stvo. stavbništvo. književnost, glasbo in gledališko umetnost. Člane imenuje minister prosveto z ukazom za dobo enesra leta. S Število jugoslov. učiteljstva. Po statističnih podatkil). zbra- ■ nih ministrst\*oin prosvete. zna^a , število učiteljev v državi IS.000. i » Nezakonska deca v Jugoslaviji. Vse državne oblasti za zaščito . deee razen zagrebške so poslalo ■ podatki* o nezakonski deci. ki Šteje v celi državi 16.014. <>d t<-h ■ jih je najmanj v bitoljski. a največ v slovenski oblasti. Srebrn tiček ujet. V Sarajevu je bil aretiran .Mojzes Pano. pri katerem se je našlo '"'l kg srebrnega denarja in 1 .">(>0 dolarjev v bankovcih in čpkih. , Nad 20 kg sreibmega denarja ja imel zašitega v zimski *ukn ji. Ureditev svobodne cone v solunski luki za jugoslovanski tranzit. i \/. lieograda poročajo: Na p<«I-. lagi dogovora med našo kraljevi- ■ no in Grčijo glede olajšanja na« ■ Šega tranzita preko Sf>luna so irr-ske oi »lasti pod vzele potrebne nio^-re v s\t1io osnovanja svorbotlno cone v solunski luki. m ** v^a^A, Afl J,ŠN iS3Ž, Zlata dolina« Frank Oklcšen, Havana, Cuba. C Konec.) i Že prvi poskus mi je dokazal, 3a sem imel prav, in štiri sklede so mi dale skoro eno unčo zlata, in platine: nad trideset dolarjerv v dragoceni rudi. Bil je to pravi zaklad in namenil sem se, ostati tu celo popoldne. Spet sem vrtel globoko skledo, se ustavil, odstranil debel pesek in malo počival. Nehote sem obrnil glavo proti velikem deblu, in moje oei so strmele, — stresla me je mrzlica, in vse moje telo je otrdelo kakor kip. Pa kaj bi ne? g drugt? strani debla je gledalo name par zelenih, čudovito majhnih oči, ki so se lesketale kakor dva demanta pod svetlimi žarki popoldanskega solnca. Počasi, so moje oči oživele in spoznale okrog teh radovednih malih biserov sivo glavo, veliko kot moja pest, na koncu pol metra visokega telesa; nehote sem se slresel. se vipel malo, ?n moj pogled je hitel csupljen doli od nepremične glave po sivkastem, ok-roglem telesu na drugo stran deb-!;i, iu po neskončno debeli vrvi, ki je ležala preko potoka in se izgubljala sam bogvedi kje za grmovjem. — Kača, strašna kača ? — m! je začelo rojiti po glavi. Toda bila je tako mirna, nepremična; samo rjene oči so se lesketale kakor živ ogenj d-: mantov in me radovedno gledale. Nenadoma sem sc domislil, da sem bil bral nekje: — Če se znajdeš pred veliko kačo, vrzi ji, kar imaš v rokah, četudi je to tvoj klobuk, in beži, kar le moreš! — Pozabil sem popolnoma, da sem bil nag; kakor blisk sem vrgel vedal, da je bil izurjer majnar in da je delal precej časa v bakrenih rudnikih v Peru. Zares sem ga potreboval, dasi mi ta Človek ni ugajal, Zato ga tudi nisem mnogo povpraševal, temveč sem mn dal delo takoj. Poslal sem ga v pro-dajalnico, kjer so ga oskrbeli s snažno obleko, tako da ga ne bi zaničevali dragi delavci. Kmalu sem se kesal, da sem ga bil sprejel v službo. Strogo je bilo ukazano nadzornikom, ravnattl z delavci dobro, posebno pa z Indijanci, ker ti so jako občutljivi. Nikdar ne pozabijo, ce jim kaj dobrega storiš pa tudi ne razžaljen ja, bodisi dušnega ali telesnega. Schmidt si je pa kmalu nakopal sovraštvo vseh delavcev, in prav neradi so šli ž njim na delo. Po njegovem mnenju so bili vsi -amo živali. Vendar se mi niso pritoževali, ampak ogibali so se ga kolikor mogoče. Ne vem ravno, kaj je prišlo Schmidtu v glavo nekega popoldne, kaka dva tedna pozneje, ali zakaj je besno udarii Kandiga po hrbtu t. lesenim lopatnim ročajem pa tisti večer se je po vrnilo samo devetnajst nezadovoljnih delavcev. Kandig je pa izginil. Bil je dober delavec in izvrsten veslač; prav nerad fci ga izgubil, bal sem se pa tudi še hujših posledic. Povedal sem Nemcu, da če se Kandig ne povrne, da bo tudi on mo-uil iti. Odgovoril ni nič. Okoli treh zjutraj sem zaslišal glasno kričanje iz velike hiše poleg pisarne, kjer so spavali beli nadzorniki. Boječ se, da se je kaj strašnega pripetili), sem pohitel ven v črno noč proti pisarni, in kmalu sem spoznal grozovit glas \ hweno skledo v tisto nepremično glavo in smuknil z enim skokom ne nasprotno stran potoka, pa bežal proti va?i, kar so me mogle nest i moje dolge noge. Bil sem več kot kilometcV oddaljen od vasi pa kaj je bilo to za starega junaka, ki je tako hrabro bežal pred velikansko kačo I Nisem se ustavil, dokler nisem padel prod zdravnikom na stopnicah bolnice. — Hitro, dajte mi Škorpijcnovegft olja doktor. strašna kača — — — Več nisem mogel. — Pa kje vas je pičila, pokažite vendar. — Pičila me ni, a me je podilo. — No. vam ni treba olja, pae pa malo obleke. Šele tedaj sem se zbudil iz o-mamljenja. in bilo me je res sram. Posegel sem po kopalni halji, lci m: jo je ponudil zdravnik. f*e zavil vanjo ter odšel težko sopili a-joč proti svoji koči. Tam sem se vrgel onemogel na platneno postelj. Pozneje sem izvedel od Kandiga. da je biia ona kača le kaeo-lovka, ki je nevarna samo gozdnim podganam in zajcem. Gtedai me je skoraj zaničljivo, ko mi je povedal to. Pa vprašam vas vendar: kaj bi vi storili na mojem mestu? — Jaz bi se bil v kotlino skril, — je menil naš slavni urednik. — No. kaj hudičr, jaz bi jo bil na pijačo povabil, — je pridal gospod Zakrajšek, naš nezmotljivi stenograf. — Ali sto slišali, «£. Torineek* Na pijačo bi jo bil povabil; vi pa prav nič. Pa saj niste Stajerc; napolnite vendar! Pili smo, kl!o vse temno pred mojimi očmi. — O j, kako boli, Kandig, kako toli! Pomagaj, pomagaj! — je ječal. Odprl sem oči. Bil je strašno bled. Obrnil sem glavo, ne vedoč, kaj mi je storiti, in opazil sem tri minutno ek's, ki se jc ovijala oko- ŠKB Politični odnevi. V naši francosko - anglešk" informativni tedenski reviji ''Jugoslavija'7 v Beogradu, je bivši ban Tomljenovič napisal o Radiču članek, ki ga priporočamo tudi svojim cenjenim bralcem: Radič je seljački sin iz okolice Siska, je srednje postave, debel m zelo kratkoviden. Je zelo dobrega spomina, ima izreden talent ra tuje jezike ter ime neko po-ebne- kmečko premetenost. Leta — 1S95. se je udeleževal demonstraei j. pr ikaterih je bila opaljena madžarska zastava pred Jelačičevim spomenikom v Zagrebu. Pozneje je z dobrim uspehom študira! v kurzih pariške visoke šole za politične zanosti. Poj vlado hara Kliuena - Hedervaryja je bil are- besnega Schmidta. Kričal je kakor divjak in klel kot sam vrag. — Kaj pa imate vendar, — sem ga vprašal, ko sem vstopil. — Ne divjajte tako! -— Kača mc je pičila. Po meni je lezla! Ta prokleti Indijanec, ta hudičev rod! Poglejte, tam je na moji postelji. -— Kje vas je pičila? — ga je vprašal zdravnik, ki je bil že prišel za menoj. — Kaj jaz vem! Tukaj ali tukaj. Saj bom znorel, predno umr-jem. Pomagajte mi vendar, gospod doktor. Med tem so prinesli njegovi tovariši svetilnieo ter so se previdno bližali njegovi postelji. Eden najpogumnejsih je potegnil odejo doli in luč je padla na veliko kačo, ki se je vsa vznemirjena zvija If: ter poskušala potegniti svoj rep iz zanke, ki je bila privezana na zadnjem delu postelje. — Saj je le nedolžna lovka, — raorda ravno tista, ki Je vas podila po gozdu, gospod Soinrekar. —-r*rav nič vam ni storila, Schmidt. Vsi smo se zasmejali. zdravnik ^a jo je. odvezal ter jo ponesel seboj. — Dobro ?i se maščeval, Kandig! — sem si mislil. — Toda pazi na Nemca, ker je nevarna žival in bo iskal tvoje krvi. — Zares bi bi lmoral zapoditi ga iz Zlate doline, sem si mislil. Pa vendar, vse je sedaj plačano in ga potrebujem Torej je bolje, da ostane. Prihodnjega jutra je bil Kan-eiig zopet na delu. toda njegovo obličje je b:'o mirno, kakor bi se ne bil oprav nič pripetilo. — Schmidt ga j:- pogledal sovražno, toda rekel ni ničesar. Tri dni pozneje, v nedeljo popoldne, je prišla tragedija.'' Kandig mi je sam pripovedoval, mirno, hladnokrvno, kakor da bi govoril o svojem kanoe. Bilo je ue-verjetno. kar mi je povedal, pa tudi strašno. — Privezal sem kanoe na bregu blizu potoka ter se podal po mali stezi v gozd. Ilodil sem počasi in premišljeval. Pod menoj na levi je žuborel potok. Naenkrat sem zaslišal stopinje, močne, trde. ki so se hitro bližale proti meni iz grmovja. Ustavil sem se, in on je stal pred menoj, grozovit in strašen. t*«** — Danes je nedelja; moj meč •c visel na steni v kolibi. On je nosil moj meč — bil je nevernik — in vzdignil ga je. . . — Zdaj mi boš plačal, ti rjavi hudič! —-je zakričal. Niti nedelje ni spoštoval, gospod, in bogovi so ga kaznovali. Skočil sem na stran in mec je švistnil po zraku ter se zasekal v mehko balso. Zgrabil sem ga za roko in meč je padel doli po bregu v potok. Toda bil $e strašno močan, gospod. Padla sva na tla, on vrh mene. Poskusil sem porini- li kamna, blizu tam, kjer je ležala prej moja glava na tleh. . . Gotovo je hotel zgrabiti kamen, da bi mi glavo stri, a bogovi so ga kaznovali. — In kako strašno se maščujejo naši bogovi, gospod! V groznih bolečinah je umrl pred menoj, in nisem mu mogel pomagati. Bilo je prepozno. Vzdignil sem njegovo težko truplo in je ponesel v kanoe; saj je bil vendar moj nadzornik. Res, strašno je izgledal, ko smo ga položili v leseno krsto ter ga še isti dan zakopali vgozdu. Indijanci se skrbno ogibljejo njegovega groba. in tudi tiči molče, kadar sedejo na drevo nad njim. Samo včasih sede visoko na vrhu guva-kana, ki varuje njegovo gomilo, kaka trudna roparska »ova. ki tu- žno kliče v temno noč. . . * * * — Če sem postal milijonar. — vprašate? Ne. to ni moja srečna usoda. Dva meseca pozneje se je dvignil požar nove vstaje črncev zoper belce. Napadi": so nas nenadoma neke temne noči; pobili so vse na£e bele služabnike in požgali našo vas kot pravi divjaki; samo doktor in jaz sva se rešila. — Za to pa se imava zchvaliti Kan-digu. ki naju je popeljal na varno s pomočjo dveh zvestih Indijancev v svojem brzem kanoeu, se predno so nas mogli doseči krvi pijani črnci. Od tedaj nisem več videl svoje £late doline. Kdo vlada na Reki? "Riječki Glasnik" piše: Roška vlada je danes v svojem donui brez moči proti skupini 200 do JiOO zelencev, ki pod protekcijo italjanskih karabinjerjev gospodarijo še nadalje na Reki. smejoč st> suverenosti in kršeč avtoriteto najlegalnejše vlade, ki je bila na Reki tekom treh let. Mislimo, da bi bilo treba, da vsa reška javnost podpira to vlado, da bo mogla izvršiti povrnitey vseh reških meščanov, da se pravilno reši vprašanje državljanstva in da se omogoči zopet reel in promet na Reki. Ko je italjanska vlada kmalu pod podpisu rapalske pogodbe poslala na Rc-ko par stotin 1: a rabin jerjev, smo bili vsi izne-nonadeni, ker ta akt nam je najbolje dokazoval, da smatra italjanska vlada rapallsko pogodbo samo za komad papirja, ki se bo tudi še nadalje interpretiral po italjanskih željah. Iščoč pojasnila na raznih straneh, smo dobili od Pašiča tostvarno tale odgovor: '•Reka je po dogovoru od 12. novembra 1920 samostojna država. Reška vlada je naprosila pri ita-ljanski vladi par stotin karabi-r.jerjev. ako zaprosi pri meni za naše orožnike, pa jej jih pošljem". To pišemo kot reški meščani, ki hočemo priti končno do reda in n;ira. Reka meji na kraljevino Jugoslavijo in. ako bo zahteval to interes reškili meščanov In reške suverenosti, bi se mogla reška vlada oprijeti tudi tega sredstva. Vrekakor želimo, da se vlada zgane in napravi konec neznosnim prilikam, iz katerih se kar i j c more izviti. tiran radi političnih deliktov, zlasti radi poškodovanja madžarskih napisov po železnicrli. Koncem Khuenove vlade je ustanovil Hrvatsko seljačko stranko. Med rvetovno vojno se je otvoreno boril m centralne sile in za mouarhizem. Predsednik in vodja H^valske pučke stranke je razvil izvan-ledno demagogijo med hrvatskim seljaštvom, nedovoljno pripravljenim na razpad avstro - ogrske monarhije. Bolj koi kdo drugi je Radič poznal dušo tega ljurstva. Zato je ::r:al slediti vsaki stroji in uporabljati vsako razpoloženje, ustvarjeno, ko se je vrača* domov vojnih razpršene avstro-ogrske vojske. Do konca vojne ni imel v svoji stranki več l:ot peščieo poslancev. Ta neuspeh, ki je trajal petnajst let. ga je končno napotil, da je po osvobojen ju in ujedinjenju naroda združil vse struje nezadovoljne-žev v novi tlržavi in jih združil. Pri zadnjih volitvah je tako ujel 49 mandatov od 93. ki so odpadli r a Hrvatsko - Slavonijo. Vendar pa se s svojo stranko ni udeležil parlamentarnega dela v konstituanti Srbov Hrvatov in Slovencev. V volilni borbi je znal izrabljati vse najnižje instinkte množic, zlasti obče težave po vojni iu nerod. politiko, ki se ,,e vodila brez pravega poznanja hrvatskega seljaka. Končno je Radiču uspelo stvoriti takozvan« Hrvatski blok, v katerega sta vstopila tudi Hrvatska zajednica z 11. mandati iu Stranka prava s 3. mandati. Razen v tem bloku se nahajajo hrvatski poslanei v Jugoslovanski demokratski stranki, v klerikalni Ljudski stranki, pri dalmatinskih zemljoradnikih, pri muslimanih iu pri komunistih. V Hrvatskem bloku tudi ni popolne sloge, vendar ima \ tem trenutku Radič odločilno besedo. Ta nejednotni blok ne bo mogel živeti, razen če njegovi člani ne bodo vedno slepo sledili Radič evirn ukazom v najmanj, podrobnostih in tako zelo, da bo delal tudi njegove pogreške. Radič je zelo nemiien duh s posebnimi sposobnostmi selj.»čkega demagoga. Pod madžarofilno unionist i eno vlado bana Tomašiča je Radič s svojimi poslanci podpiral bana v hrvatskem saboru in odposlal iudi legacijo v budimpeštanski parlament. To je bila najhujša ža-iitev hrvatskega narodnega ponosa. Kako pa Radič podlega hipnim vplivom, se vidi iz dogodka, ki se je zgodil pozeje, ko je Radič že napravil to izredno uslugo protin ard. vladi. Vpliven član tirvat-skosrbske koalicije je našuntal Radiča proti članu TomašiČ. vlade pred sejo sabora, na hodniku. Se to uro je Radič tako vehementno napadal vlado, da so bile njih zveze takoj pretrgane. I)o Rapalla je Radič mislil, da n:u bodo velesile na temelju — "prava samodločbe"' dovolile ustanovitev neke hrvatsko - slavonske republike, ki bi bila njega izbrala za predsednika. Vsa njegova aktivnost je šla v to smer. iu v ugodnih prilikah, ker nehe velesile n.'so prav rade videle razpada o. monarhije in ena med njimi je postala ljubosumna in jugoslovansko bodočnost. Razen tega so nekateri srbski krogi želeli, da bi se ustanovila Velika Srbija. Radič bi bil z veseljem pozdravil takšno rešitev. Sam se je tudi najbolj nadejal, da pride do inozemstva. 5? da je druge pošiljal po kostanj v žex*javico. On sam namreč v bistvu ni niti revouueionar, niti republikanec, marveč značilen malomeščan. Po Rapallu je Radič izpremenil svojo politiko. Po svoji politični vzgoji je doktrir.ar, ki veruje, da bi prijaznost Entente napram Jugoslaviji ostala neizpremenjena tudi, če bi se njemu posrečilo v revoluciji ustvarjati na priznaro jugoslovanskem teritoriju posebno hrvatsko republiko. V prvih mesecih po Rapallu je bil tako potrt radi neuspeha svoje prve kombinacije, da je bi! pripravljen spraviti se z novo državo, v federalni obliki, če bi se mu bile priznale neke radikalne zahteve seljakov. Toda še enkrat je propadel, ker je zaupal to svojo misijo nekim konservativnim zastopnikom, ki jim jei bilo manj za takšne reforme in mnogo več za dosedanje destruktivno delo. Prepričan sem, da bi bil z drugačnimi zaupniki šel Radič mnogo dalj kot do federalne države. — Danes je Radix v položa.ju deklariranega legitimista, ki čaka. Nobenega koraka n&prej si ne upa storiti, predno si ne zasigura novih mandatov v novih volitvah To pričakovanje ga pa sili, da pripoveduje seliakom, da seljačka reyolucija ne more uspeti, a kljub temu jih mora vzdrževati v stali nezadovoljnosti Pri tem mu pomagajo izvestne upravne nerednosii, ki dajejo novega gradiva njegovi agitaciji. Od tod mi: tudi prihaja število pristašev, ki so za iskreno jugoslovansko, seljačko in socijalno politiko. Eno zaslugo ima Radič brezdvomno. Zelo je -niveliral vrste hrvatskega »eljacstva in nadomestil ter ubil je komunizem, avstrofili-jo in klerikalizem. Do skrajnosti meglene njegove zahteve, ki se sploh' ne dajo določiti, bodo obrnile boljši del njegovih pristašev v konstruktivno smer, nacionalno ii: jugoslovansko, čim sc izkaže vlada močna in napredna. Tedaj se bo tudi izkazalo, da vse to zanika-vanje nove države izhaja iz svetovnega poplaha, ki je dosednje sužnje postavil pred nekaj novega in neverjetnega, pred svobodo in samostalnost. Nepripravljen narod še ni spoznal tega novega in sposoben demagog ga jc nahujskal proti nekemu lažnemu "srbskemu imperializmu". Pride pa spoznenje. in takrat se bodo pokazale jasne in čiste poteze prave narodne jugoslovanske države, močne in velike, kakor je določila usoda Trdno verujemo, da ta doba že —• prihaja. - • ("Jutro.") ti ni bilo niti pešca, niti jezdeca. Isto se mu je zgodilo v Kalkuti. Toda vse to se godi na pritisk o-pozicije. ker 94 odstotkov Indov se za politiko sploh ne briga. — A los Musil, ki pozna Indijo do dobra, ki je živel v nji doiga leta, piše. da je med šest odstotki politično zavednimi Indije: ena tretjina zadovoljna z angleSko državno upravo, dve tretjini pa nista zadovoljni z razmerami. Prva — skupina zadovoljnežev priznava, da je Indija dospela pod upravo Anglije do blagostanja in noče premembe. Nezadovoljneži pa so večinoma med Brahmini. ki hrepene po vladi. Pari je. KI tvorijo večino prebivalstva ii: ki so zadovoljni. da je danes v Indiji pred zakonom vsak enak. naj bo Brahmin ali Parija. So pa Se razne skupine nezadovoljnežev pod — \pilvoin boljšt vištva. Pari je so najboljša opora Anu'leXev. toda r;»rodno gibanje za svobodo je močno, ker opozicija strastno a-gitira in terorizira vse. Alois Musil je mnenja, da brez bojev in krvi današnje gibanje v Indiji no preneha. Angleži bodo morali lives t i reforme. K nasilni premem-bi današnje uprave pa ne moro priti in bi tudi ne bila Indiji koristna. Indijci so med seboj ne-složni. a ogromne mase so povsem, apatične. Zato Angleži nimajo težkega stališča. IMENOVANJE NEMŠKEGA POSLANIKA PRELOŽENO. Berlin, Nemčija, januarja. Nemški kibinet j? odgodil na poznejši čas imenovanje poslanika, za Združene države. Neuradno se izjavlja, da se bo čakalo s U-m imenovanjem toliko časa. dokler se ne bo naroelno-gospodarski položaj Nemčije izčistil iu izboljšaL Po svetu. Manhattan Opera Hause 34th Street & 8th Ave. Chicago Opera Company ob 8.20 v sredo zvečer, dne 1. februarja slavna opera "LA BOHEME" ' Tino Pattier«, največjim iivečim jugoslovanskim pevcem (Tenor) in drugimi sijajnimi ametaikL Vstopnice naprodaj prt blaflajnl. Pr KOJAKL KABOGAJTB SB HA "GLMB RASODi" HAJ- vbčji noranc mUft. m ? sns. DtžitfiE ^b AngfeSko-fr&ncocka pogajanja z Rusijo. " Pet it Pa risi en" poroča iz — Londona: " Times'* poročajo iz zanesljivega vira, da sta Llovd George m Briand sklenila, pričeti pogajanja s sovjetsko Rusijo in pozvati v ta nameu Cičerina In r jegovega sodelavca Litvlnova v London, da pričneta ob pričetku novega leta trgovinska pogajanja Pogajanja se bodo baje pričela že dne 8. februarja 1922. Zastopnika sovjetske vlade bosta morala podati stvaren in izčrpen referat o političnih razmerah v Rusi- Pobune na grških otokih. Najnovejša poročila Iz Soluna govore, da je vstaja na otoku — Kreti zavzela želo velik obseg ln da je vsa notranjost otoka v rokah vstašev; ravnotako tudi vsa vzhodna obala. Istočasno sc poroča, da je vstaja izbruhnila tudi na otokih Mitilena i;i Ilios, ki sta oba v rokali vstašev. Vstaja na teh otokih, katerih prebivalstvo je odločno proti sedanjemu režimu na Grškem ter zahteva vrnitev Venizelcsa, je toliko nevarnejša, ker radi zavlačevanja in giško - turške vojne tudi ostalo prebivalstvo grške kraljevine postaja vedno nezadovoljnejše. Značilno je dejstvo, da so se vstaji pridružili na Kreti tudi nekdanji najodločnejši sovražniki Ve-r.izelosa. Poročila iz Soluna dalje trdijo, da se nahajajo na Kreti In na ostalih otokih emiaarji Veni-želosa, ki bodo v danem trenutku proglasili grčko republiko z Ye-□izelosom ni cehu i Indi v hoja za svobodo. Angleški prestolonaslednik potuje po Indiji, a povaod ga Ignorirajo. V Bombayu so bile vse u-liee prazne, vsa okna zaprta in za strti, trgbvitie zftkljrič&e In vide- Knjige! - Knjige! POUČNE KNJIGE Angleško-slovenski slorar — Dr. Kern____$5.00 Slovenske angleški slovar ____l.o« SloveE3ko-angleška slovnica ____ 1.50 Nemški abtedslk ............... '351 Nemško angl«Škt tohnai ........60! 0 lepem vedenju ...............50 Slovensko-nemškl iiow — (JanežlC Bartoi) 4.M Angleščina brn nMdjt ........ ,41 Cirilica. Navodilo m čitanje ta pisanje srbSCJve v drllteft.....S* Dekletu«. Spisal Anton B JegMjS M Geepodinstvo — Pnrgal Praktična knjiga za ca9e gosptU- nJMTrdo rezana.) ..........1% Praktični račoiis? ............ M Knjiga a lepem vedenja Urbamn, Mladeničem, Ant. 3. Jeglii IL zrezek ................... .gf Nasvet* » k*8a ti dom. Kortatna 7. zv.: Prihajal. Zanimiva povest ..........................M 9. zv.: Brencelj: Kako sem se jaz likal, 1. zvezek l.Of 10. sv.: Brencelj: Kako sem se jaz likal, 2. zvezek 1.00 11. zv.: Brencelj: Kaka sem se jaz likal, 3. zvezek l.Of 14. zv.: Brencelj: Ljubljanske slike. (Podobe ljubljanskega mesta ) ......................... .75 2Sl sv.: P. Co lom p: Juan Mltfria. Povesti lz španskega življenja .75 18. zv. Ne w Amerike. Po resničnih Spilmangve povestl 2 sv.: Maroa. kršanskl deček ls 3. sv.: Marijina odrska, povest im 4. zv.: Praški Jndek, povest, Ii Pravila as olika. Dr. J. Dostojen .15 Varčna kuharica, aa slabe in dok- RAZNE POVESTI IN ROMANI. Vdova Leruž, detektivski roman 1J0 Joe. Juitf, 4. zr.i Cvet in sad. Hči mestnega souilVt Itd. .. ,78 Jo*. J urili, 5. IV: Soeedov ion. Sin kmet3keg% cesarja SttL .V #Os. Jurčič, 6. «▼.: lektor Sober, roman. — Tnsroraer, trsgeuija .51 Dre sliki — Ksavei Mefto...... M L zv. :Trl indijske povesti...... M 9. zv.: KrsljKin eodak. Zgodovinska poveaf lz Japonskega .... JB0 10. zv. :Zve*tl sin, povest Iz vlade 12. rx: Korejska >rata. ČrtVa ls IS. zv.: B«j in sMaga, povest lz Afflflxa ................ 14. sv.; Prilega bnzenakega glavarja, povest ls zgodovine kc • nadskr .............. 84 Huda brado«. Ni vn zlato, kar m 13. zv.: Angelj strojev — Brazil- Patria, povest ls Irake Jnna&e do* •oi svobodnim eolneem, kgodovln- ad svobodnim nlnc«, zgodovin- Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk In zabavo, Kalac ...... J5 KvasiIta, povest .00 Sisto o Šesto, povest is Abraeev M alike te povesti, Ksaver MeSko M SUtdent naj bo, — Naš vsakdanji Vesele povesti: Za moiem, — 7 postiv je Sla. r—i Pravda mer* ' brttflBMl aaoaoaaaaa «S8 /ojnlmfr all poganstvft is krst, povest •>.••*«•...*.•■•••••••• ill eter Zgaga ..........M Knjige droit« Bv. Mohorja Duhovni boj idb ml- 9. zv.: Mlada mmsrja povest JO SPISI fKA MLADINO. Bob za mladi sob, pesnico...... J9 Dedek h pravil, p/avljlca ...... .01 FIO LIT VENIKL Skrbi za Atio: v usuje vezeno .............. i.99 v plr.tno vos&no ............ J9 Rajwl glaw:": v k ob* vezano ............... 1.7V v usn^e vezano .............. UM ZEMLJEVIDI. Zdrnicalh driav ................ 11 Zemljevid Ste?enlje .......... .JO ZecalJeviG Evropo .............. Jl% Velika steutka enapa .......... Uf £ea»ljevkS: Nety York, min'Iz, Colorado, Kansas, Mota na, Minnesota, Wyoming la Alaska vsnki po JI RAZGLEDNICE: Zabavne, različne, dacat .20 Newyorfike, ecxtlCne, ducat, JM| PvMwsna mest« New I«h, 20 slik Jf Panorama mosta Celje, 21 pal- Z ZADNJO POSUeJATVUO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE: Godčevski Katekizem .. Pravljlee za Mladino, 8. KoSutnik JS0 Materina žrtev ........ ....... JO GozdoTnik, (2 zvezka) ..........1.00 Cvetke ................ Naročilom Je prllailit f totalni, money •rte aH znamke pa 1 aH S carta, te te gotovine, rekoaumdjnjte Ne naročajte knjJs, katerih nI w ■&n. Knjige piHlja— Slovenic Publishing Co., 82 Maud! St., New York GLAS NARODA, 30. JAN. 1922. .——- " i TI,- FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. --. i Spisal Emile Gaboriau, j __J t Zr "Gku Naroda" preval O P. , t 24 (Nadaljevanje.) Pri tem pa je treba ohraniti v mislili, da jc bilo celo javno mnenje v S.vter proti »t »askoranu. t e bi ne bilJ proti njemu ničesar drugega kot p«>žar na Valpinscna ter da zavratno umori yrofa Klodijez. bi ;»;l-: to le malenkostna zadava. Požar jjb je imel -trašnf jx^ledjee. Dva sta ne -n.rtnc powsnccib in n^daljna dva tako nm-uo po*k«n1 .vala. tla je bilo rjih življenje v nevarnosti. Šele prejšiu večer *<* je pomikala p<» li«ah Sovtctja žalostna pree&ija. Na nekem voza. pokritim s črnim blago«, so v spremstvu dveh du-le pre>ni wer k- je pomika1- po S«.vter;u žalostne, procesija, čila pri p< iaru. Olo mesto je videlo vdovo, ko je *la na urad župana. z najmlajšim otrokom v naročju in stalim: štirimi zanjo. Vse te nesreče s«? je pripisovalo Žaku. katerega so ljudje preklinjali. Seilaj pa >'• h *teli ^i>rr;cti s sramot ni?n i klici tudi njegovo mater, markizo. _ Tam je. — tam je. — sr klicali, ko se je prikazala na peronu. opiraj«K-a se na rame gospoda Kol pa t. Nikdo pa ni izgovoril nobene nadaljne besedice, tako veliko je bilo presenečenje vs. V Takoj sm r.astali dv> stranki. Nekateri so rekli: — Dela se ošabno. — Druiri p-: — Prepričana ji o nedolžnosti svojega sina V vsakem sluč:.ju je imela ona dosti navzočnosti duha. da je* videla. kakšen utis je napravila na ljudi in kako dobro je storila, j da je sledila- nasvetu odvetnika. To jo je navdalo z novim pogumom' in novo močjo. Ko je ?apazila \ množici nekaj ljudi, katere je po-1 znala, je odšla proti njim ter smehljaje rekla: — Gotovo vest« , kaj se nan je j ripetilo. To je nezaslišno. Tu-^ kaj je prostost mo/x kot je moj sin izročena na milost prvi bedasti misli, ki se je porodila v glavi sodnika. Izvedtla sem za to včeraj ter prišla takoj semkaj s tem gospodom, našim prijateljem, ki je eden r.ajbolj odličnih odvetnikov v Parizu. « Gospod Kolera t je bil videt: v zadregi. Kljub temu pa ni mogel drugega kot podpirati markize v njenih izjavah. — Ti gospod j«- S sodišča. — je rekel z umerjenim glasom. :— bodo mogoče obžalovali to. kar s«i storili. > :.|WM V istem trenutki, pa se je pojavil neki mlad človek v livreji. — Voz ogspoda de Šandorc je tukaj, — je rekel. — Dobro, — ji odvrnila markiza. Prikimala je dobrim ljudem if Sovter, ki so bili vsi presenečeni! vspričo tega. kar jzi r--kla ter dostavila: I — Oprostite mi da vas moram tako hitro zapustiti. Gospod de^ Šadore pa naju pričal; nje. Hiša družine Šandore stoji na diugi strani Novega trga, na vzvišenem mestu. Poslopje je popolnoma novo, masivno, a grdo ter ima na eni strani majhen stolp s strmo streho, katero imenuje dr. Sejnbo večno pretnjo fevdalnega sistema. Res je. da so bili Šandore.i nekoč veliki fevdalni lordi in da so doljro časa kazali globoko zaničevanje do vsega, kar se ni moglo postavljati s plemenitimi Jiredniki in njih sovraštvo do revolucijo-liamih idej je bilo prav tako veliko. Če pa so bili sploh kedaj strašni. so to že davo prenehali biti. Od cele velike družine jc o.st:«l le še en član. baron de Šandore lil njegova unukinja. zaročenka Žuk da Boaskorana. Dionizija je bila sirota. Bila je stala tri leta, ko je v teku petih mesecih izgubila svojega očeta, ki je padel v nekem dvoboju in svojo mater, ki ni imela toliko moči, da bi preživela moža, katerega je ljubila. To je gotovo pomenjalo strašno nesrečo za otroka, a ona ni ostala neljub-Ijetia in zanemarjena. Njen stari oče ji je naklonil vso svojo ljubezen in njeni dve teti. sestri matere, gospodični J.avarande, sta sklenil'.. da se ne bosta nikdar poročili \ namenu, da se izključno posvetita svoji nečakinji. Od onega dneva naprej sta hoteli živeti v h'ši barona, a slednji ni tega dopustil, ter izjavil, da lahko sam skrbi za otroka. Dovolil pa jima je, da smeta obiskati dete kadarkoli hočeta. eu, idealizirana od odsotnosti in ohranjena v življenju s pomočjo spomina. Oči Žaka so namreč ostale slepe skozi dve leti. Onega dne, ko so se njegove oči odprle, pa je čutil, da je njegova usoda zapečatena. Niti za trenutek se ni obotavljal in v manj kot enem mesecu na to je prišel marki de Bcaskoran v Sovter ter prosil povsem formalno v imenu svojega sina za roko Dionizije. To je bil težak udarec za starega očeta Šandore. , On je seveda pogosto mislil na bodoči zakon svoje unukinje. Včasih je celo govoril o tem ter ji povedal, da postaja star in da bi bil zelo zadovoljen, če bi mogel najti primernega moža za njo. Govoril pa je o tem ket o zelo oddaljeni stvari, kot govorimo mi vsi o svoji smrti. Gospod de Boaskoran pa je spravil na dan njegova resnična čustva. Stresel se je ob misli, da bo moral pustiti Dionizjo od sebe. da bo imela rajše drugega moža kot njega in da bo najbolj ljubila svoje lastne otroke Malo je manjkalo, da ni vrgel snu-bača skozi okno. Kljub temu pa jf- obvladal svoja čustva ter rekel, da ne more dati nobenega odgovr.ia. dokler sr ne bo posvetoval s svojo unu k In jo. 1'bogi stari oč"I Pri prvih bese*.Iah, katere je izgovoril, je ona vzkliknila: — Ah. kako sem srečna! Pričakovala sem n^kaj takega. (Dalje prihodnjič.) ADVEBTMaCPfTB. Zastopniki "Glas Narodi" kateri bo p^iPwi p^^t1 nnl alno aa dnevnik **Glaa Naroda". Vsak aaatopnlk iada potrdilo aa svofeot catero Je prejel In JUa rojaka« prtpo Fimft Naročnina m "Glas Naroda" Je? Za celo leto 96.00; aa pol lata «100; tuo. 1 ^ Fmdeee,0*) Jacob Lorla Oaavar.CMa.* -B® Freak ItaMi iyUi OeAtt • (Hen BL: joaepa bmik, inn mm* k ta Jote 5Ž5 «........ DL: Frank Angartta. La sane, o. Matija Ham* Smrth CUcac*k DL: Anton K obal tm Math. Očrta, death Cttcage, DL; Prank Oteia SprfagfleHL DL: Matija Bartwrtt. WaokcfH, DL: Frank Petkovi* ' Franklin, Kana. hi efcettee: Frank Letkorlt. niJKak Firm. _ Mike PenclL Frank Vrfawlm Chiafeakn, Bfina.* Frank Govfla _ Cahnaet, Mich.: M. F. Kobe la Paral Ihain fiveleth. Mfaa: Louis Govle. Gilbert, Minn.: L VeaaL »Mag. Mali Ivan FovSa. Virginia, Htaa: Frank Bzoratfak Wy, Mhna.: Frank Oovfla h JoHfk I. MA 9L LMda. Ha: Mike Giabriaa. Eaat naif. Hail Frank Hrdh. Gregor Zobsa ill m a fc. N. T.i Karl Staaalfla. little Falla, BL Ll Frank Maala lathwtea. OMa: A. Okollah, F. PoJa In Albte PoUuee. ^^ O^lfiow^odp Math. Slapalk. Cleveland, Okie: Frank Sakaer, nfcrli Inline In Jakob Hi ilk Unta, OhAe: Looli Be leaf, J. In* h M Ostanek. NDea, OWa: Frank Koforhk. Ywniitwu. Okie: Anton KlkalJ. Oregon Ciij, Ow*eel M. Justin. Va^rtdge, FBbS k > Frank Jakfle. Lovk Hribar« Anton Ipavaa Bv«m, Fa.: JolV DMhft r"™n?PWk le TM lofrjM. GMdn rab« |IOT. jok, Pa: brat, Pa: Lonla Pepee—. Fanet CUy, Fa: Mat Kaafa. tferred. Pa: Jerry Okora. ValentJL-o FateraeL Freak Novel, iiwlu* Via: '^j'obaTpohia Lnm, Pk: Anton Caulna. Heen Men, Fa: Fkenk MefiaS fee Franl faol> rttlab—gh. Fa: U. Jakoblch, X. Jakaba. fina Arch In L MegMter. Cas. Kaj je čas* Vra« vedL kaj. Fi- ( )'»zofi. astc^nouii. fiziki in razni ] drugi učenjaki so o tem že mnngo ; pisali in razpravljali. Mi ga meri- ] mo na leta. meseee. tedne, dneve, ? ure, minute, sekunde, A to vse je i urejeno le p<» načimi. kako se zem-j? ilja suče okoli solnea. In to je bore ji ;malo v tein velikem svetovju. . se že čudimo, če čitamo, da je dru-'' [god ča» "eno uro" pred nami. ali j1 ipa. da je drugo dan, ko je pri nas( (iioe. t'e pa se malo dvignemo s 1 svojega ozkega zemskega stališča, ' pa spoznamo, da časa sploh me-'1 riti ne moremo. Ko na starega le- . jta dan opolnoči zazvoni v zvoni- i ku dvanajst, stopimo v novo leto ! |in se nam zdi. da smo naredili ne- j kak skok, čas pa gre mirno svojo 1 P'»t naprej, sekunda za sekundo, minuta za minuto, ura za uro. Pravzaprav so vse samo trenutki.!1 |('as je brez začetka in brez konca, čas je večnost, neskončnost in se ^moriti ne da. Mi vsi smo samo po-' Ijavi v tem času, pridemo in odide-(mo in vprašanje je samo, kako smo izpolnili svoj čas. I Čas pa ni samo naš — mi smo samo osebe in kot osebe smo del celote; zato je vprašanje, kako smo izpolnili svojo dcrt>o, ali smo nadaljevali delo prednikov, ali smo zapustili delo naslednikom, da ga bodo nadaljevali v smislu napredka. Mi vsi smo dediči preteklosti, ki se nekaj časa motovi-j imo v tem večnem kolotoku in prepuščamo svojo zapuščino onim, ki gredo za nami. Sicer ne utegnemo razmišljati o tem, življenje nas sili živeti in prepuščati vprašanje višjim duhovom, j Neka tajna sila nas sili, da dajemo odgovor 2a celo leto, kakor čutimo to zvečer, ali na koncu tedna, na koncu meseca. Računi ' Včasih smo nezadovoljni in delamo dobre sklepe. Posebno ob kon-i cu leta, navadno brez uspeha. da so ljudje, ki prostega časa n<* poznajo, ki so neprestano * vpre-ženi**; jrotovo je pa tudi. da bi s: prav lahko malo oddahnili in bi se zato še ne podrl svet. Nekate- KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. LA TOURAINB 4 febr. — Havre ARABIC 8 marca — Gnntva. AMERICA 4 febr. — Bremen LA SAVOIK 11 marca — H^vra ORBITA 17 febr — Hamburg FINLAND 11 marca — Cherbour RYNDAM 4 febr. — Boulogne RYNDAM 11 marca — Boulogne AQUITANIA 7 febr. — Cherbourg OLYMPIC 11 marca - — Cherbourg FINLAND 11 febr. — Cherbourg AMERICA 11 marca — Bremen LA SAVOia 11 feb. — Havre PARi S 15 rr.arca — Havre CARMANIA 11 febr. — Reka HANOVER 15 marca — Bremen POTOMAC 11 febr. — Bremen OROPESA 17 marca — Hamburg FRANCE 16 febr. — Havre FINLAND IS marea - Cherbourg ADRIATIC IS febr. — Genoa POTOMAC 18 marca — Brt.nen OLYMPIC 1S f«€r. — Cherbourg AQUITANIA 21 marca — Cherbourg N. AMSTERDAM IS febr. — Boulogne FRANCE 23 marca — Havre PARIS 21 febr. — Havre N. AMSTERDAM 25 marca — Boulogne AQUITANIA febr. — Cherbourg HOMERIC 25 m »re a — Cherbourg MONGOLIA 23 febr. — Hamburg YORK 29 marca — Bremen KROONLAND as febr. — Boulogne ORBITA SI marca — Hamburg HUDSON 25 febr. — Bremen OLYMPIC 1 aprila ■— Cherbourg MINKEKAHDA M febr. — Hamburg KROONLAND 1 aprila — Cherbourg NOORDAM sa Mr. — Cherbourg LA LORRAINE 1 aprila — Hav?e SEYDLITZ 1 marca — Bremen MAURETANIA ? aprila — Cherbourg HOMERIC t m arc j — Cherbourg PARIS 5 apt ila — H avra ORDUNA 3 m arc j ■ — Hamburg ' SEYDLITZ 12 aprila — P-em en ARABIC 4 Et — tlMII ■ FRANCE 13 aprila — Havre 2EELAND 4 marci 1 —Cherbourg ORDUNA 14 aprila — Hamburg wA LORRAINI 4 mar ca — Havre MAURETANIA 25 aprila — Cherbourg »ft. MATOIKA 4 marc a — Bremen OROPESA 29 aprila — Hamburg SAXONIA 7 marca — Breme« L rim ni dano, oziroma pravijo, da 'sploh ne morejo "odnehati"': ako j niso pri delu. pa mislijo in snujejo nove načrte. Xaše skrbne go-'spodLnje v tem oziru res nimajo ("prostega časa'*. So pa ljudje, ki imajo prostega i časa odveč. Oni ne vedo, kam bi Is časom. Takim ljudjem je čas 'dolg. ali pa dolsrčas. So ljudje, ki jim ni v življenju nikoli dolgčas, in so ljudje, ki se v življeaiju dolgočasijo. Prvi so srečnejši od drugih. Dolgočasje je pogosto dokaz duševne siromaačine. Tu in t am je to bolezen in zdrav delaven človek ne pozna dolgega časa. Brez- V življenju ločimo delaven čas Od onega časa naprej s. je razvilo veliko rivalstvo med obema!* P^tek Uveljavilo se jc po . . , tii -j u-,.- , .svetopisemsko, da sest dni dela- telama m starim o«-etom. Vsaka stranka je hotela pridobiti zase vso nagnjenost otroka: V starosti petih let je imela Dionizija vse igrače, kar se jih j? še kedaj izumilo. Ko je bila stara deset let, je bila oblečena kot prva dama v deželi ter je imela obilo nakita. Stari oče pa s» jo med tem časom izpremeuil od glave do nog. Preje strop in nedost >|>en je postal sedaj uzor ljubečega očeta. Stro gi pogled je izginil i< njegovih oči. in prezirutije se je umaknilo z ^njegovih ustnic. Vsaki dan so ga videli ljudje, kako je hodil od prodajalne do prodajalne ter kupoval stvari za svojo unukinjo. Vabil je njene mlade prijateljice, prirejal piknike' ter plesal z otroci. t e je izgledala Dionizija nezadovoljna, se je tresel, t'e je za-kašljala. je postal bled kot zid. Nekoč je bila bolna. Imela je ošpice. Ostal je pokonci skori dvanajst zaporednih noči ter poslal po pariške zdravnike, ki so se mu smejali v »obraz. Kljub temu pa >ta njeni d\e teti še vedno našli sredstva, da ga prekosita v njegovih bedastočah. Če se je Dioniziu. sploh kaj naučila, se jc zgodilo to raditega, ker se je hotela san.a učiti. V drugačnem slučaju bi poslali njene učitelje proč ob prvem najmanjšem znaku utrujenosti. Mesto Sovter j? videlo to ter fkomigalo z rameni. — Kakšna nesrečna vzgoja! — so govorili ženske. — Taka slabost jc nezaslišna. Slabo uslugo delajo temu otroku. Nobenega dvoma i.i moglo biti. da je to nevrjetno in neprestano oboževanje skorc :iapravilo iz Dionizije najbolj onegavno bitje na celem svetu. Na srečo pa so bile lastne lastnosti, katerih ni mogoče pokvariti. Razventega pa je bila mogoče rešena nesreče ravno radi ekscesa ljubezni, katero se ji jc izkazovalo.. Ko je postala sta-rejjša, je rekla smej™: * — Stari oče, moja teta in jaz storimo lahko vse, kar se nam /ljubi. To je bila le zrasla v njenem sr- iuo in sedmi dan počivamo. Po4eg nedelj in praznikov imamo vsak dan svoj prosti čas. Ne vsi in ne vsak, eden več, drugi manj. Kollbaeh je napisal komedijo: "Človek, ki nikoli ne utegne." Pri tej igri se nasmejete, a spoznate obenem, da nekateri ljudje sploh nimajo časa. Drugi ga imajo zato seveda preveč. Pravilna razdelitev delavnega in prostega časa je važna stvar za življensko ekonomijo. Praški Narodni List v so za božič stavili na razne znane osebe politike,, umetnike, pisatelje, ananstvenike itd. vprašanje: "Kako uporabljati svoj prosti čas?" Odgovori v božični številki tega lista so bili zelo zanimivi. Izkazalo se je, da mnogi ljudje sploh nimajo prostega časa, oziroma da ne poenajo oddiha in delajo neprestano. Eni politizirajo noč in dan, drugi ustvarjajo u-metniško, tretji mislijo. Neka Rusinja je rekla, da so sploh v £v-ropi preveč materijelni. "Čas je zlato*' — vidiš napisano povsod. Bodisi da to vzamemo dobesedno ali pa v prenesenem pomenu. Rusinji se zdi, da premalo časa po-j svečamo duševnemu razmišljanju,! svojemu notranjemu življenju, o-j uemu večno lepemu, ki je na sve-|' tu tudi brez zlata. Mogoče Rusi rajse filozofirajo nego delajo, in njihova sedanja kriza je posledica tega filozofiranja. Mi se držimo gesla: najprej živeti, potem filozofirati (primum vi vere — dein philo soph ari) ; zato se ženemo pred vsem za denarjem,- ki je nam podlaga živi jena! < In za to je treba časa. Gotovo je, » V *-V iJV 11(1 v. CU^Hi. L t Z. del je je greh proti človeku in proti družbi. Počitek je opravičeno plačilo po storjeni dolžnosti. ! Danes imamo dvoje vrste ljudi: eni bi najrajše samo počivali in dobro živeli, drugi garaojo in se ženo za žive in mrtve. Ako je rfs, da vsak človek in vsak rod pride na svet, da izpolni svoj čas. potem se mormo zavedati, da je nas usoda postavila v čas velikih dolžnosti, zato ker je šla pred nami doba velikih pravic. Resnica je. da danes mnogi ljudje delajo več, nego jim veleva dolžnost, še več pa je onih. ki delajo manj. Zato nekateri nimajo niti Iirostega časa, drugi pa se dolgočasijo. Dobro je, da malo premišljamo o tem. Zavedati se moramo, da smo vsi otroci enega sveta in da nihče ni prišel samo zaradi sebe na svet. Vsi smo dolžniki preteklosti in moramo postati upniki bodočnosti, če nočemo, da smo "zamudili svoj čas". Zato naj vsak Izpraša vest., ali je pripomogel s svojim delemi k tisti skupni sreči človeštva, ki je naš namen na zemlji. Žrtvovati mora vsak del svojega "jaz" za skupno stvar; edino na ta način damo času, kar je njegovega, kakor on daje nam, kar je našega. V današnjih razmerah je treba posebne ekonomije časa — in vsi smo prisiljeni delati več nego sicer, kakor mora n. pr. cela vas, ki jo je zadela kaka katastrofa, delati nekaj več, da si zopet opomore. Taka vas po katastrofi je danes ves svet, posebno pa Evropa. Živimo v velikem času. Ni dvoma ! Predniki bi nas zavidali za to, da smo doživeli te velike dni — potomci se bodo radovedno ozirali na nas nazaj. Živimo pred očmi preteklih* in bodočih generacij. To nas sili tem bolj, da izpolnimo svoj čas, da bomo vredni nasledniki prvih in vredni predniki drugih. ■ Zavedajmo se. da smo majhen tlel večnosti in da tvorimo majhen kos svoje zgodovine. Bodočnost bo sodila, ali srno bili vredni sinovi svojega časa. Svetovni petrolej ski trust. V Philadeiphiji, Pa., se je osnovala družba World Commerce Co. s kapitalom 2 miljard dolarjev, ki •bo v vseh delih sveta prevzela ali ikartelirala petrol e j ske družbe. U-dežene so Standard Oil Co. in 12 drugih dražb. Nemške lokomotive za Rusijo. "Frankfurter Zeitung" poroča, da je ruska vlada naročila v Nemčiji v celem 700 lokomotiv. Naročilo je razdeljeno med 19 tvrdk, od katerih je največje naročilo dobila tvrdka Hensohel und Sohn v Kasslu in sieer 137 komadov. ADVERTISEMENTS. JUGOSLAV! J A Httr» zven x VMfnl točkam I v Jugoslaviji. Dobra In zadostna terana. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vso u-dobnostl modsrnsfla pa mika. Odplujejo vsaki teden. NEW YORK w PLYMOUTH. CHERBOURG In ANTVERPEN ^FINLAND ............ 11 febr. GOTHLAND .......... is", "ebr. KROONLAND ........ 25. febr. ZEELANC ........... 4. marca • Vstavi v Halifaxu in tja. V HAMBURG. GDANSK In LIBAU VSE VODNE PROGE IH> POLJSKE SAM LAN D (urno 3. razred) .. 7. marca Amencan ITNS NEW YORK V PLYMOUTH. CHERBOURG. HAMBURG MINNEKAHOA ...... 8. marca • MANCHURIA ...... 22. marca NEW YORK V HAMBURG. • KAVERFORD .......... 9. febr. •Na poti tja. se vstavi v Queenstown. white Star v CHERBOURG In SOUTHAMPTON OLYMPIC ...................... 18. febr MAJESTIC (najveCjl na svetu> 20. maja iZ NEW YORKA V MAOEIRO. GIB-RAWTAR, At. ŽI R, GENOVO, NAPOLJ. ATENE. ALEKSANDRI JO ZA EGIPT IN NIL. LAPLAND .................. «. februarja ADRIATIC ................ 18. februarja ARABIC ...................... 8 • marca INTERNATIONAL SiERCANTlLB MARINE COMTANE 120 pamlkov — 1.3CC.6U* (on. No- 1 BROADWAY. NEW YORK CITY aH pri lokalslb acsntlh. CWWR Najhitrejil moderni parnlkl na svetu. Izboma postrežba potnikom. V vašem mestu ali bližini je lokal. ni agent. V Jugoilarjo, Bolgraisko, Rumuncko in Madžarsko, Preko Reke: CARMANIA 11. februarja Karta $105 — Davek »5 Ž^feinlra do Belgrada, $5. Do Za-grea. J;.75, Bukarešta fll.50, Budi npeSie 53.35. Sofije $8.45. Preko Cherbourg: AQUITANIA .......... 7. feb- HAMBURG IHrt-ktnj. plovba z novimi ladjami. ORBITA 17 feb. —31 mar 12 maja ORQUNA 3 mar—14 apr.—26 maja OROPESA 17 mar. — 28 apr. —9 Jun. Zaprta kabin« sa ženske fn otrok s. i THE ROT AL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York 117 W. Washington o»reet, Chicago ali pri lokilaih t««nt.h. Kad bi izvedel za svojegra brata JOŽEFA HORVAT, doma iz vasi Dolence, fara Adleši-ee, o-kraj Črnomelj. Prej je bival v Houghton, Mich., zdaj j>a ne vem, kje je. Prosim, da se J ni oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. - Peter Horvat, 4747 Plummer St., Pittsburgh, Pa. Kje je moj brat JOHN Itt'SS? Doma je s Hriba št. :J8. pošta Travnik pri Loškem jn>toku. Ker mu imam več važnih reči za sporočiti iz stare domovine, zato prosim cenjene rojake širom Amerike, če kdo ve za njeg>v naslov, naj mi ga blagovoli sporočiti. Ako pa sam čita ta oglas, naj se sam javi svojemu bratu, izvrstnemu igralcu na harmonike. Naslov: Authonv Russ. Box 20, Steelton, Pa. (30-31—1) NAPRODAJ dva lota poceni na Oedarlutrg St. Voda vpeljana. — Alois Javomik. 114 — 38. St., North Milwaukee, Wis. PRAVO OLJE ini'portirano iz Dalmacije dobite j pri Dalmatincu v Brooklvnu po >4.00 gakna. Pišite dopisnico in prinesem ga v hišo. ANTON VUKIČ; 324 —29th St., Brooklyn, N. Y. (3x 30—1, 2&4—-2) IŠČEM SLUŽKINJO za domača hišna dela. (Jovoriti mora vsaj nekoliko nem>ko, četudi nič angleško. Smo samo štirje: mož, žena in dva otroka 10— 12 let stara. Za podrobnosti vprašajte pri: Jacob Korber, 100 (Ireene St., v bližini Bleeeker St., New York City. (27-30—1) ZAKAJ SE STRiriTE S SLABIM TOBAKOM, POSKYSITK NAŠ IMPORT IRAN pravi trrški tobak, boksa en funt <3.00. pol funta $1.60 a papirjem hercegovski mešani, boKsa. I funt $2.04): pol funta $1.00 s papirjem Boksa hllanov 15c. in mašina sa delati cigarete 15e. Z naročilom podljite 0 funtov .. $6.50 Cesplje funt i>o 10 centov. Za večja naročila posebne cene. PoAUita $8. na račun vsak« boka« Ml naročit* tn Doe'aM bo-no takoj. BALKAN IMPORTING CO. 51-33 Cherr> Street New York, N. \\ Pa.-Anton TIr— fortle Creek, Fat Frank Schlfra*. «V«al Ntwtaa, Pa.? Joaepk Jnna WkMe Valley. Pal ivHf Prt»a WiDack. Pa: J Petamali G. J Porasta. Cmketea. W. V«, s Frank Kociaa. ftaiM W. Ta: Prim oš Modle. wihnkoM, Win : # Joaepb Tratnik. John RtanrofU ta H. SratUa. West AIUs, Wis. lV*nV Skolr In An t. TloviftS. SO JAKI. KABOCAJTE SE HA "OLA8 NARODA" KAJ. VEČJI 8LOVEN8KI DOTV-NXX V SDK. DBŽAVABL Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK »» 638 Pena Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kalar fa aaj* ■tareJU aloraukl ■dravclk Speeja Ust t PlttabitrcUa. ki lata M-Mm emo ▼ MravU«^ kolmL Saatrapl|«aj« k> rl mOxwrt m mU.- ....... SO«, u » J« l*am»l «r. pr oL KrUeJt. O* letata aoaol>« aU mafear-t ari«, adaije laa. Matia* t k&aUa. prldiu »n lsVlaU< «W bo« kri k« Oakajta, k« u bo- nan im* na g Vm moškm bolesai adrarlm po »- Emilom a«to