Ja 185
ki •
Velja po poŠti;
riM celo leto naprej	K 26'-
«a pol leta „	„ 13"—
a» tetrt leta „	„ 6-50
en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
M celo leto naprej K	2'.?'40
pol leta „	„	11-20
r* Jletrt leta „	„	5 60
m en mesec „	„	i go
TLa poSIIJ. na iSom 20 h na mesec.
^lajamezne Stev?. 10 h
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. ur> popoldne.
JredlliŠiVO f* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čel
__dvorili« nad tiskarno). — Rokopisi sr
»t vračajo; netranklrana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74,
{Jpravnistvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
----Vsprejema naročnino, inserat* ta
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani
Dosoffii u Franciji.
Delavski štrajk!. — Izključitve. — Fallie-rova hčerka.
Pariz, 13. avgusta. Poizkus delavstva, oziroma strokov, organizacij vpri-zoriti na Francoskem generalni štrajk, se je sicer ponesrečil, vendar pa rijejo dalje, da bi kaj napravili. Oklici postajajo dan na dan ostrejši, shodi pogostejši, resolucije pa dokazujejo, da hočejo voditelji delavske borze brezobzirni boj. Socialistični parlamentarci, ki nočejo, da bi jih voditelji strokovnih organizacij potisnili v kot, ognjevito govore. Nesporazumljenje v tiskarski strokovni organizaciji traja dalje. Vodivni odbor ie namreč bil proti generalnemu štrajku, podzveze pa so bile zanj. Vodstvo je aranžiralo takozvani referendum, to je splošno delavsko glasovanje, ali naj se začne štrajkati ali ne, s tem pa niso vsi zadovoljni, češ, da bo to vse gibanje zaviralo. Najresnejše znamenje časa pa je, da so rudarji vstopili v delavsko konfederacijo. Rudarji severnega premogovnega revirja so dozdaj po svoji veliki večini bili organizirani v stari zmerni organizaciji rudarjev, le mali del pod vodstvom Broutchouxa si je osnoval posebno revolucionarnega značaja. Zdaj se je pa vseh 80.000 rudarjev priklopilo anarhisti-čno-socialni konfederaciji,ki je v Villineu-vu ob priliki ondotnega štrajka dokazala, da je njen zadnji namen porušiti državne temelje z »direktno«, teroristiško akcijo. V Parizu samem se bavijo zdaj z izključitvijo podzemskih delavcev. Mizarski in tesarski podjetniki svojih delavcev niso izključili, pa tudi pod zemljo« izključitev ni splošna. Sindikat delodajavcev izjavlja, da bo izključitev tako dolgo trajala, dokler se delavci ne uklonijo delodajav-skim zahtevam. Vlada izkuša miriti in ministrstvo za notranje zadeve je naznanilo, da je odpuščenih samo 660 delavcev. Pariz vsled izključitve dozdaj ne trpi dosti; občutno so zaostala samo dela pri podcestnih železnicah. — Setev svobodo-iniselcev gre na vsak način bujno v klasje.
Falličrova hči je bila civilno in cerkveno poročena. Pri prvi poroki so bili navzoči tudi ministri, pri slednji pa samo Fallieres, njegova soproga, znanci in ves diplomatski zbor, med njimi avstrijski po-
slanik grof Khevenhliller. Svobodomisel- | ce seveda grozno peče, da se je cerkvenega obreda udeležil predsednik republike, ki je sankcioniral protiverske postave. Iz cerkvenega stališča je pripomniti, da Falličres sme prisostvovati cerkvenim j obredom, ker ni javno in imenoma eks-' komunicirali. Cerkvena praksa je pač zelo | mila in tolerantna in se v tem oziru zelo I razlikuje od prakse svobodomiselcev.
Tretja železniška zvezo i
(Dopis iz idrijskega okraja.)
V dobi ljudskega parlamenta pričelo se ni samo politično, ampak tudi gospodarsko življenje impulzivnejše gibati. Posebno železniško ministrstvo razvija tako intenzivno delavnost, da je videti, da hoče dohiteti ono, kar se je v desetletjih zamudilo. V doglednem času bodo podržavljene vse večje železnice. Pa tudi vsepovsodi nastajajo načrti novih železniških prog, ki so deloma šele v prvem stadiju ali pa se že bližajo svojemu realiziranju.
Predvsem pa rastejo na Kranjskem novi železniški načrti iz tal nalik gobe po dežju. Četudi jih ostane precej le na papirju, vendar je gotovo, da bo kranjsko deželo preprezala v doglednem času gosta mreža železniških prog.
Pri iskanju tretje zveze s Trstom pa se jc popolnoma pozabilo na oni stari projekt, ki bi bil najbolj prikladen že kot druga železniška proga s Trstom, katerega izvršitev pa se je opustila gotovini vplivnim osebam na ljubo, ter mesto tega izkopal na pol podzemeljski rov v Trst z naravnost ogromnimi stroški. V mislih imamo zvezo Škofja Loka - Divača.
Kar jc storjeno, je storjeno, zato ne bomo ponavljali starih rekriminacij. ampak hočemo le razmorivati prednosti te proge kot tretje železniške zveze s Trstom.
Kar se terena, dolgosti ter stroškov zgradbe tiče, naj služijo v pojasnilo sledeči podatki.
Proga se prične že po onem starem načrtu na postaji v Škofji Loki, ter so nova postaja in tiri tako zgrajeni v obliki ajdovega zrna, da zapeljejo vlaki iz obeh stnerij lahko na novo progo, ter ne bi bilo treba nikakega prepehovanja ali prepre-zanja došlih vlakov iz Ljubljane in Kranja.
Pri Škofji Loki zavila bi železnica v dolino Poljanske Sore ter ji sledila skoro do izvira. Dolina je široka ter ima reka tako mal padec, da o kakih terenskih tež-kočah še govora ni. Naj navedemo sledeče nadmorske kote. Škofja Loka 355 m, Log 368 m, Visoko 378 m, Poljane 391 m, Trata 407 m, Podgora 419 m, Selo 469 m. Ziri 480 m, Sovra 490 m, Črna 511 m. Na okroglo 40 km dolgi znaša razlika nadmorske višine 156 m ali 4 pro mille.
Iz Črne je treba 2-5 km dolgega predora v dol gor. Zale (pod hribom Mravljišče). Nadmorska višina Zale pod Lenartom znaša okoli 520 m, je torej približno enaka oni v Črni. Od predora se dviga proga po obronkih hribov nad Zalo do Oodoviča 593 m nad morjem ter znaša oddaljenost okoli 4 km.
Od tu nadalje se vije proga preko malih kraških dolin na Novi Svet pri Hotedr-šici (576 m) ter se prične nato dvigati oh parobju Travnega vrha preko Hrušice, Križavši državno cesto gre skozi 1 km dolg predor ter preide nato v dolinico, ki se konča v Bukovju, oziroma Landolu. Od tu gre po skoro popolnoma ravnem svetu na Razdrto ter dalje črez Senožeče v Divačo.
Dolgost proge od (iodoviča do Divače bi znašala okoli 45 km, ali cela proga Loka-Divača okroglo 90 km.
Ako si ogledamo kote črez Hrušico, vidimo, da se iste polagoma dvigajo do predora, potem pa zopet polagoma padajo v Postojinsko ravnino, in bi toraj tudi tukaj ne bilo posebnih terenskih težkoč. Razun dvojice daljših predorov bi ne bilo na celi črti posebnih gradbenih zaprek.
Ako vzamemo z ozirom na te okoliščine gradbene stroške 300.000 K za en kilometer, tedaj bi stala cela proga 27 milijonov kron. Kdor le količkaj pozna teren, mora priznati, da bi stroški komaj dosegli to vsoto.
Oglejmo si sedaj še položaj te nove proge z ozirom na prometne razmere.
Najprej lahko trdimo, da bi bilo s to železnico ustreženo, približno vsem lokalnim interesom. Vse večje občine so ob železnici ali pa blizu meje. Toda tudi za občni ali prehajalni promet ima ta proga veliko prednost.
Pred vsem se poteguje Ljubljana za tretjo železniško zvezo, ki naj gre od Zelt-wega in Spodnjega Dravograda črez Kamnik-Ljubljano v Trst. Tej zahtevi se
z novo progo popolnoma ustreže. Po južni železnici znaša daljava v 'Trst 145 km; po novi progi pa: Ljubljana-Loka 21 km. Loka-Divača okoli 90 km, Divača-Hrpelje 15 km, Hrpelje-Trst 27 km, kar znese skupaj 153 km, t. j. samo 8 km več kot po južni železnici, ki pič ostane nasproti vsem projektom venuarle najkrajša zveza s Trstom. Ako se napravi še proga od Senožeč do Štanjela na Krasu, ki je tudi že projektirana, tedaj dobimo obenem najkrajšo zvezo z Gorico in Italijo.
Vse to velja tudi za dolenjsko, oziroma belokranjsko železnico.
Predvsem pa govori za to železnico položaj nove alpske železnice in njenih prometnih razmer.
Nova železnica je enotirna ter že sedaj komaj zmaguje promet. Pripomniti pa je treba, da železnica črez Ture niti odprta ni, s katero se bo pričel ogromen promet s Solnograškim, severovzhodnim Tirolskim. Bavarskim in sploh z velikim delom Nemčije, katerim deželam se bo odprla najkrajša pot do Adrijanskega morja ter bližnjega in daljnega Orienta. Že danes je gotovo, da bo treba položiti od Podrož-čice, kjer se obe progi strnete, do Trsta dvojni tir. Menda pa imajo inženirji, pa tudi železniško ministrstvo, kakor poslanci sploh že svoje bridke izkušnje, kaj se pravi ob Bohinjski Savi, Bači, Idrijci in Soči železnico graditi. Vsled premnogih predorov in mostov bi nov drugi tir malo manj stal, kakor prvotna proga. Vprašanje pa je, če bi se dala gradba vršiti brez delne ali popolne ustavitve prometa.
V teh razmerah je pač proga Loka-Divača edina rešitev iz zagate. Brezdvom-no bi polaganje druzega tira od Jesenic do Trsta in razširjenje kolodvorov stalo najmanj 30 milijonov kron, če ne še več. Torej bi bila zgradba nove proge celo cenejša. Drugič bi bili mnogi dosedaj zapuščeni kraji deležni koristi železnice. Razlika daljave jc pa tudi manjhna. Z Jesenic do Trsta je 166 km. Nova varijanta pa znaša Jesenice-Loka 44 km, Loka-Divača okoli 90 km, Divača-Trst 42 km, t. j. skupaj 176 km ali samo za 10 km več, kar pač ne pride veliko v poštev. Veliki predor iz Podrožčice v Hrušico je že dvo-tiren, torej tudi tu ni nobene zapreke. Po enem tiru bi prihajali in odhajali vlaki iz Beljaka, po drugem pa iz Celovca na Jesenice. Od tod bi se pa dirigirali prehajalni tovornj vlaki v Trst po oni progi, koder
LUTER,
0 zametu.
(Dalje.)
Hodil je po pisarni in čakal s strahom, da poleti s postajo raz griča, črez nasipe, v reko, Bog ve kam. Zdelo se mu je, da hodi burja kot velikanska žena okrog postaje, da tuli in joče, ker bi si segrela rada ob topli peči premrzle ude. A vsak zapira skrbno vrata in okna pred njo. Zato zatuli, zajoče tem silneje. Brenčalo je v aparatu, zvenele so šipe, brnele žice. Vse se je treslo, stokalo, grozilo. Grmu se je zdelo, da je na razburkanem morju, da plešejo okrog njega pošasti. Grm je poklical Jerneja, ki je smrčal v božjem strahu in se ni zmenil za burjo.
Jernej, poslušaj vendar, kako tuli!«
»Kaj je? Einundfinfzigar?« je planil Jernej. »Ah, burja, prava reč!«
In Jernej se je obrnil na klopi, smrčal naprej. Nobenega srca ni bilo, ki bi čutilo in delilo z Grmom samoto, strah. Močna in junaška žena bi ga tolažila ob taki priliki. Grm si je navzel sveto, da se oženi koj drugi mesec, če ga ne odnese burja seveda. Tončko vzame. Kaj mu hoče denar in dolgovi. Pozimi je tod tako
velik sneg, da ne morejo •dolžniki blizo, poletu pa se jih tolaži z zimo.
Molčimo o tem, kako se je poigrala burja z Grmom, ko je moral iz pisarne na peron. Jernej ga je tolažil, da ga priveze na vrv. Obupan si je tipal Grm svoja razbita kolena, se grel s čajem in gledal skozi zamrznjeno okno v groznolepo sliko burnega dne. Nebo je bilo sivo, iz njega se je sipal še vedno sneg. Pa včeraj pohlevni rahli, ki je lepšal in tolažil hre-pnenečo zemljo, je bil danes ledena igrača burje. Tuleč ga je pobirala s prstjo in kamenjem na eni strani, ga gromadila žviž-gaje na drugi. Drevesa v zametih so se lomila pod snegom, drevesa na golih kra-jill so se klanjala, stokala, čakala, da jih izdere ljuta iz rodne grudi. Žice so zvenele, drogi so se majali. Raz železniški nasip je letel prod, s postajine strehe opeka. Vse razburjeno, razmetano. Sneg po nasipih rjav, umazan. In nobene poti, ki bi vodila iz te vihre v mirni dol . . .
>Še stradala bova, gospod šef,« je tolažil Jernej Grma. »Železnico bo zamelo, po vaseh pa drže strehe, da jih ne odnese.«
Za tisti dan še ni bilo tako hudo. Jernej, burje neustrašeni sin, je prebrodil žamete iu prinesel kosilo, sicer mrzlo kosilo, pa pogreto s Tončkinim pozdravom. Ves tisti dan je divjala in plesala burja, ves tisti dan se je boril železničar ž njo. Burja je skladala gore snega in zemlje
pred bitinjski predor in pred prerezo za bitinjskim nasipom — železničar pa je prodiral gore s snegotrebi. Pa burja je za-mcla urno tiste predore. Mraz je naraščal, sneg in zemlja sta se sprijela, zmrzovala. Moč burje je naraščala. Drugi dan se je igrala z velikimi kamni. Droge je pometala raz reber v nižino, na namotane žice je godla svojo šumno pesem. Po vaseh je odkrivala strehe, odnašala ljudi. Promet se je ustavil.
Mislimo si Grmov položaj: V zametu, odrezan od sveta. Brzojavna zveza pretrgana, železnica zakrita pod snegom. In šc vedno je sipalo in metalo iz velikanske zaloge tam gori, še vedno jc tulila in divjala razkačena burja. Položaj je bil romantičen, pa tudi kritičen, ker ni imel Grm druzega živeža kot krajec kruha, zmanjkalo mu je sladkorja in ruma; Jernej pa ni mogel nikamor. Pa železničar mora biti pripravljen na vse, zadovoljen z vsem — mora pomagati drug drugemu. Pol ure je hodil Komadina od čuvajnice, ki je oddaljena le pet minut od postaje, pol ure je hodil, nekoliko ješprena ie raziil po cekar-ju, ostali, krača in kislo zelje, so dišali načelniku in slugi. Ubogi postajevodja! Komaj se je malo pokrepčal. se uveril pred zrcalom, da so njegove brke res lepe brke in da je on pravzaprav zelo lep fant, ko prišttmi skozi burjo snegotreb. za njim vlak.
Razburjen je hitel Grm ven. Vedel je, da stoji vlak številka 601 v Trnovem in čaka, sedaj naj obstane še številka 604 v Kilovčah! Vlak je stal, se tresel. Šklepetalo in pokalo je po njem, odpiralo vrata, prikazali so se plašni obrazi potnikov. Stroja sta pihala, se kadila.
Strojevodja in kurjača obeh strojev, zamotana do nosu v kožuhe, kučmo poteg-neno črez ušesa, tako. da se je videl le ozebljeni nos, brke iu obrvi, polne ivja, so zlezli s strojev, se upirali burji in vpili drug na drugega, ker je odnašala burja glas. Sprevodnik, tudi zmrznjen in zamotan. se jc oprijemal držajev, vlakovodja je lezel raz svoje vedete in si mencal otrple roke, ko sta stopila Grm in Jernej po povelju službe v »Kamervvagen«. Mesto običajnega pozdrava je nahrulil Grm vlako-vodjo:
Kaj vraga mislite vendar, saj veste, da se ne more črez bitinski nasip. Najbolje je, da greste kar nazaj, če vam žamete za hrbtom, kaj bote delali tukaj.«
»Nič hudega ne bo,« se nasmehne vlakovodja, »zakurimo, da se zleti snegotreb z veliko silo v zamet - ga predere — vlak gre hitro za njim. Tako smo prišli tudi do sem. Kaj bi čakali potniki reveži. In še neka višja glava je v vlaku, kateri se mudi v Opatijo,« je tiamežiknil vlakovodja Grmu.	(Konec prih.)
bi bilo bolj prilično. Ce se pa v doslednem času zveže še črta Borovije-Kranj, bi se pa nova alpska železnica lahko še bolj razbremenila.
Razvidno je torej, da govori dovolj tehtnih vzrokov za to progo, ter naj blagovolijo merodajni faktorji, predvsem pa gospodje poslanci tudi na ta projekt se nekoliko ozirati in ga uvaževati.
PRELAT DR. SCHE1CHER,
zaslužni vodja avstrijskih nemških kršč. socialcev in nižjeavstrijski deželni odbornik pri prihodnjih volitvah v nižjeavstrijski dež. zbor ne bo več kandidiral. Napisal je pismo, v katerem pravi, da mu gotove stvari ne ugajajo, ker gotovi prvaki delajo popolnoma po svoji glavi. Iz pisma se vidi, kako zelo se že pogreša dr. Luegerje-va delavna in združujoča moč.
NERED V TURČIJI-
Iz Carigrada prihaja poročilo: Tudi v Mytilenah in drugih krajih so se navadni zločinci s silo osvobodili.
Proti novemu turškemu ministrstvu se že pojavlja nezaupanje.
Vzrok nezaupanja je tajno posvetovanje novih ministrov pri sultanu pred njihovim imenovanjem in ker še sedaj niso priobčili svojega programa. Verjetno je, da izbruhne nova kriza.
Zopet je odpuščenih 14 višjih policij-skh uradnikov in mnogo carigrajskih policijskih komisarjev. Ker so dognali, da mnogo uradnikov, ki so prej opravljali službo ogleduhov, še ni odpuščenih, bodo sledila nova »čiščenja«. Vsaka rodbina takih uradnikov dobi odpravnine 10 funtov. V Smirni sta bila ondotna šefa špijonov Refik in polkovnik Euad javno degredira-na in vkljenjena poslana v Solun, kjer jih bo sodil centralni inladoturški odbor.
Pri doslej aretiranih dostojanstvenikih so našli nad 100 milijonov frankov, ne vštevši nepremična posestva. O tem premoženju bo odločal novi turški parlament. Ako bo dognano, da je premoženje pridobljeno na nepošten način, dobi denar država. Velikanske vsote so aretiranci že prej deponirali v inozemstvu. Listi pravijo, da bi se tudi te vsote dobilo nazaj, če bi se dalo aretirancem izbero med smrtno kaznijo ali prostovoljno izročitvijo vseh pri-goljufanih vsot.
O usmrtitvi Fehim paše v Brusi, ki je tako trdo veroval na reakcijo, da je ljudstvo zasramoval, se poroča, da je ljudstvo v pravem pomenu besede pašo raztrgalo na kosce.
Delavske stavke so se pričele na Turškem. Na carigrajskem tramvaju je delni štrajk uslužbencev, danes pa izbruhne na tramvaju skoro gotovo generalni štrajk. Tudi v tovarnah in na železnicah ce delavstvo pripravlja na štrajk.
Dnevne novice.
+ »Svobodna misel«. Lepa družba so ti »svobodni misleci«. Zdaj so celo mlado-čehom postali odveč, in mladočeško liberalno časopisje se jili otresa, kar le more. Organizacija »svobodne misli« je internacionalna framasonska, ki pozna samo narodne sekcije. V tem so si enaki s socialnimi demokrati, oziroma še slabši od njih, kajti na Češkem drže socialni demokrati z narodnimi strankami, svobodni »misleci« pa naravnost nasprotujejo nacionalizmu in. hočejo internacionalno proticerkveno organizacijo, v kateri naj bi vtihnil vsak drugi glas, da bi se slišal samo bojni klic: Proti cerkvi in proti vsaki veri! To je tudi naravno, ker se ta agitacija plačuje iz internacionalnega framasonskega fonda, v katerega plačujejo največ mednarodni židovski kapitalisti, ki hočejo s tem izpod-kopati krščanski živelj, da potem dobe države popolnoma v roke. Na Češkem vlada velikansko ogorčenje, ker sta svobodna »misleca« Masaryk in Drtina z VVolfoni glasovala za samostojno nemško akademijo v Pragi. Ona sta to morala storiti po svojih strankarskih načelih, ki so čisto druga, kakor pa načela slovanskih narodnih strank. Pred manifestacijo za češke manjšinske šole v Pragi je »Svobodna Myšlcn-ka« sklicala na posvet svoje pristaše, kako se naj zadrže proti tej manifestaciji. Sklenili so, da se te manifestacije, ker je narodna, sploh ne udeležijo. V javnost so pa dali v svojem glasilu, da se ne udeležijo manifestacije za narodne šole zato, ker »koder manifestirajo klerikalci, tam ni mesta za nas.« Slepi protiverski fanatizem jih edino vodi, nič drugega ne vidijo in ne slišijo in so vsak čas pripravljeni izdati svoj narod, da je le v korist mednarodnemu framasonstvu. Ta »svobodna misel« se pa povsod vsiljuje. Ko so bili zdaj slovenski učitelji in učiteljice v Pragi, jih je pozdravil načelnik praške sekcije »svobodne misli« dr. Bartošek. Lepa družba! Slovenski liberalni učitelji in učiteljice po-
zdravljeni od organizacije, ki šteje med svojimi člani italijanske in španske anarhiste, ljudi, ki z bodali pod plaščem in z bombami v žepu kandidirajo za vislice! Sicer se je pa liberalna učiteljska Zaveza že na svojem shodu v Radovljici izrekla za svobodno misel, čisto naravno, da gredo tje, kamor jih srce žene. Samo doma na Slovenskem naj ne mislijo, da jim bo pšenica cvetela. Zdaj se vsiljujejo ti svobodni »misleci« tudi na shod slovanskih časnikarjev. Slovenski svobodni »misleci«, katerih imena so pa svetu tajna, kličejo v »Narodu«, da naj se snidejo ravno tedaj v Ljubljani. Zborovali bodo v nekem zakotnem lokalu. Namen je jasen: ti mračni in tajnih spletk vajeni elementi izkušajo zborovanje slovanskih časnikarjev izkoristiti za svoje namene. Med slovanskimi časnikarji je obilo mož poštenega krščanskega prepričanja in ti se bodo lepo zahvalili za tako družbo. Sicer bi pa mi radi vedeli, kdo so ti slovenski svobodni »misleci«? Mora biti lepa družba, in mi si jo bomo že zaradi zanimivosti dobro ogledali, da se bo vedelo, kdo so razširjevavci najostud-nejših laži in umazanosti po Slovenskem!
+ Od državne železnice. Imenovan je za postajenačelnika na Jesenicah Ječ-minek Viktor, postajenačelnik z Lesec; premeščeni so: Koller Adalbert, višji ofi-cijal in postajenačelnik na Jesenicah, v področje beljaškega ravnateljstva; Stau-der Herman, asistent iz Spljeta v Gorico; Mačjus Jakob, asistent, od ravnateljstva odd. VIII., v Spljet; na novo sta sprejeta: Hoss Alojzij kot strojni komisar za kurilnico v Trstu, in Storich Emanuel za vo-lonterja v Pulju; umirovljen je Schmied Stanislav, revident pri ravnateljstvu oddelek VII.
+ Cesarske vojaške vaje. Pri letošnjih cesarskih vajah bodeta poveljevala armadi fcm. Fiedlcr in fcm. Albori.
+ Liberalno resnicoljubje. V »Narodu« je zopet nekdo, ki ga nečem imenovati, napisal nekaj zabavljanja, nameša-nega z lažmi o naših zadrugah. Ko sem izvedel o tem, sem se smejal. Ker pa mi zopet in zopet nekateri prigovarjajo, naj ga zavrnem, pošiljam na celo kolobocijo sledeče pojasnilo: Vsi vemo in trdimo, da je bil rajni občespoštovani Jakob Hrastelj naš najboljši mož, in torej ni neopravičena žalost vsled njegove izgube. Skoda nam ga ie prav zelo v vsakem oziru, dasiravno njegovo premoženje še vedno jamči. Bil je res steber vse naše organizacije v Zagorju (kapitalist pa ni bil). A pametna organizacija vsled izgube enega stebra še ne pade. Novega načelnika za »Ljudsko hranilnico« smo izvolili takoj. In v odbor smo na novo dobili tudi takega moža, da bi se ga nobeno društvo ne sramovalo. Delovala bo »Ljudska hranilnica« dalje v duhu rajnega Hrastelja ljudstvu v korist. In vse kaže, da se liberalne želje in prerokbe ne bodo uresničile, kakor se niso uresničile glede »Delavskega stavbenega društva«. Niso mi sicer znane »številke«, s katerimi je »Narod« svoj čas baje prerokoval društvu pogin. Znano pa mi je, da je društvo nekaterim udom postavilo lepe hišice, ki bodo kmalu poplačane — in pa to, da stavbeno društvo ni »poginilo« vsled nekakega poloma. — Rudokopna družba je zadnja leta sezidala lepo vrsto delavskih stanovanj in jih še vedno zida. Vsled tega je stavbeno društvo izgubilo svoj pravi pomen, in zato je sklenilo na letošnjem občnem zboru, da se razide prostovoljno. Neobremenjeni rezervni zaklad znaša blizu 1000 (en tisoč) kron, ki se bodo razdelile deloma med ude, deloma v izobraževalne namene. — To je resnica, ki jo je pa liberalni resnicoljubnež grdo po-tvaril. Svetujem mu še enkrat, naj miruje. Načelstvu liberalne posojilnice priporočam, naj ga primejo za jezik, da ne bo obrekljivo napada! naših gospodarskih društev, zlasti »Ljudske hranilnice«, sicer bi se utegnilo primeriti, da bom s popolnim podpisom poročal resnične stvari, ki nekaterim ne bodo po volji. — Zagorje ob Savi, 9. avgusta 1908. - Jernej Podbev-šek, kapelan.
+ Viteza Madejskega slovanska vzajemnost. Te dni je imelo italijansko šolsko društvo »Lega nazionale« v Vel. Lošinju zabavo, ki je končala s popolnim fiaskom; primanjkljaj je baje občutljiv! Tujci se zabave niso udeležili. To bi bil vesel del vesti. Žalostno pa je, da je dal »Legi« na razpolago svoj vrt vitez Stanislav Ma-dejski, bivši minister, član gosposke zbornice in »slovanski« podpredsednik prošle-ga parlamenta. Slovanski brat podpira naše najhujše sovražnike, da lažje razna-rodujejo istrske slovanske otroke. Lepa slovanska vzajemnost!
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni je razposlalo na vsa županstva neko odredbo, v kateri županstvom ukazuje, da se morajo predpisani pristavki oziroma potrdila na živinskih potnih listih za živino, ki je namenjena za v Reko ali sploh na Ogrsko-Hrvaško, vedno tudi v nemškem
jeziku spisati in vrhu tega je treba tudi še prestaviti slovensko besedilo v rubrikah 3, 4, 5 in 6 živinskega potnega lista vedno v nemški jezik, sicer se bode proti županom strogo kazensko postopalo. Za to velikodušnost je več županov notranjskih občin takoj z največjo hvaležnostjo sklenilo, da bodo predpisane pristavke oziroma potrdila na živinske potne liste samo v slovenskem jeziku napisali oziroma napraviti pustili. Okrajno glavarstvo postojnsko naj pogleda v državni temeljni zakon z dne 21. decembra 1867 o občnih pravicah državljanov v kraljestvih in de-želal^ zastopanih v državnem zboru.
Člen XIX. omenjenega zakona določuje. da ima vsak narod v naši državi nedotakljivo pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Tako protizakonito vsiljevanje pod žuganjem kazni je za notranjske občine, kojih župani po večini niti nemškega jezika ne razumejo, in sploh za slovenski narod skrajno razža-Ijivo. Ako hočete imeti nemške živinske potne liste za Madžare, napravite jih sami. mi Notranjski župani pa poleg že imajoče državne tlake nočemo biti še vrh tega sluge narodov osobito pa ne nemškega Mi-heljna.	Eden v imenu vseh.
—	Predavanje. Predaval je v Dolenjem Logatcu v »Izobraževalnem društvu« v nedeljo, 9. t. m., prav zanimivo g. Slavko Ravnikar iz Ljubljane o govorništvu. »Izobraževalno društvo« namerava namreč prirediti govorniški tečaj za fante in može, dekleta pa se bodo vadila v de-klamaciji. Vrlo naprej!
—	Iz Brda pri Kamniku nam pišejo: V našem katoliškem izobraževalnem društvu je postalo zopet bolj živahno. Zad-ujo nedeljo, t. j. 9. t. m., je bilo zopet zanimivo zgodovinsko predavanje »Zgodovina Slovencev v prvem početku«. Predavatelja smo imeli iz Ljubljane, ki je vsled svoje govorniške zmožnosti ugajal vsem. Predavanje je bilo zanimivo, dobro sestavljeno in razumljivo. Obljubil je, da pride v kratkem zopet v našo sredo. Bog ga živi! Posebno častno so bili zastopani naši vrli mladeniči, tudi drugih ni manjkalo. V kratkem priredi tukajšnje društvo igro, katero vsi željno pričakujejo; igrali bodo sami domači fantje, kar se mora posebno povdarjati. Dokler imamo tako mladino, se nam ni bati nobenega sovražnika, ne domačega, ne tujega!
—	Južna železnica bo odpravila 20% znižanje pri kartah returkah. Le na progi Dunaj-Oradec bo pri returkah stala pot za I. razred 2 K manj, za II. razred 1 K 60 v, za III. razred 1 K manj. S temi in drugimi tarifnimi določbami upa Južna železnica dobiti na leto 2—3 milijone kron več.
—	Odvetnik Felice Venezian, dosedanji voditelj Italijanov v Trstu, katerega je občinski zastop enoglasno (!!) imenoval svojim častnim občanom, je nevarno bolan, pravijo, da je bolezen neozdravljiva.
—	Trta v tržaški okolici ni še nobeno leto tako obilno zarodila, nego letos. Človek bi skoro rekel, da je več grozdja nego perja na trtah.
—	Vojaštvo na vajah po Notranjskem In Krasu. Dne 11. avgusta je zapustil 47. pešpolk Senožeče in se podal čez Vid in Crnico nazaj v Gorico, kamor dospe dne 14. avgusta. Iz Divače je odšel 4. pešpolk na vežbe v okolico St. Peter, v Divači pa ima sedaj vaje 87. pešpolk.
—	Hrvaški in srbski učitelji na Bledu. Dne 21. avgusta pridejo na Bled hrvaški in srbski učitelji, ki so zdaj pri slovanskem učiteljskem kongresu v Pragi. Radovljiško okrajno učiteljsko društvo jih sprejme slovesno. V ta namen bode v ponedeljek, dne 17. avgusta, ob 2. uri sestanek pri Mesarju na Jesenicah, da se določi definitivni program. Gospodje tovariši in gdčne. tovarišice se prosijo, da se sestanka, kakor tudi slovesnega sprejema v obilnem številu udeleže. Program se objavi pravočasno v časopisih.
—	Za električni promet na alpskih železnicah pride železniško ministrstvo v kratkem na dan s projekti, ker so že preiskane potrebne vodne moči. Najprej bo elekfiz.rana železnica Attnag - Šelzthal, potem proga preko Arlberga, nato proga Trst-0 ičine.
—	Letina medu na Kranjskem. Stanje kranjskih čebel je dosedaj v vsakem oziru zadovoljivo, ker niso nič trpele na običajni gnjilobi, samo paša je bila vsled dolgotrajne suše po nekaterih krajih bolj pičla. Vendar pa prihajajo mnogo ugodnejša poročila iz posameznih dolenjskih in gorenjskih krajev, ker sta bila kostanj in hoja, oziroma smreka letos nenavadno medena, drugod pa so se morale zadovoljiti z različnim roževjem. Borovniška in vrhniška okolica je bila v tem oziru na dobrem zlasti še, ker je zgodnja ajda dala obilo iz-borne paše. Ker je ajdova setev lepo uspe!a in je ajda ponekod že v cvetju, je upati, da se bodo čebele znatno opomogle. Letina medu je po svoji kakovosti Josedai
izborna in obilen pridelek Je odvisen od vremena prihodnjih deset do štirinajst dni,
ko bo splošno ajda cvetela.
—	Sava je pri Zagrebu od 5. do 9. t. n. narastla za poldrug meter. Napravila je pri regulacijskih delih mnogo škode. Valovje je drvilo hlode, štore in cela drevesa ter dele razrušenih mostov. Voda je bila motna; temperatura iste pa ni padla pod 16 stopinj.
—	Zopet nesreča v kamnolomu. V torek, dne 11. avgusta, je v kamnolomu gospoda Birolla v Zagorju padel krog 40 m globoko ISletni delavec Ivan Božjak. Strlo mu je kost v levem boku in levo roko zlomilo na dveh krajih, blizu komolca in za pestjo. Vendar je ostal čisto pri zavesti. Lahko bi se bil privezal, imel je vrvi poleg sebe, pa je bil preveč predrzen. Vse se čudi, da ni bil obležal takoj mrtev. Imel je prav posebno srečo, da je med tolikim kamenjem vendar padel na mehko prst. Upanje je, da ozdravi. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano.
—	Otrok pod mlinskim kolesom. Matevž Poljanšek, mlinar in tega žena Ivana v Predosljih sta dne 26. junija t. 1. nosila iz voza proso v mlin. svojega triletnega sinčka Nandeta pa pustila samega brez nadzorstva skakati okolu. Ko sta bila z delom gotova, pogrešila sta takoj otroka, iskala sta ga dalj časa, končno ga pa našla pod inlinskirrf kolesom utopljenega.
Matevž Poljanšek je bil obsojen na tri dni zapora, njegova žena pa je bila oproščena.
—	Novice iz Amerike. V Clevelandu so ustanovili »Slovensko godbeno društvo«. — z Pittsburga se poroča: Ivam» Ponikvarju iz Kostanjevice na Dolenjskem se je prevrnil voz. Levo nogo mu je nad kolenom zlomilo, levo roko pa poškodovalo. — lz Clevelanda porbčajo, da je v jezeru Erie utonil osemletni Henrik Ja-dric. — V Clevelandu sta umrla 21 let stari Matija Mlatovic in 26 let stara Barbara Kovačič. — V Calumetu je umrl Matija Klobučar.
Štajerske nov:ee<
š Poslanci na pomoč! Iz savinjske doline se nam piše: Letošnja suša je za nas kmete grozen udarec. Kako bomo preživeli živino, ker nimamo krme? In sedaj nam preti zopet druga nevarnost, ki nam zna uničiti še jesenske pridelke. Govori se, da bodo koncem avgusta vojaške vaje v savinjski dolini. Zatorej, poslanci, na pomoč, posredujte, da ne bomo kmetje uničeni!
š List, ki nikoli ne laže, je gotovo »Stajerc«, sam vsaj tako zatrjuje. Ko je sobotni »Slovenec« prinesel notico, da vodilni krogi v Mariboru na nerazumljiv način smatrajo duhovščino sramoteči ptujski list kot nekako potrebo, je Linhart seveda to vest pograbil kakor pes kost in jo kajpada po svoje prikrojil. Nato piše bahato dobesedno: »Mi še nikdar nismo napadali dobrih katoliških duhovnov« (»Stajerc« z dne 9 avgusta t. 1., št. 32, str. 3), a glej spako: ravno v istem listu pa mora isti Linhart na prvi strani preklicati cel? podlistek, tri velike kolone; preklicati mora zasramovanje, s katerim je v prejšnji številki blatil župnika Jožefa Slatinsky-ja v Lamingu na Gornjem Štajerskem kot goljufa in umazanega sleparja, ki je stisko ljudi ob letošnji suši baje obrača! v svoj dobiček! In vse to mora Linhart preklicati in priznati, da je po krivici napadel katoliškega duhovna! Naj spozna slovenska javnost, s kakšnim človekom ima spodnještajerska duhovščina opraviti! — Gotovi ljudje v Mariboru pa nočejo ničesar videti in slišati! Gospod Linhart, kdo laže? Treba je to pribiti!
š Dr. Ploj je v zadnjem času pri Sta-jercijancih iskal pomoči, ker je uvidel, da se njegov poslanski stolec že zelo maje; a glejte, socialni demokrat Linhart je vzel v svoji zadnji številki Ploja na piko in mu je zaprisegel politični umor! Ubogi dr. Ploj!
š Kje je 40.000 K? Ljudstvo v ptujski okolici vprašuje, kaj je s tistimi 40.000 K, ki jih je ptujski okrajni zastop po poročilih listov prejel za uboge Haložane? Vi-ničarji in mali posestniki prodajajo vsled pomanjkanja krme edino kravico za sramotno nizko ceno; tem bo torej treba naprej pomagati, rie pa bogatim ptujskim meščanom, ki imajo vinograde v Halozah!
š Na čebelarski razstavi v Dunajskem Novem mestu je dobil g. Karo! Ko-patseh ml. iz Slovenje Bistrice srebrno štajersko svetinjo za čebelorejo.
š Svojega otroka ubil. — Otroka izdala očeta. Iz Frajhama v mariborski okolici se nam piše: Kočar Valentin Bresner, jako surov človek, je prišel nedavno po noči zopet pijan domov, ter je pričel upiti na ženo. Zena, ki se je bala, da jo mož pretepe, je pobegnila iz sobe. Nakrat je slišala, da je priletelo nekaj trdega ob vrata in eno in pol leta stari otrok, ki je do tedaj jokal, je nakrat obmolknil. Prestrašena
žena je skočila nazaj v sobo in tu je videla ob vratih otroka, ki je- imel smrtno rano: Mož je jokajočega otroka treščil iz postelje In ga vrgel ob vrata. Otrok je umrl. Mož je rotil ženo, naj bo tiho o pravem vzroku smrti. Žena je trpela in molčala, a šestletna njena hčerka in štiriletni sinek, ki sta videla prizor, sta govorila o tem pri so» sedih in tako izdala očeta, katerega so orožniki že prijeli in odgnali v zapor.
š Zbežal je iz celjske bolnišnice neki jetnik Florian Panagl, kateri bi bil moral že zadnjič priti pred porotnike, a je bil bolan. Panagl je med drugim izdajal v Gradcu »Mednarodnega posl. kurirja«, s katerim je tudi po naših krajih ogoljufal mnogo lahkovernih ljudi.
š Ogenj. Iz Stoprc se nam piše: Matevžu Kodrič, p. d. Lončarju, zgorela je v torek, dne 11. avgusta, hiša in vsa gospodarska poslopja. Goreti je začelo ob 7. uri zvečer. Ljudi je prišlo veliko, pa ni bilo nobenih gasilnih priprav. Zgorelo je vse, obleka, živež, pohištvo, krma, vozovi in vse orodje; le živino so rešili in ogenj omejili, da ni začelo goreti pri gostilničarju Čretniku. Zažgal je štiriletni fantek, ki si je na šupi zakuril. Škode je 4000 K, zavarovalnina pri banki »Slaviji« pa znaša 1200 kron.
š Slovenski romarji v Marijinem Celju. Ponedeljek in torek 10. in 11. t. m. je bilo kakih 400 slovenskih štajerskih romarjev v Marijinem Celju. Romanja se je udeležilo tudi sedem duhovnikov in državni poslanec g. Pišek. Uvodno pridigo je imel župnik Podgorc, v torek pa so pridigali župnik Muršec. jareninski kaplan E. Vračko in profesor dr. Jerovšek. Romarji so letos bili izvanredno navdušeni. Ni bilo toliko raznih sitnosti, ko druga leta. Povsod pri tujcih in domačinih so Slovenci vzbujali veliko pozornost s svojim petjem. Seveda je krasno vreme in ne preveliko število romarjev močno uplivalo na krasni uspeh tega romanja. Dva večera so imeli Slovenci rimske procesije z lučica-ini.
š Dravinska dolina. Po Štajerskem potuje agent A. Luznik in se predstavlja, da ima lastno tvrdko harmonijev v okolici Gorice. Radovedni smo, je-li res gospod Luznik posestnik kake tvrdke in je-li res krščansko misleči trgovec?
š Dolgovi v ptujskem okrajnem zastopu! Najuspešnejše agitacijsko sredstvo proti prejšnjemu okrajnemu zastopu so imeli pod zastavo ptujskega »Štajerca« združeni Nemci in nemškutarji ter nekateri nevedneži s tem, da so rekli, da se je okrajni zastop zadolžil. Res. bilo je 11 tisoč dolga, a bilo je takrat 27 odstotkov do-klad. Pod Ornigom je 40 odstotkov do-klad, a to znaša vsako leto krog 30 tisoč kron dohodkov več, kakor jih je imel slovenski zastop. Kljub tako visokim dohodkom pa ima okrajni zastop že silne dolgove in vsakoletne primanjkljaje, kakor sc nam poroča. Torej doklade so nam tako zvišali, in še delajo dolg! Je pač. kakor pri mestnem gospodarstvu: Ornig in njegovi mečejo denar, kakor se jim zlittbi ter delajo ptunp, kakor v mestu. Kmetje, veleposestniki, pomislite, kdo vam zvišuje davek !
š Učiteljska služba v Cirkovcah pri
Pragarskem je razpisana do 20. avgusta t 1. V ptujskem uradnem listu beremo: »Moški učiteljski moči da krajni šolski svet stanovanje.« Kdo in zakaj si je izmislil to modro in smešno pripombo? Zakaj udje istega krajnega šolskega sveta o tem nič ne vedo? Resnica je, da čaka prazna soba za učitelja ali učiteljico, stanovanja pa v Cirkovcah nikdo ne plačuje. Nove učiteljske moči je treba za drugi razred, katerega je zapustil vrli g. A. Ter-stenjak ter stopil v pokoj. Vsakdo, ki le nekoliko pozna razmere v Cirkovcah, mora vsakemu učitelju odsvetovati to razpisano službo, vsaki učiteljici svetovati pa za ta slučaj, če bodo složne vse tri učiteljice. Kdor bi o tem odkritosrčnem nasvetu le količkaj dvomil, naj vpraša iste gg. učitelje, ki so bili zbrani v Cirkovcah dne 26. septembra 1889. Zato napravimo piko.
š Strog šolski nadzornik! Nekje na Štajerskem že dalje časa »deluje« okrajni šolski nadzornik. Nekoč je mladi učiteljici, ki je nastopila novo službo in je v učiteljski družbi nekaj zapela, dal klasičen opomin: »Vi imate lep glas. Le glejte, da v I. ne zaidete kje na cerkven k o r!« Res imenitno! Naučno ministrstvo daje večkrat učiteljem, ki posebno uspešno goje cerkveno glasbo, kot priznanje male nagrade. Zdaj pa pride nadzornik, pa isto označuje kot nekaj učitelju nedovoljenega ali za učiteljico celo sramotnega! Čudno pojmovanje to o vzgojnem in sploh kulturnem delovanju učiteljstva! Ako se učiteljica, ki je zmožna petja ter ima ž njim veselje, približa vernemu ljudstvu, ter se združi ž njim pri službi božji, je li to nekulturno delo, nevredno učiteljice?! Sicer pa o teh gospodih ni še izgovorjena zadnja
beseda, ampak bomo imeli še priložnost ogledati si več strani takih nadzornikov ter ž njimi sprijateljenih liberalnih vzgojiteljev otrok našega krščanskega ljudstva.
š S. K. Z. V soboto, dne 15. avgusta, popoldne ob 3. uri, zboruje Slov. kmečka zveza pri Sv. Križu na Murskem polju v prostorih g. Ignaca Hauptmana v Križev-cih. Govori g. državni poslanec Roškar in drugi. Vse somišljenike z murskega polja uljudno vabimo.
š Otročarije »Narodne stranke«. Dočim so generali »Narodne stranke« še nedavno v uvodnem članku »Narodnega Lista« tarnali, da jih nekateri Celjani dovolj spoštljivo ne pozdravljajo, imajo zdaj ti fratri »Narodne stranke« drugo veselje. Nastavljajo namreč dekane. Kar tri de-kanije so nastavili z novimi dekani. Dr. Korošcu so podelili najprej Šmarje, potem pa Ljutomer. Dr. Korošca pri tem »Narodni List« imenuje patra Korošca. Na Češkem imenujejo namreč vse duhovnike, tudi posvetne, z imenom pater. Zato je tudi »Neue Freie Presse«, ki po češkem načinu n. pr. tudi kanonika dr. Stojana skoro vedno imenuje P. dr. Stojana, zaznamovala enkrat dr. Korošca s P. dr. Korošec. To pa se je »Narodnemu Listu« tako čudno nenavadno zdelo, da bi dr. Ku-kovec in Spindler takoj rada fratra postala ter odslej dr. Korošca rada imenujeta patra. Iz te želje se da menda razlagati, da frater Kukovec in frater Spindler zdaj v poletni vročini, ko se jima ne ljubi hoditi na shode, nastavljata raje dekane. Je tudi neko delo za narod!
š S »Štajerčevega« polja. Zadnja številka »Štajerca« je zopet pisana v najlepši slovenščini. Posebno imenitno jo je Linhart v tistem pismu pugruntal, ki ga je naslovil iz »Mors na Nemškem«. Dotični dopisnik, ki pa ni nikdo drug, ko Linhart sam. piše med drugim: »Bival sem 28 let v Dramljah in sem že list čital, ko sem šolo zapustil in sem si ga tudi na Nemško naročil« itd. Tako velike neumnosti pa že kmalu nismo brali. Mož je po svoji trditvi že blizo trideset let star, če ne več, in vendar je Štajerca« že bral, ko je iz šole izstopil, dočim še isti komaj sedem let izhaja. Obžalujemo bralce »Štajerca«, da morajo požirati tako duševno hrano.
š Slov. Bistrica. — Okrajni zastop, kje si! Ceste po okolišu vpijejo za pomoč. Tisti tnost pri Zgornji Ložnici, ki je že dve leti baje razdrt po povodnji, še zdaj ni popravljen. Gospoda, prosimo vendar, »že enkrat taki neskrbnosti konec storiti. Kar je odveč, je pa le odveč! Kaj takega se more trpeti le pri okrajnem zastopu v Slov. Bistrici, kateri skrbi bolj za »kratek čas«, kakor za silno potrebne ceste v okolišu. Ako se cesta in omenjeni most ne popravi, pojavili se bomo s peresom
—	čistim in resničnem — na višjem mestu. Brez pardona! Tudi na onem mostu, ki pelje v Makole, zgodila se bo grozna nesreča lahko, ker je ravno pod klancem. Kaj bo pa z onim mostom pri Studenicah, ki je že popolnoma za nič. Čudimo se tujci, da se boj ne skrbi za varnost ljudi in živali. Okrajni zastop, prosimo te, preskrbi vsaj najpotrebneje, če že toliko porabljaš denarja!
š Službo poštne ekspedijentke v Vuh-redu je dobila gdčna. Hedvika Vaupotič.
š Še nekaj o »Štajercu«. Pred dnevi smo čitali v »Slovencu«, da »Štajerc« mirnim gospodom duhovnom »prizanaša«. Dokaze imamo, da baš takim niti lasu ne skrivi, ki so liberalnega mišljenja v verskem ter dremotrji v narodnem oziru, da, celo poje jim slavospeve, jim vošči novo leto, druge pa, ki se z besedo in z dejanjem zavzemajo za verske in narodne ideale, sistematično napada v vsaki številki. Da, celo so slučaji — dokaze imamo
—	ko liberalni lajiki ščitijo propalega duhovna, kojega delikti so obče znani, s tem, da podkupujejo »Štajerca«, da o takem duhovnu ne prinese nobene notice! — Kako je tedaj »Stajerc« providencijelen list, ki bi naj ščitil življenje duhovnov ? ! —
UuMJnnsRe novice.
lj Gasilska jubilejna slavnost. Gasilska jublejna slavnost utegne biti po pripravah sodeč jako velika. V Zvezdi in na Kongresnem trgu se postavljajo stolp za tombolo, različni paviljoni za pivo, vino, slaščice, smodke in tudi z vpeljavo električne luči sc je danes na vseh koncih in krajih pričelo. Prf slavnosti sodelujeta vojaško in društvena godba, in sicer vojaška pri koncertu v soboto zvečer na vrtu meščanske pivovarne, v nedeljo nri banketu v noteiu »Union« in zvečer od 7. do 9. v Zvezdi; društvena pa pri sv. maši pred »Mestnim domo«, pri sprevodu, pri obedu in po 9. uri v Zvezdi. Tombolnc karte se prodajajo po trgovinah in toba-karnah prav pridno in najbrže da poidejo vse. Pristop na tombolni prostor ima vsak, kdor mia karto, k slavnosti v Zvezdi, ki se prične takoi po tomboli, pa le oni, ki se
izkaže z jubilejno svetinjo. Svetinje se bodo prodajale na vseh štirih vogalih v Zvezdi. Nad 40 gospodičen pod vodstvom gospe Cudnove, bo kontroliralo goste in kdor se zasači brez svetinje, se aretuje in pelje k blagajni. K banketu, ki bo v hotelu »Union«, so vabljeni vsi najvišji funktio-narji. Med banketom in med mašo dopoldne se bo stresalo na Gradu. Več ne sinemo izdati.
lj Hrvatski pevci v Ljubljani. 30 pevcev hrvatskega pevskega društva ^Kolo« iz Zagreba pride jutri z brzovlakom ob pol 6. uri zvečer v Ljubljano. Odlični pevci prenoče v hotelih »Union« in »Ilirija« in se odpeljejo v soboto zjutraj k slavnosti praznovanja 251etnice I. slovenskega pevskega društva »Lira« v Kamnik. Na kolodvoru bo sprejem, zvečer pa sestanek na vrtu hotela »Ilirija«, kjer bo svirala društvena godba.
Ij Vlak skočil s tira. Danes ponoči so v Borovnici pri premikanju skočili s tira štirje vozovi tovornega vlaka, vsled česar so imeli ponočni osebni vlaki znatne zamude. Poštni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 11:20, je došel šele ob 3:10 zjutraj, za njim je došel pa brzovlak, ki pride normalno ob polnoči. Poštni vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 1. uri, je odpeljal šele ob 2. uri ponoči. Druge nesreče ni bilo nobene. Z Dunaja se nam brzojavlja, da je vsled tega brzovlak imel večurno zamudo.
lj Poskusen samoumor natakarice. Sinoči je na Radeckega cesti št. 1 v stranišču spila natakarica Gabrijela Twerdy tekočino, obstoječo iz fosforja, sladkorja in vode in se hotela na ta način zastrupiti. Ker je zadobila hude notranje slabosti, so jo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec.
Ij Pokopali so danes popoldne bivšega brivskega mojstra g. Frana Sopčiča in nadsprevodnika južne železnice g. Jožefa Zenko.
lj Odlikovana kuharica. Kuharica Marija Košak je odlikovana s častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
Ij Našla se je zlata ovratna verižica. Dobi se v upravništvu »Slovenca«.
Znanost In umetnost.
*	»Venček narodnih pesmi« za mešan zbor (tretji zvezek) je priredil in v lastni založbi izdal g. Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Venček obsega sedem pristnih belokranjskih narodnih pesmic, katere so postavljene druga poleg druge brez posebnih prehodov, in sicer vse v G-duru. Ker so pesmice prikupljive po besedilu in melodiji, se jih bodo naši mešani zbori po deželi gotovo z veseljem oprijeli, tem bolj, ker jim ne bodo delale nikakih težav. — Venček se dobiva v »Katoliški Bukvami«, in sicer po 50 vin. izvod.
*	»Pesmarica« »Glasbene Matice«. Da se ustreže mnogobrojnim povpraševanjem in naročilom, dala je »Glasbena Matica« zopet ponatisniti svojo »'Pesmarico«, ki jo je svoj čas uredil Josip Cerin. Dobiva se pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani in pri knjigotržcih. — Cena vezani knjigi 3 K. s poštnino 20 vin. več. — Ponatisniti so se dali tudi posamezni glasovi Hubadovih »Narodnih pesmi«, ki so bili že pošli, a se od mnogih strani naročali.
*	Brodkovski odvetnik. Slika iz življenja moravskega. Deški spisal Vaclav Beneš Šumavsky, poslovenil Avgust Pe-trič. Založila »Narodna založba« v Ljubljani. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 60 v.
*	Frančišek Kimovec: Bled nekdaj in sedaj. V Ljubljani. 1908. Katol. tiskarna. Lepa naša domovina je vredna naše ljubezni ne samo zato, ker jo moramo za toliko dobrot zahvaliti, ampak tudi zato, ker je lepa. Vsemu svetu znano dejstvo je, da ni kmalu tako majhne deželice, ki bi bila tako bogato obdarjena od Stvarnika, kakor Kranjska. Vsa čudla, ki jih kaže narava kjerkoli po svetu, imamo doma. Turist vpraša nekoč prijatelja, sovražnika turistike, zakaj ne gre vendar enkrat na tirolske gore; ta pa mu odgovori: »Zu Mause genug Berge.« S tem odgovorom je pač pribito priznano, a ža-libog še vedno premalo upoštevano dejstvo. Kdo se ne zamakne v čarno milino nežnega Bleda ali v divjo krasoto veličastnega Bohinja — če ga pozna. Toda — »ignoti nulla cupido« — česar človek ne pozna, tega si tudi ne želi. Poznamo svojo domovino tako, kakor zasluži? Ali je morda zato dovolj ne cenimo, ker je ne poznamo? Pred nedavnim časom sem se vozil iz Opatije v Ljubljano v družbi Nemca iz Tropave. Mož je poznal Kranjsko in slovenske dežele bolj kot jaz. Sram me je bilo, in po pravici:
»Vse imamo, pa ne znamo, le iščimo, da dobimo,
te besede, ki je ž njimi dr. Jakob Zupan navduševal svoje slušatelje za slovenšči-
no, naj nam gredo k srcu, drugače bo vedno še žalostna resnica, da »le tujcem sreče svit se v Kranji žari«. — Zato res z veseljem pozdravljamo lično knjižico blejskega prijatelja, ker bo v domačinih vzbudila 'zanimanje za »podobo raja«, a tudi za promet s tujci bo gotovo velikega pomena.' Praktična misel Je,, da namerava gospod prefekt Kimovec izdati knjižico tudi v nemškem prevodu; tudi album slik z Bleda in okolice bo brez dvoma zelo ugajal. Želeti bi le bilo, da bi bilo oboje že letošnjo sezono na razpolago. — 65 strani broječa knjižica nudi bravcu veliko in zanimive tvarine v sedmih oddelkih: Topografija Bleda in okolice, zgodovina blejskega gospostva, zgodovina otoka in božje poti, zgodovina župnije in župne cerkve, letovišče in zdravišče par prisrčnih besedi pisateljevih o Črtomiru in Bogomili v slovo, končno pa sedem pesmi o Bledu. Med to raznovrstno je posejanih trideset slik, ki jih je gospod pisatelj z veliko pridnostjo nabiral in z veliko spretnostjo odbral. Poleg tega krasi knjižico tudi šest krasnih slik na kromo-pa-pirju. Temu delcu se nikakor ne more očitati, da je gola reklama, ker ima tudi znanstveno in umetniško vrednost. Gospod Kimovec je za zgodovinski del svojega dela z veliko marljivostjo porabljal vse dostopne in raziskane vire. Naša domača zgodovina je dobila s tem novo poglavje, kajti zgodovinske monografije o Bledu dosedaj še nismo imeli. Snov morda res da ni izčrpana, a kar je tu sestavljenega, ima znanstveno podlago. Zato je prav, da je pisatelj — čeprav v poljudnem spisu — za vsa važnejša dejstva pod črto navajal vire. Zgodovina nas druži s preteklostjo, kraj postane še enkrat tako zanimiv, ako poznam njegovo zgodovino; človek se čuti nekako domačega in sorodnega z onim krajem; zanima se zanj, smatra ga za svojega. Zgodovina mu pretekle reči prestavi v sedanjost. — Slog je prav lep, prijeten, plastičen, ne vsakdanji, tuintam celo originalen. Lahko rečemo, da je tvarina »utile«, slog pa »dulce«. Beseda sega do srca. ker je tudi pisana s čutečim srcem; skoro iz vsake vrstice odseva pisateljeva ljubezen do rajskega Bleda. Dokaz, kako narava človeka dviga, blaži, in kako prisili človeka, da jo vzljubi, ako jo z nepokvarjenim srcem opazuje. Zunanja oblika je z drugimi prednostmi te knjižice v lepem soglasju. Morda nekoliko moti. da so manj važni zgodovinski podatki v precej drobnem tisku. Da boš pa mogel sam soditi, vzemi in beri!	J. S.
Razne stuarl.
Zveze družinskih očetov v Franciji.
Pariz, 13. avgusta. Francoski katoliški družinski očetje so, kakor znano, osnovali lige proti brezverskemu in brez-domovinskemu učiteljstvu, ki ne varuje po zakonu zajamčene »nevtralitete« v šolah. Zdaj je kardinal nadškof v Bordeauxu v pastirskem pismu naročil, da se rma taka liga osnovati v vsaki občini. Lige so svoj program v zadnjem času zelo razširile, njih namen je: Boj proti brezverskemu časopisju in zlasti organizacija mladine v športnih in literarnih društvih.
Nemški dnevnik v Carigradu nameravajo ustanoviti Nemci. Nemška vlada je dala v ta namen 300.000 mark.
Šmrt ovaduha. V Carigradu se je bivši ovaduh Balmondši Dšelal sam usmrtil, ker si ni več niti na cesto upal. Turški listi svetujejo vsem bivšim ovaduhom, naj posnemajo ta zgled.
Kmetje proti socialnim demokratom. V Podebradu so češki kmetje naskočili gostilno. v kateri je bilo socialnodeinokrati-čno zborovanje ter so gostilno zažgali. Hiša je popolnoma pogorela.
Mačka doji miško. V Dueville blizu Vičence ima neki posestnik lepo lisasto mačko, ki ima štiri mladiče, a kot peti sesa ž njimi — miška. Stara mačka ima miško ravno tako rada kakor niačice ter io liže in se igra ž njo. Tudi mlade mačke se z miško igrajo kakor s svojo sovrstnico. To nenaravno čudo je privabilo toliko gledalcev, da je posestnik napravil šotor za mačko in miško.
Muhe trgovski predmet. O trgovini posebne vrste: o uvozu posušenih muh iz Južne Amerike v Evropo, poročajo časopisi. Na Angleško so že pripeljali več ton tega »blaga«. Posušene muhe rabijo za hrano tičev in za rabo pri lovu rib. Sanitarna oblast je pričela sedaj napravljati tej trgovini sitnosti, češ, da bi ta trgovina lahko zanesla kako epidemijo.
Vožnja skozi goreči gozd. Iz Lizbone poročajo. V Algarijskih gozdih je izbruhnil vsled prevelike vročine gozdni požar, ko je vozil skozi gozd ekspresni vlak iz Lizbone v Oport. Plameni so se dvigali visoko proti nebu in se družili nad vlakom. Vlakovodja ni izgubil prisotnosti
duha in jc vozil dalje skozi goreči gozd, da je prišel izven ognja. Mnogi potniki so dobili težke opekline ter so jih morali prenesti v bolnico. Železniški vozovi so od zunaj vsi ožgani.
K ISTRSKIM DEŽELNOZBORSKIM VOLITVAM.
Dne U. t. m. je imel izvrševlani odbor italijanskih nacijonalcev svojo tretjo sejo, k ise je bavila z bližnjmi deželnozborski-mi volitvami. Sklenili so sklicati krajne volivne odbore, da se dogovore glede kandidatov, zlasti za splošno skupino. Končno je odbor sprejel ostro resolucijo, s katero protestira proti izločitvi nekega dela pa-zinske občine iz mestne skupine, ker da je s tem ukrepom namestništvo naredilo škodo italijanski stranki. V isti stvari je že brzojavno protestiral deželni odbor in dež. glavar dr. Rizzi sam je interveniral pri ministrskem predsedniku.
telefona in
ANGLEŠKI KRALJ V ISCHLU.
Ischl, 13. avgusta. Danes ob 10. uri 20 min. dopoldne je angleški kralj odpotoval v Marijine toplice. Na kolodvoru se je prisrčno poslovil od našega cesarja.
VELIK POŽAR NA ČEŠKEM.
Praga, 13. avgusta. V mestu Mauth je požar uničil 72 hiš in 20 gospodarskih poslopij. Več sto oseb je brez stanovanja in prebiva v vojaških šotorih.
ARETIRANI TAJNIK.
Budimpešta, 13. avgusta. Policija je izdala tiralnico za tajnikom Margaretnega otoka Vajdo, ker je poneveril več tisoč kron.
ARETIRANI AVSTRIJSKI STOTNIK.
Trst, 13. avgusta. Italijanski orožniki so v Rečici aretirali avstrijskega stotnika Bohma, katerega sumničijo ovadu-štva.
EKSPLOZIJA NA FRANCOSKI VOJNI LADJI.
Pariz, 13. avgusta. Na bojni ladji »Cu-rone« je eksplodiral top. Osem oseb ie ubitih, več ranjenih.
NOVO SREDSTVO PROTI RAKU.
New York, 13. avgusta. Zdravnik dr. Bell je iznašel novo sredstvo proti raku. 3 osebe je že popolnoma ozdravil. Zdravnik rabi za zdravljenje mravljično kislino ter daje bolnikom za hrano samo nekulia-ne jedi: jajca, mleko, sadje.
TURŠKO - BOLGARSKI KONFLIKT NE BO IMEL NOBENIH POSLEDIC.
Carigrad, 13. avgusta. Tttrško-bolgar-ski konflikt ne bo imel, kakor se izjavlja od turške in tudi od bolgarske strani, nobenih posledic.
MLADOTURKI PRI SEJAH TURŠKEGA MINISTRSKEGA SVETA.
Carigrad, 13. avgusta. Včerajšnje seje turškega ministrskega sveta so se udeležili štirje člani mladoturškega odbora.
RADODARNI PAŠA.
Carigrad, 13. avgusta, vojni minister Rizza paša je tudi svoja posestva v vrednosti dveh milijonov cediral državi.
PREPREČEN ODHOD TURŠKEGA VALIJA.
Carigrad, 13. avgusta. Prebivalstvo v Kastamuni je s silo preprečilo odhod bivšega valija ter zahteva, da izroči denar, katerega je od prebivalstva izsilil.
Ilzborna dietična namizna pijača.
O dobroti mlinske vode naj se vpraša domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.
V..............II	I —————
1646 40-5
Nova Spillmanota povest.
XIV. zvezek:
Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton. 80 vin. — Krasna povest nas vede
med "divje Indijance, v njih velike jelkove gozde, do romantičnih jezer in rek Gorenje Kanade, in se vrši v prvi polovici 17. stoletja. — Popisuje nam krvave boje med Huronci in Irokezi, dvema sorodnima indijskima rodovoma, ki sta po svoji telesni moči in hrabrosti presegala vsa sosednja plemena. Bralec občuduje pri teh divjih sinovih gozdov srčnost, vojniško spretnost in nenavadno premeteno?! v zasledovanju. Občuduje dalje zvestobo in požrtvovalnost hrabtih, belokožcem prijaznih Huroncev do svo|ega učitelja, francoskega misijonarja pl. Brebeuf, Ta biagi Jrnosuknež", tal<o naziva Ind janec misijonarja, pade vsled ponesrečenega boja Huroncev v roke krvoločnim Irokezom, katerih največja zabava je bila mučiti svoje žrtve in gledati, kako se ubogi ujetniki na groznem mučilnem kolu borijo s smrtjo. — Toda kaj vse tvega blagi Indijanec, da reši tujega misijonarja! — Povest bo z vsem zanimanjem in z veliko koristjo čital mlad. kakor dorasel bralec; ni pa toliko za prav male otroke, ker je, kakor vse Spilhnanove povesti, polna vzburljivih prizorov. — Nič manj zanimive so poprej izdane Spillmanove povesti. Povesti jezuita P. Spillmana imajo vse prednosti dobrega, koristnega berila, kakoršnega pogrešamo Slovenci; dosedaj so izšli sedeči zvtzki:
I.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Cena 40 vin., karton 60 vin.
II.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. Cena 40 \in., karton. 60 v.
lil. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 vin., karton 60 vin.
IV.	zvezek: Praški Judek. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
V.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
VI.	zvezek : Arumagam. sin indijskega kneza. Povest. Cena 40 vin., karton. (0 vin.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton 80 vin.
Vili. zvezek: Tri indijanske povesti. Cena 60 vin., karton. 80 vin.
IX.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Cena 60 vin., karton. 80 vin,
X.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Ak-barja velikega. Cena 40 vin., karton 60 vin.
XI.	zvezek: Rdeča in bela vratnica.
Cena 40 vin.,' karton. 60 vin.
XII.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. Cena 60 vin., karton 80 vin.
XII. zvezek; Boj in cmaga. Povest iz Anama. Cena 60 vin , karton. 80 vin.
XIV. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton 80 vin.	180-S 5
KatoliškaBukvarna v Ljubljani
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy
:: Ljubljana. ::
K +J
A i V
»P*
S
<1
Primarius dr. ¥. GREGOR10
Ljubljana
kronska o ustna
voda ^^
(Zakonito zavarovan.)
Specialiteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec
V-tU lisi

Cena 2 kroni.
V
w
Ml
S
0
r
2
M.
0 ©
Glavna zaloga: lekarna Ub. pi. Trnkoczy
:: Ljubljana. :: 1898 7
Preminul je dne 12. t. m. po dolgi in mučni bolezni naš preljubljeni oče, tast in stari oče gospod	1971
Matija Perne
Pogreb dragega rajnega je bil danes ob 3. uri popoludne.
Iskrena zahvala vsem. ki so se spominjali umrlega med boleznijo.
Ljubljana, 13. angusta 1908.
&!'"«r GIobrko užaljeni naznanjamo, da ffcftM je naš ljubi eni brat oziroma svak in in stric gospod	1959
Pavel Wi!fan
c. In kr. stotirk v c. in kr. pešpot-ku graf Jelačlč št. 79
danes popoldne po dolgi, mučni bolezni v bolnici c. kr. vojne mornarice v Pulju mirno v Gospodu zaspal.
Zimski ostanki se prepeljejo v Šmartno pri Kranju, kjer se položijo k večnemu počitku dne 14. avgusta t. I. ob polu 3 popoldne.
V Pulju, dne 10. avgusta 1908
A fons Wi fan, c in kr. pomorski kapitan, F.an Wiifan, c. in kr. pomorski kapitan v rez., pristaniški kapitan v Sulini, d-. Josi j Wilfan bratje. — Olga roj. Pfanhauser, Ida roi. Jeanrenuud, Mmi a roj. Šavnik svakinje. — Jela, Igor — Jela, Još ko nečaka in nečakinji.
Brez mcep posebnega obvestila
Društvo uradnikov c. kr. užlt-nine v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njegovi član gospod
včeraj po dolgi mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek 14. avgusta 1908, dop. iz hiše žalosti na pokopališče v Boštanju.
Blag mu spomin.
V Ljubljani, 13. augusta 1998.
TM Royol GJomlcr BIo
The greatest Bio»Thcater of ihe vvorld,
Vsak dara velika
v Lattermannovem drevoredu.
Vsake tri dni nov spored.
Začetek ob jiolu 9. zvečer — Ob netleiji h in praznikih tudi pcpoldne ub 4. uri. Cene: Loža za 4 osebe G K; fotelj l-GC K; I. prostor I'20 K; II. prostor 80 v.; III. prostor 60 v.; IV. prostor 40 v.	1889 11
L. G»«i	M. Gawri%
ravnatelj.	poslovodja.
mm pičili
sprejme
Kočevju.
takoj Ferd.
Wolf, slikar v 19(0 1-1
Surovinsko društvo čevljarske zadruge v Ljubjani s p r e j m a
takoj	I9ul 2-1
blagajničarko
katera je vešča slovenskega in nemikega jezika v govoru in pisavi, s primerno kavcijo. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
Ponudbe naj se pošilja na Sv. Petra n»sip št 7 v prodajalno.
Služba
1958 2—1
občinskega tajnika in = organisla =
se takoj odda v Selah na Kuro-
škem. Prošnje do 1. septembra 1908 Plača po dogovoru.
Županstvo S cIc ,
pošta BoroMlje, Koroško.
V trgu Gornjigrad na Štajerskem se bode dne 14. t. m. po eksekutivni dražbi prodala velika enonadstropna, ob okrajni cesti stoječa hiša, še v jako dobrem stavbenem stanu, s 7 sobami in 2 kletima. Zraven je veliko gospadarsko poslopje, lep vrt, 2 njivi, 6 oralov gozdov in velike planinske pravice. Hiša je pripravna za hotel ali za vsako drugo obrt. Dražbena cena je 9200 K. Naslov pove upravništvo „Slo-venca".	1965 1-1
Sprejmem takoj V
1967 3-1
kateri je popolnoma zmožen železninarske stroke.
J. HRAŠOVIC, trgovina, Žalec.
sposobnega, vestnega in treznega, iščem za novo parno žago v Krupi pri Banjaluki v Bosni. Plača po dogovoru, nastop službe takoj ali v 14 dneh.
Ivan Božič
1962 3- 1	Gevovo preko Rakeka.
Pozor, kmetice in dekleta I
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20— 1 s
n
>N U L •f 0 O
a
R S
■o
■ ■o
"o V)
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Skerlj
1970 12—1	špediter.
M
W
»
O
n 3
(D
mmiim vrama« mmj»«u
P,
a s
žinč&a
ita^JP V n
glssvnioa I I I II 2,000.000. 5 II
t t *
; LjUDijMi&lii Milji umm ! ijtlllpltt, Stritarjev* uilce šfev. 2
sprejema vloge na knjižeče in na? tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
■	Kuiiuj« in prodw:a vrednostne paprrje vseh vrst po kul«wt«em kurzn.

i ?8*»x«8*wiiiI flerasi a >
e » W	« r. t

Priloga 185. fttev. »Slovenca" dnč 13. avgusta 1908.
Iz jaune sele naše trjouske In obrtne zbornice.
Včeraj, v sredo, dne 12. avgusta, popoldne ob 5. uri, se je vršila javna seja naše trgovske in obrtne zbornice. Predsednik je poročal, da sprejme g. Biirger zbornični mandat namestil umrlega gosp. Kollmanna.
Nadalje je zbornični predsednik poročal, da je graška trgovska in obrtna zbornica poslala naši zbornici dopis, v katerem povdarja, kake težave se delajo pri privatnih podjetnikih, ako prosijo za koncesijo vodnih sil. Tudi povdarja dopis, da je izšel nek ukaz ministrstva, s katerim si hoče železniško ministrstvo vse vodne sile ob železnicah zase osvojiti. Predsednik je naglašal, da je tudi on slišal slično o nekem ukazu ministrstva. Koder je vodna sila 2000 konjskih sil, se naj bi sploh koncesije ne izdajale. Tudi se že sedaj prosilcem za koncesijo kake vodne sile, in bodi si tudi pod 2000 konjskih sil, delajo take težave in ovire, da se skoraj vsak naveliča in stvar opusti. Treba je odločne akcije od strani naše zbornice, podpira se pa obenem tudi stremljenje graške zbornice.
Zbornični račun o zborničnih zakladih za leto 1907 izkazuje: Reelni zbornični dohodki so znašali 53.824 K 55 h, reelni stroški pa 51.334 K 61 h. V primeri s proračunom s potrebščino 53.384 K in s pokritjem 45.750 K, torej s proračunskim primanjkljajem 7634 K, izkazuje račun dohodke za 8074 K 55 h večje, stroške pa za 2049 K 39 h manjše. Končni uspeh je torej proti proračunu ugodnejši za 10.123 K 94 h. Brez ozira na proračun se kaže leta 1907 presežek 2489 K 94 h. Po prištetju blagajničnega ostanka na koncu leta 1906 v znesku 18.797 K 83 h preostane na koncu leta 1907 blagajnični ostanek v znesku 21.287 K 77 h. Prištevši zastanek na zbornični dokladi za leto 1907 v znesku 2335 K, 21 h znaša konec leta 1907 zbornično premoženje 23.622 98 h. Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel leta 1907 10.256 K 97 h dohodkov in 7440 stroškov, torej 281h K 97 h presežka, ki se kapitali-ziral. Končno premoženje tega zaklada je znašalo 67.125 K 55 h. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je imel leta 1907 608 K 3 h dohodkov, stroškov pa 600 K. Presežek 6 K 3 h se je pribil glavnici, ki jc znašala potem koncem leta 1907 14.720 K 40 h Zaklad za višjo trgovsko šolo v Ljubljani se je pomnožil leta 1907 za 7498 K 98 h in je znašalo njegovo premoženje konec leta 1907 66.459 K 12 h. Zaklad za pospeševanje malega obrta ie prejel leta 1907 92 K 30 h, izdalo pa se je 1230 K 6 h. Konec leta 1907 je znašalo njegovo premoženje še 1355 K 42 h.
Račun se je v celoti odobril in se predloži trgovinskemu ministrstvu v potrjenje,
Zbornica je prejela od deželne vlade poziv, da se morajo nadomestne volitve v trgovsko in obrtno zbornico izvršiti do 31. decembra 1908. Vlada je pozivala, naj zbornica imenuje svoje člane in zapisnikarja v volivno komisijo.
Zbornica je izvolila v volivno komisijo za zbornične volitve sledeče gg.:
Iz trgovinskega odseka: Mejač Ivan in Velkavrh Pavel. Iz obrtnega odseka pa: Baumgartner Ivan, Lenarčič Josip, Schrey Ivan, Supančič Filip. Za zapisnikarja je zbornica izvolila zborničnega tajnika dr. Viktor Murnika. Iz zbornice pa izstopijo letos sledeči zbornični svetniki, oziroma bo treba na novo voliti: V trgovinskem odseku: v prvi kategoriji gg. Ivan Hribar in Leopold Biirger, voliti bo torej v tej kategoriji oba dva člana; v drugi kate-tegoriji gg. Fran Hren in Ivan Mejač, voliti bo dva člana od 4. kategorije; v tretji kategoriji gg. Anton Ditrich in Ciril Pire, voliti dva člana od četrte kategorije. — V obrtnem odseku: v prvi kategoriji g. Ivan Baumgartner, voliti bo enega člana od druge kategorije; v drugi kategoriji gg. Josip Lenarčič in Vinko Majdič, voliti bo dva člana od pete kategorije; v tretji kategoriji gg. Fran Kraigher, Ivan Kregar in Ivan Zamljen in pa g. Josip Vidmar, torej štiri člani od 5.; v četrti kategoriji gosp. Vijem Tonnies; ker pa je izpraznjeno mesto gosp. Karola Luckmanna, bo voliti oba dva člana te kategorije.
O prošnjah za podporo k jubilejni razstavi v Prago je zbornica sklenila: Ako sc oglasi dovolj udeležnikov, priredi zbornica posebni vlak. Za podporo se je določila okrogla vsota 600 K, katera se razdeli med prosilce, to pa, ako se priredi posebni vlak ali pa ne. Seveda, ako zbornica priredi posebni vlak, bo vožnja cenejša in se bo lahko toliko več prosilcem ugodilo. Ako pa posebnega vlaka ne bo mogoče prirediti, plača se vožnja tja in nazaj samo toliko prosilcem, da se vsota 600 K ne bo prekoračila. — Deželni zvezi
za pospeševanje prometa tujcev je zbornica dovolila za leto 1908 500 K podpore.
Zbornica je svoj čas sklenila, ako se osnuje leta 1907 urad za pospeševanje obrta na Kranjskem, prispeva k ustanovnim stroškom 2000 K. To se pa ni zgodilo. Deželna vlada je sedaj zbornico vprašala, naj se izrazi, koliko misli sedaj prispevati k ustanovnim stroškom, ako se osnuje omenjeni urad. Zbornica je sklenila, da prispeva 2000 K k ustanovnim stroškom, kadar sploh se ustanovi urad za pospeševanje obrta na Kranjskem. Koliko pa da bo potem zbornica prispevala k letnim stroškom tega urada, bo zbornica sklepala pozneje.
Prispevek za stroške stalnega odbora mednarodnih zborničnih shodov je zbornica določila na 50 frankov. Obenem se pa zbornično predsedstvo obrne na omenjeni odbor, da preskrbi primerno zastopstvo naši zbornici na mednarodnem shodu zbornic, kateri se vrši prvo polovico meseca septembra letos v Pragi.
Obrtno-nadaljevalni šoli na Vrhniki, katera se snuje, je zbornica dovolila, kakor vsem takim šolani, prispevek 100 K.
V odbor obrtno-nadaijevalne šole v Šinartnem pri Litiji je zbornica imenovala g. Razborška J., trgovca tamkaj. V Kamniku pa v ravno taki odbor g. Graška Jankota.
Generalni štrajk u Kranjskih papirnicah.
Delavstvo po vseli kranjskih papirnicah »Leykamove družbe« štrajka. Vevško delavstvo je pred vsem pričelo štrajkati v prilog svojih štrajkujočih sodelavcev in sodelavk na Sorškem polju. Štrajka pa tudi za izboljšanje svojih bednih razmer. Le čudimo se, da ni že prej nastopilo stavko vevško delavstvo. Saj so razmere bile take, da ni bilo ne za živeti, ne za umreti.
Nadzorovalno osobje, ne vse, to je resnica, je psovalo delavke, a tudi delavce z ne baš uljudnimi izrazi. Vsakdanja psovka je bila pr......tercijalke itd. itd.
Delavke so iz dnevne plače premeščali v akordno službeno razmerje. Delali so pa tako, da ni imelo pri tem škode podjetje. Navadno akordno delavstvo več zasluži, kakor na dan plačano. 'Tu ni bilo tako. Veliko delavk je zaslužilo zgolj 70 vinarjev na dan v sedanji draginji, 80 in 90 vinarjev dnevne plače med delavkami tudi ni bilo posebno redko. Prosilo se je družbo, naj izboljša plače, a družba je baje bila gluha in ni čula obupnih glasov svojega izstradanega delavstva.
Je-li preostajalo delavstvu kako drugo sredstvo, nego stavka?
Upravičena je sedanja stavka kranjskega papirnega delavstva. Boljše in veliko boljše kakor bogata »Leykamova družba« plačuje svoje delavstvo, plačuje ubogi in zadolženi kmet svoje posle in delavce.
Kaj bi rekli o »Slovenskem Narodu!« Ni napravil usluge svojim somišljenikom, ki tudi stavkajo, s svojo predvčerajšnjo strupeno protidelavsko notico. Lagal je, da je na nedeljskem shodu v So-strein govoril dr. Krek. Smešno. Dr. Krek je v nedeljo zjutraj maševal na Prtovču, med tem, ko se je zbiralo delavstvo v So-strem na shodu. V Sostrem je v nedeljo zjutraj govoril Moškerc in ne dr. Krek. Tako laže »najbolj informirani« in najstarejši slovenski dnevnik.
Položaj med štrajkujočim delavstvom je neizpremenjen. Strajk je tudi na Sorškem polju, kakor tudi v Vevčah splošen, delavstvo v obeh podjetjih koraka skupno v sedanjem boju.
Strajk ni političen. Je zgolj gospo-darsk. Resnici na ljubo bodi konštatirano, da štrajkajo v Vevčah tudi pristaši social-no-demokraške stranke, razven voditelja Finka, in tudi pristaši narodno-napredne stranke. Vsi se udeležujejo skupnih posvetovanj, na katerih se je ponovno in ob velikem navdušenju naglašalo, da v skupnem gospodarskem boju delavstva ne loči strankarsko prepričanje.
Niso bili merodajni za štrajk ne politi-ški in nc narodni razlogi. Lakota je prignala delavstvo v štrajk. Vse, kar bo morebiti o vzrokih štrajka pisalo štrajkujoče-mu delavstvu nasprotno časopisje, je laž.
.Včeraj je bilo pred vevško tvornico burno. Tvorniško uradništvo je nagnalo iz tvorniških hiš nekaj delavcev na lesno skladišče, da prekladajo les, samo da bi kazili stavko. Strajkujoče delavke, ko so to izvedele, so šle pred tvornico, kjer so pozdravljale z živahnimi živio-klici stav-kokaze in jim ponujale šopke in kopriv. Stavkokazi so bili nekaj nasilni proti delavkam, ki so jih v silobranu nato okinčale z blatom. Dasi je lil dež kakor iz škafa, so vztrajale delavke do večera. Danes delata
le še dva stavkokaza, med njimi tudi neki Fink, ki je bil ob zadnjem štrajku predsednik štrajkujočega odbora.
Medvode in Goričane je zapustilo že minulo soboto orožništvo. Delavstvo je živahno pozdravljalo odhajajoče orožnike. Razven nekaterih izjem ob začetku stavke, se je obnašalo orožništvo, ki je stra-žilo papirnici, strogo objektivno.
Županstva v Medvodah, v Smartnem pod Šmarno goro, v št. Vidu nad Ljubljano in v Smledniku so napravila dopis na centralo, naj že centrala napravi konec.
Včerajšnjega posvetovanja sorskega in medvoškega štrajkujočega delavstva se je udeležilo vse delavstvo. Navdušeno se je sklenilo, da prej ne preneha štrajkati, dokler se ne ugodi tudi vevškemu papirnemu delavstvu. Viharni živio- in hvala-klici so zaorili, ko se je prečitalo neko pismo načelnika «Slovenskega kluba», dr. Šusteršiča, in naznanilo, da je daroval štrajkujočemu delavstvu 100 kron.
Vevška tvornica grozi, da vrže na cesto delavce, ki stanujejo v fabriških hišah. Neumna grožnja. Stanovanja se morajo odpovedati trimesečno. Delavci, ki jim groze, da jih vržejo iz tvorniških stanovanj, naj to naznanijo g. županu Dimniku, ki bo naučil gospodo, da bo znala spoštovati postave.
Ljubljansko delavstvo je nabralo za stavko 152 K.
Veiesrbska propaganda.
»Srbobran« nazivlje Nastiča dan za dnevom avstrijskega agenta oziroma špi-jona. Obdolžil ga je tudi, da je v službi avstrijskega generalnega štaba. To trditev sta reproducirala »Pokret« in »Agra-mer Tagblatt«. Nastič sedaj toži imenovana lista. »Srbobrana« ne bo tožil, ker da se neče vlačiti po sodiščih z ljudmi, kakor so »Srbobranovi« uredniki. Raucho-va glasila niso dementirala vesti, da se je ban Rauch sešel z Nastičem. — Poslanec Pribičevič, bratih Adama in Valeriana, ki sta zaprta, izjavlja, da je Nastič glede na konference Valeriana Pribičeviča in poslanca Budisavljeviča v Belgradu poročal mnogo netočnega. Adam Pribičevič da je nevrasteničen in se je že večkrat hotel usmrtiti. Ako bi se kaj od Nastičevih trditev dokazalo, bi to zelo neugodno vplivalo na politiški položaj. Svojčas da je že Fejervary na tak način kot zdaj Rauch izkušal Srbe kompromitirati. Govoriti o srbski veleizdaji da je smešno. — Govori se, da nameravajo v zadevi velesrbske propagande zapreti še 100 oseb. — Nastiča so zopet zaslišali.
»Napszava« razvija ves historiat o Nastičevi aferi ter se čudi, da kdo Nastiču verjame. Gonjo proti Srbom da se je vprizorilo, ker jc madžarska politika na Hrvaškem doživela popoln fiasko in se so škandali in politični pogreški Rauchovi doznali tudi v inozemstvu. Končno se mora Rauch na kak način salvirati, sicer ga ogrska vlada ne bi mogla dalje držati na površju. Zato pa sedaj delajo na Hrvatskem s terorjem, potem pa bo We-kerle Hrvate zopet zagotavljal odkritosrčne naklonjenosti ogrske vlade in čakal, da se hrvatski narod »iztrezni«. »Ujsag« piše: Ce že hoče kdo koga zavoljo srbske propagande poklicati na odgovor, moral bi začeti pri Rauchu in pri ogrski vladi. Svoj čas je trdil Aehrenthal, da podpira srbsko propagando nekaj članov ogrske koalicije. Košut je bil zapleten v to stvar. Zdaj bi bil čas, da priobčijo njih imena. Naj imenuje ogrska koalicija Madžare, ki so bili in so s Srbi v prijateljskih zvezali.
Nastič je bil 11. t. m. popoldne nad tri ure zaslišan. Ni res, da bi bil aretiran. V smislu kazenskega prava ovajalca vele-izdaje ne zadene nobena kazen, čeprav se je sam veleizdaje udeležil. — Katoliško »Hrvatstvo« ostro prijema hrvaško stranko prava, ki se je združila s Srbi in tako dala madžarski vladi v roke orožje, da ugonobi še tisto rnalo avtonomije, ki jo Hrvatje še imajo. Brez dvoma bodo zdaj Ogri, ki imajo v rokah velesrbsko propagando, pritisnili na cesarja, da jim da plein pouvoir napraviti na Hrvaškem »red«. — Nastič je pripovedoval dopisniku »W. Allg. Ztg.«, da je šef velesrbske propagande srbski ministrski uradnik (sekcijski šef) dr. Spalajkovič, poleg njega pa več častnikov srbske armade. Vstaja naj bi bila izbruhnila v Sandžaku 18. kolovoza 1907, pa so se priprave ponesrečile. V Bosno da so iz Srbije v to svrho vtihotapili 34 tisoč mavzeric. Nameravalo se je baje predvsem z bombami razstreliti bosansko vzhodno železnico. — »Hrvatsko Pravo« odločno dcinentira, da se je dr. Frank posvetoval z Nastičem. Baje je zagrebški državni pravdnik dr. Accurti že pred objavo Nastičeve brošure imel v rokah ' veliko gradiva o velesrbski zaroti.
Uradni kidnijski akt o velesrbski propagandi!
Zagrebški sodbeni stol je na priziv Adama Pribičeviča odgovoril sledeče:
»Kr. sodbeni stol v Zagrebu je v sporazumu s kr. drž. odvetništvom sklenil pritožbo Adama Pribičeviča odbiti in potrditi odredbo preiskovalnega sodnika glede na odrejenje rednega preiskovalnega zapora in izvedenja preiskave zaradi zločinstva veleizdaje s sledečega razloga:
Ker je iz knjige »Finale« Gjorgja Nastiča razvidno, da je Adam Pribičevič sodeloval pri tajnih posvetovanjih revolucionarnega odbora v Belgradu, kateremu je bil namen, da se kraljestvo Hrvaško in Slavonsko, potem Bosna in Hercegovina kot srbske zemlje odtrgajo od avstro-ogrske monarhije, v čemer so vsi znaki zločinstva. ker tudi Adam Pribičevič sam priznava, da pozna Gjorgja Nastiča in se je z njim sestal v »Slavenskeni Jugu« v Belgradu in isto tako priznava, da je Gjorgju Nastiču pisal pismo, navedeno v goriime-novani brošuri, pa je zato z ozirom na paragraf 171 si. 2. d. p. redni preiskovalni zapor, kakor tudi izvedba preiskave upravičena. — Na pritožbo Valeriana Pribičeviča se navajajo slični razlogi in se še pristavlja, da je imela zarota namen »pripojiti Hrvatsko, Slavonijo, Bosno in Hercegovino Srbiji pod žezlom kralja Petra I. Karagjorgjeviča. — Med avstrijsko zunanjo vlado in srbskim kabinetom se živahno menjajo note glede na velesrbsko afero.
K procesu v Zagrebu bodo vsi večji listi poslali posebne korespondente. — Pomenljivo ic, da »Pokret«, list, ki stoji srbskim krogom zelo blizu, tudi ne taji zarote, temveč celo ponatiskuje značilne pasuse iz »statuta«, posebno onega o »jugoslovanski republiki«, kakor da bi hotel brav-cc nanje še posebno opozoriti. — Bosanski srbski listi Nastiča ne napadajo, ker jim je zapretil, da bo v takem slučaju še o njih odkril gotove stvari.
Sestanek u ižlu.
Pri gala-dineju sta cesar Franc Jožef in kralj Edvard drug drugemu napila. Napitnica naglaša dolgoletno prijateljsko razmerje med Anglijo in Avstrijo. — Baron Aehrenthal in angleški podtajnik za zunanje zadeve Sir Charles Hardinge sta se v hotelu Bauer« eno uro posvetovala zlasti o novem položaju v Turčiji. Angleški in avstrijski kabinet simpatiško zasledujeta konstitucionalno gibanje v Turčiji in hočeta počakati, kako se bodo Sondi stvari razvile, upajoč, da se razmere v Makedoniji in drugod tem potom izboljšajo in se na ta način doseže cilj, za katerim so velevlasti glede na Balkan odne-kdaj stremile. — Sir Charles Hardinge je nasproti korespondentu »N. W. Tagbl.« izjavil, da Avstrija in Anglija mladotur-kom želita uspeha. Avstrija namreč na Balkanu ne zasleduje nobenih posebnih interesov. Anglija pa se kot tradicionelna ustavna država veseli novega režima v Turčiji. Ako je bilo kakšno nesporazumlje-nje med Avstrijo in Anglijo, je zdaj izginilo in pripada preteklosti.
NalnovejSa politična poročila.
Diploinatiški glasovi o sestankih v Fried-richshofu in Ischlu. Napetost med Anglijo in Nemčijo odstranjena.
Dunaj, 1.3. avgusta. Neki angleški diplomat je glede na sestanka kralja Edvarda z nemškim cesarjem in z avstrijskim cesarjem v Ischlu v intervievu sledeče povdarjal: Kralj Edvard je bil vedno velik, odkritosrčen prijatelj nemškega naroda, sedanjega sestanka s cesarjem Viljemom pa je v prvi vrsti vzrok novi položaj v Turčiji. Listi seveda pišejo, da je bil sestanek kralja Edvarda s carjem v Revalu velika blamaža in da jo je kralj Edvard zdaj s sestankom z nemškim cesarjem izkušal popraviti. Temu pa ni tako. V Revalu sta se vladarja zgolj domenila, kakšni koraki bi bili potrebni, ako na Balkanu izbruhne revolucija, o kaki okupaciji ali razdelitvi Makedonije pa ni bilo govora. Napetost med Anglijo in Nemčijo, katero so povzročala večinoma hujskanja izvestnili listov, bo po sestanku v Friedrichshofu morala izginiti. Naši najboljši listi pozdravljajo sedanji sestanek kot začetek nove mirovne dobe med Anglijo in Nemčijo.
Kar se pa tiče sestanka v Ischlu, je hotel kralj Edvard v prvi vrsti izkazati svoje spoštovanje in ljubezen, ki jo goji do cesarja Franca Jožefa. Seveda so pri tem sestanku prišla v pretres tudi balkanska vprašanja, ki so zdaj vsled ustave v Turčiji zadobila čisto novo in nepričakovano lice. Ni treba povdarjati, da so popolnoma tieosnovane vesti, ki trdijo, da je kralj Edvard prišel v Ischl razdret trozvezo ,ozi-
roma pridobiti Franca Jožefa za zvezo med Anglijo in Rusijo.
Neki nemški diplomat sledeče komentira sestanka: Zadnji čas je več faktorjev delalo na to, da se poglobi in poojstri na-sprotstvo med Anglijo in Nemčijo. Posebno francoski listi, vsem na čelu »Eclair«, so liujskali Angleže na Nemčijo, ker so upali, da se jim tako posreči takozvaria »revanša« za leti 1870./71. Odzdaj pa bo drugače. Oficielni sestanek v Friedriehs-liofu je postavil vse to na laž. Nemčija in Avstrija morata skupno korakati, kajti le tako je mogoč evropski mir.
Sestanek v Ischlu je v prvi vrsti čin uljudnosti o cesarjevem jubileju; o politiki se bo seveda tudi veliko govorilo, ker bo kralj Edvard cesarju Francu Jožefu predvsem naznanil, kaj je v Friedriclishofu s cesarjem Viljemom sklenil. Avstrija, Nemčija in Anglija so trije prvi faktorji na Balkanu.
Neki italijanski diplomat, ki je akreditiran na dunajskem dvoru, je o teh sestankih izjavil sledeče: Italija zaruore Ie z veseljem pozdraviti entrevije med Anglijo, Nemčijo in Avstrijo. Italijanski državniki dobro vedo ceniti sporazumljenje med Anglijo iu Nemčijo. Takozvano »osamlje-nje Nemčije«, katero neka velesila v Evropi smatra za največji cilj in uspeh modeme diplomacije, smatra ltaliia za največjo nesrečo. Italija rabi v svrho rešitve svojih gospodarskih nalog absolutnega miru.
Obsojena svobodomiselna vlada.
Pariz, 13. avgusta. Liga družinskih očetov je tožila učitelja Morizota, ker je kršil nevtraliteto šole. Prva instanca je tožbo zavrnila, češ, da ima o šolskih zadevah po novem zakonu odločevati le vlada administrativnim potom. Zdaj pa je druga instanca to razsodbo kasirala in povda-rila, da zadeva spada v delokrog sodišča. Temps« se zaraditega norčuje z vlade, češ, prav se ji godi, ker je s svojim zakonom kršila neodvisnost sodišč iu svojevoljno omejila njihov delokrog.
Francoski deficit.
Pariz, 13. avgusta. Proračun za leto 1909, ki ga zdaj izdeluje finančni minister Caifloux, bo izkazal 57 milijonov deficita. Treba bo novih davkov. Neki list svetuje, naj se obdavčijo dedščine.
Verska svoboda v Rusiji.
K i e v, 13. avgusta. Tukaj zborujoči kongres pravoslavne duhovščine, o katerem smo že poročali, je sklenil poslati svetemu sinodu resolucijo, v kateri ga poživlja, naj brezpogojno prepove zakone med pravoslavci in katoličani, oziroma protestanti.
Kolera v Rusiji.
Peterburg, 13. avgusta. Po zadnjih poročilih ruskih listov se je kolera pojavila zdaj tudi med Kirgizi v astrahanski guberniji. Od 29. julija do 6. t. m. je osem oseb zbolelo na kugi (bubonska kolera), trije so umrli. 8. in 9. avgusta je v astrahanski guberniji na koleri zbolelo 77 oseb, 22 jih je umrlo. V mestu samem je zbolelo 46, umrlo 8. V guberniji Safatovski je dne 7. avgusta zbolelo 18 oseb, 14 umrlo. V Saricynu je istega dne zbolelo 16 oseb, 10 umrlo. V Rostovu na Donu je 8. in 9. avgusta 21 oseb zbolelo, 8 umrlo.
Zaradi častikraje na pet let obsojeni socialni demokrati.
Par m a , 13. avgusta. Sodrug De Ambris, voditelj ponesrečenega štrajka kmečkih poslov v Parmi, je v svojem listu »L' Internationale« dolžil predsednika »Kmečke zveze«, dr. Carrara, da je z neko gospodično prešestvoval. Dr. Carrara, ki je oženjen, je sodruga tožil. Sodišče je dognalo, da je de Ambris samo obrekoval, in njega ter odgovoru, urednika obsodilo na 5 let in 3 mesece težke ječe ter na globo 1200 lir. De Ambris je sicer junaško še pred obsodbo pobegnil, ubogi odgovorni urednik bo pa sedel.
Sociallstovski kongres.
F 1 o r e n c i j a , 13. avgusta. Tu se v kratkem vrši italijanski socalistovski kongres. Brezdvomno bo zaradi ponesrečenega štrajka v Parmi zelo buren. Posvetovali se bodo glede na prihodnje volitve za parlament in zvezo s strankami levice.
Uboga Apulija!
Rim, 13. avgusta. V Apuliji vlada taka suša, da ni dobiti nič več vode. Vodo donašajo železnice, parniki in vojne ladje, pa ne morejo zmagati. Liter vode stane 10 centezimov, liter vina pa 8.
Notranjepolitiški položaj v Angliji.
London, 13. avgusta. Tajnik angleškega ministrstva za poljedelstvo VVil-frey .ie v Watenu (Norfolku) na nekem shodu povdarjal, da bo sedanja vlada v kratkem odstopila, ako bo gosposka zbornica še nadalje obstruirala proti od nižje zbornice sklenjeni šolski in gostilniški postavi. Parlament bo v prihodnji sesiji raz-puščen.
NVČLFLING O NAJNOVEJŠIH POLITIČNIH DOGODKIH.
Poročevalec ».lournala« je obiskal bivšega nadvojvodo Leopolda Ferdinanda v njegovi »puščavi« v Blonvillu ter ga v razgovoru zvabil na politično polje. Wolf-ling je med drugim rekel: »Ne vem, kakšen bo vspeh Turčije pri sedanjih dogodkih. Mislim pa, da knez Ferdinand Bolgarski prej ali slej v teh valovih ujame kraljevsko krono. Bolgarski knez je zelo inteligenten; on zna razmere in okolnosti izrabiti. Ne vem, zakaj bi se ne smela sestati nemški cesar in predsednik francoske republike. Sestanek bi morda moral imeti gotov cilj, sicer ostane gola ceremonija. Liberalna revolucija na Turškem nemškemu cesarju pač ni všeč; otomansko avtokracijo je znal izborilo voditi ua vrvici, s parlamentarno Turčijo bo šlo težje.«
iMimiiUiUUmuilMMimiMMHMiUUi
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«; »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!

Rogaški
..templjev vrelec"
Sprejme se takoj
1 mizarski pomočnik 1 vajenec
pospešuje tek do jedi, olajšuje prebavo ter uspešno razkrojuje snoyi zavžitih jedil.
18-14 2 1954 3-2
in
pri mizarskem mojstru Ivanu Goltes, Spodnja Šiška št. 44.
Stonouonje
za takoj ali za 1. november išče mirna stranka. — Naslov se izve pri upravi lista. 1950 3—2
1908 5-4
tlčenee
za mizarski obrt se sprejme v poduk pri Andreju Kregarju 1 mizarju, Vižmarje pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Na neko posestvo v Slavoniji se
sprejme za boljšo hišo izurjena
kuharica
ali v kuhi dobro izurjena	1929 5-5
gospodinja.
Na razpolago jej je kuhinjska dekla. Plača 36 kron mesečno. — Ponudbe s spričevali in sliko na upravo ,.Slovenca".
penzionisf =
srednoleten, samostalen, želi se seznaniti z istolako damo.
Dopise pod št. 200 sprejme upravništvo tega lista.	1945 2 - 2
Lepo priložnost!
Hiša naprodaj] enonadstropna, s petimi sobami, kletjo, shrambo za jedila, hlevom, gospodarskim poslopjem, nekoliko gozda in travnika, skupaj pnbližno 4 orale, pripravna za kakega obrtnika ali kakega ro kodelca, posebno bi pa ugajala kakemu penzijonistu. Proda se zaradi preselitve. Cena 6200 K; obrestuje se lahko za 8000 K. Hiša je oddaljena 5 minut od kolodvora Bled. — Več se poizve pri Jožefu Korošcu, hotel „Evropa", Bled, Gorenjsko.	1930 3 3
IMA PRODAJ
je nova enntidstpopna hiša, še 14 let
davka prosta, s šestimi stanovanji, moderno urejena, z električno razsvitljavo, pralno kuhinjo, lepimi kletmi, prostornim vrtom za sočivje, s sadnim drevjem zasajenim, v bližini župne cerkve v Ljubljani. Hiša je najpripravnejša za kakega vpokojenea. Cena je jako zmirna, in se ista proda le radi prevzetja druge obrti.
Natančneje poizve se v upravništvu tega lista.	1809 5
Pozor I čitaj l Pozor!
Slavonska Mljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavostl, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.	814 20 I« b

Delovanje izhornn, us >eh 8:yuren. Cen« je franko ns vs-ko pošto a 2 steklenici 3 K 40*., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali £e se pošlje nenar naorej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JU RIŠI CA, lekarnarja w Pakracu št. 65 (Slavonija.)
V.
Naznanilo
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem pričel
tesarsko obrt
= na Bledu =====
Gorenjsko ter se priporočam
/a tesarsko delo.	1027 3 3
Erat Avguštin
oblastv. izkušeni tesarski mojster.
I
I
I
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.

Kaj bo li. hosm. zobo-fistil. sred-	4
stvo _	____
Izdelovatelj
<3eydl
Ljubljana, Spltal.-Strltar. nI. T
V

Zahtevajte zastonj

^ -
I* franka m| »etiki, bogata Huilraia* Klavni cenik i nad 300» lilkaml *«b vrt! alkelnaitlb, srebrnih In zlatlb ur, liakar I*J' vNch vri! solidnih zlatnin Id irebrnln, benega *rod|a, jeklenega In oanjatega t'i«a> f* Izvirnih lavarnliklb cenah.
NlkH remont. ara......
ivlc. Izvir. „Roskopf" pal. ara registr, ,,Adler Roakapl .", nlkcl ra
mont s ti dr«	.....
Ooldin rs m. ura „l.ona", kalcit« a
dvojnim r.laitem........ I V'
arebr. reen ma (,Oloela" , . „ SMfc „ dvojni plaii . . , „ I* M M aklep. »erlllca z detle. aa y«a 1» karat., IS gr. te>.k» . . „ MM «nfca Tsiti a»«l »ra eillnd. c „Luna" kolesjem . . „ 10 »u sva r kafccatcr « « budMka K 2 90, kuhinjska Mu K »■— t»«rc*aWM.» ara K J*80. E«	a#e Men-uJ pomena lama!«*!
» W«in» riaSsa! Zh>(«	aH denar nazajl
^ Fnr« tor&ra«i m ur« tfann« Komi-ad, ».ta b dvorni w*»'»lB«t v Mosta (Sf rPr.) fi Vi t-l^n.	S? t* i -i
Zabavne vožnje
Avstr. Lloyda v Trstu
s posebnim parnikom „Thalia".
PntftVfltlip 1Y iz Bremerhavna v Trst od 5. septembra do 1. oktobra v znamenita morska I UlU?ailjW IA. kopališča atlantskega oceana, na Špansko in v Alžer. Vožnja po morju z oskrbo stane od 520 K višje.
Pntnvflllip Y v severno Afriko, na Špansko in Baleare iz Trsta od 8. oktobra do 1 UlUVailjC A. 4 novembra. Cena vožnji po morju z oskrbo je od 650 K višje.
Pntnvanip YI iz Trsta od 10 novembra do 4. decembra na Malto, v Tripolis, Egipet 1 VlurailJG Al. jn na Grško. Vožnja po morju z oskrbo od 600 K višje
Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos Cook & Son, Dunaj, 1, Stephansplatz 2, pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih.	1834 0 2
Pojasnila daje R. Ranzinger in Edvard Kristan v Ljubljani, kakor tudi gla.na agentura Avstr. Lloyda na Dunaju, I., Karntnerring 6.
Za vsako ceno
prodajam od I. — do l5. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke.
skladišče oblek"
O. BERNATOVIC
1326
]ftI'eMt'Bi.O 4 ■"ti	w..
Mritki družba ZDRUŽENIH -PIVOVAREN" Žalec ia Laški
pripor eča svoje iz borno pivo. ~ Specialiteta; ,Salvatonc (črno pivo a ia monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
na dom 5pr«jem« r«5tourcit«r „9«kiredn«go fi»o«aM g. Križnik (TeUfen 82.) -mi