TRST, četrtek 9. maja 1957 Leto XIII . Št. 110 (3645) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini Nadaljevanje posvetovanj pri državnem predsedniku Togliatti, Scoccimarro, Piccioni Ceschi in drugi včeraj pri Gronchiju Komunisti proti vladi za upravne posle in proti enobarvni vladi - Republikanci nočejo sodelovati z liberalci - Mišini kažejo na Pello - PSI se sploh ne namerava več razgovarjati s Saragatom o socialistični združitvi (Od našega dopisnika) 8- “ Predsednik Gronchi je tudi danes spre-J. mal na posvetovanje po določenem programu predstavnike posameznih strank, pravzaprav parlamentarni i ?*cupin; .gotovo so bili danes najpomembnejši diski komunističnih in demokristjanskih predstavni-«ov Najprej sta bila sprejeta Togliatti in Scoccimar-• Togliatti je potem novinarjem povedal, da je predrl™*11 komentiral sklep, ki ga je sprejela parlamentarna skupina, da namreč — zahteva politični preobrat, jh bi odprl dostop do vla-?* delavskim množicam, likvidirati je torej treba Dentrizem in napraviti konec politični diskriminaciji tako, da se sestavi vlada demokristjanov z naslonitvijo na levičarske stranke, Medtem ko je treba liberalce izključiti. «Smo proti upravni vladi, je dejal To-sjiatti, in proti enobarvni a®1-* Vlada bi morala spre-dosedanjo zunanjo po-'oko ter predvsem odi vseh Mesil zahtevati, da preneha-i? delati atomske poskuse. T v notranie Polihke pa je , ogliatti navedel znane za-eve KPI. Scoccimaro pa je razil mnenje, da krize ne bo 'ahko rešiti. Takega mnenja je bil tudi '9?'°n'i. ko je s Ceschijem hii °d Gronchiju. Oba sta *a videti utrujena. Njun j J?3Vor je bil doslej naj-Rvn-ii’ traial je uro in četrt. star>°r .se i.e člalo zvedeti, Čil 'cc'on'i i" Ceschi sporo-,.a Predsedniku Gronchiju »ušce svoje stranke, ki je ko ,?*?novo štiristrankarske oaticijg pod predsedstvom ka n4a' Z možnostjo tristran-n;,. e koalicije se praktično ja ne ,raDuna i" zato priha-c'a VvPoatev še enobarvna vla ce se štiristrankarska ne “0 mnnl« __________________ ____ bar’ mogla obnoviti. Za eno- 2^.-Vno vlado sta navedla ime d "la kot predsednika in na ugem mestu Fanfanija. enk zavrnila zahtevo Se-v-J?’ Ua bi mu dali širšo in-1,-« uro, tako da bi imel svo-)ji 0 glede vladnih formul in p lahko bil predsednik tudi 2 barvne vlade. Položaj je s večinsko stranko že kar ja-vlaš Je za štiristrankarsko “do, ki pa je v sedanjih raz-to skoraj nemogoča; za-p Se franka že pripravlja, da 2 “Vzame celotno odgovornost sij vlado. Da je štiristrankar-trdi3 nemogoča, se je po-je . tudi v razgovoru, ki ga »«*1 Segni s predstavniki Uiplkancev: Oronzom Rea-m> Macrellijem in Caman-ne dejali so, da nikakor Cj 'J”0 sodelovali z liberal-sko** i pa bi šli v tristrankar-m vlado; v nasprotnem pri-p u Pa ostane le še enobarv-seh Vlada. Izrazili so svoje o-t «o spoštovanje do Segnija, Poudarili, da ne delajo po- danes trž m se’ da le z našega in^f ga ter srednje in ta1°evropsl!:ega zornega ko" vsemi dogajanji v Vor dneh — od razgo-kQ °v o razorožitvi pa presita Millanovega obi- ciie sovietske decentraliza-Va® gospodarstva ter ne-in ,st* Molletovega padca thorri ® krize v Ital’ji’ ša«i najvažnejše vpra- & kaJ se obeta z re-jetn .Prav te krize. Ver-tisti naj bo J j prav rešitev trdij0- da Pjena niti i ne bo niti lahka stvi kratk°trajna. Dve dej- llkn S namreč — ne to-.novi kot neizpodbitni: " ‘transkl centrizem se ja V.”!Vel in 2. avtonomi je Štirist ja A. ttVIGIlUUll' strank anske socialistične fronti1e z njeno odpovedjo WtIZmu na beneškem ihed Najbrž bo prav Prišlo reševanjem te krize dovincJ10 velJave vsa zgo-konJr a Pomembnost tega hiesa?sa’ ki smo jo že pred J*60! ugotovili. g0 ^nosti namreč ni mno-PtOffnč na desno ni haitria' kar priznavajo ki , Pservativnejši krogi, °deov«Zavedajo takojšnjega ljam„ a nanjo: vzpostaviti ijndske fronte. Tri Preživ i anska koalicija je že a svojo lastno smrt cev r\ Pdstopu republlkan-v Vrtane upoštevanje ~ Hennakršni koli obliki levih socialistov cl, ft,aSajo prav republikanca ji ^ «nepolitična» vla-Pjihnv Volitve. Toda tudi " n rezultat — kot kaže ?lavn«,~ spremenil bistva bo , vprašanja, ki se % v 5al° P^J ali slej reale h- ]s'u splošnih smer-ga ueneškecra socialistične- ga ]r„l sociansiicnc- sionii2 ^resa. smernic, ki Proučit,,1?5 Pravilni in točni iti v «, k dogajanj v državi 8'oboita® To Pa bo imelo , Posledice za vso ev: ropsko Politiko. sebnega vprašanja zaradi kandidatov za predsednika. Piccioni in Ceschi sta se potem sestala s Fanfanijem, ki mu ni bilo nič prav, da sta postavila njegovo ime poleg Zolijevega kot kandidata za enobarvno vlado. Fanfani ni baje preveč razpoložen naložiti si breme vladnega pred-sedništva, čeprav so v KD struje, ki mislijo, da bi okrog njega mnogo bolj kot okrog Zolija stranka ostala strnjena pred volitvami. Popoldne so bili pri Gronchiju najprej predstavniki nekaterih manj številnih skupin Liberalec Colitto se je po spre. jemu pri državnem predsedniku v družbi z novinarji skliceval na resolucijo, ki jo je včeraj izglasovala njegova stranka. Mišina Franza in Roberti sta novinarjem poudarila, da bi bilo treba poskusiti nove vladne oblike, pri čemer sta mislila na enobarvno vlado. Centrizma ni mogoče več obnavljati, je dejal Roberti, razen če bi hoteli imeti tehnično rešitev krize, in v tem pri-meru «ne bi smelo biti težko najti osebo, ki stoji izven togega strankarstva in lahko ustvari zaupanje pri vseh političnih skupinah«. Jasno je, da je Roberti tu mislil na Pello. Danes se je nadaljevalo zasedanje centralnega komiteja Piši. Livigni je dejal, da odstranitev frontizma ne pomeni prelom dialektičnih odnosov in dejavnosti s komunisti. Dostavil je, da ,je socialistična zdiužitev !> socialdemokracijo, ki je zasidrana na saragatovskih stališčih, nemogoča. Tudi Egoli je dejal, da je treba imeti vprašanje združitve glede na saragatov-sko skupino za zaključeno. Polemika s komunisti pa ne sme onemogočiti enotne akcije za obrambo ljudskih slojev. Senator Lussu je dejal, da kriza vlade ne rešuje krize združitve. V polemiki z Mazzalijem pa je costavil, da gre lahko socialistična združitev ne samo čez truplo sa-ragatovstva temveč čez vse tiste, ki so zaupali Saragato-vemu ravnanju. Knjigo združitve je treba zapreti in je ni treba nič več odpirati za dolgo časa, kajti združitev je možna samo s povratkom vseh socialistov v PSI. De Pascalis pa je dejal, da če je vprašanje združitve s Saragatom zaključeno, pa ni zaključeno z Matteottijem in levico PSDI. Tudi Liberti-ni, novi član CK, bivši neodvisni socialist, je tudi obsodil Saragata. Sploh je vladala v obsojanju Saragata popolna soglasnost. Tudi misinski parlamentarni organi so se danes sestali ter se izrekli za enobarvno vlado. Vodstvo KPI je danes ponovno pretreslo položaj. Ža jutri je -sklicano vodstvo PSDI. ki mora odločiti o datumu kongresa stranke. Sedaj se spet govori, da menda kongres le ne bo preložen in bo torej junija. Sicer pa bomo kmalu videli, kako in kaj. A. P. Resolucija ZEZ STRAjSBURG, 8. — Skupščina ZEZ je danes zavrnila resolucijo, ki jo je predložilo deset poslancev proti svetu ministrov ZEZ, ker ni izrčpno poročal skupščini o odobritvi delnega umika britanskih čet iz Nemčije. Poslanci, ki so glasovali za resolucijo, so izjavili, da nočejo s tem kritizirati britanske politike. Skupščina je nato odobrila resolucijo o sedanjem stanju «evropske varnosti)). Resolucija priporoča vladam in poslancem, naj imajo za pod.a-go svoje bodoče akcije sledeče: 1. evropska obramba potrebuje za svojo učinkovitost najmanj 30 divizij opremljenih z atomskim taktičnim o-rožjem. 2. Nadaljnje znižanje kopenskih sil, ki so že nezadostne, na sedanjem evropskem kontinentu ni dopustno, ker bi to uničilo obrambni sistem Zahodne Evrope. 3. Zahodne sile morajo biti o-premljene na enakopravni podlagi z atomskim taktičnim orožjem in z usmerjevanimi izstrelki. 4. Da se poveča borbena učinkovitost kopenskih o-boroženih sil, se morajo določiti vrste relativno majhnih in skrajno gibčnih divizij. 5. Države članice bi se morale sporazumeti o najmanjši dobi obvezne vojaške službe. 6. Pripraviti bi se moral skupen načrt o sodelovanju med silami notranje obrambe. Vlahov o pomoči nerazvitim državam ŽENEVA, 8. — Na razpravi o gospodarskem razvoju držav iz Evrope v gospodarski komisiji OZN za Evropo je jugoslovanski zastopnik dr. Gustav Vlahov danes poudaril potrebo sodelovanja med razvitimi in nezadostno razvitimi državami Evrope. Dr. Vlahov je poudaril, da je samo s pomočjo nezadostno razvitim državam mogoče rešiti vprašanje gospodarskega razvoja Evrope v celoti. Potrebno je ustvariti ozračje za intenzivno sodelovanje med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi državami. V nerazvitih državah se pojavlja vprašanje finansiranja izgradnje o-bjektov družbenega značaja, ki niso neposredno rentabilni, in možnost razvoja notranjih naravnih bogastev. Intenzivno sodelovanje med gospodarsko razvitimi in nezadostno razvitimi državami ne bi samo povečalo medsebojno korist- več bi omogočilo finansiranje izgradnje velikih objektov. 1-nozemski kapital' bi države odplačevale z izvozom blaga. Na tej osnovi se predvideva tudi uresničenje načrta «Ju-gel - Eksporta«, ki predvideva izgradnjo hidrocentral v Jugoslaviji in izvažanje energije v druge države. Jugoslovanska vlada, je poudaril Vlahov, je pripravljena proučiti vprašanje izvedbe podobnih načrtov v izgradnji industrije aluminija, izkoriščanja vodnih sil Donave, izgradnje novega rudnika bakra in drugih objektov. «»-------- Uvalič pri Figlu DUNAJ. 8. — Jugoslovanski poslanik v Avstriji dr. Radi-voje Uvalič je danes obiskal avstrijskega zunanjega ministra Figla, s katerim se je razgovarjal pol ure. Uvalič, ki se je pred dnevi vrnil s posvetovanja v Beogradu, je sporočil ministru Figlu stališče jugoslovanske vlade o izvajanju čl. 7 avstrijske državne pogodbe, ki se nanaša na pravice jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji. Debata o reorganizaciji sovjetskega gospodarstva Vsi govorniki na seji vrhovnega sovjeta podpirajo načrt Hruščeva in nasprotujejo ustanavljanju novih ministrstev Dai.es se | sti med najvažnejšimi sociali- MOSKVA, 8. -je začela debata o poročilu, kj ga je včeraj podal Hru-ščev na seji vrhovnega sovjeta SZ. Debato je začel prvi tajnik organizacije stranke za ueningrad, Kozlov. Kakor poroča agencija Tass, so vsi govorniki na današnji jutranji seji podprli načrt Hruščeva. Kozlov je izjavil, da bo gospodarska organizacija, ki je v programu, okrepila diktaturo proletariata, povečala proizvodnjo ter prispevala k še večjemu dvigu življenjske ravni delovnega ljudstva. Predsednik ukrajinske vlade Kalčenko je izjavil, da je prebivalstvo ukrajinske republike ugodno sprejelo predlagane reforme. Izjavil je: «Predlaga se ustanovitev 11 krajevnih gospodarskih svetov v Ukrajini. Ukrajinska vlada razmišlja o ukinitvi 13 ministrstev. Ukrajinskim delavcem se zdi, da ni potreben še nadaljnji obstoj ukrajinskih ministrstev za premogovnike in za rudnike železnih kovin. Prav tako se lahko odpravijo ministrstva za gradnje, ki so povezana s premogovno industrijo in z industrijo železnih rud.» Uzbekistanski ministrski predsednik Kamalov pa je izjavil, ca so predlogi za reorganizacijo sovjetske osrednje uprave ((zaradi svoje drzno- stičnimi spremembami, ki so bile uresničene v Sovjetski zvezi«. Predsednik vlade v Kazaki-stanu Kunajev je izjavil, da se strinja s sklepi ukrajinske republike o ukinitvi nekaterih krajevnih ministrstev. ((Z u-stanovitvijo krajevnih gospodarskih svetov, je poudaril, ni nobene potrebe, da bi se ustanavljala nova ministrstva.# Predpoldanska seja je trajala štiri ure. Govorilo je deset poslancev, preestavnikov važnih industrijskih področij, med katerimi Ukrajina in Srednja Azija. Vsi so odobrili načrt za reorganizacijo u-pravljanja industrije in so kritizirali upravno brezbrižnost. Neki beloruski poslanec je na primer izjavil, da bodo po izvedbi napovedanih reform na področju proizvodnje trije funkcionarji na vsakih tisoč delavcev, medtem ko je secaj osem funkcionarjev na tisoč delavcev. Neka poslanka, ki zastopa področje Južnega Urala, je navedla številne primere nezadostne uprave. Omenila je na primer neki metalurški kombinat na področju Omska, ki se gradi že 18 let pod nadzorstvom 14 ministrstev. Kombinat ni še dograjen, čeprav je leta 1955 proizvedel svojo prvo tono surovega železa. Eisenhower poudarja resnost razorožitvenih razgovorov Predsednik ZDA izjavlja, da je potrebno zadnje sovjetske predloge zelo skrbno proučiti - Zorin zavrača zadnji britanski predlog -Tri japonske protestne delegacije odidejo v ZDA, SZ in Anglijo -Atomsko orožje na Formozi - Resen opomin maršala Vasiljevskega LONDON, 8. — Na današnji seji razorožitvenega pododbora OZN je sovjetski delegat Zorin zavrnil britanski predlog, naj bi pododbor odobril predloge, ki so jih v skupščini OZN stavile Japonska, Norveška in Kanada o poprejšnji registraciji poizkusnih jedrskih eksplozij. Zorin je izjavil, da britanski predlogi ne pomenijo koraka naprej za prepoved jedrskih eks- plozij. Britanski delegat Noble je obžaloval, da je Zorin zavzel tako stališče, in je izjavil, da bi udeležba SZ pri poprejšnji registraciji jedrskih eskploziij pomenila, kar se tiče britanskega javnega mnenja, prvi konstruktiven korak. Predsednik Eisenbower je danes na tiskovni konferenci izjavil, da zadnji sovjetski predlogi o nadzorstvu z zraka dokazujejo, da imajo sedanji razgovori v Londonu resnejši značaj od prejšnjih. Dodal pa je, da predlogi vsekakor terjajo zelo skrbno proučitev. Kar se tiče nadzorstva z zraka, je predsednik izjavil, da je osebno mnenja, da bo to nadzorstvo mogoče uresničiti v raznih razvojnih fazah v okviru katerega koli predloga, kakor n. pr. Edenovega. Kakor je znano, predvideva Edenov načrt, o katerem so govorili leta 1955 v Ženevi na sestanku štirih velikih, ustanovitev nevtralnega področja v Evropi. Eisenhower je ome- lllltllllll II MlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIDIIItl IIIII Hill 11,111 lllllltl IIIIMIIllltl lllllll 1,11,1 illll,III,,1111,llllllllllll llltlllltl, 11,1111 illfllllllllliniimtllltllllllllllllll IIIM KIHI mul mu 1,1,1 um l,|tl mu Angleško - nemški razgovori zaključeni Ugibanja o vsebini Jutri vBundestagu atomska Objavo poročila so odložili zaradi nekaterih nesoglasij Pred novim nemškim predlogom vladi ZSSR za združitev? no trgovinsko izmenjavo, tem-1 popolnem sodelovanju njene •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiHiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifimmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Husein zvesto izvaja Eisenhoiverjevo doktrino BONTN, 8. — Angleško-nemški razgovori so se zaključili ob 19. uri, potem ko so trajali skoraj nepretrgoma ves dan. Prvi predpoldanski seji sta prisostvovali obe delegaciji v celoti. Po kosilu je bil napovedani izlet s parnikom po Renu. Med plovbo sta Adenauer ip Mac Millan v posebni kabini nadaljevala razgovore. Zatem so se delegati vrnili v Bonn, kjer so se razgovori nadaljevali do večera. Po razgovorih so se lotili dela stro- kovnjaki, da pripravijo u-radno poročilo, ki bo objavljeno jutri zjutraj. Zvečer je uradni predstavnik bonnske vlade von Eckardt na tiskovni konferenci povedal samo vrstni red razgovorov o posameznih vprašanjih. Zjutraj so govorili o novi sovjetski ((mirovni ofenzivi« in prepričevanju Zahodne Nemčije, naj bi ne opremila svoje vojske z atomskim orožjem. »O vzrokih in namenih te ofenzive, je izjavil Eckardt, se je dosegla popolna enotnost pogledov, ki bo omogočila Nemčiji, da se tej ofenzivi zoperstavlja ob Nadaljujejo se aretacije vseh naprednih elementov - Nuvar in Hajari zahtevata sestanek s Saudom - Revizija proračuna prejšnje vlade Hammarskjoeld se bo danes razgovarjal z izraelskimi voditelji AMAN, 8. — Vojaške oblasti so ukazale bivšemu predsedniku vlade Nabulsiju, naj ne zapusti Amana ves čas izrednega stanja. Kakor znano, se je govorilo, da je bil Nabulsi aretiran, kar se je potem zanikalo; uradno pa so potrdili, da je pod strogim nadzorstvom. Dalje javljajo, da so včeraj v Zerki, severno od A-mana, kjer je sedež vojaškega poveljstva, aretirali 15 o-seb zaradi «komunizma». Po zas.išanju pa so jih izpustili. Na področju Jeriha so včeraj aretirali več ljudi, češ da so komunisti, in so zaprli več mladinskih organizacij v Jeruzalemu in Hebronu. Nadaljujejo se tudi aretacije med vojaškimi voditelji ter med člani narodne socialistične stranke in voditelji stranke #A1 Baath«. Jordanska policija zatrjuje, da so nekateri komunisti, ki jih iščejo, zbe-ža.i v Izrael s pomočjo izraelskih komunistov. Druge pa, da so aretirali, ko so skušali prekoračiti mejo. Danes so odpustili okoli 50 funkcionarjev, ki se niso vrnili na delo iz strahu, da bi jih aretirali. Gre za funkcionarje, ki pripadajo razpuščenim strankam. Iz Beiruta pa prihaja vest, da sta bivša načelnika jordanskega glavnega štaba general Nuvar in general Hajari zaprosila kra.ja Sauda dovoljenje za prihod v Saudo- vo Arabijo, in sicer v Riad. Oba sta sedaj v Kairu. Oba generala bi hotela obvestiti kralja Sauda o zadnjih jordanskih dogodkih in dokazati neutemeljenost obtožbe, da sta kovala zaroto proti kralju. Vojaški generalni guverner v Jordaniji pa je danes sporočil, da bodo vojaška sodišča, ki so bila nedavno u-stanovljena, sodila tudi pripadnike komunistične stranke. Jordanska vlada je danes razpravljala o finančnem položaju in o reviziji proračuna. ki ga je pripravila Na-bulsijeva vlada. Predstavnik ameriškega poslaništva v Amanu je izjavil, da jordanska vlada že sedaj lahko vključi v svoj novi proračun znesek 4 milijonov dolarjev od 10 milijonov ameriške pomoči. Predstavnik sirskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je sirska vlada v odgovoru na ameriško sporočilo, da bi bil Richards pripravljen obiskati Sirijo, «če bi se ta obvezala proučiti Eisenhower-jevo doktrino na pozitivni podlagi«, poudarila, da bodo Richardsa radi sprejeli. Toda sirska vlada ne bo zavze-a niti ugodnega niti neugodnega stališča do Eisenhovverie-ve doktrine v skladu s svojo politiko pozitivne nevtralnosti. Ameriško poslaništvo pa je odgovorilo, da sirski odgovor eni bil zadosten, da bi prepričal Richardsa o koristnosti obiska«. Predstavnik je izjavil, da je Sirija vedno pripravljena «na izmenjavo pogledov, ki lahko okrepijo neodvisnost arabskega naroda«. Richards se je danes iz Rabata vrni.1 v Washington. Danes so tudi sporočili, da bo glavni tajnik OZN Hammarskjoeld prišel jutri zjutraj v Jeruzalem, kjer bo .o-stal 48 ur. Razgovarjal se bo z izraelskimi voditelji. Nocoj je Hammarskjoeld odpotoval iz Ženeve v Beirut. Spremlja ga njegov pomočnik Ralph Bunche. Egiptovski -ist »Rose Al Ju-sef« piše v zvezi z Jordanijo: ((Pretekli teden je kralj Husein uradno izjavil, da zavrača Eisenhowerjevo doktrino. Istočasno pa je sprejel ameriško pomoč in pristal na borbo proti temu, kar Američani imenujejo mednarodni komunizem. Z drugo besedo: Husein je zavrnil Eisenhovver-jevo doktrino samo z besedami, dejansko pa jo je spre-jel«. Sovjetska vlada pa je poslala egiptovski vladi pismo, v katerem pravi, da bodo a-rabske države, ki so se izrekle proti Eisenhowerjevi dok. trini, nedvomno podvržene političnemu pritisku in se bodo mora.e upirati poizkusom imperialistov, da spodkopljejo arabsko enotnost. zaveznice z onstran Rokav-skega preliva.« Popoldne so govorili o evropskih vprašanjih, t. j. o skupnem tržišču in o angleškem načrtu za področje svobodne izmenjave. O rezultatih teh razgovorov ni hotel E-ckardt nič povedati in je izjavil. naj Se počaka na jutrišnje poročilo. Dejal je samo, da «gredo napori obeh držav po skupnem tiru«. Govorili so tudi o vprašanju združitve Nemčije. ((Predsednik angleške vlade, je izjavil Eckardt, je za vprašanje ponovno nudil dokaz realističnega duha in vnetega zanimanja, ki ju je že pokazal v izjavah ob svojem prihodu. Slo je predvsem za odpravo zmede, ki je nastala zaradi obstoja številnih tako imenovanih Edenovih načrtov in njegovih variant. Diskusija se je nato sukala okoli enega od teh načrtov, in sicer o tistem, ki ga omenja sovjetska spomenica od lanske jeseni. Tudi glede tega je bila dosežena enotnost pogledov.« E-vkardt ni hotel povedati ali se ta ((enotnost pogledov« tiče tolmačenja dokumenta ali Pa morebitnih korakov na podlagi tega dokumenta. Vsekakor pa je ta izjava povzročila številne komentarje, ker se je predvidevalo, potem ko se je Adenauer odločno izrekel proti vsaki obliki nevtralnosti med zasedanjem sveta NATO, da se vsaj za sedaj ne bo več govorilo o Edeno-vem načrtu, ali da se o njem ne bo govorilo uradno. Znano je namreč, da ZDA niso preveč naklonjene takim načrtom, ki bi predvidevali zmanjšanje jakosti zahodnih oboroženih sil v Srednji Evropi. O atomski oborožitvi Zahodne Nemčije pa sta tajno govorila Adenauer in Mac Mdl-lan med izletom po Renu. Omenjeni predstavniki ni o tem povedal nobene podrobnosti in tudi se predvideva, da bo jutrišnje poročilo samo na splošno poudarilo pravico Zahodne Nemčije, «da razpolaga z vsemi sredstvi, ki so potrebna za njeno obrambo, dokler ne bo Sovjetska zveza nudila konkretnega dokaza o iskrenosti svojih namenov glede razorožitve«. Meč razgovori so vsekakor govorili tudi o uboleči točki«, to je o zmanjšanju britanskih oboroženih sil v Zahodni Nemčiji ter o zadnjih sovjetskih in zahodnih predlogih glede razorožitve. Jutri zjutraj kmalu po objavi poročila bo imel Mac Millan tiskovno konferenco. Nocoj sta bila Mac Millan in Adenauer gosta na večerji, ki jo je priredil britanski poslanik Steel. Jutri zjutraj se bo Mac M'llan sestal z zahodno-nvaškim zunanjim ministrom von Brentanom. ki se je nocoj pozno vrnil iz Turčije, kamor je spremljal predsednika republike Heussa. Zatem bo Mac Millan obiskal glavni štab angleške vojske na Re- nu in se bo nato x letalom vrnil v London. Zvečer se je v poluradnih krogih zvedelo, ča bo na podlagi skupnega tolmačenja E-denovega načrta o nemški združitvi, o katerem sta se sporazumela Adenauer in Mac Millan, Nemčija stavila nove predloge Sovjetski zvezi z noto, ki bo v kratkem poslana v Moskvo. Opazovalci so mnenja, da so glede posameznih vprašanj verjetno nastale težave, kar se tiče opredelitve skupnega stališča, ker so objavo uradnega poročila, ki se je pričakovala za nocoj, odložili na jutri zjutraj. V Bundestagu pa se bo pojutrišnjem začela tako imenovana ((atomska debata«. Izjemoma bodo potek seje v Bundestagu oddajali po radiu in televiziji. Slo bo, bolj kakor za normalno parlamentarno debato, za orkestralni začetek volilne kampanje za volitve, ki bodo septembra in ki bodo odločale o usodi de-mokristjanske vlade. Neodvisni list «Bild Zen-tung« piše, da bo Mac Millan obiskal Moskvo po razgovorih z Adenauerjem, in dodaja, ča bodo na moskovske razgovore v veliki meri vplivali bonnski razgovori. Kakor je znano, je sovjetska vlada nedavno sporočila Mac Millanu, da je vabilo, naj pride v Moskvo, še vedno veljavno, Mac Millan pa je izjavil, da bo odgovoril v primernem času. Angleški politični krogi pa še dalje izjavljajo, da bo Mac Millan verjetno obiskal Moskvo šele po britanskih jedrskih poskusih na Božičnih o-tokih in po konferenci ministrskih predsednikov Com-monwealtha, ki bo junija. «»------- LONDON, 8. — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vejvoda je obiskal včeraj vodjo ameriške delegacije v razorožitvenem pododboru OZN Harolda Stassena. nil Edenov načrt (ki ga je sovjetska vlada nedavno znova omenila), ko so ga vprašali, ali je mogoče izvesti omenjeni načrt, da se zmanjša mednarodna napetost. «Vsak tak načrt, je dejal Ei-senhower, terja zelo skrbno proučitev. Na splošno pa bo prišlo do medsebojne letalske inšpekcije postopoma, začenši z manjšimi področji; če se bo inšpekcija pokazala tu za učinkovito, se bo postopoma prešlo na obširnejša področja.« Glede sovjetskega predloga o medsebojni letalski inšpekciji na Aljaski in nad delom Sibirije je predsednik izjavil, da ni važna razsežnost področja, ki se nadzoruje, pač pa so važni objekti, ki jih je treba nadzorovati. Eisenhowerja so vprašali, ali bi ZDA lahko izdelovale majhno jedrsko orožje, če bi bodoča proizvodnja atomskega materiala bila določena samo v miroljubne namene. Eisenhower je odgovoril, da, če bi ves material uporabljali v miroljubne namene, bi se ZDA strogo držale te obveznosti, pri čemer pa bi se v okviru sistema inšpekcij prej prepričale, da tudi druge države ravnajo enako. Na druga vprašanja v zvezi s Sovjetsko zvezo je Ei-senhower izjavil, da sovjetska vlada n.; stavila nobenega predloga za sestanek na visoki ravni. Poudaril je, da je potrebno vedeti, kakšne argumente predlaga sovjetska vlada za diskusijo, in da je treba take sestanke prej skrbno pripraviti in proučiti, pTeden se skličejo. Včeraj pa je britanski laburistični voditelj Bevan v spodnji zbornici zahteval, naj se jedrski poizkusi na Božičnih otokih odložijo, dokler mednarodna komisija atomskih znanstvenikov ne objavi svojih zaključkov o povečanju radioaktivnosti v atmosferi Odgovoril mu je notranji minister Butler in izjavil, da angleška vlada ni pripravljena odložiti teh poizkusov, ker bi to pofr.enilo «ne ozirati se na znanstveni napredek in o-žkodovati obrambo Veiike Britanije«. Glede mednarodne komisije atomskih znanstvenikov je Butler izjavil, da je ta organizem zasedal v Ženevi od 9. do 19. aprila in sedaj še dalje zbira potrebne podatke. preden objavi svoje zaključke. Danes zjutraj je skupina 23 v črno oblečenih žensk prišlo pred rezidenco predsednika vlade Mac Millana. Izročile so pismo, s katerim zahtevajo, naj se ne izvršijo jedrski poizkusi na Božičnih otokih. Japonski vsedržavni odbor proti atomskim poizkusom pi je sklenil, da bo poslal v ZDA. Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo posebne delegacije z nalogo, da protestirajo prot: nadaljevanju jedrskih poizkusov. Delegacija bi morala o- Danes prispe v Rim francoski predsednik Coty Pomeni obisk v Vatikanu pripravo novega konkordata? Coty je po več stoletjih prvi francoski državni poglavar, ki bo obiskal papeža PARIZ, 8. — Predsednik francoske republike Rene Co-ty je danes popoldne z vlakom odpotoval na svoj uradni obisk v Italijo. Vlak s predsednikom in zunanjim ministrom Pineaujem, ki ga spremlja, je odpeljal s postaje Gare de Lyon ob 16.40. Pred odhodom so ga pozdravili predstavniki parlamenta in oblasti. Navzoč je bil tudi apostolski nuncij Marella. Pozdravilo ga je tudi več ministrov. Čeprav se večkrat poudarja, da je politična pomembnost državnega predsednika v Franciji malenkostna, se vendar tukaj pripisuje obisku Co-tyja v Italiji velika važnost. To dokazujejo že številni in obširni komentarji v časopisih. Seveda je tudi dosti takih člankov, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem, kako obleko vse nosi s seboj predsednik ter koliko ur bo potoval' v Rim — za primerjavo, koliko ur je potreboval predsednik Loubet, ki je šel v Rim 1. 1904. Večjo pozornost in zanimanje kot uradni obisk v Italiji, torej predsedniku Gronchiju, pa vzbuja obisk pri papežu. Treba bi bilo iti za stoletja nazaj, da bi zasledili obisk francoskega državnega poglavarja pri papežu, in sicer do 1. 1494, ko je bil pri papežu Aleksandru VI, Karel VIII., s katerim pa se nista tedaj nič kaj prijazno razgovarjaia. Po francoski revoluciji pa so bili stiki med Francijo in Vatikanom sploh prekinjeni m konkordat razveljavljen. Potem je bil konkordat 1. 1801 spet sklenjen med Bonapartejem kot prvim konzulom in papežem Pijem VII., toda 1. 1905 je potekel. To je celo vplivalo na pozicije francoskega katoliškega klera, ki se je dokaj upiral rimski cerkveni hierarhiji. Zato pripisujejo v Vatikanu poseben pomen Cotyje-vemu obisku in izražajo upanje, da se bodo odnošaji s Francijo zboljšali. Menijo, da bo prišlo do načelnega sporazuma o nekaterih neurejenih vprašanjih v zvezi s po.oža-jem Cerkve v Franciji in odnosi med Vatikanom in republiko. Pozneje bi lahko, kakor se nadeja vatikanski državni sekretariat, sklenili tudi konkordat, čeprav temu laiške sile v Franciji za zdaj še , srdito nasprotujejo. Zboljšanje odnosov s Francijo je za Vatikan DomemDno tudi zaradi pobude za oživitev ev-ropeistične akcije, ki naj bi privedla do politične integracije «male katoliške Evrope«. Da je treba povečati dejavnost za integracijo Evrope, so sklenili tudi na nedavnem sestanku predstavnikov evropskih katoliških strank v Arez-zu. Podrobnosti teh načrtov je proučil sam papež z voditelji evropskih katoliških strank, ki so ga po sestanku obiskali. \ Vsekakor so razne laične organizacije v Franciji zelo vznemirjene in tudi KPF je po poslancu Thamieru vložila interpelacijo, s katero sprašuje po «vzrokih, ki so dovedli do sklepa — v nasprotju z republikansko tradicijo in laičnostjo države — za uradni obisk predsednika republike pri papežu«. Zunanji minister Pineau, ki je bil sprejet pri papežu letos 2. januarja in 25. marca, pa je zanikal, da bi se bilo tedaj govorilo o sklenitvi novega konkordata. Kolikor se je moglo izvedeti, se je tedaj govorilo samo o tem, kako gledajo francoski katoliški krogi na vojno v Alžiru. Pa tudi če je res, da med Vatikanom in Francijo še ni uradnih razgovorov, je pa tudi res, da je do nekih stikov že prišlo in da se bodo ti stiki ob sedanjem obisku Cotyja in Pineauja v Vatikanu nadaljevali. V vatikanskih krogih pa zatrjujejo, da ni nič čudnega, če bo Coty obiskal tudi Vatikan, ko pa prihajajo tja na vljudnostni obisk tudi druge politične osebnosti, ko se nahajajo v Rimu, pa čeprav so nekatoličani in pripadniki držav, ki nimajo svojih predstavnikov pr; Vatikanu. Tako navajajo, da je pred kratkim obiskal papeža podpredsednik ZDA Nixon, in vendar ZDA nimajo pri Vatikanu svojega predstavnika, ter temu nasprotujejo protestanti, češ da bi se to ne skladalo z načelom ločitve cerkve od države. Francija pa ima pri papežu celo svojega diplomatskega predstavnika, poudarjajo vatikanski krogi, in torej je čudno, zakaj povzroča obisk, ki je akt vljudnosti, toliko razpravljanja. BARDONECCBIA, 9. — Predsedniški vlak, na katerem potuje Coty, je prispel v Bardonecchio, torej na italijanska tla, točno po urniku ob 1,07. Vlak je odpeljal dalje ob 1,25. stati v omenjenih državah okoli tri tedne. Medtem pa sporočajo tudi iz Washingtona, da se bodo ameriški atomski poizkusi v Las Vegasu začeli 16. maja. Iz Taipeha, pa poročajo, da so prve skupine ameriških enot, ki bodo razpolagale z ameriškimi usmerjenimi jz-strelki «Matador», že prišle na Formozo. Ti izstrelki se lahko opremijo z atomskim vžigalnikom. Poveljnik ameriških letalskih enot na Formozi je izjavil, da spada prihod teh enot v okvir obrambne pogodbe med ZDA in Čang-kajškom. Kitajski list ((Ljudski dnevnik« ostro napada ta ameriški sklep in pri tem poudarja, da ameriška odločitev ne bo nikakor učinkovala «na voljo kitajskega ljudstva, da osvobodi Formozo«. Pomočnik sovjetskega _o-brambnega ministra maršal Vasiljevski objavlja v nekem sovjetskem tedniku članek, v katerem pravi med drugim: «London in druga britanska mesta so prva poizkusila barbarske napade raket «V-2». Toda bodoče usmerjevano orožje bo še bolj uničevalno in napraviti moramo vse, da preprečimo njegovo uporabo.« Maršal Vasiljevski, ki je med drugim vodil operacije za obkolitev nemških sil v Stalingradu, pravi nato, da bi druga svetovna vojna lahko bila zadnja v zgodovini, če bi narodi združili , svoje napore v korist miru s takšnim prizadevanjem. kakor so se vrgli v borbo proti fašizmu. «Toda kljub naukom iz preteklosti hočejo napadalne sile povsod vzpostaviti položaj, ki je pripravil tla za drugo svetovno vojno. Ponovno se hujska na sovraštvo med narodi, oboroževalna tekma se nadaljuje in znova vstaja nemški napadalni militarizem To je nevarna pot, ki pripravlja tretjo svetovno vojno. Ta nova voira bo zaradi novega jedrskega orožja neprimerno bolj uničevalna. Mi poklicni vojaki se zavedamo, kako ogromno bi bilo uničevanje v bodoči vojni, če bi jo napadalne sile sprožile.« Zatem poudarja Vasiljevski, da bi morali vsi narodi sveta, zlasti evropski, združiti svoje napore v borbi proti vojni, in poudarja, da morata britansko in sovjetsko ljudstvo sodelovati v borbi za mir in za preporod ((ženevskega duha«. Po mnenju nekaterih opazovalcev obstajajo v razorožitvenem pododboru možnosti o sporazumu glede medsebojnih letalskih inšpekcij, ki jih predlagata tako sovjetski kakor ameriški predlog. Posamezne točke takega sporazuma je baje obrazložil ameriški delegat Stassen, ki preclaga predvsem, naj bi se inšpekcija vključila v okvir OZN na podlagi čl. 26 ustanovne listine. Inšpekcija bi morala biti stalna in letala, ki bi bila temu dodeljena, bi morala biti razorožena in imeti posebne znake. Laburistični list «Daily He-rald» pa je danes ostro napadel načrt britanske delegacije. «Ta načrt, piše list, pomeni, da vlada zavrača ter-monuklearno premirje. Ce Velika Britanija res želi svetovni sporazum, je edino upanje. da do tega pride v prekinitvi njenih poskusov, medtem ko se sporazum išče.« V Rimu pa je prof. Compton, Nobelov nagrajenec za jedrsko fiziko, na tiskovni konferenc, izjavil, da bi morebitna atomska vojna pomenila samomor za vse človeštvo, da pa si ni mogoče predstavljati bodoče vojne brez uporabljanja jedrskega orožja. Izrekel je upanje, da si ne bo noben narod prevzel odgovornosti za sproženje take vojne, ker je sodelovanje sedaj potrebni pogoj za človeško življenje. Compton je pripomnil, da po njegovem za sedaj ni nevarnosti zaradi atomskih izžarevanj. «»------- Wyszynski v Rimu RIM. 8. — Poljski kardinal Wyszynski je prišel danes v Rim na obisk k papežu. Znano je, da je Wyszynski realistično postavil na Poljskem vprašanje odnosov z državo. Te pobuče pa so naletele na hud odpor v Vatikanu. Tu bi hoteli, da bi Wyszynski zavzel enako stališče kakor Mindszenty na Madžarskem, ki je odklonil vsako sodelovanje z oblastmi. Delovanje Wyszynskega na Poljskem pa je rodilo ugodne sadove, zato so bili v Vatikanu prisiljeni sprejeti dejanske odnose med Cerkvijo in državo na Poljskem. Vatikanski funkcionarji pa so se razdelili v dve skupini; e-na je mnenja, da je kardinalova politika realistična, druga, v kateri so v glavnem i-talijanski kardinali, pa zahteva, naj se še dalje vztraja pri obsodbi Wyszynskega ter pri sovražnem stališču do vseh socialističnih držav in vlad. WASHINGTON, 8. — Predsednik Eisenhovver je danes sprejel na letališču južnoviet-namskega predsednika Diema, ki je prišel v ZDA na uraden obisk. Jutri zjutraj bosta i-mela Eisenhower in Diem svoj prvi uradni razgovor* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. maja 1957 Vreme včeraj: NaJviSja temperatura 14,9, najmžja 4,5, ob 17. uri 13,8, zračni tlak 1009,2 raste, veter 12 km na uro, vlaga 47 ottet, nebo 4 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,9. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 9. maja Gregorij, Griša Sonce vzide ob 4.42 in zatone ob 19.21. Dolžina dneva 14.39. Luna vzLde ob 14.21 in zatone ob 159. Jutri, PETEK, 10. maja A atom n, Negoslav Pred jutrišnjo sejo občinskega sveta Bartoli jeva vedno bolj kandidatura nevzdržna Sedem svetovalcev Krščanske demokracije odločno proti Bartoliju - Borba za tajništvo v pokrajinskem odboru Krščanske demokracije - Ni izključena odložitev jutrišnje seje Jutri ob 18. uri bo seja tržaškega občinskega sveta, na katera se bodo ponovile volitve župana. Ce bo župan izvoljen in te bo sprejel mandat, bo občinski svet moral izvoliti tudi nove odbornike. Toda položaj v občinskem svetu je še večno nejasen m je zelo težko reči, da bo kriza občinske uprave na jutrišnji seji rešena. Nasprotno, po dosedanjih znakih sodeč in po stališču posameznih strank glede izvolitve župana in novega odbora kaže, da se bo kriza še bolj zaostrila. Ni izključeno, da bodo demokristjani, če jih sredinske stranke ne bodo podprle pri izvolitvi Bartolija za župana in pri izvolitvi enobarvnega odbora, sestavljenega iz samih čemokristjanskih svetovalcev, opustili vsak nadaljnji poskus za sestavo odbora in se odločili za nove volitve. Po zadnji seji občinskega sveta, na kateri sta Krščanska demokracija in osebno Bartoli doživela poraz, se sta-liSča posameznih političnih strank v občinskem svetu dejansko niso spremenila. Vsaj do sinoči ne, čeprav so se v notranjosti nekaterih strank pojavila različna mnenja glede ponovne Kandidature Bartolija za župana. Kljub temu pa ta notranja nesoglasja zlasti med demokristjani do se-čaj niso spremenila ničesar in so stranke še vedno na stališču, ki so ga zavzele na pretekli seji občinskega sveta. Na zadnjem sestanku skupine svetovalcev Krščanske demokracije so sklenili, da bodo ponovno kandidirali inž-Bartolija za župana. Ta sklep je potrdil tudi pokrajinski odbor KX>, ki se je sestal sinoči. Ni pa rečeno, da so vsi demokristjani zadovoljni s tem sklepom. Na predvčerajšnjem sestanku čemoKristjan-skih svetovalcev se je razprava o vprašanju Bartolije-ve kandidature tako razvnela, da je Bartoli pred odločilnim sklepom zapustil s% bo, da ne bi posiusal hudin kritik, ki so jih izrekli nekateri prvaki stranke na njegov račun. Sedem svetovalcev je nastopilo proti Bartoltjevi kandidaturi. Pri glasovanju za ali proti Bartoliju so trije oddali bele glasovnice, štirje pa so glasovali proti. Ce upoštevamo dejstvo, da je Bartoli na pretekli seji občinskega sveta čobil samo de-mokristjanske glasove ter da je kar sedem demokristjanskih svetovalcev proti njegovi ponovni kandidaturi, potem vidimo, da je velika večina svetovalcev proti njemu in da ga ne podpira v občinskem svetu niti ena tretjina svetovalcev. Zato ne vemo, kako more Bartoli sprejeti kandidaturo za župana, ko vendar vidi, da ne uživa več zaupanja niti pri nekaterih svojih kolegih. Ponovna kančidatura Bartolija dokazuje, da se večina članov vodstva Krščanske demokracije noče otresti dosedanje okostenele občinske politike, ki je privedla občinsko upravo v današnji položaj. Ce Krščanska demokracija noče spremeniti svojega stališča in kandidirati novega moža za župana, potem je skoraj gotovo, da bodo republikanci in socialdemokrati, ki so čo sedaj sodelovali z demokristjani v občinski u-pravi, ostali na stališču ki »o ga zavzeti na pretekli seji. Kot je znano, je republikanski svetovalec na pretekli seji pri glasovanju za župana oddal belo glasovnico. Zato se predvideva, da bo jutri storil prav tako. Socialdemokrati pa so po prvem glasovanju, pri katerem so oddali bele glasovnice, pri drugem in tretjem glasovanju kandidirali za župana svojega svetovalca prof. Dulcija, ki j« pri tretjem glasovanju dobil več glasov kot Bartoli. Zato je skoraj gotovo, da boe o tudi jutri predlagali prof. Dulcija kot Bartolijevega protikandidata. In ni izključeno, da bo prof. Dulci izvoljen za Župana, saj razpolaga v občinskem svetu s podporo celotne levice, ki ima skupno s PSDI 26 svetovalcev. Demokristjani pa jih imajo samo 20. Z «malo desnico* (dva monarhista in en liberalec) dosežejo šele 23 glasov. Zato je Bartoli lahko izvoljen samo z glasovi fašistov, ki bi bili odločilni. V tem primeru, vsaj po dosedanjem stališču Krščanske demokracije, bi moral Bartoli odstopiti in izjaviti, da ne sprejme podpore skrajne desnice. In kaj potem? Kakšen bo nadaljnji potek reševanja krize? Po mnenju nekaterih političnih krogov bo v tem primeru Krščanska demokracija opustila vsak nadaljnji poskus. da sestavi nov odbor in se bo odločila za nove volitve. Kot vidimo, se občinski u-pravi ne obeta n'č dobrega. Zato so nekatere politične stranke mnenja, da bi bilo bolje, da bi jutrišnjo sejo občinskega sveta odložili na prihodnji teden, da bi počakali na sklepe pokrajinskega kongresa Krščanske demokracije glede tega vprašanja, ki se bo začel v soboto. Pričakuje se, da bo letošnji demokrist-janski pokrajinski kongres ze- lo živahen, ker se bo razvila huda borba med dosedanjo .Romanovo skupino in skupino ((Iniciative« za večino v tajništvu in za tajniško mesto. Ni izključeno, da bo skupina ((Iniciative* po tolikih letih dosegla svoj cilj in odvzela dosedanjemu tajniku stranke prof. R. Romanu tajniško mesto ter dobila večino v vodstvu. Vse to bi moglo vplivati tudi na demokrist-jansko politiko v občinski u-pravi. Sklad za zimsko pomoč Vladni komisariat sporoča, da je bilo do 30. aprila nabranih za sklad za zimsko pomoč brezposelnim delavcem skupno 13 milijonov 563.750 lir prostovoljnih prispevkov. Od 16. do 30. aprila je omenjeni sklad dobil 53.905 lir, in sicer. «Banca d’Italia» 46 tisoč 900 lir; razni prispevki 7.005 lir. Mezdna gibanja Uspela stavka v krajevnih ustanovah Pred stavko zidarjev Tudi včeraj se je strnjeno na- samo ministrstvo za notranje daljevala stavka uslužbencev zadeve. krajevnih ustanov (občinske uprave, pokrajine, ECA ter umobolnice), ki se je začela v ponedeljek in se je končala sinoči ob polnoči. Stavke se je namreč stoodstotno udeležilo osebje omenjenih ustanov, razen nekaterih uslužbencev, ki so bili oproščeni stavke zaradi opravljanja najnujnejše službe na občini in v umobolnici. Kakor smo že poročali, je prišlo do stavke zaradi odklonilnega stališča oblasti glede uvedbe poenotenja plač uslužbencev javnih ustanov, kar je v ostalih italijanskih pokrajinah že urejeno. Izvršni odbor pokrajinske zveze uslužbencev javnih ustanov nove delavske zbornice CGIL, ki se je sestal sinoči, je ob zaključku stavke izdal poročilo, v katerem izraža priznanje vsem prizadetim nameščencem, ki so se enotno udeležili stavke v obrambo svojih interesov. Obenem pa poudarja, da bi morale višje oblasti v Trstu upoštevati upravičene zahteve uslužbencev javnih ustanov glede poenotenja plač kakor v drugih italijanskih pokrajinah in kar je že leta 1952 potrdilo tudi •lllllllltlllllltlllllllHIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIMIIIIItllllllllllllllllltllllMIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllilTlIlinillllllllltllllllllllllllllllllllllllillllinillllll Zasedanje italijansko-avstrijske podkomisije o pristanišču Zahteve o rednih pomorskih zvezah in nekatera valutna vprašanja Tudi včeraj so zasedale tri tehnične podkomisije - Sprejem pri avstrijskem konzulu v Irstu Tud včeraj se je nadaljevalo delo italijansko-av • tri j-ske mešane podkomisije za tržaško pristanišče v okviru treh tehničnih podkomisij, ki so se ukvarjale s pomorskimi vprašanji, z železniškimi zvezami in s cestnim prometom. Najvažnejše delo je opravila komisija za pomorska vprašanja, saj so v njenem okviru podrobno rsftpiavljalt o stanju tržaške trgovinsKe mornarice ter o avstrijskih zahtevah po okrepitvi rednih pomorskih zvez. Na vabilo predstavnikov italijanske delegacije so namreč Avstrijci zahtevali predvsem okrepitev rečnih pomorskih zvez s pod-ročj. onstran Sueškega prekopa in torej okrepitev rednih prog proti: Indiji, Pakistanu, Bengaliji in Daljnemu vzhodu. Zanimanje avstrijskih gospodarskih krogov za ta področja je razumljivo, saj avstrijska industrija izvaža stalno večje količine svojih izdelkov prav proti tem deželam in po drugi plati tudi iz teh dežel uvaža vedno večje količine potrebnih surovin. Seveda pa se avstrijske za-• snovno težavo za zagotovitev hteve ne omejujejo samo na ta področja in je avstrijski gospočarski tisk še pred konferenco zahteval okrepitev tudi nekaterih drugih rednih pomorskih zvez. Med njimi so zlasti pomemble proge proti vzhodnemu delu Sredozemskega morja in proti A-friki. V zvezi s temi progami kot tudi nekaterimi progami z deželami onstran Sueškega prekopa (na primer Avstralijo, Afriko itd.) so Avstrijci tudi zahtevali, da se ukine sedanji sistem rednih pomorskih zvez, ki istočasno služijo pristaniščem Jadranskega in Tirenskega morja, tako da se na nekaterih vožnjah ladje ustavijo v pristaniščih Jadranskega, na drugih pa v pristaniščih Tirenskega morja. Po mnenju avstrijskih predstavnikov bi morale biti redne pomorske zveze točno določene in je samo v takem primeru mogoče zagotoviti zadostne količine tovora. Prav vprašanje zadostnih količin tovora pa je predstavljalo za italijanske predstavnike o- •••lllimilllllllllllllllllllllllllHIIIHIItlllllllllllllllllllllllllllllUllllllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilll Vsa demokratična javnost obsoja napad na sedež PSD'I Včeraj zjutraj je skupina okrog 100 beguncev, ki so nastanjeni v taborišču pri Sv. Soboti, napadla sedež PSDI v Ulici Flavia. Begunci so raztrgali rdečo zastavo, ki je bila izobešena na pročelju sedeža, pokvarili zunanjo in notranjo električno napeljavo ter skušali vdreti v notranjost prostorov, kar pa jim je preprečila policija. Na ulici so se begunski razgrajači spoprijeli s policijo. O tem vandalskem dogodku policija ni izdala nobenega uradnega poročila. Tržaško vodstvo PSDI je takoj protestiralo pri vladnem komisariatu in zahtevalo, da se vsi begunci odstranijo iz Trsta. ker predstavljajo nevarnost za krajevno prebivalstvo. Poleg tega pa smo od raznih strank in gibanj dobili protestna pisma proti temu nasilnemu napadu na sedež socialdemokratske stranke. Skupina občinskih svetovalcev KP je poslala vladnemu komisariatu pismo, v katerem ugotavlja, ča se niso niti za časa ZVU dogajali takšni napadi. Hkrati pa zahtevajo, da se vsi nezaželeni begunci od- PROSVETNO DRUŠTVO n ugotavlja, da je to sad podpihovalne reakcionarne kampanje. Tržaška sekcija «Unita Popolare« protestira proti napadu beguncev na socialdemokratski selsž in zahteva, da se ugotovi odgovornost tistih, ki se poslužujejo beguncev za borbo proti demokratičnim silam. Objava KZ Na podlagi skupne intervencije Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov in ob posredovanju organov pokrajinskega urada za kmetijstvo pri italijansko-jugoslovanski mešani komisiji, ki se uavar-ja z dvolastniškimi vprašanji, se je omenjena komisija sporazumela, da bo za letošnje koledarsko leio dovolila prehod preko meje in izdala dvo-lastniške knjižice vsem onim upravičencem, ki še niso vknjiženi na svoja posestva. V pojasnilo naj navedemo, da dobijo dvolastniške knjižice vsi oni, ki so jih v prejšnjem letu Že imeli in tudi o-ni, ki jih v prejšnjem letu še niso imeli, ker še niso bili vknjiženi. Ker je ta sporazum le prehodnega značaja in ker bodo baje v prihodnjem letu oblasti zahtevale, da se prizadeti vknjižijo na svojo posest .opozarjamo vse dvolastnike, ki še niso uredili lastninskih odnosov, da to store med letom, da bi ne naleteli na ponovne nevšečnosti. Vabimo vse dvolastnike, ki še niso vložili prošnje za cvo-lastniško knjižico, da to store v čim krajšem času. Urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov bo na zahtevo dvolastnikov sestavljal zadevne prošnje in bo vedno na razpolago za vse informacije, ki se tičejo dvolastnikih zadev in za vse potrebne nasvete v zvezi z vknjižbo. Urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je v Iliči Geppa 9. Za vse nasvete se poslužujte našega urada. večjega števila reanih pomorskih zvez in so zaradi tega tudi zahtevali o d Avstrijcev, da bi vnaprej zagotovili za neko novo redno pomorsko progo določene pošiljke blaga. Tega vprašanja na včerajšnjem zasedanju niso izčrpali in bedo o njem še ponovno razpravljali. Zelo je bila tudi zanimiva razprava o nekaterih valutnih vprašanjih, ki so zvezana z razvojem trgovinskega tranzita. Znano je namreč, da se večina avstrijskega tranzitnega prometa razvija nekako mimo našega pristanišča, saj se zaključujejo kupčije drugje in se blago samo pošilja skozi Trst. Skoro edino izjemo predstavlja samo les, za katerega se še vedno zaključi večina kupčij v Trstu, pa naj je les namenjen za italijanski notranji trg ali za prekomor-ska tržišča. Za skoro vse drugo blago pa sklepajo Avstrijci povečini kupčije v okviru OEiCE, tako da sicer uvažajo blago iz prekomorskih če-žel, plačujejo pa ga v Hamburgu ali drugih trgovskih središčih. Na včerajšnjem zasedanju so predlagali razširitev sistema takih kupčij tudi v okviru tržaškega pristanišča. Kaže, da se bo dalo to vprašanje ugodno rešiti, razen za dolarsko področje, kjer je tudi italijanska plačilna bilanca močno pasivna. Komisija za železniška vprašanja je že v torek na prvem zasedanju skoro zaključila delo, ker je moral vodilni avstrijski predstavnik nujno odpotovati na drugo pomembno mednarodno železniško konferenco. Zaradi tega je komisija razpravljala samo o nekaterih perečih tehničnih vprašanjih, medtem ko bodo o vprašanju železniških tarif razpravljali kasneje. To vprašanje pa je najbolj pomembno, saj je od ugodne rešitve v znatni meri odvisen razvoj prometa. Ugodno so se razvijali tuči razgovori v okviru komisije za gospodarsko-politična vprašanja ,ki se je do sedaj pečala predvsem z ureditvijo cestnega tovornega prometa. Znano je namreč ,da vse do sedaj zaradi nekaterih administrativnih težav ni bilo mogoče urediti tega prometa, čeprav v notranjem prometu celo na daljše razdalje težki tovorni avtomobili uspešno konkurirajo železnici. Ta komisija bo razpravljala tuc'i o nekaterih drugih važnih vprašanjih in med njimi o udeležbi avstrijskih trgovinskih podjetij v Trstu, avstrijski trgovinski mornarici itd. «»------- Ne bo sporazuma med Trstom in Hamburgom Kot poroča tržaška agencija Astra, je senator Plate, ki predseduje hamburškemu pristanišču, izjavil predstavnikom avstr.jskega tiska, da so neosnovane vse vesti o kakiš-nemkoli sporazumu med Trstom in Hamburgom. V tej zvezi je dejal, da bo sicer prišlo do stikov med obema pristaniščema, Istočasno je hamburški predstavnik tudi podrobno o-risal koristi, ki bi jih imelo avstrijsko gospodarstvo od večjega izkoriščanja rečniti zvez po Elbi, o čemer sedaj razpravljajo s predstavniki Vzhodne Nemčije in CSR. Po mnenju istega predstavnika bodo lahko tudi izkoristili za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga proti Hamburgu češkoslovaške in vzhodnonemške železniške zveze. Danes ob 18. se bo v Ul. Zonta 2 sestal izvršni odbor zveze zidarjev in mizarjev Fil-lea, ki bo razpravljal o pripravah in izvedbi 24-urne stavke zidarjev, _ ki bo prihodnji teden. • « » Zveza pomorščakov je sklenila delovno pogodbo za posadke vlačilcev, ki so zaposleni v tržaški luki. Pogodba, ki velja od 1. januarja t. 1. prinaša omenjeni stroki precejšnje ekonomske olajšave. * * » Tudi včeraj so delegacije delavcev, ki so bili odpuščeni pri podjetju Sbocchelli, ki je prenehalo pred dnevi obratovanje obiskale predstavnike raznih oblasti v Trstu, katerim so obrazložile zahteve prizadetih delavcev in prikazale potrebo, da se omenjenemu podjetju dodeli znatno državno posojilo, kar bi omogočilo nadaljevanje obratovanja. Danes ob 10. uri bo spet enotni sestanek vseh delavcev tega podjetja, ki bodo s svojimi sindikalnimi zastopniki razpravljali o razvoju zadeve. Kaže, da bo verjetno dosežen ugoden sporazum za izplačilo odpravnine odpuščenim delavcem. * * * Vodstvo tržaške konopljarne je včeraj sporočilo sindikalnim organizacijam, da je prisiljeno odpustiti 22 delavcev in delavk zaradi nujnega znižanja osebja. Vodstvo podjetja trdi, da je padio povpraševanje po predivu, zaradi česar je moralo krčiti nočni delovni urnik in odpustiti o-menjeno število delavcev. Sindikalni organizaciji sta se seveda takoj uprli vsakemu odpustu delavcev in zahtevata nujno sklicanje sestanka na zvezi industrijcev, da bi razpravljali o tej zadevi. * >8 * Danes ob 17. uri bo v U-lici Zonta sestanek sindikalnih aktivistov iz ladjedelnice Sv. Marka, v prihodnjih dneh pa bodo sindikalni sestanki v obratih CRDA v Trstu in Miljah. Razpravljali bodo o sedanjih razmerah in pripravah na kongres Pokrajinske zveze kovinarjev FIOM, ki bo, kakor je sinoči sporočilo tajništvo te zvftze, v nedeljo 9. junija. Obmejni promet v aprilu Pretekli mesec se je obmejni promet med Tržaškim področjem in Jugoslavijo znatno povečal, V apri.u je skozi obmejne bloke v obeh smereh potovalo skupno 41 tisoč 192 oseb, medtem ko je v marcu potovalo skupno 38 tisoč 222 oseb. Javna produkcija Glasbene šole GM Dvajset točk lepega sporeda so pripravili mladi glasbeniki Slišali smo tudi odlično sopranistko llildo Iloelzl Včerajšnja javna produkcija gojencev Glasbene šole pri G»as-Deni Mattel je bila prav prije-len večer, včasih že K»r lepo umetniško doz,ve.je, Lahno z veseljem ugotavljamo, da Ima Glasbena Matica že toliko pokazati — tudi kvantitativno — da je kar težko vse strpan v nekaj produkcij in so zaio precej lepega glasu in radi verjamemo, da je s svojo Leonoro v Trubadurju pripravila užitka polno presenečenje, kjer je nastopila. Hilda Hoeizl je namreč šele na začetku svoje poti, toda goto,o je, da jo bo spoznalo še mnogo opernin odrov. Všeč nam Je bilo, da je sprejela v svoj program tudi ((Madrigala Tržačana prof. dolgi sporedi nujna posledica ve-; Pavleta Merkuja; za lepo skladbo itkega števna gojencev, ki so sposobni in po svojem napredku tudi vredni, da se javno pokažejo. Kar dvanajst pianistov (in še več, če štejemo še nekatere, ki so samo spremljali) se je zvrstilo oj klaviaturi, od takih iz pripravnice pa do tistih iz srednje šole. Vsi so pokazali mnogo resnega prizadevanja, marsikua pa ze tudi sigurno tehniko in precej smisla za interpretacijo. Ne ua bi se posebej ustavljali ob posameznih, jih navajamo po imenu: Jadranka Tavčar, Nataša Daneu, Sonja Petelin, Jurij Vodopivec, Vojko Cesar, Danijela Nedoh, Helena Plesničar, Marta Ščuka in Učka Ščuka; zadnja je igrala Siiriročno z Lio Furlan, ki je že v srednji šoli, kakor še Nora Jankovič, Bruno Podgornik in Hektor Jogan. Poleg pianistov smo pa včeraj snsah še flavtista, čelista, tri violiniste in dva harmonikarja. Razveseljivo je, da se gojenci oprijemajo tudi nekaterih inštrumentov, ki so nekoliko manj «vsakdanji». Tako smo bili zadovoljni, ko smo videti flavtista Borisa Jogana; želimo mu, da bi šel po poti nekega drugega bivšega gojenca Glasbene Matice, ki je sedaj že tudi ponos konservatorija. Gotovo bo tudi nadarjeni čelist Žarko Uršič sledil svoji marljivi sestri Tatjani, tako da bomo lahko ugotavljali njegov štaini napredek. Violinist Žarko Hrvatič, ki je šele v prvem razredu, je odigral kar cel koncert v treh stavkih na pamet; ne bi ga hoteli posebej hvaliti, da se ne prevzame, vendar smemo od njega še marsikaj pričakovati, če bo znal ohraniti prizadevnost in resnost pri delu. Ostala dva violinista, Robert Faganel in Marta Valetič, lepo napredujeta. S harmoniko pa sta nastopila Darija Lutn in Alfred Skerlavaj ter pokazala, da ta inštrument že dobro obvladata. Pohvaliti je treba tudi številne gojence, ki so nastopili pri klavirju kot spremljevalci: Hektor Jogan, Tatjana Uršič, Mario Hrvatič, Bruno Podgornik ter Neva Vrabec. Prvi del sporeda je zaključil nastop sicer maloštevilnega a vendar pogumnega otroškega zbora pod vodstvom prof. Svetka Grgiča. Lepo so zapeli dve pesmici in želeli smo si samo, da bi jim sledili še drugi otroci in se priključili zboru, ki bi gotovo precej pridobil, če bi bil nekoliko številnejši. Ze pred časom bi morala nastopiti v Avditoriju tudi sopranistka Hilda Hoeizl, pa je na takratni prireditvi ni bilo zaradi tehničnih ovir. Včeraj smo pa le imeli priložnost, da slišim« to pevko, o kateri smo že čitali tako pohvalne kritike (ki jih je včeraj tudi naš list ponatisnil) Prepričali smo se, da te kritike niso bile prav nič pretirane, saj gre res za odlično pevko zelo tiiimiiiiiaiiiiiiiiiiiimuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii Tri zelo hude prometne nesreče Stanje motorista zelo resno • Avto se je zaletel z vso brzino v desetletnega dečka-Nenadoma je izgubil oblast nad vozilom Nasproti kina Capitol je prišlo včeraj do hude prometne nesreče, ko se je zaletel z lambreto njen lastnik 20-let-ni Salvatore Giustolisi v 36-letno uradnico Bruno Croce iz Ul. Istra 24. Uradnica je hotela prekoračiti cesto in je bila namenjena v bar, da bi spila aperitiv pred kosilom. Prav v tistem trenutku pa se je Croce pripeljal v smeri proti Senenemu trgu in se zaletel v njo. Motor se je prevrnil ter se podrsal do pločnika, Croce je padla po tleh, medtem ko je Giustolisi zletel v zrak in treščil v bližini kina na tla. Na mesto nesreče je takoj prispel rešilni avto Rdečega križa, ki je najprej očpeljal v bolnico motorista. Zdravniki so ugotovili, da se je motorist pri padcu zelo poškodoval po obrazu ter da ima pretres možganov in da je potolčen po telesu. Njegovo stanje je zelo resno. Tudi u-radnico so morali odpeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da si je odrgnila desni gleženj, se opraskala po nogah in potolkla po telesu. Zdravila s» bo 10 dni. * * * Agent civilne policije Bernardo Cerquepi je včeraj vozil okrog 14.30 svoj avto Fiat 500 po Miramarski cesti proti Tržiču. Ko je zapustil drugi tunel, je pred sabo zagledal nekaj otrok, ki so se igrali na robu ceste. Takrat je prišlo do nesreče, ker je komaj 10-letni Paolo Minca nenadoma skočil na sredino ceste, tako da avtomobilist ni mogei toli je vozil proti Miljam. Takoj so ga odpeljali z avtomobilom Rdečega križa v prvi oddelek bolnice, kjer so ugotovili, da se je poškodoval po obeh rokah in nogah. Zčravil se bo najmanj tri tedne. IZPRED SODISCA Pravična obsodba neprevidnega vozača V oktobru 1954 se je na cesti Sesljan-Nabrežina, nekoliko naprej od koder se odcepi obalna cesta, zgodila prometna nesreča, pri kateri sta se ponesrečili 31-letna Natalina Pertot ter njena mati Ana iz Nabrežtne-Kamnolomi št. 83. Bilo je okrog 9. ure 23. ok-tobra, ko je iz Tržiča privozil s svojim avtom 40-letni Alfonso Mascia iz San Seve-ro (Foggia), ki je bil namenjen v Trst. Namesto, da bi krenil na desno po obalni cesti, je Mascia pomotoma na-( daljeval svojo pot proti Nabrežini. Njegov prijatelj, ki se je vozil z njim, je to zapazil in opozoril Mascio. ki je kar na cesti začel obračati avto, da bi se vrnil na pravo pot za Trst. Medtem ko je obračal avto, je moral nekoliko ritenski, tedaj pa je privozila mimo z vespo Natalina Pertot, na zadnjem sečežu pa se je peljala njena mati. Mascia je za hip ustavil avto, Natalina je bila prepričana, _ ________________ _ da ima prednost in je nada- več zavreti vozila. Mladi de-|ljevaia vožnjo, obenem pa je ček se je zaletel v avtomobil j Mascia spet pognal avto, tako in padel nezavesten na cesto.-da sta vozili trčili. Natalina Cerqueni se je takoj ustavil in dvignil ubogega dečka. Zato da bi ga čimprej odpeljal v bolnico, je ustavil avtomobil tipa Mercedes, ki je prav takrat privozil mimo. V bolnici so ugotov.li, da se je desetletni Paolo pri padcu potolkel po vsem telesu in zlasti močno udaril po glavi, zaradi česar je njegovo stanje zelo resno. * * * Nenadoma je postalo slabo 42-letnemu trgovskemu potniku Erminiu Bertoliju, zaradi česar je izgubil oblast nad svojim avtomobilom Fiat 500 in se zaletel v rob ceste, Ber- se je le malo poškodovala, njena mati pa si je zlomila levo nogo in se pobila po ramenih. Zadeva je seveda prišla na sodišče, ki je na razpravi 9. februarja oprostilo Mascio vsake krivde. Proti razsodbi preture je vložil priziv javni tožilec in včeraj so na prizivnem sodišču ponovno razpravljali o tej zadevi. Po temeljiti razpravi in ugotovitvah je prizivno sodišče spoznalo Mascio za krivega in Ka obsocilo na 20.000 lir globe, plačilo 50 000 lir za stroške zasebne stranke ter na plačilo odškodnine. moramo prof. Merkuju kar če-stiilati. Sopranistko je pri klavirju spremljal dr. Gojmir Demšar, na čigar ramenih je slonel tudi levji delež priprave celotne prireditve. Tretji koncert orkestra Tržaške filharmonije Komaj 15-letni mladenič ze zrel pianist V gledališču «Verdi» je bil sinoči tretji sezonski koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Ettora Gracisa in s sodelovanjem pianista Maurizia Pol-• ina. Program koncerta je obsegal Cimarosovo uverturo k operi «Lepa Grkinja«, Beethovnov Koncert v Es-duru op. 73 za klavir in orkester s stavki Allegro, Adagio uri po’ mosso in Rondo (allegro), Bartokovo II. suito op. N- 4 s stavki Comodo, Allegretto scherzando, Andante in Comodo ter Ravelovo ((Špansko rapsodijo« z odstavki Preludij k noči, Malaguena, Haba-nera in Feria. Orkester je pod sugestivnim vodstvom mladega a že dokaj znanega beneškega dirigenta Gracisa muziciral dovršeno, pravo presenečenje pa je predstavljal komaj 15-letni pianist Pollini, ki je pokazal za svoja leta izredno tehniko in skoraj neverjetno zrelost v podajanju. Mladi umetnik, pred katerim je še vsa bodočnost, je bil deležen tolikšnih aplavzov, da je dodal še dve krajši skladbi za klavir. «»------ Kongres kanclistov Danes ob 10. se bo začel v Trstu deveti vsedržavni kongres avtonomnega sindikata kanclistov in sodnih tajnikov. Otvoritev kongresa bo v veliki dvorani tržaškega prizivnega sodišča ob prisotnosti predstavnikov oblasti in dveh visokih funkcionarjev pravosodnega ministrstva. Popoldne se bo začelo redno delo, na katerem bo tajnik sindikata Se-bastiano dl Massa. ki je predvčerajšnjim prispel v Trst podal poročilo. Jutri ob 12. uri bodo kongresiste, ki jih bo DRZ. UČITELJIŠČE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V TRSTU priredi v ponedeljek 13. maja ob 20. uri v Avditoriju akademijo Na sporedu so deklamacije, pevske, plesne m klavirske točke ter igra enooejanka A. Ingoliča «Našli so se» Vabila so na razpolago v tajništvu slovenskih srednjih šol, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in v knjigarni Fortunat, Ul. Paganini 2. ( LJUDSKA PKOSVBTA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 10. maja t. I. ob 11. uri na sedežu. ( Šolske vesti ) Kavnaielj-ivo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da Je treba vložiti prošnje za sprejemni izpit v klasični licej in vstopne Izpite za ostale razrede do 15. maja. Pojasnila daje tajništvo Višje realne gimnazije v Ulicj Lazzaretto vecehio 9-11. vsako dopoldne od 10. do 12. ure # * • Ravnateljstvo državne nižje srednje Sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpite ter za nižji tečajni izpit do 25. maja Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v Ul. Scuo-la Nuova 12-11. ( IZLETI ) Izlet SPDT v Rakovo dolino. SPOT priredi v nedeljo 12. maja t. 1. izlet v Rakovo dolino. Odhod iz Trsta z glavne avtobusne postaje ob 7.30. Vpisovanje na sedežu SPDT v Ul. R. Manna 29-11. še danes in jutri od 19. do 20. ure. ( OLEDALlSČA j TEATRO NUOVO Baseggiova skupina bo v proslavo 250. obletnice rojstva Carla Goldonija ponovno nastopila v «Teatro Nuovo«. Ob tej priliki je vodstvo gledališča dodelilo posebne popuste za učitelje in učence. Danes ob 21. uri predstava Goldonijeve komedije: »Grobijani*. «»------ NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Barbo-Carmel, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Lihem 6. nad 200, sprejeli v občinski palači, medtem ko bo zadnji dan kongresa izlet po okolic; Trsta ter v Redipuglio in Gorico, Skoraj vsi kongresisti so že včeraj dospeli v Trst, iz Rima pa sta dospela glavni tajnik personalnega urada pravosodnega ministrstva Cataldi in ravnatelj urada za tajništva in sodne pisarne pri omenjenem ministrstvu dr. Consonni. Padel je na samokolnico Včeraj dopoldne je prišel v splošno bolnico 68-letni kmet Josip Bandi iz Doline Prebeneg 34. Zdravniki so mu ugotovili hujše poškodbe po Obrazu in da ne vidi na levo oko. Zaradi tega so ga sprejeli na okulističnem oddelku in se niso izjavili o usodi levega očesa. Bandi je kasneje povedal, ča je že predvčerajšnjim padel v hlevu na samokolnico, pri čemer je udaril z obrazom po robu samokolnice in se poškodoval. SNG za Tržaško ozemlje V petek 10. t.m. ob 21. uri v kinodvorani v SKEDNJU in v soboto 11. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu Zgodba za smeh dramatična farsa v treh dejanjih Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro in pol pred pričetkom predstave v Ul. Roma št. 15-11. Slovensko narodno gledališče in Glasbena Malica v Irstu V nedeljo 12. t.m. ob 18.30 v Avditoriju v Trstu in v torek 14. t. m. ob 21. uri v Skednja PLANINSKA ROŽA Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigami, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro in pol pred pričetkom predstave v Ul. Roma št. 15-11. [ RADIO ] ČETRTEK, 9. maja 1957 TRST POSTAJA A 11.30 Orkester Cergoli; 12.00 Iz kraljestva živali; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultu, re; 12.55 Melodije iz filmov; 13.30 Skladbe Johanna Straussa; 14.00 Poje sopranistka Toti Dal Monte; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Saint-Saens: Koncert za čelo in orkester v a-molu; 18.20 Ameriški zbori; 18,40 Unesco; Dve rapsodiji; 19.03 Znani tangi; 19.15 Sola in dom; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Pianist Charlie Kunz; 20.30 Vokalni Kvintet Lisinski; 20.50 Znane skladbe za klavir in orkester; 21.00 Ezio D’Ernco: Mesto ponoči: «Nota, ki ubija*, (prvi det), igrajo člani Radijskega odira; 22.00 Nove knjige In Izdnje; 22.15 Stravinski: Praznik pomladi; 22.46 Poje tenorist Mario Del Monaco; 23.00 Orkester Bojan Adamič. 1 R S T 1. 16.45 Ottorino Resptghl: ((Plamen*, opera v 3 dej.; 17.30 Kvartet Franco Vallisneri; 20.00 Glasbeal album; 21.00 Luigi Uherubmi: «Abenceragi», opera v 3 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.00, Poročila v italijanščini: 6.30, 12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23 00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.13 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 7.40 Glasba za dobro Jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 11.00 Otroški kotiček; 13.40 Kmetijski nasveti: Prva poletna rez breskev, 13.45 Glasba po željah; lj.30 Popularne skladbe za orkester; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 «Gor čez Izaro...«: 15.40-16.00 Spored Iz Ljubljane; 16.00 Ritmi In popevke; 16.40 Berlinove skladbe; 17.20 Trije mladii solisti: Olga Skalar, violina, Marijan Fajdiga, klavir, Lovrenc Arnič, klavir; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Poje Carla Boni; 19.30-23.00 Spored !z Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 2112,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.U0, 17.00, 19.30, 22.00. 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Pojeta zbor Slovenske filharmo- nije in Ljubljanski komorni zbor; 8.30 Drobne orkestralne skladbe; 9.20 Glasbeni rendez-vous z znanimi zabavnimi ansambli in solisti; 10.10 Naši operni solisti vam pojo; 11.00 Pesmi za naše male; 11.15 Pomladne pesmice slovenskih avtorjev; 11.30 Dopoldanski koncertni spored; 12.00 Šopek zabavnih popevk: 12.40 Pred mikrofonom so Veseli planšarji in Vaški kvintet s svojimi solisti; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji; 17.10 Za- bavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.10 Odlomki iz Mozartoye opere ((Čarobna tešče 1»; 18.50 Tedenski notranje- politični pregled; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape- vov; 20.45 Listi iz sodobne socialne literature; 21.15 Iz manj znane francoske klavirske literature; 22.15 Po svetu jazza: Sidney Bechet in njegov sopran-saksofon. TELEVIZIJA 11.15 Reportaža iz Rima oh prihodu predsednika francoske republike; 15.45 Derby v galop®’ 17.30 Spored za otroke; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.30 Življenjski stroj; 23.15 Simfonija. [ KINO J Excel*ior, 16.00: «Rififi», Je811 Servais, Carl Mohner Magali Noel. Fenice. 16.00; «Guendalina», Sassard, R. Mattioli, R. Vallone in Koščina. Nazionale. 16.00: «Tista leta«, E®-vige Feudleur, Nicole Begeb M. Pier. Filodrammat" belle Corey, Inge Schoener. Supercinema. 16.00: «Veliki zapeljivec«, Fernandel, techntcolof-Arccbaleno. 16.30: »Duša in meso«, Deborah Kerr, R. MitchuU-Astra Rojan. 16.00: ((Zlat zvonik*-Zabaven film Titanus. S. Man-drini in R. Risso. Capitol. 16.00: «Gora», Spencer Tracy, Robert VVagner in CH**-re Trevor. Cristallo. 16.00: ((Moderna devica«, V. De Sica, M Brett 1" Gabriele Ferzetti. Ljubezen«* zgodba. . Alabarda. 16.30: '(Oklahoma#, nemascope, technjcolor. G. Grahame, S. Jones, Gordon Mac Rae. Zadnji dan. Ariston. 16.00: «Trepet Skalnatega gorovja«. Techntcolor, Van Jonnson in J, Dru. Armouia. 15.00: »Seviljski brivec*. Poje Tito Gobi. A. F rangi®11-Nov zabaven variete. . Aurora. 16.00: ((Vampirji«, P- ”*T ler, G. M. Canale. Za mlad0-letnike prepovedano. . , Ideale. 16.00: «Največja bikobob ba», Michel Ray, Rodolfo H®-yos, Elsa Cardenais, . Im pero. 16.30: ((Anastazija*, ln" grld Bergman. - Itaiia. 15.30: «Mešana kri*, Gardner in Stevvart Granger-S. Marco. 16.00; «Kralj jazza#, Allen in Donna Reed Techni-coior. _ Kino gledališče ob morju. 16-,n (iSabrina«, Audrey Hepburn Humphrey Bogart. w Moderno. 16.00: ((Prihaja teta £ Amerike«, Tina Pica, A. T glian-i. Savona. 16.00; ((Mihael Strog®1"' Curd Juirgens in S. Koščina. Viale. 16.00: ((Ubežniki«, P. Pt nay, S. Monfort. , Vitt. Venetu. 16.00: «VeHkl noz* L. Paiance, I. Lupino. Mia®0" letnim prepovedano. Belvedere. 15.30: «Bele Dover*1 pečine«. Metro. Marconi. 16.00: «LJubezen včn kraljice«, K. Ludvvig W Hoven. (e, Massimo. 16.00: «Zadnjl lovni, wart Granger, Robert Tay in Debra Paget. .. Novo cine. 16.00: «Zenske sa®1 e Fieonora Rossi Drago, E' Manni in Gianna Mafia Odeon. 15.00: «MariJa Antoinet»J- T. Povver in Norma She* . Radio. 16.00; ((Pustolovec iz me», R. Ryan, B. Stanvvjn*’ techni color. ZAHVALA Družini Kainradi, in Cit®' prich se najtopleje zahval jeta vsem onim, ki so z nj sočustvovali ob izgubi P dragega Antona Kainradla Posebna zahvala ^arnjjJi-cem vencev in cvetJa’,,iprleb-n°i se nahaja v nenavadno delikatnem položaju. Dasi gre s* majhno stranko, ima vendarle znaten vpliv tako v Parlamentu, še večjega pa v lavnem mnenju. Ta stranka sicer ni več jeziček na tehtnici v parlamentarnih bor-“*h, ker so to vlogo prevzeli °d nje socialisti. Socialisti so 7 Parlamentu številnejši in, ** razliko od radikalne stranke, enotni. Različne tendence *t se pojavljajo pri sociali-st>h, ne pridejo do izraza pri glasovanju. Pri radikalih pa, n® sprotno, razlike v gleda-"iu dele parlamentarne glasove. Poleg tega so socialisti krepko povezani z desnico na več ali manj skupnem .‘'»irskem programu. Radika- ski politmi zbrati niti vseh svojih ljudi. Oni bi se morali usmeriti na skrajno levico, Česar nikakor ne želijo. V realni oceni svojih sil se Mendes-France ze dolgo bori, da bi radikalna stranka postala predvsem jeziček na tehtnici javnega mnenja. On je zaposlen z dolg.m, obkro-ževalnim manevrom, ki je sicer zelo počasen, a prinaša za sedaj koristne rezultate. Ni slučaj, da je radikalna stranka skušala v ‘em poslednjem času, in tudi ne brez uspeha, pomladiti svoje vrste s študentovsko mladino. Tudi niso ostali zaman napori, da se okrog radikalne stranke zberejo mnogi novi in liberalni intelektualci, ki so se razočarali nad politiko strank ali skupin, katerim so do sedaj pripadali. To zbiranje se vrši formalno o-krog radikalne stranke v celoti, dejansko pa okrog njene leve tendence. Toda glavni moralni čim-telj, ki Mendes-France računa nanj v borbi za javno mnenje, je vsekakor njegovo stališče do alžirke vojne. Pri tem pa nit*, ni bistveno, da on izhaja iz stališča ohranitve francoskih interesov v Severni Afriki. Sam Mendes-France poudarja, da ne gre za po-liitiko kapitulacije. Nasprotno. to, kar se sedaj dogaja v Severni Afriki, to je dejanska politika totalnega poraza. Zaradi tega, če Francija želi še nadalje obdržati svojo veliko vlogo v 'em delu sveta, mora ona ostati zvesta svojim starim demokratičnim in republ.kanskim načelom. Na kongresu radikalna stranke je Mendes-France nadaljeval s svojim političnim manevrom. Vlado je obtožil z rajostrejšimi izrazi. Kdo upravlja v Alžiru — se je vprašal Mendes-France, A-li je to francoska vlada? Ah je to gospod Lacoste, ali peščica spletkarjev, ki smo jih že videli na delu? Mendes-France vztraja na 'zvajanju predvolilne platforme, ki je bila zelo popularna in ki je V takem položaju ni bilo težko prisiliti nasprotnika na kapitulacijo. Zelo verjetno je, da bi po tem neuspehu podali ostavko, toda hkrati hi o-brnili hrbet radikalni stranki. Tako bi se radikalna stranka dokončno razbila. Mendes-France pa tega ni želel. Izglasovali so resolucijo, ki obvezuje radikalne ministre samo na to, da se znotraj vlade bore za neodložljivo spremembo alžirske politike. Ce vlada ne sprejme brez odlaganja te zahteve, radikalna stranka ne bo več mogla nuditi ji svojega sodelovanja in podpore. S to resolucijo je Mendes-France zmagal znotraj stranke, verjetno pa ni nič izgubil v javnem mnenju. Enotnost stranke je ohranjena, radikalni ministri pa so dolžni boriti se za teze, ki jih je Mendes-France postavil v svojem poročilu; toda, kakor vsak kompromis, more resolucija kongresa služiti tudi «drugi strani«. Vprašanje je, če se bodo hoteli radikalni ministri boriti znotraj vlade za program resolucije. Obrambni minister, radikal Bourges-Mau-noury, je na pr. izjavil, da se popolnoma strinja s svojim kolegom Lacostom, in da ne vidi možnosti za drugačno pontiko v Alziru. Resolucija ima poleg tega še vrsto rejasnih mest, ki jih je moč tolmačiti zelo različno, Radikalni ministri morejo še nadalje delovati v smeri dosedanje vladne politike pri tem pa zatrjevati, da se bore za resolucijo. Zato se z zanimanjem pričakuje, kako bo na to resotu-cijo reagiral predsednik vlade Guy Mollet. On more prav tako reči: Vse, kar resolucija zahteva, smo napravili, delamo in bomo napravili v skladu z našimi možnostmi in postopki naših sovražnikov. Tako se bodo nadaljevali veliki manevri tudi izza kulis neke kongresne resolucije. Kljub vladni krizi ho predsednik Gronchi za tri dni odložil posvetovanja, kajti v gosteh ima predsednika francoske republike Cotyja. IlllMllllIlllllliilliiiliillilillliiilliiliililliiJiiMiiliiiiiliiiiiitiliiiiinillliiiiillliMlillllieiHllliliiillluiinilllMHiniliililMliniliiilillllliiliiiiiniiliniiiiiiiiiililiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MED DOMIŠLJIJO IN ZNANOSTJO Človek v Ameriški zdravnik-biolog Macstrong in francoski kemik Berthelot sta skupaj napisala knjigo, kjer napovedujeta velike spremembe, ki se bodo v dobrem stoletju izvršile na naši zemlji VPRAŠANJE, KI SE TIČE STOTISOČEV ŽENSK Kljub modernizaciji tovarn je položaj tekstilk težaven li so nadalje v neki svoji tendenci ostro nasprotni al ‘Vski poi.tiki, toda neka nji-•jova skupina pa hkrati sodeluje pri izvajanju te politik*. Na gjžirski p.atformi tborejo torej socialisti zbrati ®krog sebe desničarsko veči-n° in del radikalov, radikali ha ne morejo na protialzir- Težnja človeške domišljije, da bi se prestavila v prihodnje čase, da bi videla kako bodo živeli in kakšen bo videz naših daljnih potomcev, je stara kakor ljudje sami. Spričo tega ni nič čudnega, če človeška domišljija, ki je vedno za korak pred znanostjo, skuša vsaj približno, na privedla na oblast sedanjo temelju dosedanjih znanstve-vlado. Mendes-France je za- nih pridobitev opisati, kako ključil z vrsto vprašanj seda-1 bomo živeli v daljni bodoč- nji vladi: tisti, ki ze 15 me- nosti. , Mnogi slavni ljudje so skušali v svojih delih prikazati bodoči razvoj človeške družbe, pridobitve znanosti in tehnike itd. Najbolj znameniti med njimi so Viktor Hugo, Jules Verne, Anatole France, Mantegazza, Capek, Weils. Te dni sta se jim pridružila še znani ameriški zdravnik-biolog Macstrong in francoski kemik Berthelot. Njuno skupno objavljeno delo: uLjudje v letu 3000» je izzvalo živo zanimanje ne le široke publike, ampak tudi znanstvenih krogov, spričo dejstva, da sta ga napisala dva v svetu zelo znana znanstvena delavca. Macstrong, ki se v svojih secev odločajo o francoski politiki, nimajo potrebne kvalifikacije za novo politiko. Govor Mendes-Francea je objavil skoro ves francoski tisk. To je vsekakor velik u-speh, ker se bodo njegove besede vti i rile v spomin mnogih Francozov. Mnogim, ki postajajo zaskrbljeni nad tem, kako se bo končala vsa ta zmešnjava, morejo te besede pomeniti novo upanje. S svojim govorom je Mendes-France postavi! v zelo neugoden položaj svoje strankarske kolege, člane v.ade. Le-ti so govorili drug za drugim po govoru Mendes-Fran-cea, toda njihovi argumen*i niso naleteli na odobravanje delegatov. domneva, da bodo do leta 3000 že iznašli «pandinamo», namreč, v laboratorijih izdelano substanco, identično pro-toplazmi današnjih živih bitij, iz katere se bo mogla po volji sproščati svetloba, toplota, elektrika in gonilna sila. S to iznajdbo bodo današnji stroji, ki proizvajajo energijo, postali navadni muzejski predmeti. Na zemeljski obli, ki bo spričo ogromnega razvoja komunikacijskih sredstev postala zelo majhna, bo vsega le nekaj velikih bolnišnic. ” le-teh bodo zaradi ogromnega napredka medicinskih ved v zelo kratkem času pregledali vse novorojenčke, in bodo mogli že nekaj dni po rojstvu otroka, opraviti potrebne posege. Diagnostiki bodo imeli na razpolago sredstvo, ki bo onemogočilo vsakršno pomoto: posebni žarki bodo povzročili, (ja bo bolnikovo telo prozorno kot želatina. Zdravljenje bo preprosto spričo okoliščine, da bodo do tedaj uničili i bakterije i viruse; uporabljali bodo samo fizikalna sred- predvidevanjih v glavnem za- stva: svetlobo, toploto, elek-držuje na področju medicine | triko. Ni niti potrebno omeni- *n imuni,minil m PROCES O »ZAKLADU IZ DONGA* SE NADALJUJE Fašistični hierarhi so na begu zlato in dragocenosti kar sejali Zaplenjeno blago je bilo razdeljeno bivšim partizanom Procesi proti bivšim parti-'hom. ki ne služijo ničemur, *žen temu, da ob njih dvigajo glave bivši in novi fašisti. v* nadaljujejo. V Rimu se je j. ‘°rek pred prizivnim sodi rj*hi končal proces proti sku-P»ni partizanov, ki so ob kon-vojne pobili večjo skupi-0 fašistov v Oderzu. Na tej dil* * sodni razpravi je so-Drv Partizanom kazen iz. tak *°dne instance znižalo, v. n® da so zaradi amnestij jjb^.vsi obtoženci kazni opro- t,y, Padovi pa se proces o j **adu iz Donga« nadalju raV v druKem de'u v®*1" isnje razprave, kakor na našnji razpravi so imeli v .‘vnem besedo novinarji, ki »o n ,v«s čas po vojni, vse od v(.Vln začetkov te zares od-j« ..K°nJe, pisarili, kar jim t» Prišlo na pamet, ali pa na melju domnev, ugibanj ali n‘vadnih govoric. „ vjpvinar Giovanninl, ki je «zlil?‘* vrsto člankov o tem j.‘kiadun. je včeraj rekel, da L članke napisal po snovi, rnu jo je dalo na razpola-to Uredn'štvo in da je bila v ‘"ov, ki je kar dezevaln .Pnednišlvo. To pa ni nič JI, e*a, če vemo, da je bil bi!!-' napisan po naročilu bo.?*** kvalunkvističnegi tert i c* Pairissija, ki je bil i a») direktor danes ze pobega lista «L’Ora dTtulia« Pri* V ,alt0 ponesrečeno le . novinarja Arrig« J*i. ki j« v klerikalnem listu «L’ltalia» napisal svojo •vrsto člankov o »zakladu«. Tudi ta pripoveduje le o go voricah, ki so se širile. Kar se količine »zaklada« tiče, pa se iz njegovih izjav da sklepati, da četudi bi ga bilo zares mnogo, so ga fašistični hierarhi ze med potjo, preden so prišli v Dongo, porazdelili in kakor bomo pozneje videli, ga poskrili pri ljudeh, ker so ze vedeli, da jim bodo partizani sramoten beg prekrižali. Od znanih dveh bivših partizanov, ki sta dajala »verodostojne podatke« vsakomur,'ki ju je vprašal, pa je zvedel, da je vse «velikan»ko bogastvo« predstavljal le neki kovček, v katerem so bi'i Mussolinijevi dokumenti in #nekaj denarja«. Med pričanjem naslednjega novinarja Giulia Bergama, ki je svoje članke o tej zadevi objavil v dnevniku «Corriere Lombardo«, je bilo govora o zapisniku o sekvestrirnnem blagu, ki je obsegal vsega dve tipkani strani, ne pa pet strani, kot se zatrjuje. Na včerajšnji razpravi pa se je posebno postavil novinar, ki je objavil svoje članke o »zakladu« v «11 Corriere della Sera« in v «11 Corriere d’informazioni». Novinar Fei-ruccio Lanfranchi sicer poudarja, da je v svojih člankih vzel v poštev vse momente, ki so bili tedaj važni, toda tudi niemu ni uspelo priti do nekega zaključka, koliko je tega «zakladu» bilo, Po njegovem je bil «zaklad« spravljen na več osebnih avtomobilih ter na nekem malem tovorniku, vendar pri tem pravi, da so fašistični hierar hi' «sejali zlato in denar povsod ob vsej poti do Donga». Poleg tega Lanfranchi pravi, da je zvedel, da se je mali tovornik že takoj v začetku poti «izgubil» in da se je zaradi tega Mussolini močno jezil ter se potolažil šele, ko so ponovno našli neki kovček, v katerem naj bi bila po splošnem mnenju korespondenca, ki sta si jo izmenjavala oba diktatorja Hitler in Mussolini. Kovček pa je nato spet izginil in je po njegovem mnenju ubral pozneje pot proti Rimu. Ca je »zlato« med potjo prišlo v roke najrazličnejšim ljudem, je kazno tudi iz tega da so ga po nacifašistič-nem polomu skušali partizani od teh ljudi spet pobrati, kar pa jim po mnenju priče ni bilo lahko. Prav tako je po podatkih, ki jih je zbral Lanfranchi, izgini, tudi zvrhan nahrbtnik zlata, ki ga ni hotela imeti v svojem avtomobilu niti družina Petacci niti go-spa Ritosaa. Tudi kar se zadeve s smrt-jo bivšega partizana «Nerija» tiče. so vsi njegovi podatki nabrani na podlagi govoric in le posrednih prič, torej oseb, ki so o tej zadevi le slišale govoriti, ničesar pa videle. Isto velja tudi za bivšo partizanko »Gianno«, ki je izgini- la mnogo pozneje in o katere izginotju je zvedel od neke njene prijateljice, ki mu je to prišla povedat v uredništvo. Novinar Lanfranchi nato govori o torbici Clarette Petacci, za katero je gospa Žita Ri-tossa rekla, da je bila polna draguljev, kakor je tudi rekla, da je imela C.aretta vši-te dragulje tudi v svojem spodnjem perilu. Pač pa je od že prej omenjene «Gianne» zvedel, da . sta bila odnesena na sedež partije v Comu dva kovčka bankonvcev po 1000 in po 500 lir, v skupnem znesku kakih 270 milijonov lir, za kar pa ni vedela niti rekla, komu je bil denar izročen, pa čeprav je baje vedela, da sta hi.a kovčka med seboj povezana z vrvjo. Novinar Fer-ruccio Lanfranchi pa k temu doda, da je od nekoga zvedel, da je sama «Gianna» izročila nekemu notarju priznanico o predaji tega denarja. Na nekaj vprašanj, ki sta mu jih zastavila predsednik sodišča in državni tožilec pa Lanfranchi izjavi, da je od samih bivših partizanov zvedel, da so bila ta sredstva pozneje porabljena za nagrade, ki so bile izplačane bivšim partizanskim borcem ob njihovi demobilizaciji. Po končanem zas.iševanju novinarja Lanfranchija sta prišla na vrsto dva bivša partizana in sicer obtoženi Giuseppe Colombini in priča Pie- ti, da bodoči ljudje ne bodo imeli niti pojma o tem, kaj je bolečina. Kirurg bo bolj podoben kiparju, kakor zdravniku. Spričo dejstva, da bo razpolagal z umetno proto-plazmo, on bo bolniku nadomestil organe in posamezno dele telesa, kakor to dela danes kipar na poškodovanih kipih. V poglavjih knjige, ki jih je napisal Berthelot, prevladujejo domneve o nadaljnjem razvoju čiste vede. On smatra, da bo do leta 3000 popolnoma izginilo poljedelstvo, z njim pa vse vrste prehrambene industrije. Ne bo niti rejcev živine niti kmetov. Na kraju, kjer so bila do sedaj kmečka posestva in farme, bodo rasle tovarne, v katerih se bo proizvajala umetna hrana — okusnejša in laže prebavljiva od današnje, ki nam jo daje narava. Z drugimi besedami: človeštva ne bo več oskrbovala s potrebnimi prehrambenimi proizvodi naša zemlja, ampak kemija. Na poljih ne bo več valovilo žito, s pašnikov bodo izginile črede, in plodna področja ne bodo imela večje prednosti kot neplodna. Se več, ljudem, ki bodo živeli v letu 3000, bodo, zaradi bolj zdravega podnebja, bolj všeč tisti deli naše zemlje, ki jih sedaj imenujemo puščave, kakor pa vlažni in močvirnati kraji, ki so tako pri srcu današnjim kmetom. Človeška hrana bo temeljila izključno na sintetičnih proizvodih, ki bodo tako bogati s kalorijami, da bo za vse človekove potrebe zadoščalo le nekaj gramov dnevno. Zaradi tega ne bodo jetra vršila v tolikšni meri kot danes vlogo velikega kemičnega laboratorija, srcu pa bo znatno olajšano delo; ker pa organizem ne bo več izpostavljen toksinam, ki nastajajo v prebavnih organih pri prebavi hrane, bodo ljudje živeli nepredvidljivo dlje kot danes. Avtorja knjige «Ljudje v letu 3000» odgovarjata tudi na vprašanje; Ali bo prišlo do bioloških in morfoloških sprememb v ljudeh spričo novega načina prehrane in spremenjenih pogojev življenja? Macstrong in Berthelot trdita, da bo prišlo predvsem do velikih sprememb v člove- IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIItllllllllllllllllllllllllllllMI ških organih. Znatno se bodo zmanjšala jetra in srce, medtem ko se bo zelo močno razvil živčni sistem, zlasti pa možgani. Možgani bodo toliko pridobili na teži, da obstaja možnost — v kolikor se hrbtenica in noge ne bi razvile v ustreznem obsegu — da človek postane ponovno četveronožec, da bi mogel brez težkoč nositi v glavi povečano težo svoje sive substance , Ker slovita avtorja predvidevata, da bodo njune fantastične domneve naletele na skeptičen sprejem, postavljata na koncu knjige vsem skeptikom naslednje vprašanje: »Ali se renesančnemu človeku ni zdelo neverjetno in fantastično, ko je Leonardo da Vinci trdil, da bo človek letel po zraku, ali naši prababici, ko je čitala Julesa Verna, v delih katerega plo- Naša doba je značilna po izredno velikih naporih, ki se na vseh straneh vlagajo v to, da se proizvodnja poveča. In tudi tisti podjetnik, ki mu ni mar za tehnično izboljšanje v podjetju, ker meni, da so njegove naprave še vedno uporabne, se mora nujno oprijeti novih in učinkovitejših tehničnih novosti, ker ga k temu sili konkurenca, kajti brez tehničnega napredka bo zaostal in nato tudi propadel. Ta pojav srečamo tudi v tekstilni industriji, pa čeprav je znano, da je bila ta industrijska stroka vedno nekoliko za drugimi, in četudi je res, da je v zadnjih 150 letih napravila velikanske skoke od prvotnih ročnih statev do sedanjih modernih avtomatičnih tekstilnih strojev proti katerim so nekdanje statve že prava igrača-Toda če je za tekstilno industrijo značilno to, da je bila dolgo dobo nekoliko za drugimi strokami, je za njo značilno še to. da je bila — povprečno vzeto to tista industrijska panoga, kjer se je ženska delovna sila najhuje izkoriščala. Kot glavne vzroke za to so vedno navajali sledeče momente. Tako tedaj, ko je bila tekstilna industrija še vedno manj razvita kot danes, kakor tudi v sedanji dobi, ko tečejo zelo moderni tekstilni stroji, se v tekstilno industrijo rekrutira povečini podeželska ženska delovna sila. Poleg tega pa je za tekstilno industrijo potrebna manjša strokovna usposobljenost, saj zadostuje le šestmesečni učni tečaj. Ta dva elementa sta bi la vedno nekaka zlata jama za tekstilne industrialce, ki pa so izkoriščali še drugi e-lement, ki iz gornjih dveh izhaja. Ker so se v tekstilno industrijo rekrutirala povečini dekleta iz okolice mest, to se pravi z dežele, ni bila pri teh delavkah razredna zavest in borbenost tako izrazita, kot pri mestnem proletariatu, ki je imel večjo za. vest in starejšo tradicijo. Zato je bilo industrialcem nekoč pri določanju mezd razmeroma laže. V zadnjih časih pa je slednji element povsem odpovedal, ker se je tudi ta delovna sila vključila v splošno borbo proletariata in včasih celo prednjači, pa čeprav ji doslej se ni uspelo iztrgati delodajalcem vsega tistega, kar ji pripada. Tekstilna industrija se torej tehnično modernizira, toda ta napredek gre skoraj izključno v korist delodajalca. V tovarne prihajajo novi stroji, nove avtomatizirane statve in drugo, toda to kaj malo koristi delavki, kajti podjetnik jo prisili, da namesto na prejšnjih štirih statvah v podjetju Cantoni di Co-stellanza v Bustu Arsiziu, kjer je delodajalec vsilil delavkam, da namesto prejšnjim štirim strežejo delavke sedaj kar dvajsetim strojem in se v delovnem času tako rekoč ne morejo niti oddahniti, ker so postale «sužnje modernega pekla« kot same pravijo. , Tudi v našem mestu — ki je na tekstilni industriji siromašno — smo pred leti imeli nekaj podobnega in sicer v Tržaški konopljarni, ko so delavke imele kar več daljših stavkovnih gibanj vprav na račun tega, ker jim je vodstvo podjetja vsililo preveč statev. Pri vsem tem pa je še najbolj žalostno to, da so tekstilne delavke še najslabše plačane. Po zadnjih uradnih statističnih podatkih ne pridejo tekstilne delavke pri vseh teh naporih nikoli do 30. tisoč lir mesečne plače. Iz vsega tega lahko sklepamo, da se modernizacija tekstilne industrije izkprUč* skoraj izključno v korist delodajalca in da zato nosi tekstil-ka še vedno pečat najbolj izkoriščane delovne sile. Ce pa vemo, da je samo v delu Lombardije nad 60 tisoč tekstilk, dočim jih je v vsej Italiji neprimerno več, vidimo, da je to vprašanje zelo važno in pereče in še daleč pred rešitvijo. n»------- NOVA OTROŠKA BOLEZEN Angleški zdravniki so v zadnjem času ugotovili novo bolezen, ki je razširjena zlasti med učenci osnovnih šol. Spremlja jo predvsem hud glavobo.1, nastane pa zaradi pretiranega gledanja televizije, kar ima pogosto za posledico tudi kratkovidnost. Zdravniki so zaznamovali nenehno naraščanje te nove bolezni. • campingov Nadaljevanje na 4. strani,) vejo ljudje pod morsko gla-dj-no in letijo z raketami v j dela sedaj na šestih ali kot vsemirje?« . I se je pred kratkim zgodilo tllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIUIIIUIHIIIIIflllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllHIIIll1) MLADI CANKAKJANCI SE PRIPRAVLJAJO «Kraljestvo palčkov» bo ponovno na odru Pred kratkim so v Doberdobu otvorili gospodinjski tečaj, katerega obiskujejo mlada dekleta iz vasi. Tečaj vodi tov. Vilma Bregantova, ki bo v trimesečnem tečaju poučila dekleta o vseh najvažnejših vedah modernega gospodinjstva, od prehrane do praktičnih vaj v pripravljanju jedil, od vrtnarstva do krojenja. Dekleta so pokazale za dosedanje vaje in predavanja izredno zanimanje in verjetno jim bodo sledila še druga gospodinjskega znanja željna dekleta iz doberdobske občine. fmmHiiiiimiimmiiiHmmimiimiiiiiiiiiiiiimniiiimmnHiimmnmmmmiiinmtiiiiimtii Nekaj primernih misli o dojenčkovi garderobi Italijanska zveza za cam pinge je izdala pregleden zemljevid vseh campingov v Italiji. Zemljevid je koristen vsem tistim, ki potujejo avtomobili, pa si izberejo raje prenočevanje pod Šotorom poleg svojega avtomobila kot v hotelih. Ze če pogledamo na zemljevid, vidimo, da so campingi posebno gosto posejani okrog Benetk, okrog Gardskega in Comskega jezera in pa na Rivieri, zlasti med Savono in Bordighero. Bolj ko gremo proti jugu, tem manj je campingov v notranjosti dežele; na Siciliji so sploh samo ob morju, enako tudi na Sardiniji, kjer pa so doslej naznačeni Se samo trije. Zemljevid pa ne navaja prav vseh campingov, temveč le važnejSe, ki so opremljeni i predpisanimi služnostmi. Prosvetno društvo elvan Cankar» stoji pred novo kulturno prireditvijo — pred u-prizoritvijo Ribičičeve igre »V kraljestvu palčkov». Glau-ni junaki bodo tokrat šentjakobski otroci, ki se z vnemo pripravljajo na premiero. Ce k temu dodamo, da je teh otrok nekaj nad 50, da imajo vsi več ali manj glavne vloge in da je bilo treba poleg teksta naštudirati se vrsto pesmi in plesnih vložkov, potem lahko razumemo, da je razpoloženje režiserke Eme Starčeve in vseh, ki ji pri postavljanju na oder te igre pomagajo, precej živčno in napeto. No, vse se bo brez dvoma dobro končalo, saj kažejo tako učitelji kot učenci veliko veselja in požrtvovalnosti. Lahko bi vam povedali mnogo o tej igri, oziroma o pripravah zanjo. Toda ker je premiera tako rekoč pred vrati, nočemo povedati več kot je potrebno. Občinstvo, ki je šentjakobske otroke še pred nedavnim nagradilo za njihov poslednji nastop z burnim aplavzom, bo brez dvoma prihitelo na predstavo in tako najbolje poplačalo nastopajoče in njih učitelje. * Prepričani smo, da bo bralce in vse, ki nameravajo na predstavo igre «V kraljestvu palčkov«, ezgodovina« i-gre zanimala. Naj jim pove• mo, da je igro napisal Jože Ribičič že leta W14, ko je kot učitelj služboval na Ci-ril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Najprej jo je pripravil brez pevskih vložkov, kasne• je pa jo je poživil tndi s temi, pri čemer mn je pomagal učitelj Janko Samec, medtem ko je igro ilustriral Avgust Černigoj. Kasneje je Ribičič napisal tudi drugi del igre z naslovom »Kraljica palčkov». Prve predstave J e pripravil in vodil sam, nastopali pa so povečini o-troci, ki so obiskovali Ciril-Metodovo šolo. Predstave so bile v tedanjem uNarodnem domu«, najmlajši član takratnega orkestra je bil sedaj priznani violinist in profesor Glasbene akademije v Ljubljani, Karlo Rupel. Ker so imele predstave velik uspeh, so šli z igro na gostovanje v Ljubljano, po vojni pa so bile predstave v Trstu in na okoliških odrih. Igra je kmalu zaslovela ter so jo prevedli tudi v hrvaščino. Brez dvoma so ostale Tržačanom v spominu predstave «V kraljestvu palčkov«, ki so jih takoj po končani vojni organizirali člani prosvetnega društva na Opčinah. Nastopili so z velikim številom igralcev ter so gostovali po vseh bližnjih vaseh. Nepozaben je nastop Opencev v podzemski jami pri Pliskovici na Krasu. Na odru, ki so ga obdajali resnični kapniki, so se palčki znašli res v spojem pravem kraljestvu. Z i* sto ipro so kasneje obiskali tudi Ilirsko Bistrico in Opatijo. Naj še omenimo, da so i-gro naštudirali in igrali tudi Dolinčani. Da bo «zgodovina# igre »V kraljestvu palčkov» čim bolj popolna, moramo pristaviti da so z drugim delom igre nastopili pred prvo svetovno vojno tudi pri Sv. Jakobu. Predstave so bile v dvoranici eKonsumnega društva#. Garderoba naših najmanjših se po vojni ni bistveno spremenila. Morda je se najbolj očiten napredek «tetra» plenic, ki sedaj niso več privilegij bogatega dojenčka. Majice, srajčke in volnene jopice niso dobile bistveno novih krojev ali novih tkanin, pa bi jih lahko. Prav gotovo je možno ukrojiti srajčko našega pol leta starega otroka tako, da ga bomo kar najlaže oblekli in se bo v njej prav dobro počutil. Tudi žabice niso vedno najprimernejše. Ko nas otrok še leži in se ne more opreti na svoje drobne nožiče, bi bila zanj prav gotovo najprimernejša spalna vrečica, ki jo je tako enostavno ukrojiti. Med tkaninami ima prednost mehka in lepo pralna trikotaža. Iz nje izdelane srajčke ;n tudi jopice so še vedno premalo splosne. Jopica iz nekoliko debelejše trikotaže z rokavci in ovratnikom «patentnega» vzorca bi bila prav gotovo najpopular nejše dojenčkovo oblačilo, če bi jo izdelovali pogosteje in iz boljšeg3 materiala kot doslej. Seveda bi bilo potrebno jJremisliti tudi odtenke barv Bela barva je za najmlajše najlepša, najbolj higienična in zato tudi splošno veljavna. V naših trgovinah pa žal dobimo :,e toliko malih oblačil, ki so izdelana iz kar najbolj neprimernih odtenkov rožnate in delno tudi modre barve. Vsi pastelni barvni odtenki so več ali manj primerni, če pa ti odtenki zaidejo v nekakšen njihov »nadomestek«, ne moremo drugega, kot jih odklanjati. Zato ne bomo izbrale tiste rožnate jopice, ki je pravzaprav že bolj vijoličasta, takšna, kot da bi z njo pobrisale razlito mešanico rdeče in modre barve. Seveda pa si tudi ne moremo želeti sivo-modrih otroških oblačil, ki so že takrat, ko s> jih ogledujemo v trgovini, takšna kot da so zamazana, izprana ali orumenela na soncu. Potem je še rumena in zelena barva. Prav rahle naj bodo, kakor nadih bele barve, tako da tudi na njih hitro opazimo vsak madež, ki ne sodi na o-trokovo oblačilo. Izogibajmo se vseh pentljic, čipk in «okraskov», ki niso potrebni. Ze dolgo časa ne sodijo več v otrokovo garderobo. Težko jih peremo, slabo likamo in prav nepotreben okras so. Vedno skrbno oprano in zlikano oblačilo je brez dvoma mnogo lepše in najboljši okras otroku in seveda tudi mamici. Otrok naj ne bo pretirano pokrit in oblečen tako, kot da moramo naenkrat izprazniti vso njegovo garderobo, pod katero se bo sedaj — potil. Ce ga položimo v zatišje, na prostor pol sonca in sence (v senco komaj ozelenelega drevja), bodimo brez skrbi, če ima na glavi samo rahlo triko čepico, pokrit pa je 1* z odejo. Kadar pa ga dvignemo in ga izpostavimo sončku, je prav, da odstranimo tudi čepico m ga zavijemo samo v dvojno fmnelasto ruto. Zanimivo je, da je pretirano oblačenje in pokrivanje v navadi prav tako še v mestu kot seveda tudi na deželi. V »cplih spomladanskih dneh pa zato opazimo toliko mladih mamic, ki zaskrbljeno razkazujejo svojega otroka, zakopanega daleč pod visoko odejo, ki se poti in kiha, če rahel veter zapiha preko njegovega rosnega obraza. e^zrt • — Veš, u začetku nisem hotela, nato je pa šlo kat samo od sebe PRIMORSKI DNEVNIK — 4 9. maja 1957: Goriško-beneški dnevnik Opozorilo staršem Sindikat slovenskih profesorjev in učiteljev v Gorici ima namen — poleg drugega — pospeševati izobrazbo naše učeče se mladine in pripomoči po svojih močeh k napredovanju slovenskega šolstva. Zato se obrača na starše slovenskih šoloobveznih o-trok, učencev in dijakov s temle opozorilom: 1. Znano je, da se danes zahteva že za marsikateri poklic tn obrt vsaj nižja srednješolska izobrazba. V bodoče pa bo prav gotovo potrebna vsaj tako imenovana mala matura po končani nižji srednji šoti za vsak poklic, tudi za tiste poklice, kjer danes sploh ne zahtevajo šolskega spričevala. Zato opozarjamo starše, naj nikar ne pomišljajo in se obotavljajo poslati svoje otroke po dovršenem petem razredu osnovne šole v strokovno ali nižjo srednjo šolo, da se ne bodo kasneje kesali, ker so sinu ali hčeli zaprli pot do izobrazbe in do kruha! To opozorilo velja še posebno za starše tistih otrok, ki po dovršenem petem razredu osnovne šole še niso dosegli 14 let in so torej še šoloobvezni. ,2. Opozarjamo starše, naj poskrbijo, da se n jih otroci, ki so dokončali ljudsko šolo, prijavijo k sprejemnemu izpitu za nižjo srednjo jolo. Ko položijo ta prvi državni izpit, imajo šele možnost vpisa na razne vrste šol in nato za nadaljevanje študijev v višjih srednjih šolah vseh vrst. 3. Brž ko preberete to o-pozorilo, poskrbite starši, da prijavite otroka k sprejemnemu izpitu na šoli v Ul. Kandaccio. Kok poteCe ia. maja. Ko bosta sin ali hči položila izpit, ki je letos celo olajšan, boste imeli vse poletne mesece čas premišljati, v kat ero šolo boste vpisali svojega otroka. Zato bodi Vaša skrb, dragi starši, da se sedaj zganete in prijavite otroka k izpitu, ki se bo pričel 6. junija. To opozorilo Vam v skrbi za našo mladino in za našo solo pošiljajo s prisrčnimi pozdravi slovenski profesorji in učitelji «#--------- Novi urnik javnih lokalov V veljavi bo od 15. maja do 31. oktobra Goriški kvestor je odredil nov urnik javnih lokalov za našo pokrajino. Novi urnik stopi v veljavo 15. maja in ga bodo morali lastniki javnih loka.ov upoštevati do 31. oktobra t. 1. V vseh občinah goriške pokrajine bodo javne lokale odprli ob 6. uri. Kavarne, bari, vinotoči v Gorici, Gradežu in Tržiču se bodo zapirali ob 1. uri, v ostalih občinah pokrajine pa ob 24. uri. Gostilne s hrano ali brez nje bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 24. uri, v o-stalih občinah naše pokrajine pa ob 23. uri. Osmice bodo povsod zapirali ob 21- uri. Krožki ENAL, CRAL, ACLI bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 1. uri, v osta.ih občinah pa ob 24. uri. Opozarjamo, da lastniki lokalov, kjer se prodajajo izključno alkoholne pijače, ne smejo biti odprti ob delavnikih pred 10. uro, ob praznikih pred 11. uro in zaprti ne pozneje kot ob 23. uri. 65. dan stavke varilcev v Tržiču Delegacija sindikatov pri ministru Togniju Minister je sprejel tudi delegacijo notranje komisije CRDA Po več kot dveh mesecih stavke električnih varilcev v CRDA v Tržiču se še vedno ne more predvideti hitra rešitev hudega spora, ki je v pravem smislu paraliziraj vse tržiško gospodarstvo in povzročil neizmerno gospodarsko škodo tržiškim družinam. V torek je minister za državne udeležbe Togni sprejel delegacijo sindikalnih organizacij OISL, UIL in CGIL ter članov notranje komisje CR DA iz Tržiča. Razgovoru sta prisostvovala tudi podtajnik’ Cecherini ter senator Rizzatti. Predstavniki ladjedelniških delavcev so prikazali po.ožaj, ki je nastal v ladjedelnici IRI po 64 dneh stavke, med katero so suspendirali 1800 delavcev, Potem je minister Togni sprejel predstavnike Finmec-canice, da bi izvedel za stališče ravnateljstva CRDA. «»------- Dvojni obraz «avtonomistov> Da ne bo dvomov, ponavljamo v jasnejši obliki našo trditev, ki smo jo objavili v članku, ki je goriškemu dopisniku «Demokracije» postal predmet za napad na naš list. Članek z naslovom: ePredvsem z dejanji naj se brani avtonomija občine in pokrajine — Krščanska demokracija in od vetnik Sfiligoj (SDZ) sta pristala na vmešavanje prefekture« je bil napisan z namenom, da se po diskusijah v pokrajinskem in občinskem svetu povzamejo misli z dveh sestankov, na katerih je prišlo do izraza dejstvo, da nekateri ljudje razumejo avtonomijo samo v besedah, ko pa se je treba dejansko boriti za avtonomijo naših ustanov: občine in pokrajine pred o-blastjo prefekture in rimskih oblasti, tedaj kapitulirajo. Ta nenačelnost se je pokazala v goriških krajevnih u-stanovah dvakrat: 1. Krščanska demokracija in SD.Z sta sprejeli zahtevo prefekture, da pokrajinski svet z novimi volitvami izvoli krajevne komisije za davčne prizive, čeprav sta imeli možnost priziva na državni svet. Izvedli so nove volitve, s katerimi so bili v komisijo izvoljeni samo demokristjani. SDZ ne bo trdila, da ni vedela za možnost priziva, ker je njen predstavnik na seji pokrajinskega sveta slišal možnost izbire druge poti, ki bi bila t> skladu z avtonomističnimi težnjami njenega predstavnikaI 2. Med razpravo o povišanju dodatnih davkov, ki ga je zahtevala osrednja komisija za lokalne finance iz Rima, predstavnik SDZ ni smatral za potrebno, da podpre predlog svetovalca Battella (KPI), ki sta mu dala priznanje celo odbornik za finance dr. Galarotti in svetovalec Calderini (oba KD), naj se osrednje rimske oblasti ne vmešavajo v naše finance, ampak naj raje sprejmejo reformo lokalnih financ, ki bi dala svobodnejše roke občinskemu svetu pri razpolaganju s finančnimi sredstvi. Na. men članka od 21. aprila je bil torej dokazati, da zagovorniki avtonomije ne branijo avtonomije naših ustanov, kadar se pokaže potreba. V tem smislu se je s svetoval-ci KD strinjal odv. Sfiligoj. Govor torej ni šel o glasovanju za povišanje dodatnih davkov, proti Katerim je odv. Sfiligoj glasoval skupno z vsemi ostalimi svetovalci opozicije, o čemer govori tudi naš članek od S. aprila 1957, ampak o tem, kako nekateri izvajajo avtonomistične ideje v praksi. Izlet v Škocijansko jamo Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo 26. t. m. izlet v Škocijansko jamo na Krasu. Cena za vožnjo z avtobusom v obe smeri je samo 500 .'ir. Skocijanska jama je v obmejnem pasu, zato zadostuje samo obmejna propustnica. Podrobna pojasnila za zanimiv izlet dobite na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, kjer se vrši tudi vpisovanje. V nedeljo je bil kongres mladih komunistov Pozdravili so ga predstavniki LMS in tržaške mladine V nedeljo popoldne je bil v dvorani krožka Marvin v Ul. Vittorio Veneto v Gorici 4. kongres mladih komunistov goriške pokrajine, katerega se je udeleži.o okoli 140 delegatov. Najprej sta kongresu prinesli pozdrave delegaciji mladih komunistov iz Trsta in Ljudske mladine Slovenije iz Nove Gorice. Zastopnik LMS je želel kongresu u-spešno delo ter poudaril potrebo prijateljstva med narodi vsega sveta, še posebej pa je izrazil željo po sodelovanju vseh mladih sil v svetu. Glavno poročilo je imel pokrajinski sekretar Felice Le-nardon. Razvila se je obsežna diskusija o vseh važnih političnih in organizacijskih vprašanjih. Delegati so izvolili posebno komisijo, kateri so poverili sestavo zak.jučne resolucije. Izvolili so tudi delegata, ki bo goriško mladino konec meseca maja zastopal na vsedržavnem kongresu mladih komunistov v Bologni. Avtobus v Trst za ^Planinsko rožo* Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo 12. maja avtobusni izlet v Trst, kjer bosta Glasbena Matica in Slovensko narodno gledališče priredila opereto v treh dejanjih «Planinska roža*. Pričetek ob 18. uri. Odhod izpred kavarne Bratuš ob 16. uri. Vožnja in vstopnina 650 lir. Pohitite z vpisom, ki je na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli ter v kavarni Bratuš. — KINO — CORSO. 16.30: «Mesto razvad* J. Mac Intire, K. Grant. VERDI. 16.30: «Mi smo stebri* («Noi siamo le colonne*), V. De Sica. VITTORIA. 17.15: »Presenti- mento*, Rita Rubirosa, G’-no Latilla; od 21. do 22. ((Odnehaš ali nadaljuješ*. CENTRALE. 17.00: «Super gliallo*, v cinemascopu in v techn:colorju; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ*. MODERNO. 17.00: «Ni večje ljubezni*, L. Parks, B. Hale. Športni dnevnik Pred nogometno tekmo Italija-Jugoslavija Tudi včerajšnja tekma potrdila slabo formo napadalne petorice Reprezentanca je premagala Marzotto z-avtogolom Svorenicha - Vir-gili in Prini najslabša - Brunazzi namesto Cuscele v B-reprezentanci iitiiiMiiiimiiiiiiiMiiiiiuiiimiiiiiiiHHHnimiiHimniiimiMiiiiHiHiiniHiiniiiMiiiiinimniiMiH Včeraj na goriški preturi izdajal se je za generala in goljufal naivne ljudi Čeprav v odsotnosti, so ga obsodili na 6 mesecev zapora . Lastnik in najemnik stanovanja na zatožni klopi Včeraj dopoldne bi se moral na goriški preturi zagovarjati 60-letni Raimondo Ra-dicioni brez stalnega biva.t-šča. ki ga je tožil 56-letni Vito Trentadue iz Gonce, Ul. Goldoni 10. toda pretor mu je moral soditi v odsotnosti, kajti k-jub povpraševanju policijskih oblasti, ki se je zavleklo za nekaj let. Radicionija niso nikjer našli. Mož je bij nastanjen zaporedoma v Rimu. Veroni. Milanu in tudi v Gorici, toda povsod le toliko časa, dokler mu niso postala tla pod nogami preveč vroča. , V Gorico 'e Radicioni prišel v letu 1952. kmalu se je spoznal z večjim številom meščanov, katerim se je predstavlja.' za bivšega fašističnega generala, ki naj bi bil za svoje «junaške podvige* tudi neštetokrat odlikovan. Preslepil je mnoge naivneže, od katerih je dobil posojila, ki jih seveda nikoli več ni poravnal. Ena takih žrtev je postal tudi tožitelj Trentadue, kateremu se je Radicioni predstavil septembra meseca, ko so postaji odnosi med dvema sosednima državama zaradi nerešenega tržaškega vprašanja precej napeti. Stari lisjak je seveda izkoristil zanj u-goden položaj in se Trenta-dueju predstavil kot uslužbenec vojnega ministrstva iz Rima. ki naj bi ga kot vojaškega izvedenca v kritičnih dneh poslalo v Gorico, v bližini katere naj bi poskrbel za izgradnjo vojaških utrdb, ki naj bi seveda služile potrebam države. Toda Radicioni tega svojega odposlanstva ne bi mogel izvršiti, dok.er ne bi poravnal nekaterih svojih trenutnih dolgov, zato se je tudi obrnil do Vita Trentadue. ker je upal, da bo razumel njegov kritičen položaj in ga rešil s posojilom 800000 lir. katere bi seveda Radicioni vrnil takoj po sprejetju velikih javnih del. Nesrečni Trentadue ni niti ma.o oo-dvomil v resničnost izjav bivšega generala in vojnega »junaka* in mu je zato takoj odštel zahtevano vsoto. Toda datum povračila je bil že daleč, ne da bi Trentadue kjer koli srečal dolžnika: za- deva mu je postala vedno bolj sumljiva in končno je tujca, ki se mu je predstavil ce.'o s tujim imenom prijavil policiji. Končno so policijski a-genti po opisanih znakih le prišli do zaključka, da gre za vsem italijanskim policijam dobro znanega Radiciona ki je bil že večkrat kaznovan za goljufijo, porotno sodišče v Veroni, pa ga je celo obsodilo zaradi ko.aboracionizma na 22 let ječe, toda slednje kazni je bil bivši fašist zaradi amnestije kasneje oproščen. Goriški pretor dr. Aleo je Radiciona spoznal za krivega in ga obsodil na 6 mesecev zapora in 24.000 lir globe. * * * Tudi zakonca Josip Lutman in Katarina Gorjan iz Ul. Giu-stiniani sta morala včeraj na zatožno klop. Tožila ju je njuna podnajemnica Štefanija Mervič, ki je proti njima vložila obtožnico, v kateri je zatrjevala, da sta jo gospodarja stavbe zmerjala in jo blatila tolikokrat, da je bila prisiljena iskati sodno pomoč. Štefanija Mervič že več let stanuje v Lutmanov! hiši; gospodarji pa bi se stranke radi iznebili, in ker tega niso doslej z.epa dosegli, so postali do svoje najemnice zadirčni. 28. avgusta lanskega leta je Merviceva našla na dvoriščnem prostoru, določenem za njeno uporabo, koš smeti, ki jih je tam iztresla gospodinja. Merviceva je seveda zahtevala pojasnilo, toda zakonca Lutman sta ji dobesedno odgovorila: «Vi ste umazani, kakor vse vaše stvari, nimate nobene volje do dela in tudi kradete*. Take žalitve najemnica ni mogla prenesti, zato se je obrnila na policijo. Med preiskavo je bila zaslišana tudi priča Friderika Furlan, ki je potrdila obtožbe Merviceve, in pretor je bil primoran obsoditi zakonca Lutman pogojno na 20 dni zapora zaradi razžalitve časti. * «»--------------- Policija na delu Goriška policija je predvčerajšnjim aretirala 36-letnega Giovannija Lampo brez stalnega bivaJišča. Lampo bo moral presedeti 5 dni, kakor ga je obsodil pretor, ker ni pravočasno plačal dodeljene mu globe. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontom - Bassi v Raštelu 17, tel. 33-49. ........ Fašistični hierarhi so na zlato in dragocenosti kar sejali (Nadaljevanje s 3. strani) tro Maffia. Bivši partizan Giuseppe Colombini, ki je danes na zatožni klopi, pripoveduje, kako je usodnega dne kot prvi skočil na oklopni avtomobil, s katerega so se begunci še upirali, preden so jo ucvrli proti jezeru, ki leži neko.iko niže. Ko je stopil v oklopni avtomobil, je bil ta še pod ognjem drugih partizanov, toda v avtomobilu je našel le enega mrtveca in dva zavoja bankovcev po kakih petnajst kg vsak, ki ju je vrgel na cesto. Streljanje se je nadaljevalo, zato je najbližjemu partizanu, Maf-fii, zaklica:, naj s streljanjem prenehajo. Toda vtem je na tleh eksplodirala še ena ročna granata, zaradi česar se je en zavoj bankovcev vnel, drugi pa raztreščil in ko je streljanje prenehalo, so se na kup denarja pognali nekateri borci, ki so bili po njegovem «partizani zadnjega trenutka*, ker jih on ni poznal. Iz avtomobila pa je on vzel -e samokres nemške znamke in neki kovček, v katerem je bilo nekaj obleke in denarja. Vse skupaj, razen samokresa, je izročil pomočniku komisarja svoje brigade Urbanu Lazzaru - Billu. Gornje izpovedi obtoženca Colombinija potrjuje tudi naslednja priča, Pietro Maffia, ki pove, da je videl Colombinija, kako se je pognal na avto, ko so povsod še streljaj. Spominja se tudi, da ga je obtoženec pozval, naj preneha streljati in zato je tudi skočil na bližnji grič, da bi ostale opozoril, naj ne stre- VIDEM, 8. — Italijanska nogometna A reprezentanca je imela danes popoldne na stadionu Udmese zadnjo trening tekmo pred odhodom v Zagreb. Njen sparing-partner je bila enajstorica Marzotto. Po slabi in ležerni igri so zmagali reprezentanti z 1:0 in še to z avtogolom branilca Mar-zotta Svorenicha. Sodniku Marchiju iz Pordenona sta se nasprotnika predstavila v prvem polčasu v naslednji postavi: Reprezentanca: Lovati; Ma-gnini, Cervato; Chiappella, Orzan, Segato; Boniperti, Grat-ton, Virgili, Montuori, Prini. MARZOTTO: Anzolin; Ruffi- noni, Padulazzi; Sacchiero, Svorenich, Ochetta: Temellin, Rovatti, Marchetto, Mosca, MirabelTi. Čeprav je bilo rečeno, da bo tekma za strogo zaprtimi vrati, se je na tribunah vendarle zbralo kakih 1000 gledalcev. Začetni udarec je izvedel Virgili in že po nekaj pasovih je Boniperti odlično zaposlil Montuorija na desni strani. Nastali k (St je v 2’ izvedel Prini. Kmalu nato je sam ušel po desni strani Virgili in zaposlil vratarja An-zolina, ki je rešil v kot. Reprezentanti so poslej prevzeli pobudo in stalno pritiskali proti vratom Marzotta, toda do gola je prišlo šele v 30’. ko je Svorenich po nesrečnem naključju usmeril Boniperti-jev strel v lastna vrata. V drugem polčasu je bila igra še slabša in le Boniperti si je zaman prizadeval povezati igro napada. Njegove odlične p-edložke so njegovi soigralci zapravljali na naravnost banalen način, pogosto pa jih niti niso doumeli. Popolnoma izven forme sta bila predvsem V’rgili in Prini, tako da so razočarani gledalci začeli podžigati Marzotto in žvižgati na račun reprezentantov, ki so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi: Pandolfini in Rota sta zamenjala Grattona in Magninija, čez 15’ pa je Pandolfini zapu- Odbojka med slovenskimi dijaki Realna-Klasična 2:1 Po četrti igri vodi realna gimnazija s 4 točkami stil igrišče in zamenjal ga je Bean, Boniperti pa se je pomaknil na mesto desne zveze. V 12’ je Virgili izsilil kot, nato pa je igra postala nezanimiva in mlačna. V 20’ je Boniperti pripravil ugodno žogo Montuoriju, toda ta je slabo streljal tn vratar je z lahkoto ubranil. Dve minuti kasneje je Virgili na kar najbolj banalen način zastreljal stoodstotno priložnost iz neposredne bližine. V protinapadu so trenerji nato dosegli gol, ki ga pa sodnik ni priznal zaradi zelo dvomljivega offsi-da. Do konca polčasa, ki je trajal 37 minut, ni bilo nič zanimivega. Po tekmi je dr. Foni izjavil, da bo reprezentanca nastopila v Zagrebu v postavi prvega polčasa vendar pa m izključil možnosti sprememb. Trening je v glavnem pokazal to, kar je bilo že znano: razmeroma dobro obrambo in nemogoč napad. Vsa napadalna petorica z delno izjemo Bonipertija je igrala zmedeno in netočno streljata na vrata. Opaziti je bilo tudi manjkanje vsake povezave med posameznimi sektorji in slabo formo nekaterih igralcev v napadu, ki se ni izboljšal niti z vključitvijo Pandolfinija in pozneje Beana Edini res nevaren strel na gol je izvedel — bek Cervato. * * # BOLOGNA, 8. — V Bologni se je danes zbralo na zadnji kolektivni trening vseh 16 sklicanih igralcev B reprezen-> tance. Branilec Torina Cusce-la je takoj po svojem prihodu zaprosil, da ga ne upoštevajo pri sestavi reprezentance ker čuti bolečine v kolenu kot posledico lanskoletne operacije. Njegova prošnja je bila po zdravniškem pregledu sprejeta in namesto njega je bil te-lefonično pozvan v Bologno branilec .Tuventusa Garzena, v funkciji rezerve, dosedanja rezerva Brunazzi od Triesti-ne pa bo na jutrišnji trening tekmi zamenjal Cuscelo. Proti Modeni bodo reprezen- tanti igrali po vsej verjetnosti v naslednji formaciji: Buffon; Grava, Brunazzi; Fontana, Bernasconi, Venturi; Muccinelli, Burini, Secchi (Firmam), Pantaleoni, Fonta- nesi. --------«»---- Svetovno nogomet, prvenstvo Škotska-Španija 4:2 Anglija-Irska 5:1 GLASGOVV, 8. — V izločilni tekmi za svetovno prvenstvo je pred 100.000 gledalci na Hampden stadionu Škotska premagala Španijo s 4:2 (2:1). Povratna tekma bo 26. maja v Madridu. LONDON, 8. — V izločilni tekmi za svetovno prvenstvo je Anglija premagala Irsko s 5:1 (4:0). V angleškem moštvu so igrali Wright na mestu srednjega krilca ter Matthews in Finney na krilih. Za Anglijo sta dosegla gole Taylor 3 in Atyeo 2, za Irsko pa Don Cur-tis. PRIPRAVE V ZAGREBU Milutinovič v napadu jugoslov. reprezentance ZAGREB, 8. — Kandidati M sestavo jugoslovanske nogometne reprezentance proti Italiji so imeli danes na igrišču v Maksimiru lahek kondicijski trening "katerega so se *• deležili naslednji igralci: Bea* ra, Stojanovič, Belin, Crnkovič, Mitič, Spajič, Krstič, San-tek, Boškov, Rajkov, Veselinovič, Milutinovič, Kostič, Vu-kas, Zebec, Antič in Lipošino-vič. Vsi so dobro razpoloženi, čeprav se zavedajo težav nedeljske tekme. Dokončno postavo bo Tirnanič določil verjetno šele po jutrišnjem treningu, na katerem se bo pokazalo v kakšni formi je Belin, Gotovo pa je, da bodo v napadu igrali Vukas, Zebec in Milutinovič, 'ki je danes zadovoljil. Za preostali dve mest. sta najverjetnejša kandidata Rajkov m Lipošinovič. LAHKA ATLETIKA _ MOSKVA, 8. — Sovjetski lahkoatlet Leonida Spirin je dosegel nov svetovni rekord v hitri hoj, na 15 km s časom 1.05’45”8. Dosedanji rekord je imel Cehoslovak Dolezal s ča- Pretekli četrtek je bila odigrana četrta tekma odbojkarskega prvenstva slovenskih šol, na katerem sodelujejo realna in klasična gimnazija ter trgovska akademija. Med seboj sta se pomerili realna gimnazija in trgovska akademija. Zmagala je realka v treh setih z 2:1. Realna gtmn.: Pahor, Pečar Jurinčič, Furlanič, Palčič. Rezerva Jelerčič. Trgovska ak.: Sluga, Bonač, Cupin, Hlabjan, Tomazetič Starc. V prvem setu sta obe moštvi igrali slabo. V začetku so vodili dijak: realne, pozneje pa so se dijaki trgovske znašli in zasluženo osvojili set z 15:12. V drugem setu je bila igra boljša. Pri stanju 6:6 so realci prevzeli pobudo in z lepo igro osvojili set z rezultatom 15:8. V tretjem selu je realna gimn. spet odpovedala in trgovska ak. je vodila že z 10:3. Tedaj pa je prišlo do nepričakovanega obrata. Z odličnim podajanjem so realci spet prevzeli iniciativo, izenačili na 12:12 in končno zmagali 15:12. Pri realcih se je najbolj odlikoval Pečar, pri trgovcih pa Sluga. Stanje po četrti tekmi: Realna gimn. 3 2 14 Klasična gimn. 2 112 Trgovska ak. 3 12 Peter Bolho -«»- DIRKA PO ŠPANIJI Baroni prvi v etapi Barcclona-Saragozza SARAGOZZA, 8. — V 12. e-tapi kolesarske dirke po Spa ni ji Barcelona-Saragozza (229 km), je zmagal Italijan Baroni pred Špancem Santom. V splošni klasifikaciji je Lorono še vedno na prvem mestu. Vrstni red na cilju v Sara-gozzi: 1. Baroni (II.) 6.53’39”. 2. Sant isti čas, 3. Ferlenghi (It.) 6.59’20”, 4. Nencini (It.) 7.01’07”, 5. Rosseel (Bel.), 6. Mallejac (Fr.), 7. Cruz, 8. Ai’’.-puru, vsi s časom Nencinija 9. Suarez 7.02T7’, som 1.05’58”8. Mednarodni teniški turnir v Rimu Pie trangeli, M premagali svoje nasprotnike Italijanska dvojica Jacobini-Pirro izločila Avstralca Woodcocka in Gibsona RIM, 8. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Rimu so bili doseženi naslednji rezultati: Moški posamezno (drugi krog): Pietrangeli (It.) - Schwartz (ZDA) 3:6, 6:3, 6:2, 6:3; Llamas (Nem.) - Gibson (Avst.) 4:6, 6:4, 6:2, 5:7, 7:5; Candy (Avst.) - Rodriguez (Cile) 6:0, 6:4, 6:2; Woodcock (Avst.) - Contraras (Meh.) 10:8, 6:1, 6:2; Reyes (Meh.) - Palafox (Meh.) 6:1, 4:6, 3:6, 6:3, 6:4. Merlo lit.) - Howe (Avst.) 3:6, 6:3, 6:2, 7:5; Sirola - Katz (Rodezija) 4:6, 6:2, 6:4, 6:4; Darmon (Fr.) - Stewart (ZDA) 6:3, 6:1, 6:3; Patty (ZDA) Bonetti (It.) 6:0, 6:4, 6:0 . Moške dvojice (prvi krog): Remy, Molinari (Fr.) - Bonetti, Guercilena (It.) 8:6, 6:4, 6:3. Palafox, Reyes (Meh.) - An-tinori, Tommasi (It.) 6:1, 6:2, 6:1; Jacobini, Pirro (It.) - Woodcock, Gibson (Avst.) 3:6, 0:6, 6:0, 6:1, 6:3; Forbes, Segal (J. Afr.) - Verrati, Covi (It.) 6:2, 6:1, 6:3; Bedard, Schwart/ (Kan.-ZDA) - Rodriguez, A-guirre (Cile) 6:4, 9:7, 6:2; Ste-wart, Ayala (ZDA-CUe) - Katz, Rink (Rodezija) 7:5, 6:1, 6:2. Zenske dvojice (prvi krog): Hard, R)(omer (ZDA) - Beltrame, Bassi (It.) 6:0, 6:0; Re-yes, Ramirez (Meh.) - Hoad, Hallyer (Avst.) 7:5, 6:4; Kno-de, Brevver (ZDA)-Bermudi) Frigerio, Cerri (It.) 3:6, 6:0, 6:2; Wollmer, Vogler (Nem.) -Newcombe, Haillet (Avst.-Fr.) 9:7, 6:3; Migliori, I.azzarino (It.) - Forbes, Weiss (J. Afr.-Sp.) 7:5, 4:6, 6:1; Buding, Fan-cutt (Nem.-J. Afr.) - Dubois, Bourbonnais (Fr.) 6:3, 6:4; Longh, Hawton (Avst.) - Lelli, Lepre (It.) odstop; Sampson, Ramorino (ZDA-It.) Schuur-man, Reynold (J. Afr.) 1:6. 6:1, 7:5. Mešane dvojice (prvi krog): Hoad, Woodcock (Avst.) -Vollmer, Pietrangeli (Nem-Italija) 4:6, 6:2, 6:4; Ra- mirez, Llamas (Mehika) Haillet, Guercilena (Fr.-It-) 6:3, 6:4; Bloomer, Howe (V.B.-Avst.) - Bedard, Bedard (Kan.) 6:3, 2:3, odstop; Ramorino, Pir' ro (It.) - Reyes, Reyes (Meh.) 6:3, 6:8, 6:0, Weiss, Gibson (SP* Avst.) - Lazzarino, Lazzaru10 (It.) 6:4, 6:3; Knode, Contre-ras (Kan.-Meh.) - Haillet, Hai-let (Fr.) 6:0, 6:0; E. Buding. Fachini (Nem.-It.) - Lepr«. Verrati (It.) 6:1, 6:2; Schur-man. Talbol (J. Afr.) - Ba9S>. Lemonnier (It.) 6:4, 6:1; Fan-cutt, Fancutt (J. Afr.) - New[* combe, Rink (Avst..-Rod.) 7:5; Hawton, Fraser (Avst.) * Renolds, Palafox (J. Afr.-Meh.) 6:1, 6:3; Migliori, Molinari (Be Fr.) - Frigerio, Jacobini (B-l 6:1, 7:5; Pericoli, Maggi (B-)’ Dubois, Darmon (Fr.) 7:5, 6-°’ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Kino na Opčinah predvaja danes 9. t. m-z /ačetkom ob 18. i*ri barvni film: «Gospodar sem jaz» Igrajo: Myriam Bru, Paolo Stcppa, Anareina Pa" gnani in Pierre Bertin Posneto iz romana Alfreda Panzinija KINO SKEDENJ predvaja danes 9. t. m. ob /8. uri CEIAD flW»: «7,roza dirja po avtocesli» Igrajo: Mickey Rooney m Dianne Foster ljajo. OOOOOOOOOOOfJOOOOC o^ooojoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOO.’ OOOuOOOOOOOOOOOOOOO000 “ ' " _ -«-— ••• • • - • Mož ni šel daleč. Ni prešel še desetih metrov, ko je P°^il samokres, suho, nič močnejše, kakor poči guma pri koles11’ Po zakonu o vztrajnosti je ulica še nekaj hipov mrgolel8’ GEORGES SIMENON 18. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba j Maigretu je že pretilo, da ga zgubi izpred oči, ker je stal sredi ozke ulice velik tovorni avto. Na pločniku so se igrali dečki in začudeno pogledali oba moža, ki sta tekla drug za drugim. Tudi Maigret je bil kmalu za njima s taksijem. Lucas je bil že malo zadihan, a še vedno umerjenega koraka in je pomenljivo pogledal Maigreta, kakor bi hotel reči. «Pustite, bom že sam opravil!* Ni vedel, da bo ta lov, ki mu ie Maigret prisostvoval lepo udobno sedeč v avtomobilu, trajal še ure in ure in da bo čedalje hujši. Po tistem telefonskem pogovoru je začel mož omahovati. Stopil je bil neki bar v Ulici Saint-Antoine in Lucas je bil brz za njim. «Ali ga bo prijel?* je vprašal vozač, ki je poznal Maigreta. »Mislim, da ne.* ne’* Vozaču se'je zdelo, da bi morali tega moža zdaj vendar prijeti, ko so tako tekli za njim, sicer cemu to zasledovanje m e * d a^b lk s e' me n i 1 za inšpektorja, je tujec kupil znamko in se zaprl v telefonsko celico. Lucas je ta trenutek izkoristil n si naročil veliko pivo. Telefonski razgovor je trajal dolgo skoraj pet minut. Dva ali trikrat se je inšpektor približal celici in zaskrbljeno pogledal, če se ni človeku kaj primerilo. Potem sta se znašla pri točilni mizi dntg pri drugem nista spregovorila, kakor da se ne poznata, Neznanec je bil spremenjen v obraz. Zgubljeno je gledal okoli sebe, kakor bi čakal mTugoden trenutek, a najbrž je ze razumel, da ni vec rešitve. čez čas je plačal in šel ven, krenil je proti Bastilji in obšel trg, nato je hotel po Bulvaru Richard-Lenoir, le nekaj korakov od Maigretovega doma, a se je premislil in šel raje na desno v Ulico Roquette. Zdaj je bil do kraja prepričan, da je doigral, zlasti zato, ker te četrti ni poznal. Se nekajkrat je poskušal pobegniti, a na tej cesti je preveč ljudi in na vsakem križišču je zagledal kakšnega stražnika. Začel je popivati. Vstopal je po barih, ne zato da bi telefoniral, pač pa da bi zvmil nekaj kozarčkov cenejšega konjaka. Lucas ni več vstopal za njim, raje je čakal kar zunaj. V enem teh barov ga je nekdo nagovoril, a on ga je pogledal, kakor da bi mu govoril v nerazumljivem jeziku. Maigret se ni motil, ko je mislil že pri «Petit Albertu*, da gre za tujca. Ni bilo vprašanje samo obleke in obraznih potez, ki niso izdajale nič francoskega, pač pa prevelika previdnost človeka, ki se čuti tujca med tujci, ki ne razume jezika in se ne more pogpvoriti. Ulice so se kopale v soncu. Blizu Picpusa so vratarji in vratarice znesli stole pred hišna vrata, kakor je popoldanska navada v podeželskih mestih. Preden so prišli na Bulvar Voltaire, so še precejkrat zavili, kaj šele, preden so bili na Trgu Republike, kjer se je tujec že nekoliko znašel. Sel je po stopnicah proti podzemski železnici. Morda je le še upal, da bo zmešal sled za seboj. Toda ta korak se mu ni zdel pameten, ker je Maigret kmalu zagledal oba moža prihajati po stopnicah nazaj. Zopet so krožili po ulicah, dokler niso prišli do Ulice Beaubourg. »Tu je doma,* je pomislil komisar. Po tujčevih pogledih se je dalo soditi, da zelo dobro pozna to okolico. Morda stanuje v enem tistih zanemarjenih hotelov? Vendar se mu je videlo, da ne ve, kako bi se odločil. Zdaj se je ustavil na vogalu te, zdaj one ulice, a nekaj mu ni dalo, da bi storil, kar namerava. Tako je dospel do Ulice Rivoli, ki je meja tej bedni mestni četrti. Ni se napotil po njej. Po Ulici Archives je zopet zašel v geto in nato obrnil po Ulici Rosier. «Jasno, da noče pokazati, kje stanuje.* Toda čemu in komu je telefoniral? Ali je prosil svoje sokrivce za pomoč? Na kakšno pomoč je upal? «Ta ubogi zlodej,* je pripomnil Maigretov vozač, »se mi smili. Ste zatrdno prepričani, da je hudodelec?* Maigret bi prej dejal, da ni, a vendar ga z Lucasom nista smela pustiti izpred oči, ker samo tako sta utegnila kaj izvedeti o Albertovi smrti. Mož je bil že upehan in oznojen; kdaj pa kdaj si je obrisal pot z velikim zelenim robcem. Stopal je v bare in pil in pil. Krožil je v kvadratu med Ulicami Roi-de-Sicile, Ecouffes in Verreries, a v kvadrat sam ni stopil. Sem pa tja se je malo oddaljil, a kmalu se je zopet vrnil, kakor da ga privlači neznana sila. Takrat mu je postajal korak počasnejši, opreznejši. Včasih je pogledal Lucasa in poiskal taksi z očmi, ki so bile polne divje sovražnosti. Da mu ni sledil še taksi, ki se bil morda skušal odkrižati Lucasa s tem, da bi ga zvabil v temačni kot in z njim opravil. Zmeraj bolj se je bližal večer in zmeraj živahnejše so postajale ulice. Ljudje so postopali brez dela po cestah z nizkimi hišami. Ko nastopijo lepa vremena, začnejo stanovalci te mestne četrti preživljati večino dneva na ulici. Vrata trgovinic in okna stanovanj so odprta in skoznje prihaja oster vonj po umazaniji in bedi, da se človeku vzdiguje. Lucas je bil najbrž že zelo utrujen, čeprav ni hotel pokazati. Maigret pa je razmišljal, kako bi izrabil prvo priložnost, da bi ga zamenjal, in bilo mu je hudo, ko je moral slediti v taksiju, kakor tisti povabljenci, ki prisostvujejo lovu v kočiji. Na lepem si je zasledovanec izmislil novo zvijačo, to je, da se zateče v temen hodnik neke hiše. Maigret je dal znak Lucasu, naj sledi neznancu, in mu je zakričal iz avtomobila: »Bodi previden, priporočam!* Cez nekaj časa sta oba zopet prišla iz hiše. Po vsem videzu je tujec stopil kar na slepo v neko hišo in je upal, da zmeša sled za seboj, še dvakrat je to ponovil in poslednjič ga je Lucas našel, ko je sedel vrh stopnic. Malo pred šesto so se zopet znašli na vogalu Ulice Roi-de-Sicile in Ulice Vie!lle-du-Temple. Tujec Je za čas pomislil, potem jo je ubral po ulici, kjer je mrgolelo raztrgancev. Na cesto so svetile svetle krogle nad vrati nekaterih hotelov. Trgovinice so se vrstile za trgovinico. Iz ulice so vodili ozki prehodi na skrivnostna dvorišča. potem je obstala. Nato se je začela zmešnjava. Lucas se je pognal naprej, tedaj je počil drugi strel. Nič se ni dalo razločiti, ker je množica še bolj vzmrgole18’ Maigret se je bal, da je inšpektor zadet, zato je izstopil ih 5 usmeril proti neznancu. Zagledal ga je, kako sedi na pločnik1" z eno roko se podpira, z drugo se tišči za prsi. Njegoš® modre oči so se uprle v komisarja z izrazom očitanja, Pot®y, so se zmotile. Neka ženska je zavpila v grozi; «Ubogi človek-Zazibal se je in nato se je zleknil po pločniku. Bil je mrte»: Lucas se je vrnil razočaran, a na srečo cel in zdrav. strel ga ni pogodil. Neki človek je bežal in poskušal še tretJ1 ustreliti, a samokres je odpovedal. Videl ga je samo na V°' «Ne bi ga mogel prepoznati. Videl sem samo to, da -temnolas.* Množica je nehote pripomogla ubijalcu do bega: niti J® trenutek Lucas ni imel prostega koraka pred seboj. Zdaj s“ se on in Maigret znašla sredi razjarjenih obrazov, ki s grozeče zrli vanju. V tej mestni četrti spoznajo ljudi s policUe’ kot bi trenil. Kmalu se je pojavil stražnik, ki je poskrbel, da se rado* vedneži razkropijo. ,,h «Pokllčite ambulanto! žvižgajte, da pride še kakšen vas* kolegov!* je brundal Maigret. Polglasno je dajal navodila Lucasu, ki ga Je pustil n mestu z nekaj stražniki, še enkrat je pogledal mrtveca 1 najraje bi mu takoj pobrskal po žepih, a bilo ga je sran vpričo množice; to bi bilo tudi pretrdosrčno, preveč poklich • in na tem mestu bi se jemalo kot skrunitev, skoraj k izzivanje. »Pazi dobro! Ostali niso daleč,* je naročal Lucasu. « Takoj ga je odpeljal na Nabrežje Orfeoas, ki ni bilo dal**’ Kar tekel je po stopnicah v ravnateljevo pisarno in je vstop » ne da bi se prijavil. «Imamo še enega mrtvega,* je vzkliknil: »tega so sprav na oni svet vpričo nas, sredi ulice, kakor zajca.* (Nadaljevanje sledil &vill J