Leto XXIII., št 252 Ljubljana, torek 9* novembra 1943 Preis — Cesta L CipnvmJtro: Ljubljana. Puconijen obča S. Ttlefoo h. il-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Uubljam, Pocanijera nfi- ca S — lelefoo it. 31-^ do 31-26 • Podružnica Nov o mesto: Ljubljanska cetta 42 Računi: zo Ljubljansko pokntjuo prj postno* čekovnem zavoda St. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Coti. Post. No 11-3118 lzbs-sen, ruhig. Bei dei Fortsetzung unseres A n gri f f s« i n tem eh n »ens siidlich Nikopol vvurde eine eingescliiossene feindliche Kraftegruppe zerschlagen und vveitere Ge-fangenc und Beute edngebracht. Im Kampfgebiet von Kievv setzten unsere Truppen den auf breiter Front mit vveit iiberlegenen Kraften vorstossenden Sovvjets erbitterten Wider«tand entgegen. In dle-spri mit unverminderter Heftigkeit andau-«rnden schvveren Abvvehrkampfen haben sich d;n frankisch-sndetendeutsche 183. In-fanteriedivi^ion unter Fiihrung von Go-neralleutnant DettHng und die ostpreussi-sche 217. Infanteriedivision unter Fiihrung von GeneraJUeutnant Poppe besonders ans-gezeichnet. In dem uniibersichtlieen Seen- und Sumpfgeliinde des EinbruchSraumes von Nevvel stehen eigene Kampfgruppen im Abvveh rkr» ntpf gegen starke feindliche Krafte. Versuche der Sovvjets, den Ein-bruchsraum nach den Seiten zu ervveitern, scheiterten. Aus den iibrigen Abschnitten der mittleren und nordEchen Ostfr«nt wird auch gestem nur ortliche Spah- und Stoss. trupptatigkeit gemeldet. An der siiditalienisehen Front greift der Feind mjt zusammengefassten Kraften vveiterhin hartniickig unsere Stellungen nordvvestlich des Volturno an. Dabei kam os besonder bei Venafro zu heftigen und fiir die Briten und Nordamerikaner ausserst verlustreichen Kampfen. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge fiihrten vvir-kungsvolle Tiefangriffe gegen feindliche KraftfahrzeuganSammlungen. Feindliche Flfegerverbande flogen am gestrigen Tag in die besetzten VVestgebiete ein und drangen bei unsichtigem Wetter bis in vvestdeutsches Gebiet vor. Dairch Bombenvviirfe entstanden nur in einem Ort einige Schiiden. Auch Storaugriffe in der vergangenen Nacht vvaren nur von geringer Wirkung. Fiinf britiseh-nordame-kanisehe Flugzeuge vvurden p.bgeschossen. Deutsche Flugzeuge belegten auch In der Nacht zum 8. 11. EinzelzSele im Stadt-gebiet von London mit Bomben schvveren Kalibers. Wie durch Sondermeldung bekanntgege-ben, fiihrte die deutsche Lsiftvvaffe erneut einen schvveren Schlag gegen feindliche Truppen- und Nachschubtransporte im vvestlichen Mittelmeer. Kampffliegervcr bande griffen in vervvegenem Tirfflug vor der nordafrikanisehen Kiiste e;nen aus 22 vollbeladenen Truppentransportcrn besteh-enden, durch acht Zerstorer gesicherten Geleitzug an. Zahlreiche Bonil>cn und Tor-pedos trafen 13 grosse Fahrgastscliiffe mit zusammen 140.000 BRT sovvie zvvei Zerstorer vemichtend. Bereits Im Abflug vvurden mehrere Tmppentransportcr in bren-nendem und sinkendem Znstand beobuch-tet. Mit den vern-ehteten Schiffen fanden viele Tausende junger nordamerikaniseher und Ersatzmannschaften ihr Grab in den Wellen. Sovjetska skupina razbita južno od Nikopol ja Boji za Perekopsko ožino — Ogorčen nemški odpor na bojišču pri Kijevu — Težke izgube Britancev in Američanov — Velik uspeh nemškega letalstva na Sredozemskem morju Fiihrerjev glavni stan, 8. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih si4 objavlja: Na Perekopskj ožini so imeli tudf včeraj z močnimi sUami izvedeni sovjetski napadi le majhne krajevne uspehe, že več dni se odlikujejo v tem odseku bojišča zlasti bran-denburški pionirski bataljon št. 71, čigar poveljnik, major Schneider je padel v zadnjih bojih, ter pri bojih na zemlji uporabljeni deli 9 protiletalske divizije. Na Dnjeprovem bojišču je razen uspešnih naših sunkov potekel dan mirno. Pri nadaljevanju našega napada južno od Niko-polja je bila razbita obkoljena sovražnikova skupina in smo zajeli nove ujetnike in p!en. Na bojišču pri Kijevu so dajale naše čete ogorčen o(!;>or sovjetskim četam, napa-dajočim na široki fronti z mnogo premočnimi silami. V teh z nezmanjšano silovitostjo trajajočih težkih obrambnih bojih sta se posebno izkazali frankovskosudet-ske-nemška 183. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Dettlinga in vzhodno-pruska 217. pehotna divizija pod vodstvom generaJnega poročnika Poppe ja. Na nepreglednem jezerskem in močvir-| natem ozemlju vdornega področja pri Ne-velu so naše bojne skupine v obrambnem boju proti močnim sovražnikovim silam. Sovjetski poizkusi, da bi razširili vdorno področje na strani, so se izjalovili. Iz osta-| lih odsekov srednjega hi severnega vzhod-r nega bojišča javljajo tudi včeraj zgolj o j krajevnem delovanju Tzvidniških in napadalnih čet. Na južno-italijanskem bojišču napada so- Z bombami nad Vatikan Rimski radio o bombnem napadu na Vatikansko državo — Cerkev sv. Petra začasno zaprta Vrženih je Hlo pet bomb "Rim, 7. nov. DNB. Rimski radio je v soboto popoldne podal naslednjo dopolnilno vest o bombnem napadu na Vatikansko državo: Prvič v tej vojni je doživela Vatikanska država letalski napad. Anglo-ameriške bombe so bile odvržene s krutim premislekom na Vatikan in so zadele delavnico mozaikov in guvernersko palačo. Sovražnik je znova hotel pokazati, kakšna čustva goji do Vatikana in do celokupnega krščanstva. Najprej je razširil v svetu pravljico o ujetništvu papeža zaradi nemške zasedbe Rima, sedaj pa je razkril svoje zaničevanje in svojo mržnjo do papeža. Anglosasi so izvedli atentat na Vatikan. Katoliški svet mora vedeti, kaj lahko pričakuje o samozvanih branilcih svobode, ki izvrše hladnokrvno največji zločin. Ne more biti govora o kaki pomoti. Vsak Rimljan je slišal ropot nad mestom krožečih letal in šele potem eksplozijo bomb. Anglo-sasi so pokazali svetu, ka-kccr branijo kulturna dobra. Sveto mesto Rim, ki je bilo že težko prizadeto s sovražnimi letalskimi napadi, je ponovno doživelo napad letalskih piratov. „Osservatore Romano" o terorističnem napadu Rim, 7. nov. DNB. Vatikansko uradno glasilo je zavzelo v sobotni številki svoje jasno stališče k prostaškemu terorističnemu napadu Angloameričanov in zgovorno daje Izraza ogorčenju, ki se je zaradi te brutalne provokactje polastilo vsega civiliziranega sveta, že opisovanje lista »Osser-vatore Romana« podrobnosti angloameri-škega bombardiranja ne dopušča nobenega dvorna, da predstavlja ta bombni napad načrtno pripravljen atentat na sedež papeža in na kulturne zaklade Vatikanske države. Bombe so padale, kakor javlja list na črto, ki vodi od starega astronomskega observatorija k železniški postaji. »En zadetek v polno je pogodil«, tako piše dobesedno, »s težkimi posledicami de-!avn co mozaikov, katere streho je kljub njeni debelini predrl. Zaradi izredno močnega zračnega pritiska so nastala tudi velika razdejanja v guvernerjevi palači in v vseh c^stalih poslopjih, k: so na trgu sv. Marte.« Uradni list tudi javlja, da so med drugim ugotovili v baziliki sv. Petra, da je bilo razrušeno okno Berninija in zgolj slučajno napol odprta okna kupole so ostala cela. Bazilika sv. Petra je bila v soboto z prta. »V E mu vlada zaradi tega dogodka zelo gl.rbok vtis« nadaljuje list i-Dopoldne so prišle velike množice v bližano Vatikanske države in v svojih pogovorih kazale odkritosrčno sočustvovanje zaradi tega žalostnega dogodka«. Ogorčenje prebivalstva, k je oblegalo pozorišče angloameriškega terorističnega napada, je našlo svoj izliv v manifestacijah za papeža, ki ;'e. kakor poioča -Osser-vatore Romano«, z okna svoje knjižnice pris:stvoval tem manifestne jam in se množi oom zahvaljeval za sočustvovanje zaradi povzročenih razrušitev najsvetejših kulturnih spomenikov, ki so jih povzročili an_ glo-ameriškl nasilniki. »Osservatore Romano« končuje z ugotovitvijo: >Mi izražamo naše največje obžalovanje zaradi napadi na Vatikansko državo, katere nevtralnost, od vseh priznana, varuje veeolino očetovsko poslanstvo papeža in tako dragocene zaklade vere in umetao- in ne samo tri Rim, 8. nov. DNB. Katoliški časopis »L' Avvenire« opozarja v svojem komentarju z naslovom »Kako je potekel po lli letaJski napad«, da so Angloameričani odvrgli pri svojem terorističnem napadu nad psipeškim ozemljem pet bomb — in ne le tri kakor je bilo prvotno javljeno. List ugotavlja, da je &kxla precejšnji. Poleg tega je bil z drobci bomb ranjen neki papeški orožnik, dva švicarska gard sta pa je zračni pritisk podrl na tla ter sta se pi"i tem posko lovaia. Vatikanski uradniki pregledujejo škodo Rim, 7. nov. DNB. Kakor poročajo dodatno o brezobzirnem bombnem napadu Anglo-američanov na Vatikan, državo, je ena izmed bomb, ki je padla pri kolegiju Aehiopieum, tako težko poškodovala tudi vatikanski radio, da so morali oddaje za negotov čas prekiniti. Škoda na cerkvi sv. Petra, o katere obsegu pa še niso znane vse podrobnosti, je prisilila odgovorne kroge, da so začasno zaprli cerkev. Zaradi zračnega pritiska eksplodirajočih bomb je nastala občutna škoda v zakristiji Sikstin-ske kapele in v muzejih, okenske šipe v Rafaelovih sobah pa so razrušene. Vendar pa doslej še vedno ni bilo možno ustvariti sj pravega pregleda o škodi, ki so jo povzročili anglo-ameriški bombniki na umetninah. Po področju, v katerega so padale bombe, se ne more več dvomiti, da so letalski pirati nameravali zadeti sedež papeža in cerkev sv. Petra Najbližja bomba je padla komaj sto metrov od cerkve sv. Petra. Kako je papež doživel bombardiranje Vatikana Rim, 7. nov. DNB Med anglo-ameriškim terorističnim napadom na Vatikan je bil papež po poročilu lista »Osservatore Romana« v svoji delovni sobi in se razgovar-jal z namestnikom papeškega delovnega tajništva msg. Montinijem. Ko so ?e v kratkih presledkih nenadoma začule silovite detonacije bomb. sta se papež in njegov obiskovalec strahovito prestrašila. Msg. Montini je takoj telefonski poklical službujočega legacijskega svetnika Belar-da in mu naročil, naj se takoj informira o Obsegu katastrofe. Vendar je papež prosil msg. Montinija. da si takoj tudi sam ogleda škodo in mu nato osebno poroča V soboto na vse zgodaj se je Papež Pij XII. sam podal na mesta, kamor so padle anglo-ameriške bombe in se je osebno prepričal o obsegu škode. Pozneje je sprejel knrdinala Canalija v posebni avdijenci in si je pustil od njega kot predsednika vladajoče kardinalske komisije, ki je bil očividec terorističnega napada, podrobno poročati Prva bomba je namreč padla v največji bližini palače kardinala Canalija. j Med to avdijenco. ki je bila v zasebni knjižnici papeža, se je zbrala na trgu sv. Petra ogromna množica, ki je dajala duška svojemu veselju nad rešitvijo Sv. očeta. V soboto zjutraj so prišli v Vatikan vsi pri Sv. stolici akreditirani diplomati in se v papeški predsobi vpisali v knjigo čestitk. Vatikanski radio težko poškodovan Rim, 7. nov. DNB. Neposredne po bombnem napadu anglo-aineriSrih terorističnih aft ttdfiš ffijfH n rižlc frfljp- vražnik s strnjenimi silami še vedno naprej trdovratno naše {>ostojanke severnozapadno od Volturna. Pri tem je prišlo posebno pri Venafru do srditih bojev, v katerih so Britanci in Američani imeli izredno velike izgube. Nemška brza bo,;n-a letala «o izvedla v nizkem poletu učinkovite napade proti sovražnikovim zbirališčem vozil. Sovražnikovi letalski oddelki so prileteli včeraj nad zasedena zapadna ozemlja in prodrli ob meglenem vremenu do zapndno-nemškega ozemlja Odvržene bombe so povzročile zgolj v enem kraju nekoliko škode. Tudi nadlegovalni napadi v pretekli noči so bili kaj malo učinkoviti. Pet anglo-ameriških letal je bilo sestreljenih. Tudi v noči na 8. november so nemška letala obmetavala z bombami težkega ka. libra posamezne cilje na mestnem področju I/Ondona. Kakor je bilo objavljeno s posebno vpst-jo, je nemško letalstvo znova prizadelo na zapadnem Sredozemskem morju težak udarec sovražnikovim četnim in oskrbovalnim prevozom. Oddelki bojnih letal so napadli v smelih nizkih poletih pred severno afriško obalo konvoj, obstojajoč iz 22 polno nakrcanih četnih prevoznih ladij in zavarovan z osmimi ruššJci. Večje število bomb in torpedov je uničujoče zadelo 13 velikih prevoznih ladij s skupno 140.000 brt. in 2 rušilca. že pri odletu smo opazovali večje število četnih prevoznih ladij, kako so gorele in se potapljale. Z uničenimi ladjami je našlo svoj grob v valovih tudi mnogo tisoč mladih severnoameriških in angleških vojakov. Hud udarec sovražnikovemu oskrbovalnemu prometu na zapadnemu Sredozemskem morju Fiihrerjev glavni stan. 8. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Nemško letalstvo je znova zadalo sovražnemu četnemu in oskrbovalnemu prometu na zapadnem Sredozemskem morju težak udarec. Jate bojnih letal so napadle pred severnoafriško obalo po večini v nizkem poletu ladijskr spremljavo, sestavljeno iz 22 pclno natoverjenih parnikov za prevoz čet in zavarovano z 8 rušilci. Številne bombe in torpeda so uničujoče zadele 13 velikih potniških ladij s skupno 140.000 tonami ter 2 rušilca. Že pri od.etu so opazili letalci, kaJtc mnoge ladje gore ali pa se potapljajo. S potopitvijo ladij je našlo v valovih svoj grob tudi več tisoč mladih scveroameriških vojakov. Berlin, 8. nov. DNB. V nedeljo zveče. s posebnim poročilom nemškega vrhovnega poveljništva objavljeni uspjh nemških bojnih in torpednih letal pri napadu na dobro zavarovano britansko - severoame-riško ladij ko spremljavo pied alžirsko obalo je četrti udaiec, ki ga je zadalo nemško letalstvo v zadnjih treh mesecih sovražni oskrbovalni plcvbi na Sredozemskem morju. Dne 13. avgusta se je vsled drznih nemških napadov potopilo pri otoku Alboranu 25 ladij s skupno 176.000 tonami, dne 4. oktobra pri rtu Te-nes 16 ladij s 130.000 tonami in dne 21. oktobra v alžirskih vodah 16 ladij z 90 tisoč tonami Ladijska spremljava, ki je bila 6. t. m. napadena v višini Delysa, je plula izpred alžirske ubale na vzhod in je bila sestavljena iz 22 velikih prevoznih ladij, ki jih jo ščitilo 8 rušilcev. Pri zaščiti so sodelovali tudi britanske in severno-ame-riške lovske jate z alžirskih obalnih področij, dočim so protiletalske sovražnikove baterije s svojim ognjem nekaj časa krile spremljavo s kopnega. Nemška izvidniška letala so izsledila polno natovorjene prevozne ladje v zgodnjih jutranjih urah 6. novembra. Takoj so startale jate bojnih in rušilnih letal, ki so že pri prvem napadu potopile nek parnik z več kot 12.000 tonami Nato so bojna in torpedna letala v zaporednih valovih metala svoje bombe in torpeda na ladje, ki s o plule v Dvvarsovi črti, ter so pri tem uničujoče zadela skupno 13 ladij in 2 rušilca. Prve polne zadetke je dobila velika prevozna ladja z več kot 12.000 brt., na kateri so opazili letalci velike eksplozije in ogromne stebre dima. Neka nadaljnja ladja, ki je prav tako imela na krovu čete za južnoitalijansko bojišče, je bila tako težko zadeta, da so morali spremljevalni rušilci takoj pričeti reševanje brodolomcev. Torpedni letale so zadeli še vel k porniški parnik z 10.000 tonami, zažgali dve ladji z 8 do 9 tisoč tonami in dve z 12 do 15 tisoč tonami. Neko s četami in vojnim potrebščinam: polno natovorjeno prevozno ladjo, ki je imela najmanj 15 000 brt., sta istočasno zaoe-la dva torpeda, eden v sredin- in eden na krmi Več nadaljnjih trgovskih 'n prevozn h ladij z 8 do 10 tisoč tonami in prekc je b:!o enako težko zanetih z bombami in torpedi. Napadi nermkih bojnih in torpednih letal so bili ;zvedem kljub najslabšim vremenskim okoliščinam. Na nebu so namreč viseli težkj in deževni obiaki Sovražna spremljava se ie branila z vsemi možnimi sredstvi in je v o hramb*, pred nemškimi letali vedno znova izpuščala številne zaporne balone, toda šele nastop noči je prisilil nemške letalske jate. da so prenehale svoje napade Izvidniška letala, ki so po smelem napadu nemških bojnih in torpednih letalcev ostala slanstvo vatikanskih uradnikov na vsa mesta, kamor so padle bombe, da se prepriča o ianeri škode m da prične takoj nadalje v stiku s sovražnikovo ladijsko spremljavo, so ugotovila, da sc, sc potopile še tri težko po&odcvane prevozne ladje in nek ru šilec. Ker je bila laoljska spremljala vsled dovoza novih čet za britanske in severnoameriške armade na južnoitalijanskem bojišču za sovražnika, ki je hote! s temi vojaki izravnati svoje hude izgube v južni Italiji, prav posebno važna in ker se je sedaj večina teh čet potopila v valovih Sredozemskega morja, predstavlja delo nemških bojnih in torpednih Ictalccv enega izmed največjih uspehov, ki so p3 koaj dosegli v bc.iu s sovražnikovo oskrbovalne plovbo. Če se primerjajo z izredno močno obrambo s kopnega in s sprcmljeval' nih ladij nemške 'zmibe. ki znašajo 6 letal, se mora reči, da so te izgube vsekakor malenkostne. 15.090 šzviiiiišklh poletov Berlin. 8. nov. DNB. Neka nemška letalska edinica za hl'žnje ogledniške poiete. ki dan za dnem m pri vsakem vremenu fttrnži no d soviržmikrvim bojiščem na nodročiu dveh nemških armad, poroda, da je od 1. maja t. 1. opravila 15000 izvidnikih poletov. Počastitev padlih Berlin, 8. nov. DNB. Nemški nared je v nedeljo počastil vse one, ki so padli za nemško svobodo. Številna zborovanja, ki so bila v vseh nemških pokrajinah, so razodevala do skrajnosti odločno voljo nemškega naroda, briti se in zmagati. Slovesnosti so znova potrdile, da preveva ves pod Fiihrerjem združeni nemški narodnosocialistični Reich fanatična volja, izbrisati sramoto 9. novembra 1. 1918 in si priboriti v tem boju zmago, ki je tudi laži in teror sovražnika ne bosta iztrgali iz nemških rok. Fiihrer sprejel novega italijanskega poslan.ka Berlin, 7. nov. DNB. V soboto je Fiin-rer sprejel v prisotnosti nemškega zunanjega min:stra v. Ribbentropa novoimen"v vanega italijanskega poslanika v Berlinu, Filipa Anfuso. ki mu je izročil svoja po-verilna pisma. Prvi kongres republikance fašistične stranke Milan, 7. nov. DNB. V glavnem stanu Duceja so se po kratki prekinitvi zaradi Mussolinijevega potovanja ponovno začela posvetovanja s člani vlade in vedečimi osebnostmi režima. Duce je sprejel strankinega tajnika Pavolinija, ki mu je poročal o poteku priprav za prvi strankin kongres, ki bo 15. novembra. Kongres bo prvič obravnaval Pavolinijev osnutek nove republikanske ustave in strukturno zgraditev republikansko^fašistične stranke. Izpopolnitev albanske vlade Zagreb, 7. nov. DNB. Dne 3. novembra je bila sestavljena končnoveljavna albanska vlada. Regentski svet je imenoval znanega borca za albansko neodvisnost, Rezepa Mi-trovico za ministrskega predsednika. S tem je uspešno zaključena inicijativnost narodnega odbora. Narodni odbor se je ustanovil dne 14. septembra pod predsedstvom Ibrahima Beja" Bičahčina. Po priznanju albanske neodvisnosti in začasne albanske vlade s strani nemške vlade, se je pričelo 16. oktobra zasedanje reprezentativne narodne skupšč;ne v Tirani, ki je 23. oktobra imenovala štiričlanski regentski svet, v katerem so ugledne osebnosti velikih plemenskih skupin. Dne 3. novembra so bile končno z imenovanjem stalne vlade pod predsedstvom Rezepa Mi-trov:ce zaključene albanske politične izpre-membe. General Nedič poveljnik vseh srbskih oboroženih oddelkzv Beograd, 6. nov. DNB. Min. predsednik general Nedič je objavil, da je zaradi zagotovitve miru v državi prevzel vodstvo ministrstva za notranje posle ter poveljstvo nad vsemi srbskimi oboroženimi formacijami. Notranjemu ministrstvu so bili poleg upravne službe podrejeni tudi vsi agenti policije in varnostne službe, ki so bili doslej združeni v lastni centrali. S tem je bila vsa moč znotraj dežele osredotočena v eni sami roki. Policija in varnostna služba obsegata torej: srbsko armado, državno stražo, prostovoljni zbor in obmejno rlražo. Konec razgovorov v Kairu Stockholm, 8. nov. DNB. V kratk vesti javlja Reuter, da so se končali razgovori med E lenom in turškim zunanjim ministrom Menemenzoglom dne 6. novembra v Kairu. Japonci napadli letališča na Novi Gvineji 50 sovražnih letal uničenih na tleh, 18 sestreljenih v zraku Tokio, 3. nov. Vzhodnoazijska služba DNB Japonski giavni stan poroča, da ?o japonska letala napadla 6. in 7. novembra dve sovražni letališči na Novi Gvineji. Pri tem je bilo uničenih na tleh 50 letal, 13 nadaljnjih oa sestreljenih, vendar sestrelitev dveh še ni notriena. .S teh poletov se ar ni vrnilo 7 japonskih letal. Nadnlie objavlja olivni stan da so ia-ponske čete na področju zaliva Finsh v času od 30. oktobra do 3. novembra odbile vse napade in orizadele sovražniku izgubo nad 400 padlih. Presenetljiv japonski napad na Mundo Tokio, 3. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba. DNB.) Dcmei javlja z nekega japonskega oporišča na južnem Pacif;ku: Letala naše vojne mornarice so s presenetljivim napadom bombardirala Mundo na Novi Georgiji. Kljub močnemu ognju protiletalske obrambe so bile težko bombardirane sovražne postojanke ter letališče, na dveh mestih pa so bile razrušene vojaške naprave. Povzročen je bil tudi velik požar. Vsa letala so se nepoškodovana vnrla domov. Tokio, 7. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Kakor javlja »Domei«, je japonsko nrctiletal.sko topništvo ob napadu sovražnih bombnikov in lovcev na postojanke pri Bu:nu sestrelilo 4. novembra 15 sovražnikovih letal. Odbit napad na Rabaul Tokio. 8. nov (Vzhodnoazijska služba, DNB.) Domei poroča, da so lovci japonske mornarice v silovitih letalskih bojih sestrelili iz nekega velikega sovražnega oddelka ki je skušal napasti Rabaul. 16 sovražnih lovcev in 1 sovražni bombnik, dočim so biil težko poškodovan- 3 nadaljnji lovci in 1 bombnik. Japonci niso imeli nikak^h izgub. Dokaz moči japonske obrambe Tokio. 3. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Pojasnila k poročilu japonskega glavnega stana o uspehih bitke pri Bougainnvilhi podčrtujejo hude sovražnikove izgube. Potopitev 4 križark, 3 rušilcev, 2 prevoznih lani j, številnih izkrcam bih čotoo? in ^tetftm- 2U letni nad Rabaulom pomeni izgubo 10 000 mož in še povrhu 800 članov izvežhanih letalskih posadk. Napad na Duin predstavlja prvo ofenzivo na močno hranjeno postojanko. Pri tem napadu je sovražnik uporabljal nadmočno letalsko armado. Kljub dnevnim bombnim na" paoom na Rabau! so japonski lovci vmes o-pravljali tudi naloge bombnikov, kar jim je omogočilo izvedbo najostrejših protinapadov. Ker je Bouga;nnville najvažnejše strateško oporišče na južnem Pacifiku, se lahko priča- . kuje, da sc bodo na tem področju bili šc nadalje najsrditejši boji. Ta močni uoarec sovražnemu letalstvu je brl možen zaradi močne izgraditve tamkajšnjih obrambnih postojank in s povečanih pošiljk zbranih ojačenj. Čeprav 60 sovražnikova dovozna pota z izkrcanji v Bcugainvillu podaljšana in zato še bolj ogrožena, pa poudarja japonsko vojaško vodstvo, oa bodo le težki boji in koncentracija letalskih in pomorskih si! !ahko zopet vzpostavili položaj na tem področju. Japonski protest vroti postopanju z vojnimi ujetniki v Ameriki Tokio, 8. nov- (Vzhooncazij. služba DNB.) »Domei« poroča, da je govornik informacijskega urada objavil v ponedeljek na sestanku inozemskih novinarjev, da je japonska vlada po španskem poslaniku v Washingtonu zahtevala pojasnilo o zlostavljanju japonskih vojnih ujetnikov in internirancev ter o njihovem strahovanju s pomočjo tankov, strojnic in številnih čet*v ;ntemacijskcm taborišču Tule Lake v Kaliforniji. Govonrk je zjavil. da rib slej šc ni dospel odgovor, podvzeti pa so bili vsi primerni ukrepi, čim bo dobil Tokio toč-nejše informacije o ameriškem postopanju z japonskimi državljani. Novi italijanski zastopnik v Tokiju Tokio, 8. nov. (Vzhodnoazijska služba DNB). Zastopnik italijanskih interesov na Japonskem polkovnik Omero Prinsipini, ki ga je pred nedavnim italijanska republikanska vlada poslala v Tokio, je v ponedeljek nastopil svojo službo v italijanskem poslaništvu. V prisotnosti vodje fašistov na Japonskem in mnogih članov fašistične organizacije je bila na poslopju izobešena zartava republik*. Kdo f s odgovoren za komunistične umore K/ Vodstvo OF je v neki svoji službeni publikaciji objavilo ludi najnovejši seznam »vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte«. Ta druščina je na papirju najvišja »oblast« OF, dasi so v resnici njeni člani le poslušne lutke v rekah kpmunističnih voditeljev. Po navedenem seznamu sede v »vrhovnemu forumu OF« naslednji: Ahlin Pepca, delavka; Ambrožič Miroslav, komandant »zapadne operativne cone glavnega štaba Slovenije«; Avbelj Vktor, namestnik politkornisar-ja »štabi Slovenije«; general Avšič Jakob, IV1 bič Vlado, nameščenec; dr. Baebler Aleš; Becole Franc, kmet; B<'lušček Tono, delavec; Bevk France. pisatelj: Bračjč Miroslav, komandant »divizije«; dr. Brecelj Marijan; dr. Brilej Joško, politkomsar - divizije-; Briški Jaka, delavec; ilr rernej Darko, edvetnik; černe Franc, delavec; I)ckval Ciril, učitelj; Dvoj-m°č Tone. kmet; FajiJig-j Janez, trgovec; Fajfiir Tono, de.avte; Hribar Janez, kmet in politkomisar »divizije«; HOrjbek Edo, učitelj; lva><čič Marija- l-nr.etica. jakac Božidar, slikar; Jeras Josip, profesor; .Jerman Franc, gledališki igralec; .Tcvc Janez, delavec: Jordan Feliks, stro. k:vnie r; Jordan Marija, šivilja; Kačar Janez, delavec; Kar.telj Edvard, publicist; Kavčič Stane, delavec; Kidrič Boris, publicist: Kidrič Zjenka- nameščenka; K>movec Franc, učitelj; ECIančar Tone, kmet; Kidrič Jože. trgovec; ?v'opčič Mile, pesnik; Knez Silos, rudar: 8t«cbeli Edvard, profesor; liocboj; Jože, uč telj; Kopitar Jožo, delavec: K''VUt:č Slavko, čevljar; Kožar Janez, trg. p.:močnik; Kraigher Boris, politkomisar »glavnega ftafca Slovenije«; Kralj Jože. knict: Kramajič Anton, kmet; !v<>nčina Milan, študent; Krivic Vlado, dipl. jurist; Iir;n<'lj M . ks, kmet; dr. Kržišnik Anton, predsednik upravnega sodišča; K veder Du-žan, poiitkom'sar »zapaine operativne cone giavnega štaba Slovenije <; Kodriš Franc, kinet. Lampr^t Jož;-, župnik; Lepin Danijel, že. , lezničar; Leftiošek Franc, kovinar; Lubej Franc- učitelj; tir. Lunačefc Pavel, prima-rij; Maček Ivsn, delavec; Maček p;ldc, de-lavec? Majcen' Sancii, gostilničar; Majcen Tončka, delavki; Malešič .Matija, tehnik; IMazovcc deiavec; dr. Mikuž Metod, "čTiihcv.iii-:i ITnr.utr Lojze, kmet; Nemec Vojko, agronom; Novak Franjo, trgovec; dr. Novak Ivan, zdravnik; Novak Ivan, čevljar; Novak Peregrin, trgovec; dr. Obračuni- Rudolf, zdi vnik; Ocopek Angela, delavka; OHOJnilc Bogdan, javni delavec; Ostrevrhr.r Blaž- komandant bataljona. Pavjič Bor Matej, pesn k; pavj-č Štefan, komand-nt bataljona; IVnca Jože, študent; dr. Pesnik Anton; firih Franc, kmet; P»r-jevec Dušan, študent; Poia^ Bojan; študent; Polič Zoran, drž. pravobranilec; Popit Franc, dijak; Rozman Stane, komandant »glavnega štaba Slovenije«, delavec; POpl-voda Pero, načelnik štaba »divizije«; Re-pič Viktor, bančni uradnik; Rupena Mara, učiteljica; Kupena Zora, učiteljica; Rus Jože, sednik; Semič Stane — Daki, komandant »brigade*, delavec; inž. Sernec Dušan, univerz-tetni profesor; Sluga Jože. delavec; Star.ovnlk Janez, študent; dr. štante Jernej; Storar Viktor, delavec; Stritar Bogdana, operna pevka; Svetek France, deiavec in strokovni funkcionar; Štante Peter, delavec; šentjurc Lidija, profesorica; fckerlj Franc, duhovnik; škrabe Matija, delavec; škrinjar žan. kmet; Slander Mica, delavka; dr. šnuden Maks; Tanao-k^vič Rajk:, komandant »korpusa«. Taufer Franc, delavec; Tomšič Mira, profesorica; Trobiš Štefan, učitelj; Turner Edmund, učitelj; dr. Vasič Ivan; Vidmar Josip, dramaturg in literarni kritik; dr. Vavpetič Lado; dr. Viher Josip, profesor; dr. Vilfan Jože; Vipotnik Albin, rudar; Vrhove« Lojze, vodja odseka v »glavnem Sta. bu SIcve.nije«; Ziheri Boris, publicist; ini. Žagar Pavle; žečeznik Tine, delavec. To so torej člani »vrhovnega plenuma OF«. Seznam bržčas nj popoln, ker je izven dvoma, da se kakor doslej tudi še sedaj skriva mnogo komunističnih funkcionarjev in agitatorjev po Ljubljani in drugih večjih krajih, kjer se izdajajo ?a povsem nedolžne ljudi, pri tem pa izvršujejo naročila svojih komunističnih komandantov. A tudi tak, kakršen je, je objavljeni seznam važen in zanimiv, pa je le dobro, da so ga dali komunisti v javnost. Sedaj vsaj ves narod ve, kdo je odgovoren za umore in uboje, zarote in požige, za vsa neiezmerna grozodejstva »n razbojnišitva komunističnega terorja. Odgovorni so vsi navedeni člani brez izjeme. Med njimi so mnopi, ki so že z lastnimi rokami morili, ubijali, ropali in požigali. Zopet drugi so ukazovali in nadzirali izvrševanje teh zločincev. A prav tsko so krivi in odgovorni tudi vsi ostali, ki so pljunili na svojo narodnost s tem, da so se uvrstili ali se dali uvrstiti med voditelje zlečincev. Tudi njih reke so okrvavljene z bratovsko krvjo, tudi njih čelo jc žigosano s Kajnovim žigom. Njihova imena bodo neizbrisno ostala zapisana v najbolj žalc-stni in sramotni kreniti slovenske zgodovine kot imena izdajalcev in uničevalcev svojega lastnega naroda. '3 jc, II so za svoj narod rtve krvave kosmmlstiene tsragiksstse£fje v Kočcvfu Med enaindvasetimi žrtvami ciničnega morilskega »procesa« v Kočevju je tudi mladi, komaj 26Ietni idealist Ivan Lisac. Zagrizena sla komunističnih izprijencev, ki že več ko dve leti s svojo »osvobodilno borbo« strahujejo izmučeni narod na našem podeželju, se je znesla tudi nad njim. . Kot slab dovtip bi se zdela morilska obtožba, ki so mu jo naprtili, če pred nami ne bi stala tragična resnica — da je cd komunistične roke padel tudi on. Toda nje, govi morilci so šli še dalje: poleg življenja, ki so mu ga odvzeli, so mu skušali ukrasti še čast. Predobro pa smo poznali Lisa-ca in predobro poznamo njegove »sodnike«, zato vemo, kakšno vrednost imajo obtožbe, na podlagi katerih so sodili, obsodili in končno tudi ubili njega ter druge njegove s; trpine. Veseli fant vedno nasmejanega obraza je mrtev. Preostalo je nje-govo delo, ki ga je opravljal povsod v Sloveniji, kamor ga je privedla pot njegovega poklica. Ni ga bilo male, saj je bil povsod eden izmed stebrov javnega nacionalnega žrtvovanja. Bil pa j? eden izmed tistih drobnih delavcev, k; ne silijo nikamor v ospredje, ki za svoje žrtvovanje ne zahtevajo nikakega plačila in priznanja, ker jim je zadostno plačilo topla zavest, da so storili svojo dolžnost. Po poklicu je bil trgovski sotrudnik. Vojna ga je zatekla v Ljubljani, kjer je takoj po pojavu OF spoznal, kaj se skriva za zunanjim videzom tega »narodnega gibanja«. Kot zaveden Slovenec in nacicnaVst je poprijel za delo. Zastavil je vse sile, da prepreči zlorabo našega naroda za brezvestne namene, katerih perspektive so se kmalu začeie kazati na obzorju. Bil je brezkompromisen borec, ki je dosledno vztrajal na svoji poti. V Grčarici, kjer je p: d geslom »borbe proti okupatorju« slovenski komunist v najlepšem sožitju z italijanskim badoljev. cem napadal in ubijal svojega rodnega brata, je bil ranjen skozi usta. Prva pomoč, ki so mu jo nudili nato komun sti, je bila ta, da s j- ga zvezanega odgnali sseboj, da ga izmučenega in opljuvanega umore ter s tem zacoste svoji nizki strasti. Zvest do kraja svojemu narodnemu prepričanju je padel obenem s svojimi sobor-ci. * Ivan Lisac! Tam v rudarskem revirju se je ob Tvoji trsglčni smrti skrušil Tvoj osiveli oče, zjckale Tvoje sestre. Zgrozili so se pa tudi vsi tisoči, ki so poznali Tvoje dobro srce in Tvoj plemeniti značaj. Kot sin proletarske družine si zrasel med radarji, ki so do dna spoznali gnusno medsebojno igro mednarodnega komunizma in kapitalizma, zato si bil že od mladih let nasprotnik marksizma. In potem si videl, kako se ta igra ponavlja tudi v Ljubljanski pokrajini: komun sti in kapitalisti v objemu proti delovnemu ljudstvu, proti poštenemu slovenskemu nai\~du. Iste metode, isti cilji: držati delovno ljudstvo ped vplivom, pod terorjem in v večnem nezadovoljstvu. Videl si pa tucli še nekaj strašnejše-r ga, okrutne jšega; slišal si o pokol jih najboljših ljudi na deželi, katerim so komunisti očitali izdajstvo, da bi pred ljudstvom opravičili svoja zverstva. Ko si videl vse te podlosti in vsa ta zlo-činstva, si se odločil, kakor se je spontano cdločilo vse delovno ljudstvo, za red in zaščito slovenskega naroda. Komunistom si bil trn v peti, ker si predobro poznal njihovo taktiko in njihove metode. Zato so te obsrdili in usmrtili. Ubili so sicer Tvoje Podovvije naborne komisije Naborna komisija slov. domobranstva po-aluje v bivšem Sokolskem domu na Taboru. Naborni komisiji se morajo javiti radi pregleda prostovoljci za alov. domobranstvo po naslednjem redu: 9. novembra ob 9. url oni, ki imajo vpisne številke od 1451—21000 im od 3300—3400. Poveljstvo izmučeno telo, toda Tvojih idealov, Tvojega spomina s tem zločinom niso mogli uni. čiti in izbrisati. Tvoje življenje in Tvoja, amrt bosta ostala Rgled žrtvovanja za narod in prepričanje. Gospoagpstvo == Novi obračunski tečaj med marko ln liro. Kakor poročajo iz Berlina, se imajo v bodoče vsi obračuni med liro in marko vršiti po novem obračunskem tečaju 10 mark enako 100 lir (uoslej 13.15 marke enako 100 lir). S to spremembo sa obračunski tečaj prilagodi povišanemu nivoju cen v Italiji. Nemška uradna mesta v Italiji smejo plačila vršiti tudi v bankovcih, nazvanih »ReichskreditkassenBcheine«. = Železna štednja v Nemčiji. V dveh letih, odkar obstoja u rod'te v takozvane železne štednje, je število varčevalcev v Nemčiji, ki vlagajo od svojih mesečnih prejemkov v naprej določene zneske v železno štednjo, naraslo na 4 milijone. Mesečna vplačila znašajo sedaj 70 do 80 milijonov mark. Pri presoji gornjih številk je treba vpoštevati, da je možni.st železne štednje omejena le na prejemnike mezd in plač in je tudi le na Nmce. Vsakdo, kdor se prijavi k železni žtednji, se mora vnaprej zavezati, da bo mesečno vplačal določene zneske od svojih prejemkov. Ti zneski, ki se pri iizplačilu prejemkov kar odbijajo, znašajo 18 do 26 mark. štiui milijone varčevalcev v železni štednji pomeni, da se vsak šesti pejemnik mezde,aii plače v Nemčiji udeležuje železne štednje. Mesečni prihranki so prosti vseh državnih davkov in se tudi na vpoštevajo pri odbitkih za socialno zavarovanje. Vrhu tega je za vplačane zneske, ki se bodo lahko dvigniti po vojni, priznana največja obrestna mera za hranilne vloge, namreč 3'/« = Povišanje krušnega obroka v Franciji. V Franciji je bil nedavno krušni obrok povečan za 25 gramov na dan. Istočasno je bil spremenjen predpis glede mletja pšenice, po katerem je treba sedaj pšenico mleti samo do 90 so bili oblečeni v kratke hlače, gamaše m so nosili kot znamenje posebno negovanega izgleda bele rokavice. Ko je ladja odplula. se posamezniki niso megli vzdržati, da ne bi Nemcem kazali znakov, kako jim bo odrezan vrat. Viktor 'Ejnss2ue3 se bo umaknil ženevo. 8. nov. DNB. V dc-bro poučenih krogih v okolici Badoglia, tako pereča Reuter, smatrajo zelo verjetno, da bo Viktor Emanuel sedaj končno sam predlagal svojo abdikacijo. Slovaška neomajno v pretifrsSjševiskem fab&ru Dr. Tiso o dvoličnosti moskovske politike Bratislava, 8. nov. DNB. Predsednik slovaške države dr. Tiso je v soboto na veVkem zborovanju olvoril slovaško zimsko pomoč za 1. 1943 44. V svojem nagovoru je izjavil predsednik dr. Tiso: »Za si:vaško vlado polirika ne pomeni pričakovanja ugcoujega trenutka, temveč službo rarodu. B:1 bi z'očin nad narodno samozavestjo, če ne bi ripoznaJi. kaj vse mo storili v preteklih petih letih. Enako bi bil zločin nad naio.lovo vestjo in ponižanje p:d človeško čast, ako ne bi priznali zgodovinskega dejstva, da sta vprav Nemčija in njen vodja Adolf Hitler vrnila alova-škemu narodu njegovo samozavest in mu pomagala pri zgraditvi državne samostojnosti.« Ob zaključku je govoril slovaški predsednik o boljševiški nevarnosti in je izjavil, da se slovaško stališče glede boljševizma in proti njemu naperjenega boja, ki naj reši krščansko kulturo in ohrani slovaško narodno samostojnost, toliko časa ne more spremeniti, dokler nu ba bolj-ševiška nevanrst končno ukročena. Tudi Kremljeva politika kamuflaže ne bo pre-varila slovaške politike. >.Boljševizem je in ostane naš nespravljiv sovražnik.?, je končal dr. Tiso. »in mi bomo ostali njegovi neap ra vi j i vi nasprotniki*. Aisglosasl scglašap z izrs-čitvifo Finske bcSj&evikosn ženova, g. nov. DNB. Reuterjev znstop-nik v VVashfngtcnu poroča, da ie zvedel iz zanesljivega ameriškega diplomatskega 1 tira. da se bo načelo »brezpogojne preda- ! je« uporabilo tudi pri Finski. Finska jc ; namreč prav tako zavezanca Nemčije kakor Madžarska ali ostaie dežele, ki sodelujejo z njo. Zadevna od zavetnikov sprejeta dolečila se bodo torej uporabljala pri Finski enako kakor pri Italiji. Podobno kakor ostalim deželam, ki jih je vojna opustošila. bo treba najbrž tudi Finski pomagati pri oskrbi z življenjskimi potrebščinami, vendar pa je sedaj še prezgodaj. da bi se s tem vprašanjem pečali. Anglija in Amerika bosta m oral j oskrbovati mnogo svojih zaveznic, ki trpe pod nemškim jarmom, in vse te države bodo imele prednost pred drugimi. Reuterjevo izjavo potrjuje poročilo londonskega lista iDaily Sketchr. da namreč M-skva zahteva b.-etspogojno predajo Finske. To so sklen:li na moskovski konferenci zunanjih ministrov ter sta Anglija in Amerika popolncma soglasni s to sovjetsko zahtevo. Špamfa odklanja prostozidarske spletke Madrid, 7. nov. DNB. Odkritje tajnih dokvmentov, ki razkrivajo proti generalu Francu naperjena spletkarjenja pod an-gloameriško zaščito delujočih rdečih španskih emigrantov in prostozidarjev, je v Španiji zbudilo viharno ogorčenje. Pre-stolniško in pokrajinsko časopisje kliče ob tej priliki na boj .ki naj popolnoma uniči strup prostozidarstva. katoliški list »Ya« zahteva, da mora biti Španija stalno v boju proti prostozidarjem, ker predstavljajo popolno zanikanja vseh vrednot, ki tvorijo zgodovinsko podlago ' španskega naroda. Eazglednik se predstavlja A. Dovoli, spoštovano občinstvo, da se ti predstavim: sem pripravljajoči se Raz-glednik »Jutra«. B Ah, kakšen domLslek: pripravljajoči se Razgleda k! Kaj naj si pošten Slovenec misli pod tem imenom ? A. Pomeni, da me ljudje pridno pripravljajo. Ne vem še natanko, mislim pa, da jih je dvajset, trideset, ki imajo opravka z menoj. sem še v dolgih stolpcih svinca. pokriv. jočega cele mize, toda ne bo d:lgo, pa postanem papir in me zvežejo v knjigo, da bo veselje z mano! B. Kaj pa si prav za prav? Koledar? Zbornik? Letopis? Almanah? Težko te je presoditi po samem imenu. A. Skupinsko eriketo mi utegnejo prilepiti kritiki, če jih bo mikalo. Meni se ne zdi važn?.. Vem samo, da nisem koledar, zato nikakor ne tekmujem z vrstniki, ki pridejo nekako ob istem času na knjižni trg. Za zbornik sem malce presplošen, za letopis preširok. Lahko bi bil neke vrste almanah, če bi me ne likali nekako po »magasnsko«. Pojavim se še v letu, ko se spominjamo stoletnice »Novici in hočem rok? — * !*'--' zmor«-> današnji slovenski rovičar a bas novinarji, časn!karji. Kajti predvsem bom nj:hovo dete, zakoniti potomec družine »Jutra«. . B. Danes se nam marsikaj ponuja in ne vemo, koliko ti lahko zaupamo, čeprav s-) tvoji starši znani. So pač taki časi, da se naraščaj rad izpridi. Res da ne boš drag — teh 28 lir zaleže za liter tistega kislega m nedolžnega vina, kakor nam ga točijo po krčmah, medtem ko tvojih 300 potiskanih strani že nekaj pomeni in ostane še dolgo v hiši. Ne zameri, toda heteli bi vedeti Kaj več kakor nam pove podoba t:stih dolgih stolpcev iz svinoa, kakor si nam jo malo prej pokazal. A. Razumem, da tako splošno predstavljanje ne zadošča. Občinstvo ima staro pra-v'co do radovednosti. Ce sem rekel, da bi lahko bil almanah, nisem mislil na tradicijo »Pisanic« in drugih takih literarnih zgledov. Moji očetje pravsjo, aa bom precej samosvoj, ukrojen tako, kakor niso bili pri nas ne koledarji in ne zborniki, dasi bom imel nekaj od teh in od onih. Poslušajte tedaj: Na teh tri sto straneh ve^kega formata bo dovolj zanimivega čtiva za stare in mlade, za učene in neučene; marsikaj domačega, lahkega, prijetnega, pa tudi nekaj butocvske učenosti za tiste, ki jim pri-ja taka duševna hrana. Predvsem bo tu dovolj novega, svežega leposlovja, AH vas zanima novela Vladimirja Levstika? Ali povest Frana Govekarja. ki je v tej novinarski družini več kakor star in ugleden gost? Poleg cele vrste izvirnih pripovednih prispevkov boste na Ali prevode la tU-slovstev, med njimi tako ljubeznivi opis božičevanja, kakor je Jotiškega pisatelja Virze poglavje iz znamenitega romana »Straumeni*, dalje prva in menda edina novela belgijskega pesnika in filozofa Mau-ricea Maeterlincka, proza Axela Muntheja itd. Nikakor bi ne maral vsega izdati: pri takih izdajali je čitatelju poseben užitek, če lahk: odkriva in če je kdaj pa kdaj prijetno presenečen. Naj samo omen!m. da bo zastopanih po!eg leposlovja še kakih dva. različnih panog in strek od literarne teorije (O prevod h in prevajanju) do zgodovine, pa d; vseh vrst naravoslovnih ved, tehnike in medene. Elko Justin bo udeležen z obsežno razpravo iz prešernoslovja, spisano na podlagi nove. še neznane tvari-r.e; prirodoznanec dr. St. Bevk bo med drugim prikazal živalstvo Evrope. l;vsko ribiški p:3"te'j dr, J. Loker bo op'sal lov volkov v kirgiški stepi, mlad kemik se bo pomudll pri čudežih kemije, še mlajši lju-btelj astronom4je bo odprl pogled v vse. mirje. Pozabljam, t:like reči pozabljam! Glej. ali vas ne bo zanimala reporterjeva »Verna podoba Ljubljane«-, v kateri je statistiki vzeta nje sufcopa most in nadomeščena z nazornostjo, ki poučuje in zabava? Stoletnica »Nov'c« bo kajpak proslavljena z gradivom o časnikarstvu in časnikarjih: novinarski tovari&^zgodovinar bo prikazal Janeza Bleiweisa kot novičarja, d'r, Josip Reisoer ho priobčil novo tvarino o zgodovini ustanovitve *S1qv, Naroda« in Narodne tiskarne, tovariš 'z redakcije bo opisal postanek dnevnika, njegovo vsakdanje 4iv-Jje«je — tako, kakor se kaže pogledu re-porterja- k> ima najrajši vonj tiskarskega črnila. Drugi član družine »Jutra« bo pri- občil svoje zapiske 'z Rima, Pariza in Aten — esejsko orisane prefile teh slavnih mest, mimo tega ;'e napisal članke o Ivanu Cankarju, o skladatelju »Prodane neveste« in še o tem in onem — počak jte, ga boste že spoznali. In s?mo ob sebi se ume, da se bo s tega razglednškega vidika odp'raJ pogled v viham: aktualnost vojnega časa, v njegove ideološke boje. v njegovo razgibano problematiko, in že cel ciklus skrbno izdelanih zemljevidov, ki so potrebni pr) vsaki številki »Jutra«, če kaj zasledujemo potek gigantske borbe za Evrvrpo. že ta ciklus bo Odtehtal vsaj polovico denarja, ki ga izda. te zame. In da ne pozabimo strehe: obsežne, obilne strehe, se pravi, množice orob-nih člankov, opazk, aforizmov, anekdot, smešnic — strehe, ki bs nekako pokr la nosilne stebre celotne razgledniške stavbe in bo izbrana s posebnim upoštevanjem najboljše najzanimivejše t varne, ln ilustracije. ljudje božji! I" — B. Dovoli, da te prek nem, zakaj vidim, da imaš temperament propagandista in bi bil kmalu lz3al tudi to, kar nam mislijo tvoji očetje prihraniti za presenečenje. Saj je res. da smo publ'kum in ds Imamo pra-vjoo biti radovedni, a takisto je res. da se nam zelo polaska. kdor nas ume prijetno presenetiti. Zato menimo, da si se za sedaj ' že dovolj predstavil; le glej, da nam daš kar obetaš in če še kal dobrega navržeš — »lava tebi! Zares, ocenili so te zelo nizko, ko so ti odmerili za tako obilno in peatro vsetfno nekako tako ceno. kakor litru vina, Kako hitro steče ta kapljic«, pozni po- l tomec nekdaj slavnih vinskih vrst, po našem nič več razvajenem grlu. in kolico veselja. užitka, zabave in pouka nam ostaja za zimske večere s teboj, vabljivi gespod Razrednik! Saj je res- da je na poPeah že precej knjig; hvala Bogu! Toda vzlic tvojemu zastavnemu formatu in precejšnji debelini bo zate še vedno dovolj prostora in menimo, da bi bil: pusto in krivično, če bi te ne sprejeli v častno vrsto naš'h posebno ljubih knj g. kot pričo in znanilca slovenskih čJsn'karjev sto let po ustanovitvi Elei\veisovih »Novic«. Tomšič, Starocerkvenoslovanska slovnica Pokrajinska šolska založba v Ljubljani je izpopolnila učbenik za višje razrede srednjih šol s tanko, 76 strani obsegajočo knjigo prof. dr. Franceta Tomšiča »Stara cer-kvenosiovanska slovnica in čitanka«. Učbenik obsega uvod s pregledom indoevrop-skih jezikov, katerih prajezik je dal podlago tuai praslovanščini, in iz nje se je razvila stara cerkvena slovanščina. V naialjnjem delu uvoda našteva pisec starocerkveno-slovanske spomenike in prehaja na to k azbuki. Slovnični del obravnava glasortovje in oblikoslovje ter z mnogimi primeri*, ki se primerjalno ozirajo na slovenščino, uvaja učence v strukturo jezika, v katerem ata solunska brata.svetnici spisala v 9. stoletju prve slovanske knjige. Drugi del učbenika obsega čitanko, pri čemer so berite Kgmsffeg * Novi poslan i H fašistične vlad? v Bolgariji. Za dplomatskega zastopnika faš--etične republikanske viadc Italije v Sofiji je bil imenovan poslanik Umaita, bivši italijanski generalni konzul v Zagrebu in po-aaiejši pc-ilan:k Italije v Bangkoku. * Hladen sprejem Viktorja Ema„uela v NVapjju. I z Madrida poročajo-. da je izdajalski. k? al j Viktor Emanuel prošle dni obiskal jNeap&lj, kjer se je pojavil prvič po kapitulaciji Italije. Prebivalstvo je Viktorja Emanuela sprejelo zelo hladno ter z veliko brezbrižnostjo. * Prijet izdajalec. Fašistične oblasti so aretirale generala Guzzonija, b v šega poveljnika italijanskih čet na Siciliji, ki je skušal pobegniti iz Italije, da bi sa pridružil Angležem. Ouzzoni pride pred posebno sodišče, ki ga bo solilo zaradi vele'z:laje. * ženska policija v Franciji. Policija v Limogesu se je ojačila z nameščenjem policistk. Doslej je biio v službo sprejetih 20 bihkih Francozinj, ki jim je predvsem po* Verjeno varstvo redi na večjih cestah m trgih in pa varstvo žena in otrok. * V Anconi pcrušer.a sirotišnica. Pri nedavnem napadu angioameriških tciroiistič-ivh bombnikov na Anccno ob Jadranskem morju je bila popolnoma razdejana tudi on-dotna sirotišnica. Njeni prebivalci so b.ll do zadnjega ubiti. * O obupnem naklepu mlade matere poroča giaski dnevnik iz Nestelbacha pri Gradcu. 2Pletna čevljarjeva soproga Juli-jana Fuchsova je vzela* dolgo žico, na kariero je priv ezala kos opeke in jo vrgla čez električno napeljavo visoke napetosti. Popi ej si je pripravila še čeber vode, v katero je vtaknila roke. Poklicala je 61etno hčerkico Irmgardo i-n ji rekla, naj tudi ona Vtakne roke v vodo, kar je nič hudega slu* Ječa hčerka ste/rila. Mati in hči sta dobili opekline na rokah in sla bili prepeljani na, graško kliniko, i^al so nežne ctioške roke posebno hudo poškodovane. * Dve smrtni nesreči. 65!etni uradnik bol. Tnške blagajne Franc Fritz v Gradcu je prišel pod tovorni avto in dobil tako hude poškodbe, da je izdihnil na gr.aški kliniki. 5oletm nameščenec Jožef Frank iz Meidlin-ga pa je na nekem prelazu prišel pod vlak :in. ao ga, diaigo jutro našli mrtvega. Iskale na tzimcnc »akaznke! Iz vrst kadilcev smo prejeli: Dolge kače. ki se nastavljajo pred trafikami. najbolj zgovorno pričajo, da dosedanji način razdeljevanja tobačnih izdelkov ni več primeren. Je že res, da dobivajo trafikanti sedaj nekaj manj tobačnih izdelkov, toda zaradi tega kadilcem ne bi bilo treba pustiti drugo delo in čakati pred 'trafikami. Bi se pač vsak malo omejil, pa Tr šlo. Todj v kačah pred trafikami vidi-, jr.o vedno več žensk, tako cia se lahko re„ če. da ver no tobačnih izdelkov pokupijo sedaj ženske. Takoj lahko presodiš, da le malo teh ž^nsk pokadi kupljeni tobak, vse drugo roma na črno borao. Moški smo povečini zaposleni, tako da se nimamo časa nastavljati pred trafikami. Zato smo odločno za to. da se tudi za tobak uvedejo nakaznice, da bomo tako v redu dobivali količino tobačnih izdelkov, ki nam bo odmerjena. Veseli pa bi bdi tega gotovo tudi trafikanti, ki jih morajo sedaj mno.go pre-sl šati od nezadovoljnih kadilcev in sitnih žensk. —— u— Cen>ne naročnike v Ljubljani vljudno pro.-imo, da potrpijo še par dni, če »Jutra- ne dobijo vedno pravočasno. Zaradi združitve »Naroda« z »Jutrom« je treba reorganizirati tudi raznašalsko službo, pri čemer so se pojavile težkoče zaradi tega. ke • so nekateri raznašalci doslej raznašali oba li-ta. vendar pa po večini v različnih rajonih. V nekaj dnevih bo razni-šalska služba preurejena, pa upamo, da bodo potem vsi naročniki, stari in novi, prejemali »Jutro« vsak dan v redu in pravočasno. u— Novi grobovi. Včeraj je umrl bivši šolski upravitelj v Dolskem g. Alojzij V o d o p i v e c. Pogreb dragega pokojnika bo v torek ob 3. popoidne iz kapelice sv. Krištofa na Zalih na pokopališče k Sv. K: žu. — Z avedno jc rapustila svojce po-s stnica in trgovka ga. Katarina A h 1 i-n o v a. K večnemu počitku bolo blago mater spremili v terek ob 15. iz hiše žalosti, Podu tisk.! cesta 24, na pokopališče v Dravljah. — Preminul je poštnj zvaničnik v pokoju g. J o s ip B i z o v io a r. Zapušča soprogo, štiri sinove, dve hčerki in številno cii-ugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v torek ob pol 16. iz kapele ev. Jožefa, na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu.— Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa iz:ekomo naše iskreno sožalje! u— Poročila sta se v viški cerkvi inž. econ. Milan Voglar in gdč. Dana Modiče-va, učiteljica. Oblo sreče! u— Sprejemi v železniško službo, žolez- niška direk o ija obvešča, da- nima prostih mest za nove-sprejeme, ker so vsa mesta zesedena. Interesenti se zato opoz rja jo, naj do nadaljnjega ne vlagajo prošenj z:i službo. Tudi za primer kasnejše potrebe se take prošnje ne vzamejo v evidenco. Delavce pa po potrebi sprejemajo zunanje edinice. u— Trgovcem z vinom in potrošnikom. Po zakonu o državni ti-ošarini se do 20. novembra smatra vino kot mošt, če vrenje ša traja in v tem primeru se ne plača drž;/™* trošarina. Kemična preiskava letošnjega uvoženega vina pa navadno pokaže, da ie vrenje prenehalo ioi se zaradi tega smatra kot vino, vsled česar je treba plačati državno trošarino. Iz pisarne Finančne direkcije — odsek za carine v Ljubljani. u— V vsakem zaklonišču mora biti orn* dje. ki si z njim ob potrebi clajšamo izkop. Razen tega mora biti orodje ln oprema za gašenje tudi pripravljena v zaklonišču. Le pfesek in voda sta na podstrešju ln povsod drugod že stalno pripravljena. u— 50 ur čakanja za eno tramvajsko vožnjo. V nedeljo zvečer ob 19. je čakala na tramvajski voz pred »Evropo« cela množiea ljudi. Kmalu po 19. uri je privo, zli na postajališče voz št. 4, kateremu je bil priključen še en voz. Ljudje so cba voza takoj napolnili v nadi, da se bodo kmalu odpeljal; proti remizi. Toda čakanj3 ni hotelo biti konca ne kraja. Ljudje so protestirali, zabavljali in zahtevali, da se voz pomakne naprej, toda odziva ni hotelo biti, šele ob 19,45 se je tramvaj toliko »ogrel«, da se je premaknil z mesta, če računamo, da je bilo v obeh vozeh blizu sto potnikov in seštejemo čas nestrpnega čakanja, vidimo, da so vsi ti ljudje Izgubili nad 50 ura časa za eno samo vožnjo. In to v času, ko se bliža policijska ura ter nima vsakdo stanovanja poleg tramvajske postaje. Treba je povedati, da je takšno postopanje s potujočim občinstvom brezobzirno, če se zahteva disciplina od občinstva, ki se vozi s cestno železnico, je vsekakor na mestu tudi zahteva po disciplini s strani cestne železnice. U— Opozarjajo ®e \s| Imetniki nalivni)! peres, da ima tvrdka »Everest« še na zalogi rezervna peresa, ki so precizno izdelana iz najboljšega materiala ter docela odgovarjajo kakovosti zlatih peres. Na zalogi tudi specialna kopirna peresa za kopir-no knjigovodstvo. Ljubljančani, polurite dokler traja zaloga! »Everest«, Prešernova ulica 44. U— če želite prodali vaš radio aparat, obrnite se najprej na tvrdko EVEREST, Prešernova uL 44. kjer boste prodali aparat hitro in po najvišji dnevni ceni ter pro, ti takojšnjemu plačilu. u— Društvu slepih darujejo namesto cvetja na grob pok. ge. Mare Slamič 800 lir Lončka in Janez Košenina ter Marta in Meta Šavnik. Plemenitim dobrotnikom se odbor iskreno zahvaljuje. u— Namesto venca na grob g. Josipa Pečana poklanja družina R'chter 200 lir za mestne reveže. u— Licitacija zapadlih predmetov bo v petek 12. t, m. ob 15. uri V mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15. U— Zapomnite si dobro, da boste dosegli za vaš pfsalni stroj, ki ga nameravate prodati, najviš;io dnevno ceno pri tvrdki EVEREST, Prešernova 44 štedite s kurivom Bolj ko kdaj poprej je dandanes treba štediti s kurivom. Z nastopom zime je napočil čas, ko spada kurjenje k vsakdanjim poslom gospodinje. Da se doseže pri kur* javi čim večji učinek, je vedno znova treba upoštevati vse lastne ln tuje izkušnje. Letošnjo zimo bomo morali s kurivom še bolj štediti kakor prejšnja leta, ker je dob va zelo težavna in mora pač vsakdo gleclat:, kako bo pršel na kraj s tem, kar ima in kar bo morda še dobil. Vedno znova se pri kurjenju delajo stare napake iz navade, ki se pri malo večji paz, Ijivosti kaj lahko odpravijo^. Tako se na primer mnogo pr štedi, če sc za podžigarrie drva čim drobneje nacep jo, približno na debelost svinčnik?.. Za podkurjenjs so vza,-me pest zmečkanega papirja in nanj naložijo tako drobno nacepljcna drvca. D:-cela napačno je, če se vzame za podkur-jenje kar cel koš papirja ali cel časopis. ! Preveč papirja preprečuje dovajanje zraka j in ne daje toplote. Ogenj lahko gori le te- j daj, če ima dovolj zraka. Ce je premalo j zraka, se gorivo ne more docela izkoristiti, j če je pa preveč zraka to se pravi, če peč I ali štedilnik preveč »vleče«, potem gre to. plota v dimnik in kurjava sploh nič ne zaleže. V začetku ko zakurimo, moramo dati dovolj zraka, ko pi se ogenj razgori, je treba dovod zraka toliko zapreti, da ogenj žari, ker daje tako največ toplote in se ptč najbolj razgreje. Gledati je treba na to. da je netivo enakomerno porazdeljeno po vsej gorilni ploskvi. Ko je jed skoraj že dokuhana. se ne sme več nalagati- ker gre sicer mnogo toplote in kuriva brez potrebe v izgubo. Vse to so malenkosti, a če se jih upošteva, se a tem prihrani mnogo danes tako dragocenega kuriva. Z Gorenjskega Godbeni zbor koroškega polka iz Narvika je te dni zaključil 14-dnevno koncertno turnejo po koroških krajih. Priredil je vrsto večjih koncertov, ki so bili povsod odlično obiskani. Poslovilni koncert je bU v Velikovcu, kjer so obenem praznovali dan stranke. Spodnje štajersko Nad 450 zborovanj je pr-redila štajerska domovinska; zveza pod geslom »Fronta tn drušina se borita za zmago«. Na zborovanjih tolmačijo govorniki apodnješajerake-mu prebivalstvu vojaški in pol tični položaj ter probleme Spodnje štajerske, kakor tudi dolžnosti ln naloge n&mškoga prebivalstva. V Mariboru je bilo 5. novembra skupno 37 takih zborovanj. Zaščitno cepljenje otrok. Po odredbi oblasti bodo na štajerskem vsi otroci od enega do 14. leta starosti cepljeni proti škriatici in delavci. Cepljenje je brezplačno. Skupno bo cepljenih okrog 300.100 otrok. Najprvo bodo cepljeni vsi otroci v otroških vrtcih in ljudskih šolah. 40 let zvestega dela je praznoval te dn1 Ivan černec, ki je že od 5. oktobra 1900 zaposlen kot pomožni delavec v Lsvričevi tovarni usnja v Konjicah. Svoje delo v tovarni je prekinil le med prvo svetovno vojno, ko je bil na fronti. Zbil an je odpatkov. Mesec november je po vsej Nemčiji določen za zbiranje odpadkov. V ta na*ne so urejeni posebna zbiiališča. šolski otroci pa imajo nalogo, da cb določenih dneh obiščejo vspko hišo in pri vsaki gospodinji poberejo kosti, papir, odpadke raznega blaga, kovine, prazne škatle konzerv in podobno. Vsak šolar mora zbra'i mesečno vsaj pol kilograma kosti, pol kilograma cunj in 3 kg papirja. Zatemnitev na Štajerskem je določena do nadaljnjega od 17. do 6. ure zjutraj. Smrtna nesreča je zadela 53-letnega lastnika elektrotehničnega podjetja Alojzija Spragerja iz Maribora. V Radečah je popravljal javno električno napeljavo. Kq je odvijal poslednjo žico, se je sprožila varovalna naprava in je žica tako udarila Spragerja, da je padel ob betonski tram. Ker mu je počila lobanja, je na mestu izdihnil. Iz Srbije Gencral Nedič je prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi oddelki prostovoljcev v Srbiji. Kakor je izjavil, hoče borbo proti komunizmu voditi brezobzirno in z vsemi sredstvi. Oddelki srbskih prostovoljcev bodo v kratkem številčno močno ojačeni. Iz Gorice Občinski uradi sprejemajo odslej stranke od 8.30 do 12, izvzemši preskrbovalni urad v ulici Crispi, ki je odprt za stranke od 8 do 12. Mestna tržnica je odprta od 8.30 do 16, ob nedeljah in praznikih pa od 8 do 11. Potovanje le Gorice in v GOrico. Nemško vojaško poveljstvo v Gorici je odredilo, da se v času od 6. do 18. ure lahko potuje iz Gorice in v Gorico brez vsakega posebnega dovoljenja. Oni potniki, ki nameravajo potovati z vlaki po 18. url in pred 6. uro, pa morajo imetj posebno dovoljenje, ki ga dobijo pri nemškem mestnem vojaškem poveljstvu. Prodaja steklenih tsr keramičnih izdel-hov. Pokrajinska zvezi trgovcev v Gorici opozarja, da je do nadaljnjega ukinjena vs. ljavncBt določb z dne 17. januarja 1942, ki ae nanašajo na prepoved pro .laja steklenih ter keramičnih izdelkov po posabnem seznamu. Prcščenje v cerkvi osrednjega bogoslovnega učilišča. V četrtek 4. novembra je bila svečana proslava patrona cerkve f>v. Karla v goriškem osrednjem bogoslovnem učilišču. Ob 10 je bla svečana službi božja, ki jo je daroval cb številni asistenci goriški nadškof Margctti. Smrt dr. P. Melpignana. V Istri je bil ubit dr. Patricij Melpignano. Padel je pod streli komunističnih tolp. Pokojni ja bil dolgo vršto let tajnik šo'skega nadzor, stva v Gorici. Pozneje je bU premeščen k šolskemu nadzorstvu v Trstu. Usodna eksplozija. Smrtne poškodbe je dobil 16 letni Albert Goljevšček iz Plav v Soški dolini. Zaradi eksplozije nahoja je bil tako hudo ranjen, da mu niso mogla rešiti življenja niti skrbna prizadevanja goriških zdravnikov. Nezgode. Na desni negi je poškodoval 14 letni Bruno Umeri, sta.nujoč v ulici na Grad. Med igro se jc ranil na desni nogi 12 letni Hermln Mišige-j ,z šmartna v Brdih. Med delom na polju sta dobila številne rane. po rokah in nogah zaradi eksplozije nekega naboja 29 letni kmetovalec Josip Plesničar in 35 letna kmetica Josi-pina Filej iz Grgarja pod Sv. Goro. Slična nesreča ae je pripetila 11 letnemu Ignaciju Mičusus iz Ajdovščine, ki ima poškodbe po vsem telesu. Ponesrečenci sc zdravijo- v goriški bolnišnici Prezgodnji pozdrav snega Ljubljana. 8. novembra. Sneg je pobelil hrib in dol. Naklepajoča zima nam je poslala svoj prvi resnejši pozdrav in nas precej nepripravljene postavka v objem prave bele opojnosti. V nekaj urah je včeraj zapadlo toliko .'nega, da je snežna odeja popolnoma prekrila vse zelenje. Sicer ni nihče mislil, da te nas bo letošnja zima vsiniiiia in da bo minila brez i;nega ir. hudega mraza, včeraj pa smo vendaile bili zelo neprijetno presenečeni. Sprejeli srpo ga, kakor sprejmemo neljubega gosta, ki se ga ni mogoče znebili. Zgodaj zjutraj ni prav nič kazalo, da bo nastopil v nekaj urah takšen vremenski preobrat. Sijalo je šo nekaj ča-.a so«ee; Kasneje so ga zaivfili oblaki in neopazno so se zbrali nad Ljubljano snežni oblaki. Malokdo si je ob prvih snežinkah, ki so bile podobne sodri, mislil, da gie že žare-. Niti kasneje proti poldnevu, ko jo bela mana vedno bolj vztrajno naietavaia. nismo verjeli, da bo sneg obležal, kaj šc, da ga bo naaulo tako debelo plast. Zdelo se je, da so tla še pretopla. saj so se prve snežinke naglo topile. Počasi &e jj tudi zemlja vdajala in podlaga za snežn-j odeja je bila godna. Strehe so bile že pobeljene, ko se je sneg počasi nabiral na tleh. Cim je obstala prva tenka plast, se je naglo debelila. Brezskrbni otroci so menda edini sprejeli sneg z iskrenim veseljem. Sredi popoldneva so se po periferiji že sankali in kepa li. Ni jih motilo, da so sanke v mokrem snegu zelo nerade tekle. Veselja jim ni kalila niti mokrota, ki jim jo neusmiljeno lezla skozi raztrgane podplate. Bela opojnost jih je popolnoma premotila. Ni pa učinkovala s svojim običajnim čarom na odrasle. Zaskrbljene so gn pogledovale zlasti gospodinje. Strmele so skozi okna in si želele, da bi bilo nebo usmiljeno in se zadovoljilo samo s prgiščem snega. Ko pa ga je bilo vedno več, so s strahom pomislile na prazne drvarnice in shrambe. Ciin debelejša je postajala zunaj plast snega, tem bolj jim je stiskala srce skrb za družino in otroke. Kaj bo, če bo sneg obležal? In stare ženice vedo povedati, da še dobro pomnijo, ko je pred leti sneg zapadel kakor letos na prvo nedeljo v novembru in potem obležal vso zimo. Takega razvoja letošnje zime, kakor se nam je nakazal včeraj, ne bi bilj veseli niti vrtnarji in vrtnarice. Večina pozne vrtnine, zlasti endivije. zelene, porov, je še v žcmlji na prostem. Dosedanje suho vieme je vse zapeljalo, da sa večinoma še niso lotilj spravljanja. Na vrtovih je še mnogo zelene hrane, ki bi je bilo škoda, če bi jo sneg pokvaril ali uničil. Precej dela so imeli s snegom včeraj popoldne sadjarji. Večina sadnega drevja in raznega okrasnega grmičevja še ni odvrgla lz Trsta Vpoklic pod orožje v območju tržaškega poveljstva lepubllkanske fašistične vojske. Glavni poveljnik vojaškega okrožja v Jul j-ski Benečiji geneial Giovanni Eoposlto je o 1 redil vpoklic poj orožjo vseh čistnikov in podčastnikov, ki pripadajo italijanskim oboroženim aUam. Vpoklic pod orožje s 3 naslanja na zakonski dekret iaši3tične vlade, ki je bil izdan 21. oktobra t. 1. ter predvideva vpostavitev iaJijanoke vojske, častniki ir. podčastniki vseh činov in vs?h rodov orožja, ki so se nahajali v T stu ol dne 8. aeptemb a 1043 ter so pristojni v Trst ali v tržaško provinca, so doižni, da se prijavijo zadevnemu vojaškemu poveljstvu. Izvzeti od tega vpoklica so samo vojaški zdravniki, živino-zdravniki iin lekar. naiji. Naveden: se moja jo zglasiti v vojas -niči v ulici Rossetti do 10., olnosno do 15. novembra t. 1. Vzpr »tavltev avtobusnega prometa na progi Tr*t—Pulj. S 1. novembrom je bila vzpostavljena avtobusna zveza na progi Trat—Pulj. Vožnja traja 3 ure in 10 minut. Avtobus odhaja iz Pulja ob 6.30 in prispe v Trst cb 9.40. Vrača se iz Trsta ob 15. in dospe v Pulj ob 18.10. Smrt trža?lti-ga profesorja. Med vožnjo je bil ustreljen na parniku, ki je vozil v Pulj, pr/>f. Kanul Cristofolini is Tista, Pokojnik je bil profesor na učiteljišču v Trstu, Pozneje je bil prideljen klasičnemu Uceju v Splitu. Namenjen je bil v Pulj na obisk žene in dveh sinov. Bil je Član pulj-skega faš jskega direktorija. Smrt n?. boVšču. Poročnik Oton Rudi Visintir: jc padci dne 21. decembra 1942 v Matragcvu na ruskem b:ji5ču. Operna predstava za nemške vojake. Narodno socialistična stranka v Trstu je prirsaila v prostorih gledališča Rrssetti te dni predstavo Pucci.nljeve »Toscer za pripadnike nemške vojske v Trstu. Pred- j stave so se udelež il večinoma nemški vojaki pa tudi drugi člani nemške narodne skupnosti v tržaškem mestu. listov. I rrme južnega,- mokrega snega, ki se je Uj l na drevju in grmovju, je bilo od ure do ure težje. Mlada drevesca, ki niso pritrjena h kolu. so se kmalu začela upogibati. Veje starih dreves so se nevarno šibile. je nevarnost, da jih bo sneg polomil. iako bi nastala občutna škoda in sadjarji so hiteli stresati sneg z dreves in grmovja. Pod težo snega so popustile tudi neka-teie žične napeljave. Telefonsko omrežje ni posebno trpelo, po tleh so večinoma popadale le provlzorieno napeljane žice. Dasi so le redki snažili hodnike in niso po cestah še vlekli plugov, so si ljudje sami shodili sproti potrebne ga.ri. Proti večeru se je na niih nabirala brozga, ki je premočila tudi najboljše u=nje. Kdor se ni zavaroval z galošami in snežkami. je pri-5=1 z mokrimi nogami domov. Davi so ponekod že čistili sneg. To pa res samo pone':ca. ker se večina hišnih posestnikov le ni zavedla svoje dolžnosti. Morda so tudi mislili, da bo sneg čez noč zginil, kakor je priščl. Dobro bi bilo, da so čim prej spomnijo na svojo dolžnost. Včerajšnji sneg ja prišel mnogo, mnogo prezgodaj. Letos bo malokdo imel smisla za čare bele opejnoati. 2e!ja vseh je. da bi sr.eg čim pre*3 skopnel in da bi zima svojo oslvino čim bolj zadrževala. Tako fc>o ustreženo ogromni večini Ljubljančanov. Beieinica KOLEDAR Torek, 9. novembra: Božidar. Teodor. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Moja sil Kino Sloga: Zaupam Ti svojo ženo. Kino ITnien: Moser kot detektiv. Kino Moste: Veliki kralj. Kino Kodcljevo: Vabimo na ples. DEŽURNE LEKARNE Dane"; Piccoli, Bleivveis a a cesta 6; H<">_ čeva:". Celovška cesta 62; Gaitus, Mosta, Zaloška cesta 47. ZATEMNITEV je strsgo obvezna od 13. do 6. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 9. ncv., ob 16.30: Kavarnic-a Red Torek. Sreda, 10. nov., ob 16.30: Cvetje v jeleni. Red I. četrtek, 11. nov., ob 16.: KOvarstv« in ljubezen. Red četrtek. Petek, 12. nov., ob 16.30: Potopljeni »ve«. Izven. Cene od IS lir navzdol. Sobota, 13. nov., ob 16.13: Kavantica. Izven. Cene od 18 lir navzdol. * ! C. Gfldoni :»Kavainica.« Komedija v treh dejesijih. Osebe: Ridolfc-Lipah, doa Ma zio-Cesar, Eugenio-Jan. Leonarao-Raztiesen, Plaeida, njegova žena-Kra'jeva, Vittoria, Eugenijeva žena^Rasbergei jeva, Lisaura. plasalka-Danilova, Pandclfo- lastnik igralnic- P. Kovič. natakarji: Milčinski, Ver-dza-lin-T-Mlejnlkova, Alfred.čuden, Adela-Ribičeva, Blnd-Jelnikar, Falke-B. Sancin, Frai'jk-Janko, Orlovuki-Drenovec. Ida-Jap_ ljeva, Melanija-Koširjeva. Dirigent: S. Hu-bad; nsžiser; E. Frelh: koreograf: P. Go-lovin. RADIO LJUBLJANA TOREK, 9. NOVEMBRA 8.30—9.: Jutranji koncert. 9.—9.15: Poročili v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.: Operni koncert; igra radijski orkester, vodi dirigent Drago Marjo Sijanec! 14.—14.15: Poročila v nemščini. 14^5—15.: Koncert Malega orkestra Stencvica. 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.: Kcmorna glasba. 19.—19.30: Schumanove pesmi poje baritonist Boris Popov. 19 30— 19,45: Porcfiila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved sporeda za naslednji dan. 19 45— 20.: Mala medigra. 20.—20.10: Poročila v nemšč ni. 20.10—22. Prenos sporeda beograjske radijske postaje. 22. Poročila v nemščini. reciig-irana tako, da so mlajše stcsl. oblike radomeščena s starejšimi, sararli primere so nekateri posebej označeni sestavki natisnjeni v prvotnem besedilu. Glagolski teksti so p- dani v cirilici, le dva sta natisnjena zara '.i zgleda, v glagolici. Med berili so primeri iz Zcgrafskega evangelija (v glagolici in ciriiski transkripciji), iz Mari-janskega evangelija, dalje iz Aasemanije-vega evanglija, iz sinajskega obrednika (glagolica v faksimilu, cirilska traciskrip. c ja), iz ainajskoga psal terja, iz kijevskih listov, iz Clozovega glsgolita. Naposled so natisnjeni trije primeri clrilsk.h literarnih spomenikov. Knjigo zaključuje kratek slovarček. Tako jc slovenska mladina doMa učbenik, ki z uvajanjem v osnove staro-cerkvenc slovanskega jezika izpopolnjuje pouk našega jezika in sploh elementarno lingvistično znanje srednješolcev. Knj ga je natisnjena pregledno in jasno. Pet redov v družinski zajedmei Danes ni nič čudnega, če babica doživi rojstvo krepkega pravnuka. Redkejši p«, je primer, o katerem je te dni poročal neki nizozemski list. Prinesel je sliko stare zapadnofrizijske družine, na kateri lahko vidimo prababico, ki je ob lana od hčerke, vnukinje, pravnukinje in prap'avnukinje, stare 3 tednov, praznovala 92. rojstni dan. Ima 11 poročenih otrok, ki, imajo 44 otrok, ti pa častitljivo število 137 potomcev. Genoveva Fox: 30 DEKLE Z MEJE Roman »Sveta nebess!« je rekla sama pri sebi. »Vidiš ga, otroka, da je že spet. odnesel pete za kljuso.« Izabela jo je b'la med tem kar naglo-ma ubrala z doma. Ko je bila spustila oči po Volčjem hribu, se je bila mahoma spomnila sumahovega grmovja na strmem griču nad Allenovo hišo. To grmovje je bilo njeno in Petrovo skrito zavetje. Ob poletnih dnevfh — kako daleč se ji je zdelo zdaj vse to — sta tam pogosto sedela se sladkala z gozdnimi jagodami, ki sta jih trgala na pologu, in se zibala na zankasti rozgi divje trte. Skozi zaslon širokega list. ja so jima segale oči do AHenove kmetije, ki je ležali pod njima, majhna kakor igračka. Onadva, ki ju ni nihče videl, pa sta vendar razločno videla vse, kar se je godilo spodaj; gospo Allenovo, kako je delala prj kuhinjskem oknu, ž vino v hlevih. Kadar so b'la velika vrata na stežaj odprta-in celic kokoši, kako so brskale po velikem gnojišču. Vse to je bilo tako tajno, tako lepo ln tako davno ,,. Izabela jo zdaj naglo sop!hala po slab! poti. ki je vodila skozi borovje čez Volčji hrib. Jeff je sigal dekl'ci za petami. A mahoma se je Izabela okrenila in mu strogo zapoved al a, naj gre domov. Jeffove motno-rjave oči so se cčitajoče vzdignile k mladi gospodarici. Nikake krivde si ni b!l v sve-sti. Za vsak slučaj je nekoliko pomigal z repom. Tedaj mu je razložila, da bi gotovo lajal in uganjal še druge nedovoljene m?či, in da ni baš danes vsega tega prav n'č tre. ba. »Hop, hop, Jeff. teci zdaj!« Naoravil je nekaj korakov in se spet pri-hulil k tlom. Gleial je, k kor da bi bil izgubil najboljšega prijatelja. Pn mu je ma. lo pomagalo. Dekle je oblastno iztegnilo roko: »Ali boš Jeff, al' nc? Domov!« Tedaj je ves sključen krenil nazaj, z repom p bešenim dol do suhega listja, ki je še ležalo na poti. Iz bela se nI več ozrla za njim. Hitela je dalje. Rob'dovje je s trnjevimi rokami grab lo po nji. VePke, suhe, od zadnj h zimskih vihar ev odtrgale veje »o silile de-kl:co, da je de'ala dolge ovinke To ni bila več stara, prijazne domača steza. Izabe. Ti je morala venomer pripog bati hrbet, da se je reševala rob dovih vej, ki »o jo lovile za obleko — in zdajci je od presenečenja tiho vzkriknila. Na konici nekega trna Je visel šop srhkih, r"dž h dlak. Nobenega dvoma nI bile, da Je to žima Dollyj'nega repa. Ko Je prišla onkraj griča spet na aonce. jI je ležala Allenovlna spodaj v dolini pred očmi. Od zaklona do zaklona se je plaz la naprej, dokler n' prispela do globeli med Vo|čj;rn hribom in utrmo višino, ki se je dvigala za hišo. Tu je ni mogel nihče videti. Obstala je in pogledala po vlažni trati, ki se je širila okrog vodne mlake. Na mokri. črni zemlj' je razločno videla odtis majhnega kopita. Srdito se je vzpela na vrh. zlezla čez nekakšen zid in prišla na Allenov pašnik. Kak; bi zu je bili zdaj Allenova hiša! S kamnom hi jo lahko zadela. Najrajši bi b;-la vrgla kar skalo, da bi ji z gromom in treskom prebila streho. Bogme, tako bi storila, čsto prav bi jim bilo, tatovom. A Bog ne d? j, da b: zadela Petra. Ta je vedel, kako rada ima konjiča. Spodaj so bila skedenjska vrata zaprta. Nobenega znamenja življenja ni bilo opaziti na kmetiji- nobenega glasu ni bilo sl;. šati razen telečjega blejanja. Kako neumna je b la, ko si je domišljala, da utegne na svoji ogledn ški poti kaj izslediti. Tatovi so imeli njeno Dollyjo gotovo dobro skrito. A zdajci so se zaloputnMa nek* vrata. Od spodaj bi jo utegn li opaziti, kajti golo sumahovo grmovje ji je dajalo le nezadosten zaslen. Plosko Je legla na tla ln videla Petra, kako je pršel iz drvarn'ce. Na ramah Je nesel drog, ki mu je viselo na vsakem koncu leseno vedro; tako je odko-lovrat 1 proti javorovemu gozdiču na drugi strani h!še. Da bi vsaj mogla steči dol in I «K,JC Sria'l .na meJne'n ,f" ogovoritt ali pokl c tl k sebi! Ce bi vi- lu dom!č,effa Pa^nika- * vzd hmla. i t ica:: ~ r'-~ ~ . ~~___lujcrru-----ono. . ..''.'i' zvečer srečala v gozdu. Razen tega pa sploh ni mogla tako glasno zavpiti, da hi ga opozorila nase, ne da bi jo slišala ostala družina. Kakšna norica je bUa, cia se je priplazila tu gor. Kaj pa more opraviti? Vendar, vsaj to je dognala, kod in kam so vlekli Dollyjo. Nemara je prav tu doli, zaprta v skednju. Po trebuhu se je splazila nazaj na greben griča, se zavihtjla čez zid in stekla po bregu n'zdol: nato je previdno smukala od drevesi do drevesa čez otrebljeni laz, v za. vetje temnih borovcev, ki so rasli na vrhu Volčjega hriba. Na robu gozda se je odpočila pred majhno kamenito grmado. To je bila »pošta«, ki so si jo bili zgradili pred štirimi leti. ona. Peter in Jane! Koliko zabave so Imeli z njo da so ji napravili stene, jo prekrili s tenkimi, ploščatimi kamni in napravili tudi odprtino za pisma, baš dovolj široko, da si mogel seči vanjo z roko. A kje je bila zastava? Izabela je pobrskali med kamenjem in privlekla izpod podrte »pošte« umazano, raztrgano, na palico privezano krpo Da. to je bila zastava, ki so jp imeli za znamenje. Kadar je v hra. la s strehe, je bilo znotraj pisemce. Peter je z vrha griča lahko videl zastavico, takisto kakor ona. če je stala na mejnem ži- ga ogovoriti ali poki del, kako klavrno Ji je pri dušt. in če sp'oh ve, kam so skrili Dolly — nemara b! jI »z- j dal. A ne! Tega se ^e upa. S tem bi na- : Vse je bilo minUo. in tudi »pošta; ni več i služila svojemu namenu! Zvečer je oče še bolj mrko gledal kakor »protoval lastnemu očetu. Prav tako oso- i pri zajtrku. Voli stounka Bakeija so bili ren in čuden bi bil kakor takrat, ko ga je ' izgin li. In Jimovi Jve telici tak sto. ®e turške volslce Govor predsednika turške republike pred veliko narodno skupščno, v katerem je ponovno poudaril obrambno pripravljenost Turčije proti slehernemu napadu na njene nevtralnost, je okrenil pozornost na turško oboroženo silo. Med sedanjo vojno je bila turška armada načrtno povečana in opremljena. V januarju 3942 je bilo sklenjeno podaljšanje kadrovskega roka od doteda-njega poldrugega do dveh let na tri leta. Toda ta rok je bil pozneje še podaljšan. Zakon o organizaciji turš4:e vojske, ki je stopil v veljavo februarja 1941, določa tudi delovno obveznost za vojno važna dela za oba spola za vse obveznike cd 16. do 60. leta starosti. Znatna denarna sredstva so bila odobrena za oborožitev in opremo armade. Dočim je znašal vojni proračun v letu 1934-35 v cele ti 53.5 milijona turšk;h funtov, je narasel v letu 1941-42 na 161 milijonov in v letu 1942-43 celo na 221.5 miljona turških funtov. Poleg tega so bili odobreni še zelo visoki izredni krediti, tako da je turška armada v letu 1941-42 porabi, la v celoti 436 milijonov turških funtov. Številni rezervisti so bili vpoklicani daleč preko normalnega mirnodobskega stanja in izvedene so bile zaporedne delne mobilizacije, tako da je imela Turčija 1. aprila 1942 poi orožjem približno milijon mož. To število se je v teku leta neznatno znižalo z odpustom pripadnikov narodnih manjšin. Vojska, mornarica in letalstvo tvorijo samostojne dele oborožene sile, ki je pod vr. hovnim poveljstvom predsednika in državnega poglavarja Inenija. Predsednik republike je poveril vrhovno poveljništvo vojske maršalu Fevziju čakmaku. V za Injih letih je bilo število aktivnih vojaških odelkov s F onr p® svetu Enkrat se je moralo obrniti, in sicer iz krasne jeseni v brozgasto zimo, kar se je primerilo zadnjo nedeljo proti vsem računom in pričakovanjem. Prva novembrska nedelja je bila, — saj veste — močno drugačna kakor zadnja oktobrska; medtem ko smo pred tednom dni še pisali o športnem terminu, ki je b;l kakor nalašč za športnike vseh vrst, smo predvčerajšnjim mrki gledali izza oken v pobeljeni svet in si mislili — danes pa s športom ne bo nič! In vendar so drugod po svetu — Ljubljana je zdaj nekako osamljena v tem pogledu — imeli in opravili svoje sporede, kakor je to v športu že stari običaj. Saj sta red in disciplina sestavna dela vsakeg;. športnega udejstvovanja in zato vreme in njegove muhe — če res niso prehude — ne morejo pravega športnika zadržati doma. V ostalem p-, se zdi. da je prvi sneg obiskal samo naše kraje, kajti poročevalci iz Nemčije in drugod se v svojih poročilih niso n;ti najmanj pritoževali nad nenadnim vremen.f"k;m prevratom. Ali pa so tudi oni tako disciplinirani, da o njem niti ne govorijo. .. Iz nemškega sporta so v nedeljo s posebnim zadoščenjem poročali o gostovanju nemške nogometne enajgtorice FC Bayern iz Monakova v Švici, ki je v Curihu nastopila proti švicarski državni reprezentanci in si na tujh tleh priborila, nad vse častiti remis z 2:2 (1:1). Na tekmi je bilo okrog 10.000 gledalcev, ki so pridno navduševali svoje za zmago in nemalo prispevali, da so slednjič po dvakratnem vodstvu Nemcev vsaj izenačili. Tudi Švicarji omenjajo ta dogodek kot enega izmed redkih mednarodnih nastopov zadnjega časa z velikim zadovoljstvom. švedska nogometna reprezentanca je isti dan gostovala v Budimpešti in pred 40.000 gledalci zmagala presenetljivo visoko s 7:2, čeprav je bila igra do polovice še neodločena z 2:2. Tako so se Švedi izdatno revanž:rali za svoj nedavni poraz (2:3) na domačem igrišču. Po nemških terenih je b':lo zadnjo nedeljo tudi mnogo prvenstvenih srečanj, med katerimi omenjamo samo nekatere bolj znanih nasprotnikov: Dresden SC—VFB Leipz:g 5:0, Schalke—Bochum 2:1- Florids. dorfer AC—Wiener AC 2:2, FC Wien—Au-stria 4:0, Vienna—Markersdorf 9:1 itd. V medmestnem dvoboju Hamburga z Berlinom je to pot neoporečno zmagalo moštvo Hamburga s 3:1. Berlinska vrati je branil »interna cional&c« Jahr. ki pa je moral zaradi blezure izstop:ti; njegov namestnik ni bil več njegovega kova. Tekmo je gledalo skoraj 20.000 ljudi. Zelo agilni so bili preteklo nedeljo tudi nemški rok omet asi obojega spola, med katerim* so berlinska <|ekleta obračunala s tovarišicami iz Celovca s 6:1, sestavo iz Spod. Pcdonavja pa odpravila kar s 15:1. švicarski spored je potekel v glavnem tudi ob igrah z žogo. Razen mednarodne tekme, o kateri je govora že zgoraj, so švi-. carski nogometaši odigrali še nekaj zaostalih prvenstvenih tekem, v glavnem pa so se trudili za uspehe v posebnem tekmovanju za švicarski pokal, pri katerem so prišia tudi v tem kolu do tehtne besede ne- znatno povi§3no in osnovane rezervne edi-n;ce. Po počitkih iz srede lanskega leta je bilo število armad, ki se je dotlej krilo s številom vojnih okrožij, povišano od 9 na 13 s skupno 32 pehotnimi, 1 tankovsko in 1 konjeniško divizijo. Tudi za zgraditev železniškega in cestnega omrežja zlasti n,a vzhodu in jugovzhodu Turčije so bila potrošena znatna denarna sredstva. Turško letalstvo je pred sedanjo vojno štelo 8500 mož in 450 letal vseh tipov. Od tedaj je bilo letalstvo znotno povečano, dasi še davno ni dosežen program, ki je bil določen leta 1937. in ki je predvideval 1000 letal prve črte in 15 tisoč pilotov. Posebno pozornost so posvečali v Turč ji predvojaški vzgoji mladine, zlasti pa jadralnemu letalstvu. Celo ženske lahko vstopijo v turško letalstvo. Turška vojna mornarica še ni kos nalo^ gam, ki jih zahteva obramba obsežne turške obale. Med večjimi vojnimi ladjami so že zelo zastarele vrste. Anglija je obljubila Turčiji dobavo rušilcev, od Italije ps je dobila nekaj ladij, med njimi brze čolne in podmornice. Po sklenitvi montreške konvencije je zgradila Turčija več utrdb ob Dardanelah in je v zadnjem času utrdila tudi tako imenovano čačaldsko črto. ki varuje Carigrad proti Balkanskemu polotoku. Med vsemi tremi deli turške oboiožene sile ima vojska odločilno vlogo. Posebno Anatolci so znani kot pogumni, skromni in disciplinirani vojaki. Turški oficirji, pri katerih vzgoji se močno čuti nemški vpliv, so vedno z največjim zanimanjem zasledo-razvej sedanje vojne in si prizadevajo pravilno dojeti nfen pomen- katera šibkejša moštva. Taka presenečenja pa prav povečujejo privlačnost podobnih propagandnih prireditev. V ostalem ao v športni kroniki zadnje nedelje v Švici omenjeni še rokometaši. hoT kejisti na travi (kdo ve, ali so jO še imeli pod seboj?), tekač* (v gozdnih tekih), te-lovadc. in kolesarji-žogarji (v zaprtih prostorih). Prav gotovo smo imeli dober namen, da bi bili predsnočnjim nabrali te kronike še več, toda naši viri so zdaj te dni — in še posebej ob čudnih vremenskih dogodkih — vse prej kakor zanesljivi- tako da se moramo zadovoljiti — tako približno kakor v gostilni ali trafiki — samo s tem. kar do-b;mo. Toliko zaradi morebitnih pripomb, da tej kroniki morda manjka začetka ali konca — ali pa obojega. Mali oglasi Službo dobi KUHARICO, ki opravija tudi ostala hišna dela. sprejmr.c k boljši ilru-žini 3 odraslih oseb v dobro službo. Hmna in vsa oskrba zrlo dobra. Plača 400—<500 lir. Naslov v vst-h nosi. Jutra. DEKLE za vsa hišnn dila. sprejmem tako\ Mene'n?er T.. Sv. Pe-tra e. 13. 19962-la GOSP. POMOČNICO pri ino ir, pošteno snrejmun takoj k 4-Jlask o 'rasli dre. žini. ob dobri rta i* i in oskrbi. Cankarevn nnbtvre 9-1. 19859-1 a ŠIVILJO parila, izvežhann. sprejmem. Ponudb • no Offl odd. Jutra r>od »KDC« 19861-la POSTREŽNICO rri Krištofu, spreimem. Predstaviti pencldne Naslov v vs h resi.' Jut™ VAJENCA za špeee-ijsko rrsovim. «nr TTi"m. Naslov v vseh nosi. Jutra. 19370-44 HARMONIKE za otroke, klavirske krOmn-fične :n diatonične vseh velikosti. kupuj * po najvišjih dnevnih eenah al: nrevzame v komisijsko pr-idajo tvrdka Ev. do 4 nre. Naslov v vseh posl. Jutra. 19$»?- ŠTEDILNIK namizni. skora; nov. prodam za 7000 lir. M<5e. Jaraikova ulica št. 3. 19691-3 BLAGO ra ira'h suknjo, prodam. Krakovski nasip 26. priUič:e. levo. ' 19V9-6 PERZIJANER PLASC lep. ugodno prolam. Ocjled nr! kranr^tvu Rot. Hesmi tr?. 19866-6 MOŠKA OBLEKA .vmnosiva. dobro ohranjena — naprodaj za 1400 lir 0'-'lnv v v« mcl •Tnf-l. IOC-.--.I- mm SPALNO SRAJCO žensko, nco, iz hatisia in rilatnen namizn prt s 6 f*ti-či, vs.' predvojno blogo — ug kom., froilim. Per-nta. I.:i.bl,ana. Povšetova 96 19e13.« mo?tko svknjo dobro 0hfji''n0. firedim. Naslov v vseh pwl. Jutra. ŠKORNJE ST 45. mi^ške. rjav nr>ve — m'>Ve »rajee št OS. fl in moške nosi-v re. Naslov v v«eb .Tut-i Tvs-r!.«: KOPM.N \ PEf Til;nckn. IvVr-na plašča m bicikeli T>raehtri-ifen'* in r-rn hubertn« ptašf- "^vo-lam. Pre. ena ulic.i S> io>-<.i? POHIŠTVO izdelujem po naročilu, politi-ram oprave :n vsa popravila. Zorman Josip. Breg 14. 19858-3 18 udareev z felksvk« Angleška vojska pozna še vedno bičanje. Kakoi- port>ča »Daily Mail«, je bii obs.rjen vojak Maddison zava ii ropa pred kazenskim sodiščem v Lancasteru na 6 tednov ječe in 18 udarcev z bikovko. Mad-Jiscn je uda .41 nekega grškega oficirja, s katerim je popival, v oko, mu zamašil usta in mu n to ukraiel kovčeg. To pač laJiko stori angleSki vojak nekaznovano v Gičiji, ne pa v Angliji. (DNB) KRIŽANKA Ljubljanski •;: KINEMATOGRAFI KI.NO UNION r. kui:m. OblaV. Sv. P tra nasip 3 19867-7 GALOSE 7.a i!"tno fiun^ko. kupim Naht.isral Ml.m Smoletova 0 ali Pi-'i-Vr»ol(n-B 11. '9T 7 SNE?KE zi !-l'"n'tri "'r"ka kunim al" ■»trirn^m Elza S "ver. 'Go-cprv.-vet.kn 5. '9950-7 SNEŽKE tt^orunee ra rvii^-necr^ -t-rka. k'in;m. Nastav v r-.^ pr»=l. Jutru 19«"67 "S flS^HHi Vsem sorodn:kom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, biat, stric in tast, gospod JOSIP BIZOVIČAR Tel. 41-64 Vodoravno: 1. vroča, opojna pijača, 4. veter, 6. neobuta, 7. ploskovna mera. 8. z, 1, 10. latinski voznik, 12. časovni prislov, 13. egiktsko božanstvo, 15. vrtnica, J 8. izumirajoč iglavec, 20. oblika nikalnega glagola, 21. osebni zaimek, 22. vzklik, 24. znak za prvino, 26. znak za prvino, 28. osebni zaimek, 29. stričeva žena, 32. veznik, 33. znak za težko prvino, 35. ožja cesta, 38. r, KINO KODELJEVO Kako pleše Dunaj ob veselih Straus-sovih valčkih, vam bo pokazal šegavi Hans Moser v velezabavnem filmu VABIMO NA PLES Predstave: nedelja ob 14 30 :n 17. uri, delavnik ob 17. uri j, 40. oblika glagola biti, 41. kakor 25., 43. kakor 20., 44. salezijonski zavod v Ljubljani. Navpično: 1. steza, 2. predlog in sibiiska reka, 3. domača ptica, 4. oče (lat.), 5. igra, 9. spodbujevalna besedica in -omanski spolnik, 11. glavni števnik, '14. nemški osebni zaimek, 16. osebni zaimek. 17. bukov plod, 18. osebni zaimek in znak za prvino, 19. vzklik. 21. slovenski planinski pisatelj, 23. moško ime, 25. znak za lahko prvino, 26. enota plinskega pritiska, 27. povratni zaimek, 30. rimski cesar, 31. oblika glagola biti, 34. silen človek, 36. kakor 2., 37. predlog. 39. jnlov, 40. sive barve, 42. italijanska kratica za delniško družbo, 43. spodbujevalna besedica. Rešitev Križanke 31. oktobra Vodoravno: 1. kolo, 4. toga, 8. glagol, 9. žrd, 12. oklo, 13. Abbe, 15. bob. 16. Elba, 18. Igla, 20. kot, 22 (Si (llcij), 24. ud, 26. za. 28. 1, 1., 30. et, 32. de, 33. tu, 34. lzg., 36. et, 37. Ana, 39. tla, 40. Koseški. Navpično: 1. ki, 2. otok, 3. 11, 5. ož, 6. grob, 7 ad, 10. tobak, 11. zabit, 12. oje, 14. ena, 17. les, 19. led, 21. Os(mlj), 23. iz, 24. ul, 25. peta, 27. aml, 28. lug, 29. beta, 31. tun, 32. del. 35. Zale. 38. alo. 39. tok. STEKLENICE razne vTste. ktiiujemo. Dobro plačamo! Na Vaio ieljo jih prevzamemo ua domu. B. Gu. štin. Voanikov trg št. i. J-318-M KNJIGEt Gfista Berling. Dolina me- s"c«. Idi jot. Ana Karenina. Celski grofje. Alahov vrt. Oče Goriot SotM. Pot življenja. V pomlad; ž vlj nja. Vstajenje kupirti. Ponudbe na ogl. odd. Jute ped Brrz nre-knnčevaiej' mmmp GOSTILNO na promr'nem kraj' v notra njo«! i žične meje. vzamem v nij-m ali kunm. Tirnim fc iz opre. Oddati prsti nagradi na na-lov. k' •• v ns! c '. J •».t« 'OK",4-S7 • PODGANE. STENICE, in .... zfui^ljiv.' uniči zavod za [okenč.tvan-e mrčesa tn golazni 7yr Adolf Tavčar e-va 4-111. levu 1051«-.r7 ROKAVICO desno, iz jeienj- kože, sem izgubil v tramvaju v nedeljo od Figovca do magistrata. — Makso Sever. Gosposvetska 5. 19««1-:17 DAMSKO URO /namie »Marvin«. serii ;zgj-b:la v soboto popoldne od Tivolija d.j kavarne Mijcen. Posten najditelj naj .o o-.To je nevarnost, s katero moram zmerom računati. T;sto, za kar gre, je presenečenje, ki m-i ni dosihmal še nikoli spodletelo.-: Pogledal jo je z viška, kakor da ga zabava njen osupli obraz ln njen skomig z rameni- s k terim mu je menda hotela povedati, da ga ima prav res za blaznega. »Kaj pa m;slite, da delam,« je vprašal. »katSar se zaprem v kabino in izračunavam sv.:je načrte? Ali mar prepuščam vso stvar srečnemu naključju? Moji ljudje, da veste, nikoli ne lenarijo, kadar pridem v zaliv na odd h. Nekaj se jih klati po deželi, kakor v:-im je povedal Godolphin, vendar ne z namenom, da bi spravljali ženske v obup. Obup je le neznatna postranska okoliščina.« »Mar znajo angleški?« »Seveda. Posebej sem jih cdbral za to nalogo.« »Koreniti ste, da nikoli tega.« »Vsakršna nedognanost mi je mrzka,« je odvrni. Sčasoma je postala črta obale določnejša; b li so na tem. da zaplovejo v velik, razgiban zaliv Dalje tam, na večerni strani, ie razkč'!a širne peščene ploskve, sivo osenčene od nastopajoče teme. Ladja je zdaj ubirala pravec na sever, jadrala je proti črnemu predgorju; ne kakega zatoka ne ovinka ni bilo videti, kjer bi se lahko zasidrala. »Ne veste, kam plovemo?« je vprašal. »Ne.« Nasmehnil se je, povedal pa ni nič- le tiho je jel žvižgati sam pri sebi in jo pri tem gledal, tako da je nazadnje umaknila oči; vedela je. da jo njegove — in njene oči omamljajo; tako sti brez besed govorila drug z drugm. Pogled ji je blodil čez mirno morje tja pi-oti kopnini; z večerno sapo je cd tiste strani prihajal vonj po pregreti obrežni travi, mahu in drevju; po vročem pesku, ki je sonce ves dan pripekalo nanj. Vedela je. da je to življenje, kakor si ga je smerom želela živeti. Kmalu bosta sredi nevarnosti in trušča, nemara kar v resničnem b°.iu; pri vsem tem in potlej bosta skupaj, imela bosta sama svoj svet, v katerem ne bo veljala nobena reč mimo tistega kar lahko dasta drug drugemu: milino, tišino, mir. Stegnila je roke naid glavo, se ozrla po njem in vprašala: »Kam gre naša pot?« »V Fcwey Haven plovemo,« je vendar že povedal. XII. Noč je bila temna in zelo nurna. Veter, kolkor ga je vobče bilo, je prihajal s se- vera, a tu, na odvetrni strani predgorja, je bilo zatišje. Le časih je nenaden žvižg v konopju ali curljajoč šum nad črno vodo naznanil- da miljo- ali dve od kopne zemlje še piha sapa. »La Mouette« je bila zasidrana ob robu majhnega zaliva in prav blL zu nje, tako blizu, da bi bil lahko kamen vrgel na skale, so štrlele čeri, nerazločne in v senco zavite. Ladja je plula proti določenemu kraju, 1 ne da bi zavila v stran od smeri; nobenega glasu ni bilo slišati, nihče ni zaklical povelja. ko se je ustavila proti vetru, da bi spustila sidro. Veriga, ki je drdrala nizdol skozi obloženo lino, je dajala pridušen, votel glas. Morski galebi, ki jih je na stotine gnezdilo v čereh in nad njimi, so se za trenutek splašili; njih vpitje je odmevalo od pečin in se razlegalo nad vodo. Ko se pa ni zganilo nič drugega, so se kmalu potolažili, in poslej ni nič več motilo tišine. Dona je stala ob palubni ograji in opre zala proti predgorju. V tej tišini je bilo zanjo nekaj neznanega, nekaj zavzetnega, kakor bi bili ponevedoma prišli v spečo deželo- ki so nje prebivalci ukleti in ki so ji galebi postavljeni na stražo. Mislila Je na to, da so ta dežela in te čeri, ki tvorijo drug del njene lastne obale, zanjo nocoj sovražno ozemlje. Pripluli so bili v območje sovražnikov, kajti prebivalci Fowey Havena, ki so zdaj spali v svojih posteljah, so bili žalijo tujci. Moštvo ^Galeba« se je bilo zbralo na srednji palubi; tam jih je videla, kako so stali, stisnjeni z ramo ob ramo- negibni in nemi. Prvič, odkar se je bila odpravila na pustolovščino, je čutila nekaj takega kakor skrb, nekakšno žensko groznico strahu. Bila je Dona Sv. Columb, žena angleškega graščaka in barona. V brezumnem nagibu se je bila pridružila tolpi Bretoncev, o katerih ni vedela nič drugega kakor to, di so morski razbojniki in odmetniki, nevarni brezvestneži- pod vodstvom moža, ki ji ni bil povedal o sebi niti najmanjše stvari, ona pa se je bila smešno in zoper vso pamet zaljubila vanj. kar ji je moralo, če je mirno premislila, pognati vročico sramu v obraz. Podvzetje bi vendar utegnilo spodletel: njega in njegove ljudi bi ujeli in njo z njimi vred; vso tolpo bi sramotno postavili pred sodišče; nič dolgo ne bi trajalo, pa bi dognali, kdo je; Harry bi na vrst na nos prihitel iz Londona. Kakor v žaru bliska je videla, kako bi se stvar raznesla po deželi, in kakšno grozo kakšno pohujšanje bi povzročila. Nekaj zoprnega, nečistega b: se držalo vse reči. Harryjevi prijatelji bj zagnali umazan smeh. Harry sam bi si pognal svinčenko v glavo. Otroci bi bili sirote; prepovedovali bi jim izgovarjati materino ime, ime matere, ki je pobegnila s francoskim razbojnikom kakor kuhinjska dekla s konjarjem. Misli so se ji podile po glavi, ko je zrla dol na molčečo posadko »Gaieba« V duhu je videla svojo zložno pc. steljo v Navronu. mirni vrt. urejeno in varno življenje z otroki. Ko je vzd gnil? oči, je zagledala zraven sebe Francoza. Vprašala se je, koliko ji neki lahko čita na cbrazu. »Pridite dol.t je mirno dejal. Ubogala je in se mu zdajci začutila takisto podložno kakor učenec, ki ga čaka učiteljeva kazen. Kaj naj mu odgovori, če jo bo grajal zaradi njenega strahu? V kabini je bilo tema, dve sveči sta dajali medlo svetlobo. Sedel je na rob mize, ona pa je z rokami na hrbtu obstala pred njim. »Spomnili ste se. da ste Dona St. Columb.« je dejal. »Da.« je potrdila. »In ste zaželeli, tam gori na palubi da bj bili doma na varnem in ne bi bili nikoli videli ,Galeba'.« Na to nI imela odgovora; prvi del njegove trditve je utegnil biti resničen, nikoli pa ne drugi. Nekaj trenutkov sta oba molčala. Dona je ugibala, ali vse ženske, kadar ljubijo, tako omahujejo med dvema čustvoma: med željo, da bi zavrgle skromnost in ud rž an ost in vse priznale, in med nič manj strastno odločnostjo, da hočejo to ljubezen za zmerom skriti, biti hladne in neprizadete: da rajši umre, kakor da bi razgalile nekaj tako osebnega in nedotakljivo notranjega. £j;hrllt!?iter - V rej: .'jv: Davorin Ikivljcn.