Upravništvo ln uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, . „ w . . * Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.—, Knafljeva ul. št. 5/II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 I £ J* Iti VSSK ČStrf ©iS celoletno 44,— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 15.—, Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 M,uts'B polletno 30.-, celoletno 60,- dinarjev Poštnina plačana v gotovini. r : . r - - '; ■ f ^-^gp—»»PP ' J. .IIHM^—EM i nr. i Posamezna številka Din 1.— Štev. 5 Le enakopravnost med narod! le trite osnova za mir »Riječ«, ki izhaja v Slavonskem Brodu, je objavila članek izpod peresa Nikole Krsma-noviča. Iz članka povzemamo: »Duhovi so se nekoliko pomirili, strankar-stvo je potisnjeno v ozadje. Glavna skrb vseh dobrohotnih sil v narodu je posvečena zunanji politiki. Ves narod spremlja z največjo pozornostjo veliki svetovni konflikt Vsi brez razlike budno spremljajo položaj na bojiščih Čitajo vojn aporočila in izrekajo svoje sodbe in svoja napovedovanja, kakšen bi utegnil biti konec tega, velikega pokolja narodov Glavno stremljenje našega naroda je, da se obvaruje vojnih strahot, pomanjkanja in drugih hudih posledic vojne. Ali bo to mogoče ali ne, bo pokazala najbližia bodočnost Jugoslavija je izven vojne. Vlada vodi previdno zunanjo politiko in skuša vzdrževati dobre stike s sosednimi državami in. z : bil" raziriefno" zelč Irtajheri. Znašal je lm?k< tvtfde?ek 1ilrš?!ftfe-:43:Sft fnfiljorijf metrskih s^tov. kar pomeni, da je bil le za osem odstotkov večji od slabega leta 1939. i M- :,jši kakor"v I. 193f9 je "biTTafii tudi'pridelek ržij ovsa in ječmena. Rži smo pridelali 2.13 milijona, ječmena 3.78 milijona in ovsa 3.05 milijona metrskih stotov. večja kakor sicer. Angleški letalski strokovnjaki naposled trdijo, da bo udarna sila teh orjaških bombnikov »nekaj, česar svet do danes še ni videl«. Leteče trdnjave pa ne bodo edino novo angleško orožje v zraku. V zvezi s tem naštevajo še mnogd drugih. Med prvimi naštevajo zlasti letala vrste Whitley, ki so baje od vseh angleških bombnikov najučinkovitejši za boj proti sovražnikovim vojaškim in incfusfrijskim ciljem. Letala Whitley lahko lete brez pristanka pirbližno 3000. km Vsako izmed teh letal sestoji iz 250.000 raznih delov, pri čemer pa niso vračunani razni vijaki in priprave za spajanje drugih delov. Letalo nosi tako velik kotel za bencin da bi s tisto količino tekočega goriva, kolikor ga ^re vdnj," na^kden avtomobil shajal dve leti če bi bil neprestano na poti. Prvi poleti, ki so jih angleška letala iiVed-: la nad nemškim ozemljem, kar 'se ie zgodilo že ob časti vojne-s Poljskb, niso imeli samo naloge' metati' letake' temveč šo bili to* tudi nekakšni ■ ptfskugrtf poleti. "»MarsikakSno^reč so potem na1 angleških letalih lahko'bopr&vili in izboljšali, 'saj !9o tiiH:"takšnP'oriteti' nad Nemčijo za Angleže'' pr"aw:ata šola: Posebno pripravna so letala Whitjev ia po-nočne polete- "ker razpolagajo s jCsebne vrste aparati, s pomočjo"katerih letalec lahko opravi svojo" nalogo'prav~ t.akcf kakor podnevi. Letala gradi na tisoče ang eških delavcev in delavk: ki'so se za to delo izučili. _;_■•• --'—-i-:-L • kj - r nt hmH )-. ' ■ 't "io ">V ■•< lijanščine, ki jo je precej poznal še iz rojstnega kraja ,na otoku Kefaloniji v bonskem morju Tudi zdaj je bil Metaxas ogorčen nasprotnik vstopa v vojno, čeprav je vsestransko pripravljal grško vojsko da bo dobra obramba domovine Njegova stranka' je bila v grškem narodnem predstavništvu najmanjša, imel je komaj tri do štiri poslance. Uvedel je diktaturo in odstranil strankarsko zdraž-barstvo Pri izvedbi diktature je postopal zelo breudarno in brez nasilja. V notranji politiki ie strog, . To je človek, ki je''dvignil blizu sedem -mi-lijbnov Grkov v boj proti 45 milijonom Italijanov. Okrog njega se je zbral zdaj ves grški narod z njegovimi nasprotniki vred Naj bo izid bojev z Italijani naposled kakršenkoli, Metaxas bo ostal velika osebnost v zgodovini grškega naroda,« zaključuje bolgarski list. ' V zadnjem desetletju je bila slabša letina žita le še 1. 1932r Res je bila lani s pšenico posejana površina nekaj manjša kakor v 1. 1939, a glavni vzrok tako majhnega pridelka tega žita je bil v 'neugbdnem vremenu. To velja tudi za turščico, s katero je bila posejana mnogo večja površina kakor v letu poprej, vendar pa je bil pridelek le nekoliko večji v primeri z 1. 1939. POBOŽNA JE Urška: »Mamica,-naša učiteljica je pa,zelo pobožna.« Mati: »Iz česa pa sklepaš to?« Urška: »Pri vsakem mojem odgovoru sklene roke in pravi: »Moj bog«. Pe-greb rdoljuk fta&sslava Knafliča Maribor, januarja. Pred dnevi je bil na magdalenskem pokopališču na Pobtežju pogreb upokojenega šolskega upravitelja g. Radoslava Knafliča, ki je bil eden izmed naiodločnejših zastopnikov predvojnega borbenega rodu. Množica po-grebcev ga je spremila na njegovi zadnji poti. Med njimi so bili zastopniki najrazličnejših stanov4 bivša župana dr. Franjo Lipold in 'Viktor Grcar, višja 'sodna svetnika dr! Senjor in Srnec, bivši sreski načelnik dr Se-nekovič, stolni kanonik dr. Zegar in upravnik Vrabl. Polnoštevilno so se zbrali ob njegovem grobu člani Sokola Maribor I. in pokojnikovi stanovski tovariši. Podoba neomajnega moža je vstajala pred nami, ko so se s toplimi besedami poslavljali od njega posamezni govorniki iz tistih vrst, v katerih je narodni borec Rado Knaflič deloval in se boril. G. dr. Franjo Lipold. ki ie s tajnikom novinarjem g. Spindlerjem. zastopal na pogrebu Jugoslovensko nacionalno stranko, je očrtal lik vztrajnega, doslednega borca, vnetega narodnjaka* Jugoslovana in Slovana,'zavednega naprednjaka in zvestega somišljenika, ki je zaradi s,voje neustrašen nosti slovel že pred voino. Zatem je spregovoril učitelj g.. Mirko Vauda od Sv. Marjete ob Pesnici in se poslov.il od pokojnika v imenu .obmejnega .učitelistva Naglašal je zgledno tovariško zvestobo in silno pokojnikovo požrtvovalnost v vzgojite!iskem poklicu. Naposled je pirstopil h grobu starosta Sokola Maribor I.. br.. Mohorko in poudarjal, da je bil br. Knaflič sikupno z nepozabnim carzan-skim junakoiY\ po^o.injm dr. Pivkom in drugi-, mi sodelavci .soustanovitelj Sokola Maribor I. PVvkova sokolska, družina mnogo. dolguje br. Knafliču. ki se je še kot star mož. redno udeleževal sokolske telovadbe. Sokoli mu bodo ohranili hvaležnost za v§e, kar je storil dobrega zaf društvo in' v splošno narodno korist.' Rodna zemlja, ki jo je pokojni Knaflič t^kO goreče, ljubil, je sprejela vase moža, ki so redki 'med nami. Časten in trajen mu bodi spomip! . . .. t r. ------ ■ Velike sfcrM četsslerlev š®štaitf§!cega ckoSlša '' ' ' Šoštanj, janiiarja Na praznik svetih Treh" kraljev je imela šoštanjska podružnica ^ebelarskeg? cjruštva, ki spada med naistareiše v slovenske podružnice. 35 občni zbor. Kdor je poslušal poročila odbornikov razgovore zborovalcev in njihove predloge, je mogel spoznati, da so naši čebelarji zelo zaskrbljeni. Lanska leti-ina medu je bila izredno slaba. Celi panji četiel so umrli, a, mnogi sorjelo oslabeli. Tudi kakovost medu je slabša. 7 . , Podružnica je poslala številne vloge osred-j nemu društvu in drugim činiteljem zaradi dobave čebelnega sladkorja, ki bi earadi zad-ne slabe letine in nastopajoče zime edini mogel ohraniti- čebele pi?> življenju-. Poleg čebelnega sladkorja bi -morali naši čebelarji imeti na razpolago tudi sredstva za nakup mede-» čih rastlin, predvsem biser.nika in -detelje r Čebelarstvo je važna gospodarska panoga šoštanjskega okoliša in ji bodo morali posvetiti mnogo v«3Č pozornosti, da bodo lahko čebelar ji, dvignili, rejo čebel v redno stanje. Pri volitvah ie bil izvoljen tale odbor: predsednic Lesisk .Jurij iz Šoštanja, podpredsednik Melinšek Ivan iz Lokovice, tajnik ir. gospodar Plaskan France iz Lokovice, odborniki: Koželinik Rudolf od Sv. Florijana. Novak Tone Iz Družmirja, Do-bnik Štefan iz Velu-nje, Koželj Valentin iz Ravn, Pečovnik Jože iz Ravn in Napotnik Ivan iz Topolši-ce. Mitoma prihranite pri gospodinjstvu po nasvetih družinskega, lista »Prijatelj«. — Eno številko dobite zastonj, če sporočite svoj naslov upravi v Ljubljani, Dalmatinova 8/D. © Metaksasu ki zdaj vodi Grčijo l ... ti Lm m no majhen Rumunski list »Cuventul« je od svojega berlinskega dopisnika prejel obvestilo, da obstoji med državami trozveze in med Rusijo popolna vzajemnost proti napadom in proti načrtom demokracije. List pravi dalje, da je neka nemška ugledna osebnost izjavila, da med Nemčijo in Rusijo sklenjeni gospodarski sporazum obsega tudi razširjenje sodelovanja. »Cuventul« piše v zvezi s tem, da bo Rooseveltov načrt naletel na vzajemno fronto držav trojne zveze in Rusije. V Moskvi je bilo objavljeno tole uradno poročilo Tassa: »Tuji tisk se sklicuje na nekatere ljudi v Bolgariji, ko objavlja poročila, da je del nemških čet že prišel v Bolgarijo in da se prihod teh nemških čet v Bolgarijo nadaljuje z vednostio in soglasnostjo Sovjetske zveze. Prav tako poročajo iste noyice, da je bolgarska vlada za prehod nemških čet skozi Bolgarijo dobila pritrdilni odgovor sovjetske vlade. Tass je pooblaščena izjaviti: Če so nemške čete resnično v Bolgariji ali pa če se pomikanje nemških čet v Bolgarijo dejansko začelo, tedaj se je vse to zgodilo in se dogaja brez vednosti in brez pristanka Sovjetske zveze, ker z nemške strani nikdar ni bilo Sovjetski zvezi postavlieno vprašanje bivanja ali premikanja nemških čet v Bolgariji. Poudariti je treba, da se bolgarska vlada nikdar ni obrnila na Sovjetsko zvezo v vprašanju prehoda nemških čet v Bolgarijo in zato tudi od sovjetske vlade nikdar ni mogla dobiti kakšnega takega odgovora.« Iz Sofije poročajo, da so v nedeljo člani bolgarske vlade na številnih zborovanjih pojasnjevali politična vprašoanja Bolgarije. Sam predsednik vlade Filov je govoril v Ru-ščuku. Med drugim je rekel, da Bolgarija stremi za mirom. Bolgarija bo storila vse, da se obvaruje vojnih grozot. Bolgarija odklanja tuje miselnosti, zato ni ne nacistična, ne komunistična, ne fašistična, ne legionarska. temveč samo bolgarska. Naglašal je tudi potrebo sloge 'n hladnokrvnosti. — Njegov govor je bil zanimiv zlasti yaradi tega. ker je bil Filov malo prej v Nemčiji in so na podlagi fegn nastale najrazličnejše vesti o bolgarski zunanji politiki. — Bolgarska vlada uradno zanika, da bi bile v Bolgarih nemške čete Curiški listi poročajo, da je neki član bolgarske vlade takoj po povratku bolgarskega ministrskega predsednika Filova iz Nemčije v Sofijo v razgovoru z novinarji izredno odločno izjavil, da so povsem neosnovane vesti, po katerih naj bi nemške čete prihajale v Bolgarijo. Opozoriti moram, je naglasil da ni pričakovati nikakega novega razvoja dogodkov. Po vesteh iz Aten so grške čete v silnem napadu na nož zavzele Klisuro. Ogrožen je tudi Tepeleni. Vest o novem uspehu grške vojske je izzvala v Atenah veliko navdušenje. Iz Aten poročajo, da grške čete kljub močnemu italijanskemu odporu napredujejo proti severu in severozapadu. Največji pritisk izvajajo vzdolž obale proti Valoni in od Klisure proti Beratu. Iz Rima poročajo, da je dozdajšni poveljnik italijanske vojske v Albaniji general Sod-du iz zdravstvenih razlogov odstopil. Na njegovo mesto je bil za poveljnika v Albaniji imenovan general Ugo Cavallero, šef generalnega štaba. Kakor znano, je bil general Ugo Cavallero šele nedavno imenovan za šefa generalnega štaba, ker je bil maršal Badoglio s tega mesta odstopil. — Atenske vesti trdijo, da je general Soddu odstopil zaradi padca Klisure, ki so jo zavzeli Grki. Letalska vojna postaja čedalje razsežnejša Nemški bombniki bombardirajo London in nekatere druge angleške kraje, angleški pa nasprotno nemške kraje in nekatera nemška oporišča v zasedem ozemlju. Posebno silen je bil zadne dni nemški letalski napad na Plymouth. V noči na torek so Nemci vrgli na Plymouth 10.000 zažigalnih bomb in več ton eksplozivnih bomb, ki so povzročile veliko razdejanje in mnogo človeških žrtev. Največ pa je doslej trpel London, kjer je bombardiranje doslej terjalo okoli 18 000 mrtvih in 25 000 hudo ranjenih Angleški bombniki so zadne dni napadali zlasti nemško podmorsko oporišče Lorient. nemška vdorna pristanišča v Franciji petrolejske čistilnice v Re?ensburgu pot^m Wilhelmshaven. Emden in druge kraje Razen tega pa tudi v Italiji Naooli petroleis' VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v gornjegrajskem okolišu: navadno mešano vino po 6, finejše sortirano po 7, v litijskem okolišu: navadno mešano vino po 5 do 8 din liter. / . MED. V Mariboru 33, v Gornjem gradu 30 din za kg. , KROMPIR. V Mariboru 1.60, v Litiji 1.50 do 2, v ljubljanski okolici 1.50 do 1.75, v Gornjem gradu 2 din za kg.' SIROVE KOŽE. V Mariboru: goveje 23, telečje 26, svinjske 14, v Litiji: goveje in telečje 22 svinjske 14, v Ljutomeru: goveje F. Gobey: H g| pjfesaA M . 27 . iif fHi#r »Ali naj vam rečem, da vas jaz ljubim?« »To ste mi že dvakrat rekli, le dokazali mi tega niste.« »Kakšni dokaz bi pa radi imeli?« »Žrtev, ki mi je niste ponudili, ki je pa tudi jaz od vas ne bom zahtevala.« »Žrtev?« »Da. Ne Vprašujte, kakšno, ker vam na to ne bi odgovorila. Povedala vam bom samo, kaj sem skleinila. Ne bova se več videla Odpotovati mislim iz Francije.« Nointel jo1 je; presenečeno pogledal ih si mislil: »Izmakniti se hoče. Ona je ubila Julijo!« : »Sanjala sem,« je nadaljevala markiza, »da sem pobegnila nekam daleč, daleč v samoto, v solnČno deželo, da sem se tam skrila in živela z dragim, ki sem si ga bila odbrala. Toda to so bile sanje. Sama pojdem.« »Toda zakaj? Kdo vas sili k temu? Zakaj iščete zadovoljnosti tako daleč?« »Ker sem ljubosumna. Ker bi hotela, da bi bil človek, ki ga bom ljubila, samo moj,' Ker bi preveč trpela tu v Parizu, kjer moški mislijo, da sta naslada in prava ljubezen Isto. In... ker sem bila izdana!« »Torej ste ljubili?« »Strastno. Čudite se, da vam to povem? Pa, ljubila sem. Toda tisti, ki sem ga lju-■bila, me je, strahopetno zapustil. Preklela sem ga, in bpg ga je kaznoval. Toda ljubezni si nisem mogla iztrgati iz srca. Ljubim še zmerom, toda'brez upanja. l$er me vi ne.bo-' *te nikoli razumeli. Vi mislite, da me ljubi- in telečje 25, svinjske 14, v Gornjem gradu: goveje in telečje 20, svinjske 10 din za kg. FIŽOL. V Mariboru 6.75, v Litiji 5 do 7, v ljubljanski okolici 5 do 7, v Ljutomeru 4 do 6, v Gornjem gradu 6 din za kg. MLEKO. V Mariboru 3, v iLitiji 3, v ljubljanski okolici 3, v Gornjem gradu 2.50 din liter. SIROVO MASLO. V Mariboru.48, v Litiji 45 do 52, v ljubljanski okolici 36 do-48, v Gornjem gradu 32 din za kg. JAJCA. V Maribpru 1.75, v Litiji 2, v ljubljanski okolici 1.75 do 2, v Gornjem gradu 2,-v Ljutomeru 1.75 do 2.25 din kos. JABOLKA. V Mariboru 10 do 14, v .Gornjem gradu 5 do 9 din za kg. TRDA DRVA. V Mariboru 175, v Litiji 110, v ljubljanski okolici 75 do 160, v Gornjem gradu i 15 din za ,kubični meter. 2ITO, V Mariboru:. pšenica 425, , rž 400, oves in turščica 41,0, v ljubljanski okolici: pšenica ,450 do 50f), turščica in rž 450, oves 400 do 450, ječmen 450 do 500, v Gornjem gradu: pšenica 385, ječmen 350, rž 375, oves 3P0, turščica 325,din za 100 kg. MOKA. V Mariboru: pšenična 8.75, ajdova 8, v Litiji; pšenična 5 do 9, turščična 4.50, ajdova 7, v ljubljanski okolici: pšenična 5.50 do 9. turščična 5. do 7, ajdova 6.50 do 9, v Gornjem, gradu: pšenična do„9, turščična 4, ajdova 8 din za kg. . «•?> ZELENJAVA/' }Na 1 j ubij. trgu: cvetača (karfiola) 16. endivija 12, radič 24 din za kg. PEROTNINA. Na ljubljanskem trgu: lepši petelini in kokoši 50 din za kos. RIBE. Na ljubljanskem trgu: sardelice po 10 do 12. salpe po 26. Upanj po 28. živi krapi 26, postrvi po 40 din za kg. Sejmi M) 20. jan.i Beltinci, Kočevje, Dovje; 21.jan.: Videm pri Brežicah (za goved in svii nje); Teharje, Višnja gora, Novo mesto;" 22. jan.: Mozirje, Sodražrča; 25. jan.: Veliki Dol, Lendava, Blagovica, Radeče. Slovenj Gradec (živinski in kramar-ski). Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 14. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, drug^ y oklepajih tpčaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55 20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 1281) din na plesu te, kei sem vam všeč. Toda vi me še ne ljubite dovolj Če bi se prepustila strasti, ki me vleče k vam, bi še boj trpela, kakor trpim zdaj. Bolje je. da se ločiva, ker nimam toliko moči da bi ostala na klancu, ki me zdaj vleče navzdol Zaljubila sem se v vas v prvem trenutku ko sem vas videla.,, tudi to vam priznam, kakor sem vam priznala, da sem že prej imela človeka, ki mi je bil nad vse drag... in kakor bi vam priznala, da vas sovražim, če l?i me prevarali, kakor me je prevaral on.« . , Itlv Nointel je bil v veliki zadiegi. Zdelo se mu je potrebno, da zaduši ta ogenj. Toda kako naj to stori? Reči vam moram,« je dejal, »da sem vendar ljubosumen na vašo preteklost. Ali naj' vam povem, da se zgražam, če se spomnim imena vašega nekdaj na j dražjega "človeka?« Markiza se je zdrznila in ponosno rekla; »Če veste to ime, ga povejte.« j »Vaš dragi se je imenoval aii se je dal imenovati grof Golimin.« »Re$ je,« je hladno odvrnila markiza Ba-rancosova. »Nedvomno ste ga prezirali. Ali mislite, da sem ga jaz cenila. Ljubila sem gfi in to mi je bilo dovolj. Kogar ljubim, tega ne morem zatajiti.« ;p »Junaškega srca ste. Toda on vas ni bil vreden,« '•• »Ali kaj veste o njem?« ■> .it> '■ »Da je zlorabil vaša pisma.« »Kdo vam je to tekel?« . , Nemška klirinška marka je bila po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 468 din.___ ^ MALA NEDELJA. GasilsksTčeta priredi v nedeljo 19. t. m. proslavo rojstnega dne Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Ob 2. uri bo cerkvena proslava, a ob pol 4. uri gasilska prireditev. Igrala se bo tudi narodna igra s petjem »Zaklad«. Vabljeni od blizu in daleč! Iz Prekmurja Nova imena murskosoboških ulic. S prirastkom hiš 'v Soboti so nastale tudi nove ulice, ki jih je bilo zadne čase že 20 brez imen. Te ulice so nedavno dobile svoja imena. Hkratu so nekatere ulice-tudi- prekršili. Ena izmed najlepših ulic, dozdajšna Radgonska, je dobila ime po našem mladem vladarju, Razveseljivo je, da-so' pri določanju imen upoštevali slovenske zaslužne može. Tako so dobili), svoje ulice prekmurski pisatelji. .Najlepši drevored v smeri evangeličanske cerkve je imenovan po Trubarju, .glavni trg, kjer bo stala gimnazija kneza Koclja, pa nosi ime po slovenskem knezu Koclju. Ostale ulice so imenovine po Slomšku, Prešernu, Cankarju, Čopu, Kreku in drugih slovenskih možeh, .s ,*. . načrtu zgraditev tržnice z javnim straniščem in čakalnice za potnike,,ki potujejo z avtobusom z Glav-r nega trga. Urediti bo treba kanalizacijo nekaterih ulic. Glavno delo društva pa bo še vnaprej posvečeno budenju zanimanja za najmlajšo in najsevernejšo slovensko pokrajino ki po svojih lepotah in posebnostih pač »Lopov, ki ga trpite v svoji hiši. Snofii mi je predlagal, da bi mi jih prodal.« »Ali ste jih kupili?«- « •». * .i in. »Ne. Pritajil sem.se, da bi-odkril, ka^ vse ve.« . i . »Zakaj?« • '/ »Da bi vas rešil.« ' / •;.•>. »Da bi me rešili? Prav nič me ne bo bolela glava, če ves svet zve, da sem bila Go-liminova ljubica.« - - »Če se tega ne bojite, — zakaj sprejemate pod svojo streho generala Simancasa in doktorja Galmierja?« ,' »Ker sem upala, da ju bofn lahko kupila. Če mi bosta kaj pretila, bom oba odgnala. Potem naj pa brbljata po mili volji.«' »Toda če gresta k preiskovalnemu sodniku?« Gospa je presenečeno pogledala kvišku. »Malo bolj razločno se izrazite!« »Gospa, prisegam vam, da ne bi govoril, če ne bi šlo za vašo čast in za vaše življenje.« »Govorite!« »Tisti gumb, gospa, ki sem vam ga da} takrat na plesu.. '.f '' '. f, »Kaj je z njim?«;. ' . - »Ali veste, kje so ga našli?« tf »Torej ni vaš daj?« »n£, ni!« & x a »Če b; bila to vedela, ga ne bi.bila položila na iVoje srce,« je dejala markiza in odtrgala z vratu zlato verižizo, na kateri je gumb nosila. »Tu ga imate-. Norčevali ste se iz mene... Nič me ne zanima, kje ste ga dobili.« »Nisem'se norčeval.«i t / \ '. ' , »Zdaj vas pa sploh ne razumem več.« »Ta gumb so našli v: krvi poleg Julije Or-civalove.« zasluži, da jo spozna vsa naša javnost. V tem pogledu je bil ,zadna leta dosežen že velik uspeli. Prpkmurski, teden je s svojo uspelo prireditvijo znatno približal Prekmurje ostali Sloveniji. Njegova zasluga j«, da izletni-? ške družbe v ceaalje večjem. Žtevilu prihajajo v Prekmurje. , Hotel Krona v Murskj Soboti, ki j 2. bil dolgo časa zapr.t, .je zdaj, spet Odprt. Prevzel ga je.g. Marko Pavič, ki je bil včasiji gostilj ničar _ v Gprnfi Jladogoni. Smrtna nesreča ali zločin. V Črnelavcih y Prekmurju, kjer je močna ciganska naselbina, so našli n$ ijanovinski cesti mrtvega 45-. letnega cigana Štefana< Horvata. Imel je hude poškodbe na;:glavi in, zlomljeno nogo. Iz poškodb se ni dalo ugotoviti, ali. je bil vzrok njegove smrti zločin alj pa morda prometna nesreča. Pokojni cigan.Horvat je bilo priden delavec in »zvest lovski paznik. ST. VID NAD LJUBLJANO. (Smrtna kosa.) Te'dni bil v Št. Vidu pogreb ge. Jerice CirmanOve. Blag®p ženo je> spremilo na njeni zadnji poti .mn.$£o priiateljev in znancev ugledne Cirri^apove rodbine. . Krsto"' so nosili od Cirmanpvega doma na. pokopališče fantje. Bila je vsia okrašena z lepimi venci' Na zadnji poti je spremljala pokojnico tudi šolska mladina, z ufiteljstvom. Bodi ji lahki zemlja! ZIBIKA. Pretpklo leto je bilo .pri. nas zdravo leto, ker je umrlo samo 15 oseb kljub temu, da je naša župnija precej velika, saj šteje nad 2000 duš. Med umrlimi je 10 moških in pet žensk. Vsi so bili že precej v letih. Poročilo se je II parov Rojeno je bilo 24 dečkov in 11 deklic, samih zakonskih. Zdravje se bo pa še bblj utrdilo, ker bomo morali čez leto piti le vodo. Pri nas se vsako leto pridela velika množina vina in sadjevca, lSni pa je zima napravila veliko škodo na trtah in sadnem di;e^u, kar se bo še več let poznalo. Precej tukajšnjih vinogradnikov bo zavoljo tega obubožalo. ŽALEC. Smrtna kosa. Nedavno so ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv , Kancijanu v Žalcu 68tetnega trgovca in po-' -sestnika' g. Rudolfa Goyejška iz Drešinje vasi. Rajnki se je pred 40 leti kot mlad mesar- ski pomočnik v ledenici tako močno prehladi!, da je: vse življenje trpel zaradi ohrom-Ijenja,hrbtnega mozga.. Po delni ozdravitvi v bolnišnici je vodil s svojo prvo ženo gostij no in trgovino v Ka^azah, ,nato nekaj let trgovino v Libojah, jnaposle.d.se j'e..med vojno preselil v Dr.ešinjo vas, kjer si'je prav lično uredil trgovinico, Tu mu: je po vojni zbp-lela žepa fc& grižo in umrla. Zadnjih sedem let je bil po, večini priklenjen n^, bolniško posteljo. Ob skrbni negi svoje zdajšnje žene je bil. kljpb bolezni vesel do >zadnjega časa. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vdovi pa izrekamo naše iskreno sožalje-' VRANSKO. Pomladek' Rdečega križa na n^ši osnovni šoli je za božič obdaroval 109 otrok siromašnih družic Obdaritev so omo-. goeili številni dobrotniki V Šolski kuhinji je v zimskih mesecih agkr^cvaha s. toplim mlekom'in kriihpm do 80 otrok siromašnih dru-žip,.zlasti qnih,iz oddajjenih /asi. Tudi sred-, stva za tp oskrbo se črpajo; Iz prostovoljnih prispevkov tukajšnjih.,pbfanov,'ki so'po svojih močeh prispevali v denarju ali živirh. Bpdi vsem dobrotnikom \zrečene topla zahvala! — ^ Takoj v.^zač^tku novega, leta je smrt pobrala družinskega .očeta,, g. Vranica Miho v Prekopi. Kako je bil rajnki spošto-' van, je pokazal njegov 'pogreb Naj počiva v miru! , ' , . > mk n® w v * Smrt matere predsednika Jugoslovenske nacionalne stranke Petra Živkoviča. Te dni je umrla v Beogradu ga. ,Sara Živkovičeva, • mati g. Petra ŽiVkoviča, armijskega generala v pokoju ini predsednika Jugoslovenske nacionalne stranke. Slava njenemu spominu! v ♦ Sreska seja Jugoslovenske nacionalne stranke v Ptuju. Nedavno nedeljo je bila v Ptuju seja širšega sreskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke,.ki je bila obiskana skopaj od ,yseh članov odbora. V odsotnosti zadržanega predsednika g. Petovarja je sejo vodil g. dr. Fermevc, ki je v uvodu podal kratko poročilo, o spanju organizacije v : ptujskem srezu. Banoyinski tajnik ar. Zajec iz Ljubljane je natp v dveurnemi.govoru obr ! razložil odbornikom zunanji in notranji po-j lirični položaj ter dal navodila za poživlje-rije dela v občiA^kib organizacijah Jugosloven ske nacionalne stranke. V debati je bilo jzhfrj/ šeno mnogo koristnih in pobudnih predlo- gov. Odborniki so se spomnili tudi ministra g. dr. .Kramerja, kateremu je bila poslana pozdravna brzojavka z iskrenimi željami za skorajšnjo popolno ozdravljenje. V decembru so se uspešno vršile s?je sreskih odborov v Ljubljani," Mariboru in Gornjem gradu. V prihodnjih 'tednih bodo tudi še v ostalih srezih. - "" ' *,. + Anton Mimik umrl. V Zavodni pri Celju je umrl v 74. letu uppkojeni poštni upravnik in hišni posestnik g. Anton Mirnik. Pokojni je bil po rodu Celjan. Ppkojnik je bil odličen uradnik in kremenit, ^načaj. Že v dobi, ko je bilo to nevarno, je neustrašno izpričeval svoje neomajno nacionalno in napredno mišljenje. Skupaj s svojo ljubljeno soprogo je vzgojil •svQje otroke strogo v nacionalnem duhu. Antonu Mirniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! * Dako Makar je umrl. Iz Mealike smo prejeli sporočilo, da je nenadno umrl g. Dako Makar,, bivši narpdni poslanec, posestnik in hotelir Rajnki je bil nacionalen mož in znan daleč naokoli. Pogreb rajnkega bo v petek ob 14. uri. Blag mu spomin, svojcem naše iskreno sožalje! : ,';f * Opozorilo delodajalcem! Od 1. novembra lani dalje se računajo prispevki za socialno zavarovanje po novi prispevni tarifi. Okrožni urad je razposlal delodajalcem razpredelnico mezdnih razredov in prispevkov in to pbjavii tudi, v svojem glasilu »Delavskem zavarovanju«. Razpredelnico je okpožni urad , razposlal, tudi vsem. občinskim uradom. Po tej 'n^redbi.se plača na primer .ea vajence izpod 18 let mesečno 32 do 33 din (mezdni raz-red »0«), za služkinje in rostrežniče mesečno 48 do 50 din (mezdni razred I). Za nekva- ! lificirano pomožno osebje v gostinskih obratih se plača najmanj 97 do 101 din (mezdni razred iy.) Urad. naproša delodajalce, da vžamejo 'to pojasnilo na znanje in plačilnih nalogov, v katerih so prispevki zaračunani po novih mezdnih razredih, ne vračajo po nepotrebnem. ',"•'."* v v Napoved ostrejšega, nastopa na Hrvatskem. »Hrvatski dnevnik« napoveduje, da bodo oblastva na Hrvatskem ostreje prijela vse tiste, ki mislijo, da je bila dozdajšnja pri-zanesljivpst banske oblasti znak nekake slabost}. Pokazali bomo odločnost, ki je danes nujno potrebna. S tem ne napovedujemo morda kake dobe preganjanj. Hrvatska se-Ijaška stranka ni in ne bo nikogar preganjala zaradi njegovih načel. Ne more pa več mirno dopuščati, .da bi jo drugi ovirali pri izvajanju njenih načrtov. Kdor ne želi sodelovati, »Strahota. Ip vi ste mi ga podtaknili!« »Mislil' sem, da je vaš.« ' ... , Prebledela. je. , , " ■»Torej me dolžite tistega umora?« »Bog nas varuj! Deset let žvoje^a življenja bi dal, če bi se lahko čimprej prepričal o vfeši; nedolžnosti.-« 1 • • »Torej me le sumničite? Zakaj pa? Ker je to moja začetna ,črka? Neumnost!« »,»Če bi bilo.samo to!:« ' < »Ali imate še kaj? Vse hočem zvedeti!«; '»Ali se spominjate, da ste me.takrat, na1 tistem plesu, vzeli pod roko?*. . j .»Spoznali ste.'me? Da, jaz sem bila....« »Pustil sem vas - na .hodniku prve vrste' lož.«. ; ,' i p, i . 1 . < t, " .»Res je. Blizu tiste lože, kjer je bila?tista nesrečnica umorjena. Toda to še ničesar ne dokazuje.« ; »V loži so vas videli.« ^»Zd^j-jmi je jasno. Lopov Simancas vam je rekel, da je spoznal moj glas.« »Ali je lagal?« . isma.' . .'« »Kaj? Vi hočete..,.?« »Vse hočem povbdati. .'Jutri bom prosila gospoda Roger.ja 'rD,arcyjž, naj mefzasliši.« »Toda...... ' ' »Če bi bila t6"sto'rila takoj, bi se bila ognila velikim neprijet¥iost\m, ifi v tem pr:m°ru tudi ne bi bili zaprli onega nedolžnega de- kleta. Slišila sem, da so jo že izpustili iz ječe.« ' ' »Pred" nekaj dnevi.« »Prisegam vam, da nisem govorila, kor sem mislila, da je ona kriva in ji nisem marala še obtežiti položaja.« ' »Kaj ste torej videli?« je vprašal stotnik. »Poslušajte me,« je dejala markiza in riko-čila s konja. »Povedala vam' bom vse, kar bom' jutri rekla preiskovalnemu sodniku. Potepi boste sami lahko vse presodili. Povedala sem vam že, da me je izdal moški, ki sem' ga ljubila, in to zaradi ženske, ki je svojo ljubezen prodajala. Komaj se mi je v srcu nekoliko zacelila rana, ki mi jo je bil zadal, pa me je spet kakor blisk z jasnega zadela novica o njegovi nenadni smrti. Ko sem se nekoliko pomirila, sem dobila Julijino pišmp, V njem mi je pisala, da so ji prišla v roke pisma, ki sem jih pisala grofu, in da mi jih lahko vrne na plesu v operi, in sicer v loži štev. 27. Dolgo sem se pomišljala, na- . zadnje sem pa le šla tja. Sestanek je bil določen za poldrugo uro zjutraj in bila sem točna. Toda menda sem vseeno prišla pre-rano. Vrat^rica mi je rekla, da sme pustiti v ložo le po eno žensko naenkrat, da je zdaj v loži neki 'domino in da moram čakati, dokler se iz lože ne odstrani. Mislila sem, da si je to ženska sama izmislila in sem hotela kar stopiti v ložo, tedaj pa je prišla iz nje mpja prednica.« »Visoka, vitka, v preprostem kostumu?« HNe,« je odvrnila markiza. »Ženska je bila srednje postave in domino je imela okrašen z drag mi čipkami.« »T^o je pa res čudno,« je pripomnil Nointel in zmajal z glavo. »Zapomnila sem si jo dobro, ker sem jo naj se umakne. Nihče nima pravice izrabljati svojega položaja za oviranje načrtov banske oblasti. Vsi tisti, ki danes napadajo in psuje-jo Hrvatsko seljaško stranko in dr. Mačka, ne bi imeli poguma niti vzdihniti, če ne bi bilo teh dveh činiteljev. Toda naj, govore ti modrijani, kar hočejo, močna in človekoljubna osebnost dr. Vladimira Mačka bo še dolgo vrsto let prevladovala v hrvatskem političnem življenju. Zmešali se bodo še mnogi računi, sklenjeni brez krčmarja. * Vžigalice se ne bodo podražile. Združenje prodajalcev tobaka v Beogradu objavlja: V zadnjem času se je pojavilo veliko povpraševanje po vžigalicah. Glede na to smo pooblaščeni izjaviti, da vžigalic ne bo zmanjkalo in da se ne bodo podražile. O tem se obveščajo prodajalci tobaka, da na to opozorijo svoje odjemalce in ostalo občinstvo * Dvojčka na novega leta dan. V hiši kovaškega mojstra Ervina Košerja v Petrovčah blizu železniške postaje se je na novega leta dan zglasila štorklja in oblagodarila delavca Vuzma z dvema krepkima fantoma. G. Košir smatra ta dogodek pod njegovo streho za sre-čonosen v letu 1941. Vuzem je prišel s svojo ženo po vdoru Nemcev v Francijo v drugi polovici minilega leta iz Francije domov in se nastanil v Petrovčah- kjer je uslužben v keramični tovarni. * Pokop utopljenih italijanskih vojakov. Te dn; ie bil v Dubrovniku pokop štirih Italijanskih vojakov, katerih trupla je pred nekaj dnevi naplavilo morje na plitvino pri Dubrovniku. Trupla so pokopali na vojaškem pokopališču na Lapudu Pri pogrebu so bili navzočni italijanski konzul iz Dubrovnika, predstavniki naših oblastev, italijanska kolonija in oddelek naše mornarice. Krste so bile pokrite z italijanskimi zastavami. Pred sprevodom so nosili jugoslovanski mornarji štiri križe z imeni ponesrečenh italijanskih vojakov Pred pokopom je imel italijanski konzul govor, v katerem je dejal, da so ponesrečeni vojaki junaško padii za veličino Italije in vodjo in jih zato italijanski narod smatra za žive zglede, ob katerih se bo italijanski narod hrabril za boj do zmage, * Umrla je 112 let stara Beograjčanka Te dni je umrla v Beogradu Leposava Risfičeva Ženska je dočakala visoko starost 112 let in je bila do zadnjega vedra in čila Pred petdesetimi leti ji je umrl mož. Skoraj trideset let ni mogla hoditi in ni šla iz hiše. Bila je najstarejša ženska v Beogradu. * Pogreb na otok Korčulo naplavljenega italijanskega vojaka Nedavno so ribiči na Korčuli opazili, da je valovje premetavalo neko moško truplo. Ko so se čolni približali, so zagledali mrtvega vojaka, ki je imel okrog sebe reševalni pas. Potegnili so ga na obrežje. V njegovi obleki so našli nekaj denarja in legitimacijo na ime Giacomo Ben-zone, vojak 2 planinskega polka. Truplo so slovesno pokopali. Pri pogrebu so bili navzočni italijanski konzul iz Splita in predstavniki jugoslovanskih oblastev * Smrt najstarejše Belokrajinke. V Črnomlju je umrla 991etna Katarina Kuretova, stara mati brivskih mojstrov Draga in Slavka Satožnovih v Črnomlju. Pokojnica je bila najstarejša Belokrajinka. Dobro se je še spominjala tlačanstva. Kot deklica je celo sama dvakrat delala v grajski kuhinji in tako nadomeščala mater, ki bi bila morala iti na tlako. Spominjala se je tudi hajdukov, ki so prihajali preko Kolpe. Nekoč je v smrtnem strahu za grmom nehote prisluškovala devetim hajdukom, ki so si razdeljevali naropano blago Pokoinica je vzgojila poleg rano umrle hčere tudi devet njenih otrok svojih vnu kov in vnukinj, izmed katerih so skoro že vsi noročeni tako da je bila pokoinica tudi prababica njihovim otrokom. Ranjki bodi ohranien blag spomin! * Nenadna smrt V Zgornjem Logu pri Litiji je nenadno umrla 60Ietna Marija Kresova, ki je gospodiniila svoiemu bratu vdovcu znanemu banovinskemu cestarju in ribiču g Nacetu Kresu Pred leti mu je umrla žena in je teta Marija prevzela skrb za vzgojo in gospodinjstvo Skrbni ženi bomo ohranili blag snominl * Mlada mati je šla v Savo. Te dni je skočila v Savo 30-letna mehanikova žena Frančiška Buršičeva Bila ie zadni čas zelo potrta in je gotovo storila svoje obupno dejanje v duševni zmedenosti Rajnka je zapustila štiri mladoletne otroke * Pod Velebitom ponesrečena ladjica V podvelebitskem prelivu se je nedavno noč potopil motorni čoln »Nevidžale« rfa katerem je bil tovor usnja, namenjenega v Za dar K sreči je morje tam globoko le šest metrov tako da bodo morda ladjico še dvignili Posadka se je rešila + Prva žrtev novega premogovnika. Novi premogovnik Vranja peč v Št Ilju pri Velenju je terjal prvo smrtno žrtev Ko je 35-letni kopač Vin Jelen kopal nedavno v rovu premog, se je vsula nanj debela plast premoga in mu prizadejala hude poškodbe Na pomoč je takoi onsPei zdravnik °lf>ni °ke hrptov^V. if ' dvttR.riti viueia. inopiia sem toie.i v iuzi in zagieaaia tam Julijo Urcivaiovo BLa ie tarna Tudi ona je imela crnobei domino Stopila je k robu lože, jaz pa sem bila tako neumna, da sem se ji približala in ji reivla neKaj besed. Simancas in Galmier sta me siisaia in spoznala, zciaj pa to l:Da, vaš -prijatelj. Zahtevala je qd mtne obljubo, da ga ne bom vz.eia za moža Ta predlog sem tako hitro sprejela, da je mo-raja laKoj razumeti, da se za Daicyja zelo, malo menim. Potem je bilo konec najinega pogovora, izročila mi je pisma, jaz pa sem hitro šla, da bi bila čim prej doma. Ko sem stopila iz lože, sem spet srečala za>4r.nkano žensko, ki je bila pred mano v loži, m izdela sem, da se ie iznova vrnila tja.« »Ali ste prepričani, da je bila ista ženska?« »Cisto prepričana. Spoznala sem jo po postavi, po vedenju in po čipkah « »Ta je torej umorila Julijo!« »Tako sem si tudi jaz mislila Ko sem zvedela, da so zaprli neko dekle, sem mislila, da je to tista ženska, ki je za mano prišla v ložo.« Krat peict i^ii vas Juum.« »Da, toda vselej ie pelo še Kup drugih. .Me spominjam se njene postave in je ne bi bila tnogla spoznati po njej « »Ali njenega glasu niste slišali?« »Ne, kei se mi je preveč mudilo. Toda vratarica bi se lahko spomnila mojega tn njenega glasu Ali gospodične Lesterelove niso soočili z viatarico?« »So. toda brez uspeha Stara neroda je vztrajno trdila, da je moral Orcivalovo umoriti Lolif Tudi jaz sem jo izpraševal.« »Vi? Zakaj se pa sploh vi v to zadevo mešate?« »Gaston Darcy je moj najboljši prijatelj in on ljubi gospodično Lesterelovo.« »Rekli ste mi da je zdaj že prosta.« »Začasno Toda dokazano je, da je bila tisto noč v operi.« »Torej je le bila?« »Bila je Osumili so jo, ker je tisto bodalo nieno Jaz sem pa sumil vas, ker sem mi-siil, da je tisti gumb vaš.« »Kdo je našel gumb?« »Vratarica lože. Takole je torej vse skupaj bilo: Moj prijatelj nikakor ne mara pustiti gospodične Lesterelove tako jo ljubi « »Vaš prijatelj ima plemenito srce« »Namesto njega bi jaz storil isto Nihče mu ne bo mogel očitati, da je to storil iz koristoljubja, ker je gospodična siromašna « »Zato pa je lahko srečna « »Darcv me je prosil, naj mu pomagam pri iskanju dokazov nedolžnosti gospodične Lesterelove. Napravila sva oosebno preiskavo na lastno pest Isti večer, ko sem prvič govoril z vami. sva večerjala z vratarico m njenima hčerama. Povem naj vam še, da dil takojšen prevoz ponesrečenca v slovenj-graško bolnišnico, kjer so ugotovili, da mu je plast premoga stisnila prsni koš in zlomila več reber. Razen tega je dobil hude notranje poškodbe. Zdravniki so se trudili, da bi mu rešili življenje. Njihov trud pa je bil zaman in je Jelen izdihnil. Bodi žrtvi dela ohranien blag spomin' * Smrtna nesreča v premogovniku. V nedeljo zjutraj se je pripetila v kisovskem rovu pri Zagorju huda nesreča. 241etni rudar Ivan Perko je s tovarišema Otmarjem Petelinom in Karlom Mandriero polagal tire na odkopu Jašek je bil od vseh strani zavarovan z močnim opornim tramovjem. Nenadno pa se je nad rudarji zrušil strop jaška Man driera in Peterlin sta še pravočasno odsko-čila na varno, na Perka pa se je zrušila težka plast, da je bil takoj mrtev. Pokojni Perko je bil bister fant in je hotel k sneje obiskovati rudarsko šolo a zla usoda mu je preprečila vse račune Ohranimo blag spomin nesrečnemu mladeniču, ki je oostal žrtev nevarnega rudarskega dela. Žalujočim naše iskreno sožalje! * Tri smrtne žrtve požara v kmečki sobi. V Slokovcih pri Ludbregu se je pripetila huda nesreča V hiši posestnika Funtka so na peči sušili konooljo Zraven peči se je tisti čas igral dveletni Ivica in v zibeli je bil še njegov osem mesecev stari bratec Jurek. Nenadno se je konoplja vnela in plameni so zajeli oba otroka Na pomoč jima je prihitela 651et stara babica Magdalena ki oa se še sama ni mogla obvarovati ognja Ko so na krike prihiteli ostali domači v hišo, je bilo že prepozno Vsi trije so dobili take opekline, da so za ooškodbami kmalu umrli * Huda železniška nesreča se je zgodila te dni na škofieloški postaji Dva tovorna vlaka sta trčila drug v drugega. Materialna škoda je znatna vendar pa nesreča ni terjala človeških žrtev * Smrtna nesreča. Gostilničar in mesar g. Tone Lmtner je bil lastnik gostilne pri litijskem mostu, imel je tudi obsežno posestvo. Pred prazniki si je montiral doma lastno žago cirkularko. Tik pred Silvestrovim se je zavrtela cirkularka prvič. Gospodar je bil ves vesel ker je dobila hiša novo pridobitev. Toda pri delu se je zgodila nesreča. Kolesje cirkularke mu je odrezalo na desni roki tri prste do drugega členka, palec in kazalec pa poškodovalo Domači so ranjenega gospodarja brž spremili do zdravnika, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa so ga z vlakom prepelja- -cVr Hoin^šnico 2e vse je kazalo, ... . .-udii ko sem vas tisti večer videl v operi « »Pokazala sem se. da ne bi kdo sumil, kje sem bila prejšnjo noč.« »Čudno se mi je tuai zdelo, da se je Simancas hvani.. KaKo lepo ste ga sprejmi. Hotel sem si to razložiti, pa ... « »Upam, da sie si vse prav razlozili. Tisti dan - ona je nedelja — je padel v mojo niso, čes aa nn mora sporočiti neKa.i z^io pomembnega Sporočil mi je novico o umo-ru Julije urcivaiove — tega takrat še nioem vedela — in je nesramno povedal, da me ie videl v loži štev 27 Dejal je. da me bo ovadil na sodišču, če ne bom sprejela pogojev, ki mi jih bo zastavil. Zaenkrat se je zadovoljil z dostopom v moj dom In seveda sem popustila.« »Tisti večer ste potem morali iti z njim m z njega vrednim njegovim tovarišem v družbo?« »Da. Zvečer sta se celo peljala z menoj v Bulonjski gozd, kjer je največ ljudi, in povabiti sem ju moraia najprej na ples, potem pa še na lov Bilo mi je vsega preveč Vendar se mi pa ta lopov ni upal reči v obraz, da sem jaz umorila Orcivalovo.« »Ker ve. da vi tega niste storili Toda on mi bo pomagal da zločinko najdemo. Prisilil ga bom k temu.« »Tudi vaš gumb vam bo pomagal Oh, kar strese me, če pomislim, da "sem ga nosila na svojem srcu. Izročite ga preiskovalnemu sodniku! Toda zakaj ste mislili da js gumb moj?« »Ker je vaša začetna črka na njem.« (Dalje) da se bo rana kmalu zazdravila. Naenkrat pa je prišel brzojav, ki je oznanil njegovo smrt. Pokojnik se je vneto udejstvoval v gasilstvu. Uglednemu možu bodi ohranjen lep spomin! * 34 svinj je poginilo med prevozom. Nedavno so prispeli na Prevalje štirje vagoni pitanih svinj, namenjeni za mežiške rudarje. Pri razkladanju pa so ugotovili, da je izmed 183 rilcev 34 med vožnjo poginilo. Svinje so se zaradi prenatrpanosti v vagonih zadušile. Prišle so iz Srema. Živali, ki so poginile, so naložili na tovorni avtomobil in jih prepeljali v tvornico mila »Zlatorog« v Mariboru, kjer jih bodo porabili pri izdelavi mila. * Iz umobolnice je ušel. Iz umobolnice na Studencu je te dni pobegnil gluhonemi Ga-šperlin Franc, star 31 let, doma iz Gornjega Brnika pri Cerkljah. Orožniki so iskali pobeglega na njegovem domu, kjer so domači povedali, da se ni Franc javil doma. Na begunca, ki postane od časa do časa tudi nevaren, opozarjamo ljudi, ki naj ga prijavijo najbližji orožniški postaji. + Usoda poslednje žrtve pri Ozlju pojasnjena. Kakor smo kmalu po železniški nesreči v bližini Ozlja pri Metliki poročali, so pogrešali tudi na orožne vaje v Karlovec poklicanega posestnika iz Dolnjega Lakenca Janeza Povšiča, o katerem ni bilo, odkar je odšel z doma. nobenega sledu več. Po nekaj tednih so začeli domači sumiti, da bi utegnil biti tudi pogrešani med železniškimi ponesrečenci Toda vse poizvedovanje je ostalo dolgo časa brez uspeha. Sele Dred kratkem je hudo prizadeta žena Mariia Povšičeva dobila o dorožništva v Mokronogu obvestilo, da so ga našli po opisu obleke in perila in da je pokopan v Ozlju. Preiela je tudi mrliški list Z izgubo moža in očeta je ubožna družina zelo prizadeta. Pokojni ie zapustil pet otrok v starosti od štirih do 13 let. Gotovo bo železniška uprava tudi za to družino preskrbela, kolikor je v nieni moči. * Beračica umrla v hlevu poleg sinčka V petek zvečer' se je zglasila beračica Rozalija Kačičmkova iz Malega Doliča pri Vitanju s svojim 81etnim sinčkom pri posestniku Antonu Kvasu na Zg. Hudinji pri Celju in zaprosila za prenočišče. Posestnik ji ie ustregel in ji odkazal prostor v hlevu. Ko se je deček zgodaj zjutraj zbudil in je poklical svojo mater, da bi vstala, je opazil, da je mati mrtva. Ubožica je bila v spanju poleg njega izdihnila. * Vpričo otrok se je obesil. Pred dnevi je prišel 43-letni posestnik Anton Jajrer iz Pro-seniškesra pri Št .Turiiu ob iu.žni železnici vi- Marstz Litte: ,Kakor ti, sem tudi jaz nejeverni Tomaž,' je rekel prijatelj, ,zato ti nisem predlagal obiska. Zdaj pa ti odkrito priznam, da bi ga tudi sam poselil- že zaradi tega, da bi lahko v družbi, ki brez prestanka razpravlja o tej tajni vedi, vsaj lahko rekel tudi kakšno besedo o tej zadevi.' ,Ali je možak Danec?' sem ga vprašal. .Francoz je in se piše Raboullain. Zna samo svoj materini jezik in malo latinski in grški. Če ti je prav, pojdiva takoj k njemu.' Seveda sem bil takoj pripravljen za odhod. Šla sva po neštetih ulica! i in cestah ter prišla naposled na trg, sredi katerega je stal spomenik katerega izmed danskih kraljev. Pred veliko višo- podobno palači, je moj spremljevalec obstal. ,Na cilju sva,' je rekel. ,V drugem nadstropju te hi3e stanuje Raboullain.' Medtem je nastala že tema in po ulicah in — cestah so začeli prižigati plinske svetilke. Nekoliko vznemirjena sva s opila v hišo. Široke s preprogami pokrite stopnice so držale v drugo nadstropje. Pred vhodom nama je odprl vrata v posebno uniformo oblečen služabnik in izjavil, da je njegov gospodar doma in da mu bo naju najavil. Kmalu se je služabnik vrnil in naju zaprosil, naj mu slediva. Šli smo skozi vrsto sob, v katerih je vladala zagonetna poltema. Kolikor sem mogel opaziti, so bile vse sobe temno tapecirane. njen domov. Začel je razgrajati ter pretepati ženo in otroke. Žena .je pobegnila v bližni gozd. Ko je oče dobil sekiro in hotel pobiti otroke, so otroci zbežali iz hiše. Nato je stopil oče v gospodarsko poslopje, si vpričo prestrašenih otrok nadel zanko okoli vratu in se obesil. Grozni dogodek je pretresel vse prebivalstvo. * Zidanice na Dolenjskem obiskujejo tatovi. Samo v okolici Sv. Duha pri Krškem je bilo pred kratkim izvršenih 11 vlomov po večini v zidanice. Po zaslugi raških orožnikov pod vodstvom komandirja g. Kirigina, njegovega pred dnevi došlega namestnika narednika g. Mirtiča in podnarerloika Grudna je uspelo poloviti petčlansko tolpo, med katero je bila tudi ženski, ki je biia strah in trepet vsej okolici. Bili r.o to trije bratje Franc, Martin in Justin Vajdičavi, Franc Ce-rovšek in Milka Cerovšek, vsi doma iz Nove gore pri Sv. Duhu. + Detomcrilki so na sledu. Ob pešpoti ob savinjski progi v Medlogu pri Celju so nedavno našli zmrznjenega nekaj dni starega otroka. Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Raztelesenje ie ugotovilo, da je morilka dete zadavila. Preiskava je toliko napredovala, da so morilki že na ,sledi. * Svojo teto je umoril in oropal. V Trnovem je bil izvršen roparski umor, katerega žrtev je postala 611etna mestna delavka Marija Podpečanova. Našli so jo mrtvo v njeni baraki Policija je takoj uvedla zasledovanje za zločincem Na podlagi neizpodbitnih dokazov je bilo ugotovlieno, da je morilec Podpečanove njen 271etni nečak Henrik Podpečan Po pričevanju sosedov je mladi iz-prijenec pokojno staro ženico nekajkrat obiskal med prazniki, očitno zato, da bi dobil od nje denaria. O priliki obiskov se je po-bliže seznanil z razmerami Podpečanove ki je morala imeti prihranjeno čedno vsoto denarja Morilcc je moral med drugim dognati, kje je hranila sorodnica denar. Imela ga je skritega kar na sebi v vrečiti, prišiti pod obleko Potek krvavega zločina si potlej ni težavno predočiti Morilec je svojo žrtev tako rekoč na pragu, ko mu je odprla in spet zaprla vrata, zahrbtno z bajonetom udaril po glavi ter ji prizadejal smrtne rane Ko je bila stara ženica že mrtva, jo je šele oropal in pobegnil V raztresenosti pa je pustil na mestu zločina vojaško zaponko, ki ga je izdala Henrik Podpečan ima v Ljubljani mater in pri njej so se najprej oglasili policijski organi. Po materinih izjavah je bil Henrik n^kai tednov na orožnih vajah nekie bli- ' 4 Zadnji prostor, v katerega smo prišli, je bil ves obložen s črnim suknom. Nam nasproti sioječa stena je imela v sredi črno lakirana vrata s srebrno kljuko. Služabnik je trikrat potrkal in skozi vrata smo zaslišali srebrni glas zvočnika. Takoj nato so se vrata odprla in bili smo v precej veliki dvorani. Tudi tu so bile stene obležene s črnim suknom, po katerem so bile raztrosene številne serbrne zvezde različne velikosti. Na eni izmed sten smo videli dvanajst znamenj živalskega kroga in tretjo steno so krasile kovinske upodobitve meseca v njegovih izpremembah. Sredi sobe je stala velikanska okroffla miza, na kateri je ležal kup velikih knjig, med dvema gorečima svečama je stal k,,:ž s Kristusom in pred njim je ležala človeška lobanja. Mogočen globus, daljnogled, razns k?;ite k < e nebo z zvezdami, so stali in ležali naokrog. Nagačene sove, netopirji in ježi so krasili leseno hišico velikanske staromodne ure. S stropa viseča svetiljka, opremljena z zelenim steklenim senčnikom, je oddajala skrivnostno čarobno razsvetljavo, ki se je družila z rumenim svitom sveč in zaradi tega še posebno svojevrstno učinkovala. Za mizo pa je sedel zakopan med debelimi knjigami mož, ki mu je veljal najin obisk. Bil je astrolog (prerok iz zvezd) Raboullain. Čudna pojava je birta učeni mož, ki naj bi bil znal iz položaja zvezd brati usodo ljudi. Dolgi beli lasje so mu padali na rame, zu Zagreba. Za praznike se je vrnil domov in kmalu nato spet izginil neznano kam. Skoraj gotovo je Podpečan po umoru zbežal na Hrvatsko. * Sprejem mladeničev v Inžinjersko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let in Vojno podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca t. 1. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v: Koncesionirani pisarni Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 10 din. 15 * Varujte se nalezljivih bolezni. Zato naročite knjigo dr. Josipa Tičarja »Boj nalezljivim boleznim«. Knjiga podaja popis važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, in stane s poštnino vred 16 din. * Vsaka kmečka hiša mora imeti knjigo »Prva pomoč ponesrečenim živalim«, ki jo je spisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je neogibno potrebna vsakemu kmetovalcu. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, in stane s poštnino vred 16 din. * Mlad je začel. V Pražakovi ulici v Ljubljani je nedavno srečal detektiv 20-letnega Draga, ki se mu je skušal umakniti, a je bilo že prepozno. Draga je iskala policija že več tednov. Pred dnevi je bila obveščena od orožnikov, da je vlomil tudi v hišo posestnika Andreja Pleska v Bizoviku. Drago, ki je bil rojen Ljubljančan, je kmalu izstopil iz šole in se pričel potepati. Nikoli ni prijel za pošteno delo in je tako zgodaj zašel na kriva pota. Najprej je kradel po trgu in hišah. Seveda so mu tudi hitro prišli na sled in je bil večkrat zaporedno kaznovan. V zaporu se je še bolj pokvaril in se seznanil z vsemi mogočimi potepuhi, s katerimi se je družil tudi, ko je prišel iz zapora. Zahotelo se mu. je v svet in je šel za nekaj časa na Hrvatsko, nato pa se je klatil po Mariboru in se ustavljal po manjših krajih na Štajerskem. Že takrat je rad kradel kolesa, ki jih je prodajal. Nedavno se je zatekel v Bizovik, kjer se je ustavil pri posestniku Plešku, ki ga je vzel za hlapca. Nekaj tednov je bil Drago pošten, tako da mu je gospodar precej zaupal. Navihanec pa se je samo potuhnil. Drago si je pripravil vlomilsko orodje, s katerim je v odsotnosti domačih oplenil hišo. Ko sta prišla gospodar in gospodinja iz mesta domov, sta našla stanovanje opienjeno, hlapca pa ni bilo nikjer. Po aretaciji se je izkazalo, da je Drago vso valujoča brada enake barve mu je pokrivala prsi in dolg, težek kaftan je pokrival na videz visoko in krepko postavo. Meni se je zdelo, kakor bi lasje ne bili naravni. Nikakor niso bili v skladu z živahno barvo obarza in z bleščečimi se očmi. Vsa oprema sobe, skrivnostna razsvetljava, zunanjost stanovalca v teh prostorih so bile preračunane na to, da bi vznemirjale slabe živce in jih že v naprej pripravljale dovzetne za zagonetnost, ki je obdajala moža. Name so seveda naprav-ljale vtisk komedij antstva, čeprav se v začetku nisem mogel čisto ubraniti mračnega čara, ki je vladal v tem prostoru. Ko sva vstopila, je astrolog počasi obrnil glavo proti nami, naju nekaj časa pozorno gledal in nato šepetaj e rekel po francosko: »Gospoda bi rada malo spoznala skrivno delovanje narave?« »Prosiva vas, da nama prerokujete«, je odvrnil moj prijatelj, stopil bliže k mizi. Tudi mene je potegnil za seboj. Stari mož je pokimal in pokazal z roko na dva s črnim žametom prevlečena stola, češ da naj sedeva. Nato je pobral veliko, na tleh ležečo knjigo in začel po njej listati, pri čemer je s svinčnikom iz nje nekaj zapisoval. Naposled je rekel, poudarjajoč vsako besedo: »Zvezda vašega življenja je daleč na zapa-du. Dosegli boste visoko starost. Vse vam kaže izredno ugodno. Vaša zvezda je izšla v hiši bogastva in zaide v deseti hiši neba, v hiši dostojanstev. Življenje, polno časti, se vam obeta.« I Zaprl je knjigo. Na videz ni mogel ničesar več razbrati iz zvezd za mojega prijatelja. »Zdaj pa še za vas, gospod«, je rekel, obr- Povcst iz: psreteMih časov Plešku ukradeno robo razprodal v Ljubljani in nekaj dni z izkupičkom prav dobro živel. Ko "pa je bil-spet suh, je šel nekam v predmestje, kjer je ukradel skoro novo kolo in ga še istega dne prodal. Mlademu zlikovcu so na policiji dokazali še sedem drugih tatvin koles, ki jih je zagrešil poleti in jeseni, ko se je klatil po mestu in okolici. Zdaj bo precej časa Sedel, • • , . _ k . * Prijava koles na ljubljanskem poduročjn. Prijava koles za leto 1941. bo na, področju uprave policije v LjubJjjani kakor .običajno pa policijskih postajah v času od 15. t. m. do 28: februarja. Predpisani obrazci za prijavo se dobe prav tako na policijskih postajah in stane kos en dinar. Kolkovina za prijavo znaša 5 din, davščina za zgradnjo in vzdrževanje kolesarskih poti pa 10 din za vsako kdlo. Čitljivo s črnilom in v vseh rubrikah izpolnjene prijave je psedložiti s. prometnimi knjižicami. Navesti se mora brezpogojno, kdaj in od koga je bilo kolo kupljeno in dozdajšhjo številko na evidenčni, tablici. Za kolesa, katerih knjižice^ so" že izčrpane, dobe lastniki, nove knjižice in morajo zanje Pečati po 5 dirt. Uprava policije poziva lastnike, da prijavijo svoja kolesa na najbližjih postajah svojih bivališč po naslednjem vrstnem redu: Dne 15. t. m. številke od 1'do 100Q, 16. t. m. od 1001 do.2000, 17. t. m. 2001 do 3000, 18. t. m. 3001 do 4000, Ž0. t. m. 4001 cfo 5000, 21. t. m. 5001 do 6000, 22. jan.' od 6001 do 7000, 23. t. m. od 7001 do 8000, 24. t. m. 8001 do 9000. 25. t. m. 9001 do 10,00", 28. t. m. od 10.001 do 11.000, 20. t. m'. 11.001 do do 12.000, 30. t. m. 12 001 do 13:000, 31. t. m. 13.001 do 14.000, 1. februarja od 14.001 do 15.000, 3. februarja' 15.001 do 16.000, 4. februarja 16.001 do 17.000, 5. februarja' 17.001 do 18.000, 7. februarja od 18.001 do i9.000. 8. februarja 19.001 do 20.000, 9. februarja od 187.000 do 188.000, 10. februarja od 188.001 dq 189.000; 11. februarja 189.001 do 190.000, 12. februarja od 190.001 do 191.000, 14. februarja 191.001 do 192.000, 15. februarja 192 001 do 193.000, 17. februarja 193.001 do 194.000. 18. februarja od 194.001 do 195.000. Po 28. februarju bodo morali zamudn;ki plačati poleg zgoraj navedenih pristojbin še zamudne kazenske takse za vsako kolo po 37.50 din. X Ustanovitelj skaviizrna Badeu Pcvvrlj je umrl. Dne 8. t. m. je umrl v starosti 83 let ustanovitelj skavtizina angleški lord Ba-den PowelI Bolehal je že dalj časa. Zcdnje čase je živel v Keniji. Vest o njegovi smrt; se je razširila že pred tedni, toda takrat je bil še živ, sedaj pa je zares umrl. Znameniti nivši se k meni. Nekaj časa me je pozorno gledal. j Tudi jaz sem ga opazoval. Čim bolj sem mu gledal v obraz, tem bolj znan se mi je zdel. Nedoločeni spomini so mi blodili po možganih v glavi. ' »Viktor Liebenstein!« sem vzkliknil, planil pokoncu in stopil k preroku. Tedaj sem tudi opazil, da je* imel mož krinko in da prav taka'njegova brada ni bila prava. Lahen drget je spreletel obraz bivšega kaznjenca, sicer pa ni niti najmanj izdal svojega razburjenja, ki so ga morale zbuditi v njem moje besede. Delal se je, kakor da ne bi bil razumel mojih besed. »Pojdiva« sem rekel prijatelju po nemškb, »tu bi bil policijski obisk umestnejši od najinega.« Prijel sem poslaniškega tajnika pod roko in z njim zapustil sobo, medtem ko je slepar spričo svoje izredne sposobnosti za pretvarjanje hlinil ravnodušnost, kakor bi bila midva med seboj govorila v čisto tujem indijanskem jeziku. Drugega dne sem moral oditi iz Kopenhag-na in zavoljo tega se nisem mogel več brigati za sleparja. Če bi bil zadevo naznanil oblastvom, bi bil moral še nekaj dni ostati v danskem glavnem mestu, česar pa nisem želel. Pozneje sem izvedel, da policija ni že davno nastopila proti Liebensteinu le zavoljo tega, ker je imel pokrovitelje v vrstah odličnih osebnosti. Naposled pa mu je policija le svetovala, naj zapusti mesto, če se noče izpostaviti resnim nevšečnostim. Mož se je takoj odpeljal s parnikom v Petrograd. Njegova vloga v Kopenhagnu je bila doigranai. Zaslužil pa je v Kopenhagnu lep denar. Zla- ustanovitelj skavtizma Robert Baden-Powell se je rodil 2?. februarja -1. 1857. v Oxfordu kot sin profesorja. Leta 1876. je vstopil v aktivno vojaško službo pri 13. angleškem hu-zarskem polku, s katerim je potem shižil v Indiji, Afganistanu in Južni Afriki. L. 1897. je postal poveljnik petega, dragonskega gard-nega polka. Znamenit je postal Baden Pd\vell v teku burske vojne. Branil je, junaško angleško"'^postojanko Maleking, kjer . so ga od oktobra 1. 1899. do maja L 1900. zaman oblegali Buri. Po burski vojni je bila Baden-Powellu poverjena naloga organizacije južnoafriškega orožništva. L. 1930 je postal general in glavni nadzornik angleške konjenice. Ostal je na tem položaju do leta 1907. Leta 1910. je stopil v pokoj in se je odtlej čisto, posvetil skavtskemu gibanju, ki ga je on sam ustanovil. Baden-Powell je spisal tudi 21 knjig, ki ;po večin; obravnavajo skav.t-stvo. .... \tmMM Zaslna pzl bpviea < : Litija, v januarju. V Dupljah, kjer je upravljal v zadnjem času bratovo posestvo, je umrl g. Maks La-jovic, ki je prej več desetletij bival v Litiji, kjer je imel trgovino z mešanim blagom in pozneje trgovino in gostilno na Frtici. Truplo rajnkega so prepeljali v Litijo, kjer so sprejeli' .krsto za nekaj ur v našem Sokol-skem domu. Počival je sredi cvetja in ob so-kolski častni straži. Br. Maks Lajovic je bil pri nas jrilj ubij ena osebnost. Pomagal- je pri sckolskem delu, bil pa je tudi vnet glasbenik, saj je nri Laioveevih veselje do glasbe že v krvi in je znani slovenski skladatelj Aston Lajo.vic Maksov brat. Maks Lajovic je več let soda!oval pri litijskem cerkvenem zboru, prepeval je pri »Lipi« in je bil večkrat tudi njen pevovodja.' K njegovi krsti so se prišli poslovit tudi naši šmarski sosedje pevci, ker je Maks Lajovic uril v petju svoj č?.s tudi člane šmar-sk°ga Zvona. Čeprav že v letih je po preselitvi v Duplje na Gorenjskem zbral- okrog sebe' malo pevsko družini in jo je s priznano požrtvovalnostjo uril. Prav zato so mu domačini v Dupljah poklonili za poslednjo pot lep venec. _ DOMOVINA št. 3 IIMBMII MU II lil It -.^.^Jfc-^,-J. Na poslednji poti, od §ckalskega doma do pokopališča ga je spremila, velika! množica pogrebcev od blizu in daleč. Pred jkrsto so korakali .Sokoli,s prapori, pevci s -prapori, za njo pa poleg sorodnikov mnogi njegovi prijatelji in znanci. V-slovo So nyi zapeli združeni pevski zbori iz- Litije in Šm^rtna, ob odprtem grobu pa je izreKeV zahvalo, br. Maksu upokojeni šolski nadzornik br. Jvan Be-zeljak kot ■'-bivši predsednik »Lipe« in nekdanji starosta litijskega Sokola. S pokojnikovo smrtjo je izgubila vernega druga njer gova zvesta življenjska spremljevalka gospa Anči, njegovi, otroci pa , skrbnega očeta. Br. Maksu Lajovicu bodi ohranjen blag .spomin. Žalujočim, svpjcem iskreno požaljef 1 Smrt starega žeMjarskega psiSjetnlka Kamna gorica, januarja. V Kamni gorici je umrl član staregakam-nogoriškega žebljarskega rodu g. Luka LazarA Rajnki se je rodil 1. 186?. Njegov, oč'e IvanJ po katerem se podjetje (Š£f danes irrfgnuje, je kot žebljar nesel žeblje prod1 več kakor 60 leti na prodaj, v Trst. Pri t'dm svojern'prvem kupčijskem pohodu je stp.pil v'stike s tržaškimi trgovci, kar je bil prieetek' hitro naprfe-•dujočega podjetja, ki je že nzk^j Ifet žrato stopilo v zvezo z raznimi trgovci v Avstro-Ogrski in Italiji. Podjetje Ivana Lazarja je. uvedlo med kamno-goriškimi žebijauji tudi nove izdelke. Oče Ivan je prevzel prva naročila kladevc, žebljev za pritrjevanje železniških .tračnic. Naročila jih je bila Trboveljska premogokop-na družba. S tem se je začel že precejšen preobrat pri starodavnem kamnogoriške-m žeb-ljarstvu.. , . . , i., , Po očetovi smrti je prevzel Luka žebljar-sivo, ki je zelo hitro napredovalo. Luka ni zamudil nobene prilike za samoizobraževa-nje. Njegove trgovinske zveze z Bqlgari, Srbi in Črnogorci že pred davn;mi leti so zbudile v njem veliko zanimanje za sjovanstvo in dvignile v njem nacionalni ponos. Dnevnike »Slovenski narod«, »Dan« in po vojni »Jutro« je zmerom pozorno prebiral. Prav štivo nacionalnih listov ga je v narodnem ponosu tako okrepilo, da je bil .tudi y hudih časih m,ed vojno, ko so mnogi prikrivali svoje politično prepričanje, odkrit zagovornik jugoslovenskega bratstva. Seveda je bil z .vso- svojo družrno zv«st nr nadnik Sokola. Kot dober sti ženstvo iz odličnih rodbin ga je rado obiskovalo.« Pravni svetnik je umolknil, kakor bi bil že končal svojo zgodbo. »Kaj pa se je potem zgodilo s tem čudnim pustolovcem?« je vprašal dr. Bothner. »Ničesar več nisem izvedel o njem. Najbrž §o ga ruska oblastva zaprla in poslala v sibirske svinčene rudnike«, je odgovoril odvetnik Stern. »Čudno je, da ljudje takim sleparjem tako radi verjamejo, čeprav je sleparstvo cisto očitno«, je pripomnila Sternova hqi Helena. »To ni tako čudno«, je odvrnil doktor. »Prerok iz zvezd je ugajal ljudem zavoljo tega, ker je dajal svojemu početju videz znanstvene temeljitosti. Pxi lahkovernežih pa še tega videza ni bilo treba.« . - Pravni svetnik Stern je prikimal. »Prav v sodni praksi dobiš primere, ki pričajo o naravnost neverjetni zaupljivosti. Prav zaradi lahkovernežev so mogoča najpreprostejša sleparstva.« Bothner je pogledal na uro. »Pozno je že, pojdiva«, je rekel- .ženi. »Na svidenje jutri!« se je poslovil. ■■ , i 6- Malo je ljudi,.,ki bi vsaj enkrat v življenju ne stali pred odločujočim vprašanjem, od katerega srečne ali neugodne rešitve ne bi bila odvisna njih bodočnost. Pogosto so nadarjenost, nagibi in premoženjske razmere odločujoče, neredko pa pomaga tudi srečno naključje. Tudi v življenju Roberta Sterpa je nastal tak preobrat. Odpovedal se je pravnim vedam in se vrgel v objem urpetndsti, Dan njegovega prvega fiastopa v mestneip gledališču v T... je bil določen. Bivši visokošolec je bil že prispel v kraj svojega bodočega delovanja. Za svojo prvo vlogo markija Pose v Schillerjevi drami »Don Čarlos«, kar je bilo za z&četniškega igralca precej drzno. Toda mlademu* umetniku je svetila ugodna zvezda. Že po prvem dejanju je občinstvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička, viharno ploskalo in klicalo mladega igralea na oder. Skoraj s silo je moral režiser mladega moža> potisniti na oder, da je bilo ustreženo občinstvu. Robert je imel občutek, da je to odločujoča ura za njegovo veliko.bodočnost V zmagoslavnem razpoloženju je igral svojo vlogo do konca in zbujal s svojo lepo igro pri občinstvu viharno odobravanje. Ravnatelj in številni igralci so čestitali mlademu možu k uspehu ki je bil za začetnika prav nepričakovan. Srečni mladi umetnik pa ni čutil, da sta se za gladkimi besedami skrivala zavid-nost ;in sovraštvo. i Malvina Tautenbergdva je v svoji loži prisostvovala predstavi. Zdaj je stopila tudi ona na oder, da je čestitala novemu tovarišu. Ponosna, elegantna postava pevke je napravila na Roberta mogočen vtis. Prijaznost in prisrčnost, ki ju je pokazala mladenka nasproti njemu, sta <ša zmedli, tako da je mladenič, ki razen - svoje preproste in naravne Grete ni poznal žensk ih'zato tudi ni znal z ženskami govoriti, bil ves v zadregi spričo hvale, ki mu jo je izrekla: umetnica, »Kakor sem slišala, stahuigte.na KralievL cesti,, kjer bivam tudi.jaz«, je rekla Malvina. »Če vam je prav, greva lahko skupaj., domov.«-. Robert se je priklonil. Prijaznost slovite primadone ga je presenetila. »V veliko čps.t .ml bo«." ie. ocTvjrnil nekoliko v zadregi ter ponudil umetnici roko. DOMOVINA št. 3 ■m -iir-lfrn ■ i • i« W«r rnu.rr ^-ItrMr—rTi- gospodarstvenik je bil mnogo let občinski svetnik in odboAiik trgovskih -združenj. Bil je tudi v apravnem svetu .radovljiške' posojilnice. Svoje, podjetje ,ki zaposluje več Kam-nogoričanov, je zadna leta zelo izboljšal in vodstvo poveril sinu Mirku. S svojo delavnostjo in z lepim značajem si je zagotovil •med nami trajen spomin. Ugledni družini naše iskreno sožalje! Smrt vnetega narodnjaka Št. Lampert, januarja. Te dni je umrl g. Janez Vrtačnik, star 63 let. Rajnki ni bili samo umen gospodar, posestnik in gostilničar, temveč tudi vrl narodni borec. Sam dosleden naprednjak je svojo miselnost prenesel tudi na svoje sinove Mirka, Jožeta in Franceta. Že med preteklo vojno mu je umrla žena, toda znal jo. je otrokom" nadomestiti s pravo očetovsko ljubeznijo. Redka vzajemnost je vezala vse člane pridne in poštene družine. Pokojnik je bil več let župan bivše občine Št. Lamperta, ki ie bila pridružena zagorski občini. Po njegovi zaslugi je bila zgrajena prepotrebna cesta iz kraja v Zagorje in na drugo stran na Savo. Njegov dom je bil zbirališče in zavetišče naprednih ljudi, saj je že kot 131eten deček prisostvoval prvim sestankom za ustanovitev zagorskega Sokola, katerega člani so se zbirali v hiši njegovega očeta. Takratni šentlampertski župnik Berce jih je kot vnet Sokol navduševal za sokolsko delo. Vrtačnik je bil zvest član zagorskega Sokola, ki je na svojem domu izobesil črno zastavo spričo smrti enega izmed najzvestej-ših članov. Bil pa je.rajnki tudi vnet gasilec. z„ Vrtačnikom je odšel v večnost kremenit značaj. Ohranimo pokojniku lep .spomin'. Njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje! Za podaljšek avtobusne proge v štrigovo . Štrigova, januarja. Razknzje in Strigova nista samo upravno pripojena Ljutomeru, temveč težita k njemu tudi gospodarsko in kulturno. Na obeh področjih se jima nudi mnogo od Ljutomera, medtem ko nimata od Cakovca ničesar, čeprav ju potiskajo tja tisti, ki imajo pri tem svoje osebne račune. Zato naj se avtobusna proga iz Ljutomera v Štrigovo podaljša. Bivši študent si je bil zavoljo očeta, ki je mrzil stan gledaliških igralcev, nadel drugo ime. Imenoval se je zdaj Nerz. Nihče razen ravnatelja ni vedel njegovega pravega imena. Robert Stern tudi ni smatral za potrebno, povedati svojim tovarišem, da Nerz ni njegovo pravo ime. »Po današnjih uspehih, gospod Nerz, si obetate najlepšo bddočnost«, je rekla pevka, ko sta bila na cesti. »Toda kmalu boste spoznali tudi senčne strani umetniškega življe- »Saj ni poklica, ki ne bi imel svojih nevšečnosti«,' je odvrnil Robert. »Življenje, ki bi potekalo v neskaljeni sreči in zadovoljno-sti, bi sploh moralo kmalu postati -dolgočasno. Šele pri neprilikah se učimo ceniti in mirno uživati vrednost sreče.« Malvina je soglasnjoče prikimala. »To je res«, je rekla, »če pa si s prevelikimi upi izberete kakšen poklic, so razočaranja neogibna in toliko grenkejša, kolikor večja so bila ■pričakovanja,«' !■>•-. . »Ali imate v tem pogledu slabe izkušnje, gospodična Tautenbergova?« »Zal. da! Z vso, ljubeznijo; z vso požrtvovalnostjo sem se posvetila umetnosti in nad yse srečna sem bila, ko sem po neumornih študijah dosegla usposobljenost gledališke pevke in prvi« stopila na gledališki oder. Moj prvi nastop je bil enako kakor vaš deležen velikega uspeha. Kar obsuli so me z odobravanjem in čestitkami. Toda prav ta si-jajni uspeh je bil moja nesreča. Zavidhost se je začela gibati, sprva skrivaj, da je skoraj nisem opazila, pozneje pa čedalje očitneje. Naposled so moji nasprotniki z neprikrito sovražnostjo nastopali proti meni. Obrekova- Vili Iri v,«: U: ___• iT i Mariborska mestna podjetja, katerih last je med Mariborom in Ljutomerom vozeči avtobus, so se že z zadevnim dopisom obrnila na občini Štrigovo in Razkrižje .Občinska uprava v Razkrižju bo vprašanje podaljšanja avtobusove proge iz Ljutomera do Štrigove z velikim zadovoljstvom podprla. Kaj bo storila občinska uprava v Štrigovi, ni znano. Pribito pa je dejstvo, da bi občanom zelo ugodila, če bi storila enako kakor občini Razkrižje, ker večina Štrigovčanov to želi. Bojimo se pa, da ne bi uprava predloga od<-klonila, ker so nekateri,člani, uprave postali navdušeni za banovino Hrvatsko, čeprav ni7 majo v redu večine za to..-', Mariborska mestna podjetja pozivamo, da kljub morebitni odklonitvi štrigovske uprave store vse potrebno, da ne bo avtobusna proga podaljšana iz Ljutomera samo do Raz-križja, temveč do Štrigove, kjer je mnogo gospodarsko razsodnih ljudi. Prvo nam naj bodo pač gospodarske in kulturne koristi, ne pa politične, ker so zdaj preresni časi za take spore. Ženski vestnik __C Za kuhinjo Pražena kisla repa. Poldrugi kilogram kisle repe deni v vrelo vodo. Ko je dosti mehka, jo odcedi, deni v kožico dve žlici rftasti, košček sladkorja in malo drobno zrezane rebule. Ko je oboje zarumenelo, stresi na repo, premešaj jo, potresi s kumno in soljo, ori-lij malo juhe in pokrij. Ko je dovolj mehka, je gotova. Lahko na repo potreseš, preden ji priliješ juhe, tudi žlico moke. Pečenka s čebulo. Deni v kožico dve žlici masti. Ko je mast vroča, vrzi vanjo pest na tanke koleščke zrezane čebule in nekaj koleščkov žemlje. Ko je vse rumeno, deni v ta sok kos dobre uležanega, osoljenega in na gosto s slanino prevlečenega govejega mesa nekaj celih poprov in malo juhe ali pa vode, dobro pokrij in duši počasi dve do največ tri ure. Zdaj odlij maščobo in prilij malo juhe. Ko je še malo prevrelo, vzemi meso, razreži, zloži na krožnik in precedi nanj omako. Ohrovtova juha. Vzemi glavo ohrovta, tri dekagrame masti, štiri dekagrame moke, 40 dekagramov krompirja, eno čebulo, peter-šilj, sol in eno klobaso. Iz masti in moke na- vedovanja o moji preteklosti, o kateri so znali razširiti vsakovrstne neumne bajke, spletke in najrazličnejše šikane so mi povzročile mnogo solznih ur, in to toliko bolj, ker sem bila proti vsemu temu brez moči!« Sočuten pogled iz velikih, iskrenih oči mladega moža se je srečal s pogledom pevke. Ni ji ušlo, da je njeno pripovedovanje zbudilo v njem zanimanje. »Občudujem moč vašega značaja, ki vam je leta in leta omogočal prenašati vse te ne-zaslužene žalitve«, je dejal Robert. .< .-.- »Na površju so me držale pogodbe z gledališčem, .po katerih sem bila obvezana nastopati, potem naraščajoča naklonjenost občinstva ip dobrohotnost ravnateljstva«, je odvrnila Malvina. »Sicer pa bi s tem, če>bi iz-premenila gledališče, takim neprijetnostim tako ali tako ne ušla. Ljudje so povsod enaki in y umetniškem svetu manj nadarjeni umetniki zmeraj z zavistjo in sovražnostjo motrijo sposobnejše.« r , h ,, »O tej strani svojega novega poklica, žal, nisem razmišljal, pe bi bil vse. t-o ved^l, bi bil morda okleni in se ne odločil >za gledališče. .Vaše besede, gospodična Tautenbergova, So pirčaaale pred sončno sliko moje bodočnosti oblaki ki mračno senco v mojo du>-ŠO.« - '.. „ , , ; .1 f. -•• V »Prav -žal mi je,-gospod Nerz«, je naglo rekla pevka. »Moji,namera, ni -bila, da bi vaše zaupanje v umetnost omajala, temveč sem vas hotela samo opozoriti na neprijetnosti, ki bodp; neogibno zadele, tudi v,as, da se jim boste laže postavili po robu. Zdaj veste, kafe? je, in vi boste gotovo dovolj lgpčni, da boste pogumno prenašali vse majhne spjetke.« Mladi mož je dal roko svoji lepi spjremlje- rediš prežganje, doliješ vode, dodaš ohrovt, ki je na rezance razrezan, nato pa olupljen in razrezani krompir. Naposled dodaš še narezano klobaso. Praktični nasveti Jeza zelo škoduje zdravju in lepoti. Zdravniki so ugotovili, da nastanejo izpremembe v delovanju nekaterih žlez, če se jezimo. Sokovi iz žlez pospešujejo razkrajanje redilnih snovi in gradnjo novih stanic. Ce teh sokov manjka, vrednost hrane pada, zaradi česar koža postaja mrtva in se zgUba, lasje pa začnejo žiyeti Vse to so posledice jeze, ki deluj? kakor strup. Torej, ne jezimo se! Solata se čez zimo najbolje ohrani v temni, hladni kleti, kjer ne zmrzuje. Solatna glave se otrebljene vsega gnilega in nagnile-ga listja in z na kratko prirezanimi koreninami'postavijo druga tik druge na prst, ki se'V to svt-ho nanese v klet. Zdrobljene kosti »a kokoši. Kokoši morajo dobivati tudi Eq?no, če hočemo, da bodp pridno 'nesle. Poleti dobe kosti v pesku in zidu. Pozimi' ga nekoliko težavneje najdejo. Zato jim pokladamb kosti, ki jih moramo zdrobiti. Da se lahko, zdrobe, jih je treba najprej v krušni peči dobro posušiti in frotem stolči v možrtarju. •: < Olupfjena jabolka ne postanejo rjava, če daš jabolka v čisto vodo, vanjo pa kaneš nekaj kapljic citronovega soka ali citronove kisline. >••■ , --"v • _ .-, - Presna hrana -je človeku nujno potrebna. Vsak človek mora uživati tudi nekuhafio, presno hrano, to je razne solate, pomaranče, limone, jabolka, orehe, čebulo, česen, ker so v njih poleg drugega tudi razni nujno potrebni vitamini. Čebulo in česen lahko uživaš na fižolovi solati. Kisajte pa si solate z limonovim sokom. Seveda ne smeš uživanje presne hrane pretiravati, ker tako pretiravanje spet ni koristno. Ne solimo hrane preveč. Neki švicarski zdravnik dokazuje^ da dobimo iz rastlin samih toliko soli, kolikor je potrebujemo za svoje telo Kuhinjska sol škodljivo obremenjuje ledvice, ker mora iti skozi nje in skozi kožo ven, kar vzame mnogo potrebnih telesnih moči. Ce jedem dodajamo čebule, česna, peteršilja in podobnega, nam te začimbe nadomeščajo sol za okus. Cisto brez soli, kakor to terja švicarski zdravnik, gotovo ne gre, Cisto neslane jedi naj uživa le bolnik, kateremu je zdravnik to odredil. Saje so dobro čistilo za vse kovine, tako za zlato, srebro, posebno pa še za nikelj. mi bo koristilo in vaše zadnje besede so mi spet vrnile zaupanje vase. Da, hočem vztrajati v borbi z nizkotneži, hočem, živeti za svojo umetnost.« . ,' "Z"1 * Iz oči nastajajočega umetnika sS je bliskal ogenj navdušenja in rdečica je zagorela na mladeniško svežem obrazu. Občudovaje je zrla Malvina mladeniča. 1 »Vi boste še lepo napredovali, če se boste držali teh načel«, je rekla tiho ifi mu tudi ona stisnila roko. Kakor električni tok je ta dotik spreletel mladenko in ji vdrl do srca, kjer se je zaprl. ^ <$ ■ ( f'" Dospela sta do stanovanja pevke in ta se je poslovila od njega. Sarijaje je korakal Robert do svojega stanovanja, toda ■ tii se.mu dalOj da bi že zlezel v posteljo. Razburjenje in .vtiski nocojšnjega večera se bili presilni, da bi že mogel zaspati: Razmišljen rje korakal mladi umetnik po .svoji sobi gor in dol in njegova domišljija mu je čarala pred dušo motne slike njegove preteklosti. Spet se je videl-v, svoji skromni dijaški sobi kadeč dolgo pipo. Za staro pisalno mizo je sedel njegov vesel tovariš Lassendorf in delal pri učenju smešne opazke. Očetovo pismo je ležalo pred mladini možem. V tem pismu je stari svetnik Stern prepovedal svojemu sinu posvetiti se gledališči^rŽazdelo se mu je, da je črn' oblak zakril sonce. Kmalu pa je oblak. izgin'l in spet je videl bodočnost, polno slave. Videl se je stopati po veliki dvorani in ob njegovi strani je korakala —' Malvina Tatitenbergo-va. Nenadoma pa so se odprla stranska vra--ta, držeča oln« um —• 19.50: 10 minut zabav®. — 20: Hei-bič^v večer (radijski '-o^^-nj j/hor i" ro-|<;<;ki orkester). — 21.30: in valčki (nlošče). — 22: Napovedi. ro-očila. Torek, 21. januarja: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12: Nekaj l:>žje komorne glasbe (p'ošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Naoovedi. — 13 01: Radijski orkester. — 14: Poročila, nanovedi. 14.15: Šolska ura: Kramljanje z m'adino. (Zor). — 17.30: Akademski pevski kvintet Koncert skladb in harinonizacii dr Frana Kimovca. — 18 15: Iz slovanskih ooer (plošče). — 18.40: Kaj moramo vedeti o ionih (prof. Adlešič). — 19: Napoved; p~-očih. — 19.25: Nacionalna ura — 19=0 Gospodinjska posvetovalnica (Helm Kpll->.->rieva) — 20: Radijski orkester. — 21.15- Snnosne-yi Mirka Jelflčina (r>H k'avi-;-i prof. Lipovšek). — 22. Napovedi, poročila. Sreda. 22. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (nlošče). — 12: Pisani napevi (nlošče) — 12.30- Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13 02: N<* harmoniko bo igral Rudolf Pilih. — 14: Nanovedi. poročila. — 17.30: Šramli in citrc (plošče) — 18: Doba verskih pomiritev (nrof. Simon Lenarčič). — 18.20: Pevske vaie (Poite z na- - mi). — 19: Napovedi, pc-nčila. — 19.?5- Nacionalna ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere (v "l-vem odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmar-ja, v drugem napovedi, poročila) Četrtek, 23. januarja: 7: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12- Operne uverture (plošče). — 12.30: Poročila, ob-• ave',T~i l}' NaPovedi. — 13.02: Za zabavo in oddih (plošče). — 14: Poročila, objave. — 17.30: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19-Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20-Fantje na vasi. — 20.45: Večer slovenskih skladateljev (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. Petek, 24. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — /•05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Z gluhonemimi po Sloveniji (strokovni učitelj Vinko Rupnik; sodeloval bo Ciril Sitar, bivši gojenec ljubljanske gluhonemnice, zdaj tiskarnar v Ljubljani). — 12: Naši zvoki (plošče). —• 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 14.10: Tujskopro-metna poročila. — 17.30: Radijski orkester. — 18.10: Ženska ura: Narodna in državna zavednost žene (Krista Hafnerjeva). — 18.30 Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Planinec ljubi živali (Pavel Kunaver). — 20: Zbor »Grafike« (plošče). — 20.20: Prenos simfoničnega koncerta iz Beograda. — 21 40: Nekaj plesne glasbe (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Sobota, 25. jaguarja: 7: Jutrni pozdrav. — Kakor smo že poročali, se je v Nemčiji in na Češkem pojavila nevarna svinjska kužna bolezen- ki se je razširila potem v bivšo Avstrijo in dalje v naše kraje. Nekaj primerov te bolezni se je pojavilo v Celju, Št. Juriju pri Ceiiu Logatcu, Krškem, na Vrhn ki in v Mariboru Imenuje se ta bolezen nalezljiva hromost svinj. Kmetiisko min-strstvo ie v sporazumu z banrkima upravama v Zagrebu in Ljublja- Ker se je med pre.išno svetovno vojro varovalo delovanje mornarice v največji tajnosti. se je le malo izvedelo o naporih in žrtvah -anglešk h m;no'ovcev, ki so iskali od Nemcev razpoložene mine na odprtem morju. Tudi po končani vojni niso ti ljudje, ki so odnesli zdre.vo kožo kaj radi pripovedovali svoiih zgodb in se spominjali grozot nevarne stu:-.be. o kateri ie eden izmed mino-lovcev rekel: »Z vlienje nrnolovcev je bilo pasje življenje, samo z eno razliko, da ni noben ces nikoli dož.vel kij podobnega.« Vendar pa je bil od teh t'sočev pomorskih oficirjev, mornarjev, ribičev in prostovoljcev med pretek'o vejno odvisen obstoj angleškega otočja, zakaj brez pomoči teh ljudi iz vseh slojev bi bila Anglija umirala od gladu in bi bila morala vlada podpisati mir, kakršnega bi bili od nie zahtevali. Februarja 1. 1917. so začeli Nemci neob-zirno podmornižko vomo. Torpedirali so vsak angleški parn k, ki so ga srečali, in razpoložili so na tisoče mm na odprtem morju. Potapljali so zavezniško in nevtralno trgovinsko brodovje. Februarja so potopili 260, marca 338 in aprila že 430 trgovinskih par-nikov. Na najbolj črn dan 19. aprila v najbolj črnem mesecu svetovne vojne je biio potopljeno 11 trgovinskih in osem ribiških parnikov. Izmed štirih parnikov, ki so skupno zapustili angleško otočje, se eden gotovo ni več vrnil. Med Shetlandskim otočjem in Rokavskim prelivom so nemške* podmornice razpoložile velikanske količine min, medtem ko so veliki vojni parniki razpoložili mi-n ev Belem morju, Biskajskem zalivu, ob ameriški obali, ob južni kitajski obali, ob Južni Afriki, ob Adenu, ob Indiji, ob Novi Zelandiji, ob Avstraliji in ob Ceylonu. Težki topovi na bojnem brodovju so bili proti minam brez moči. Priti so morali na pomoč angleški ribiči, da so reševali življenjske potrebščine, brez katerih bi bila Anglija umrla od gladu. V začetku vojne je imela Anglija le nekoliko starih ladij,' s katerimi so lovili mine, 1. 1918. pa so imeli Angleži že celo brodovje 726 opremljenih parnikov, ki so napravili vsak dan zelo dolgo pot skozi Kanal, da so odstranili mine in delale pot trgovinskim parnikom. Namesto na ribji lov je odplulo vsak dan iz pristanišč na angleškem otočju na stotine ribičev na lov za nevarnimi minami. Mine so polagali in še polagajo po več sto skupaj (minska polja) pred vhodom v kak kanal ali pristanišče- na odprtem morju in 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče v venčku tako naj pojo, da zadovoljno bo vsako uho. — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Plošče v venčku tako naj pojo, da zadovoljno bo vsako uho. — 14: Poročila, objave — 17: Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva. — 17.50 Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Poskočni napevi (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pisan večer: Za konec meseca — nekaj godbe, šal in petja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Z veseljem teden zdaj končamo, v slovo še nekaj plesnih damo. ni ukrenilo vse, da se zajezi širjenje te nevarne bolezni v naši državi. Hromost svinj prenašajo tudi ljude z obleko in obutvijo. Ob-lestva so odredila, da ie treba vse obolele svinje t.skoj zaklati. Njih lastniki pa dobe zato odškodnino. Meso takih svinj je užitno, če je kuhano ali pečeno. Bolezen je tembolj nevarna, ker se lahko klice te bolezni prenesejo tudi na druge domače živali. , na onih krajih, kjer plujejo po navadi trgo-I v. nski parniki. Kako pa love mine? Najpreprosteje jih love na ta način, da po dva parnika vlečeta žičnato vrv, katero zadržujejo na potrebni višini pod morjem posebne naprave. Takšna vrv je ostra in seka žice, s katerimi so mine pritrjene na dnu. Ko mine nato izplavajo na površino, jih je prav lahko uničiti s topovskimi kroglami ali celo kroglami iz puške. Doslej še niso odkrili naprave, ki bi mi-nolovcem kazala, kje so mine, kakor se lahko ugotovi položaj podmornic. Lovci na mine blodijo po morju, dokler ne spravijo min na dan ali dokler sami ne zavozijo nanje. Prerado se zgodi, da minsko polje odkrijejo šele po kakšni nesreči. Lahko rečemo, da lovci min gledajo vsak dan in vsak trenutek smrti v oči. X Potopljene španske ladje. Reuter javlja, da so italijanske in nemške podmornice v zadnjem času s torpedi potopile šest španskih trgovinskih ladij. Od teh sta dve vozili živež v Španijo, in sicer ena iz Jugoslavije, druga pa iz Južne Amerike. X Ljudje s sladkorno boleznijo naj se ne ženijo. Znanstveniki so skoro vsi mnenja, da je sladkorna bolezen podedljiva, zlasti v primerih, če se pojavlja v zgodnji mladosti. Zanimivo je opazovanje, da se ta bolezen, ki se je včasih pojavljala šele v visoki starosti, pojavlja zdaj v čedalje mlajših letih. Danes je mogoče takšne bolnike ohraniti žive in jim s stalnimi vbrizgi zdravila inzuli-na omogočiti poklicno delovanje. Kar pa se tiče zakona, jim ga strokovnjaki ne svetujejo brez nadaljnjega. Vsekakor je priporočljivo, da se tak bolnik, preden se zveže z življenjskim drugom, pogovori z zdravnikom. X Zveza med Baltskim in Črnim morjem. Da si dospel iz Baltskega morja v Črno morje, si moral doslej z ladjo skoro okoli vse Evrope. Zdaj bo temu. drugače, kajti zgraditi nameravajo prekop, ki bo držal iz Gdan-ska naravnost v Črno morje. Ta prekop bo vezal Gdansk s Herzonom. Vodo bodo v novi prekop napeljali iz Visle in Dnjepra in to bo največji prekop na svetu, kajti njegova dolžina bo znašala približno 2500 km. Nova vodna pot bo zelo olajšala promet med deželami, ki jih bo križala. Nemci pričakujejo, da bodo po njej dobivali živila in druge važne potrebščine iz južne Rusije. Lov sis satlia® smrtno nevaren X Ameriški konzulat v Vladivostoku. Reuter poroča: V Vladivostoku odprejo ameriški generalni konzulat. V Vladivostoku imata svoja generalna konzulata že Nemčija in Japonska. X Nevarna prijateljica tuje lastnine. Nedavno je 301etna delavčeva žena Marija z Ostrožnega pri Celju na Glavnem trgu med pogovorom izmaknila zasebnici Mariji iz Celja iz žepa denarnico s 60 din in izginila. Marija je tatvino takoj opazila in je pohitela za tatico, ki je bežala po Kralja Petra cesti. Kovaški, Gubčevi in Zerjavovi ulici v Razla-govo ulico, kjer sta jo dva moška prijela in izročila stražniku. Ukradeno denarnico so našli pri njej. Pri sebi pa je imela še dve prazni denarnici in eno .denarnico s 150-din. Te denarnice je najbrž ukradla pred_ dnevi ljudem, ki so čakali na mestnem poglavarstvu na petrolejske izkaznice. Takrat je izginila zidarjevi ženi Angeli z Dobrave denarnica s 350 din, zasebnici Antoniji z Glavnega trga denarnica z 220 din, delavčevi ženi Angeli iz Celja pa denarnica s 40 din. X Na poseben način so izsledili zločinca. Zdravnika dr. Burroughasa v Chicagu je neki možak, katerega je baš preiskoval, s težko vazo pobil na tla in ga oropal. Razbojni-štvo se je zgodilo tako tiho, da ni nihče drug ničesar slišal.Tako je razbojnik izginil brezz sledu. Hudo poškodovani zdravnik ga ni mogel natančno opisati in. polici j a ni imela nobenih podatkov, po katerih bi ga lahko zasledovala. Prijela je počasi sicer sedemnajst razbojnikov, toda nobenemu niso mogli dokazati, da bi bil imel pri tem zločinu svoje prste vmes. Počasi je zdravnik ozdravel .in tedaj se je spomnil na neko podrobnost: razbojnik, katerega je preiskoval, je imel srčno napako in njegov utrip je kazal neke značilnosti. Zdravnik je to policiji sporočil in ta je potem sumljive gangstre preiskala tu^i v tem pogledu. Med njimi so odkrili enega, ki mu je srce res tako utripalo kakor napadalcu, in mož je po trdovratnem upiranju naposled priznal, da je pravi. X Lev je lizal otrokovo rano. V Stockhol-mu je pred kratkim iz neke menažerije ušel lev. Z divjimi skoki je drvel skozi mesto. ,V nekeiji drevoredu, kjer so se sprehajale pestunje z otroki, je prevrnil otroški voziček in odnesel dete s seboj. Nesrečna pestunja je od strahu omedlela in se zgrudila. Množica se je razbežala, nihče se ni postavil zveri po robu. Dva stražnika sta svoja' samokresa zaman sprožila proti živali, ki je oddivjala in nenadno izginila. Domnevali so, da se je skrila v majhen paviljon in da je ugrabljenega otroka že konec. Dva s samokresoma oborožena gasilca sta se potiho splazila do paviljona. Spremljal ju je mena-žerijski, krotilec zveri Možje so se'nemalo začudili? ko, so leva- čisto člh dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne JadlkuJt«, kajti vse se o pravem času obrne na tiolje. \Sporočite 1 mi 'Viaš naslov 'I tn povem Vam o Vaši 1 bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več t-ego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okult-ne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Poš-IJite.še danes natančen naslov in rojstne podatke ter v naprej 30,— din za knjigo »Naš život in okultne tajne* na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso! J. eS. ifCarmah Zaiec MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" i. aašo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo.z najhnlmi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo Cena 1 stekl za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—, 2 steklenici po pošti- din 75.—, 3 steklenice po pošU din 100.—. Preizkušen redilni prašek REDIN ZA PRAŠIČE ______Pri malih prašičkih po- jfck— spešuje »REDIN« prašek hitro rast' kr{'P1 kosti fn ^BBtLIJliiJ jih varuje raznih bolezni. t^mnHRl Večji prašiči pa se ču-' " M dovito hitro redijo In dobro prebavljajo. 1 Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din. po pošti 19,— din, 3 zav, po .poštl,35.— din, 4 'zav. po pošti *3.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« In »Mostin« se dobi samo,z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANCI, Ljubljana, Cidovska ul. 1 a. Za štajerski de) Slovenije In Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 3'4. Na deželi pa zahtevajte Redln ln Mostin pri vašetn trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Oglašujte v »Domovini«! •tftt m NAJLEPŠE CTIV0! Ravijen: Zgodbe brez groze Klabund: f»j0fr _ gaSPUtltl ^ RavlJ'en: Črna vo'ma Thompson ^ <• ' v Majerjeva: &u&arska balada Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.— ZALOŽBI ..CEST* LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 STRAN 12 r- so 2927-64850 Praktični moški nizki čevlji iz govejega boksa, z usnjenimi podplati in petami- 7225-44 Topli ženski sobni kariranega dubla z in klobučevinastimi copati iz mehkega usnjenimi podplati vmesni"^ »odplati. 7155- 4'J Topli ženski visoki sobni copati iz kariranega dubla z usnjenimi podplati. Tople otroške volnene nogavice, ki bodo sedaj vsakemu otroku prišle prav. Cene Din 8.—, 10.—, 12.— in 14— Trpežne in tople moške nogavice. Cena Din 14.— 6662—44722 Trpežni čeveljčki iz telečjega boksa za dečke, z usnjenimi podplati in petami. Od št. 27 do 30 Din H9— Od Št. 30.5 do 34 Din 169.— Od št. 34.5 do 39 Din 199.— 2425—66156 Okusni in močni ženski nizki čevlji s srednje visoko peto. Izdelujemo jih v črni in rjavi barvi. 2106-66149 Novi model iz ameriške zbirke. Odprti čevlji iz serniša, kombinirani z lakom. IzJelujcmo jih v črni in modri barvi. 2605-64207 Elegantni odprti ženski čevlji iz telečjega boksa, kombinirani s krokodiljo kožo. Izdelujemo jih v modri, rjavi in črni barvi. 3967-64943 Trdni moški visoki čevlji iz govejega boksa, široke oblike, z usnjenimi podplati in petami. 2560-56 Kot pero lahki čeveljčki iz klobučevine, za male otročičke. Od št. 19 do 23 Din 25.— Od št. 23 do 2i Din 29 — 8282—68002 Močni otroški čeveljčki iz govejega (>*< ksa i debelimi gumijastimi podplati. Od št. 27 do 30 Din 89.— Od št. 30.5 do 34 Din 99.— Od št. 34.5 do 39 Din 119.- 5461—44702 Otroški čeveljčki iz mehkega rjavega usnja, široke in udobne oblike. Podplati so iz usnja. Od št. 19 do 26 Din 99.— Praktične in tople moške gamaše. Cena Din 29.— do 49,— 9629—64730 Elegantni moški nizki čevlji iz finega telečjega boksa, z usnjenimi na okvir šivaninii podplati in petami. Izdaja za konzorcij »!)<»snovinp« Josip Reisner. Crejuje Filip Omiailič Za Narodno tiskarno Fran Jeran.