Št. J 81 (16.526) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v c: ' v kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini' ■ mi po. zc, NIK v za sužnjeni Evroni TRST - z: ix040 VAh GORICA - Drevuied 24 maggio ; ' •^82,tux,04Ž: - ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel190 Internet: http/www.primor:,.!.:i/ e-mail: redakcjj3primorski.it 1500 Ul? POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI f w hi Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma 20/b, legge 662/96 • Filiale di Trieste Tudi v Trstu ul. Milano 25 tel. 040-369015 BAN C AG.EICOLA KMEČKA BANKA SREDA, 4. AVGUSTA 1999 Trda roka ni zalegla Vojmir Tavčar Tokrat ni bilo ne prehude napetosti in tudi ne tistih demonstracij, ki sodijo običajno v dialektiko družbenih dogovorov. Vlada in predstavniki avtoprevoznikov so se dogovorih v sorazmerno kratkem času in v dokaj mirnem vzdušju. Po tem dogovoru bodo avtoprevozniki s svojimi tovornjaki lahko nemoteno prehitevali na tripa-sovnih avtocestah in ponoči, medtem ko bo podnevi kot doslej prehitevanje prepovedano na apeninskem odseku avtoceste sonca. Na milanski avtocestni obvoznici pa so omejitev hitrosti dvignili od 50 na 70 kilometrov. Bolj kot manifestacije prevoznikov je hud krvni davek zadnjega vikenda (64 mrtvih) pokazal, da prepovedi same ne zaležejo veliko in da tudi trda roke v prometu ni učinkovita. Prometna policija je po navodilu ministrov za notrtrnje zadeve, za promet in za javna dela v zadnjih tednih znatno poostrila nadzorstvo, zagrozila je s še hujšimi globami za vse prestope z in odvzemom vozniških dovoljenj v najhujših primerih. Krvni davek pa se ni zmanjšal. Neodločenost (zgodba o prepovedi prehitevanja za tovornjake je s tega vidika zelo značilna) je odraz dejstva, da pristojni organi ne vedo, kaj bi ukrenili. Marsikdo se bo še spomnil omejitve 110 km na uro ob nedeljah, ki jo je pred nekaj leti odredil tedanji minister za prevoze Ferri in ki tudi ni zmanjšala krvnega davka. Morda bi nekoliko bolj učinkoviti ukrepi, ki so jih predlagale avtošole (boljša priprava novih voznikov, stalno obveščanje voznikov o novih predpisih, prevencija tudi s stalno vidno prisotnostjo sil javnega reda na cestah, uvedba točkovanja pri vozniških dovoljenjih itd), vendar bi zanje potrebovali veliko časa in veliko večjo odločnost, rezultati pa ne bi bili zajmčeni. Italijanski upravitelji so bili v urejanju prometa le redkokdaj sposobnih jasnih izbir. Toda tudi izkušnje držav, kjer so določila veliko strožja in nadzor večji, kažejo, da predpisi pomagajo le do neke mere, če se vsak voznik zavestno ne opre-deli za spoštovanje predpisov, predvsem pa za previdno in pametno vožjo in za upoštevanje lastnih mej. PROMET / SESTANEK Z VLADO PO UKREPU O PREPOVEDI PREHITEVANJA Tovornjaki bodo lahko prehitevali na tripasovnicah in ponoči Prepoved prehitevanja je izzvala prejšnji teden oster protest prevoznikov RIM - Sestanek med predstavniki vlade, upravitelji avtocest in prevozniki je obrodil zaželene sadove. Na srečanju so se domenili, da bodo od ponedeljka dalje tovornjaki lahko prehitevali na tripasovnicah, na apeninskem odseku »sončne avtoceste«, na milanski obvoznici in na krajšem odseku brenerske avtoceste pri Bocnu pa bo prehitevanje dovoljeno le v nočnih urah, od 22. do 6. ure. Poleg tega bodo na milanski obvoznici lahko vozili hitreje, do 70 kilometrov na uro (namesto dosedanjih 50 km). Z dogovorom so zaenkrat rešili spor, ki se je vnel po ukrepu o prepovedi prehitevanja za tovornjake na avtocesti Bo-logna-Firence. Na 12. strani ZRJ / OB STOPNJEVANJU PROTESTOV Poskus vnašanja razdora v opozicijo Draškovič bo danes v Rimu, njegovo gibanje pa je sporočilo, da bo zavrnilo režimske načrte BEOGRAD - Medtem ko se po številnih srbskih mestih nadaljujejo manifestacije z zahtevami po spremembah in odstopu predsednika Slobodana Miloševiča (na sliki AP) , pa režim poskuša vnesti razdor v srbsko opozicijo, saj je za danes sklical predstavnike vseh strank v srbskem parlamentu, za jutri pa predstavnike v zveznem parlamentu. Draš-kovičevo Srbsko gibanje obnove je že sporočilo, da bo na srečanju zahtevalo odstop sedanje vlade in Miloševiča, sestavo prehodne vlade in predčasne volitve. O vsem tem bo Draškovič danes v Rimu razpravljal z zunanjim ministrom Di-nijem. Na 11. strani Trst: zanimanje za otroške jasli TRST - V tržaški občini močno narašča zanimanje za otroške jasli. Odbornica za šolstvo Bassa Poropat je v odgovoru svetovalcu SKP Cancianiju dejala, da so doslej zabeležili kar 140 predvpisov več kot v prejšnjih letih, kar je v pravem nasprotju s padajočim demografskim trendom mesta. Občina ima v načrtu novih 250 mest od danes do leta 2001. V krajšem in srednjeročnem obdobju bo mogoče jamčiti za nova sedeža na Kati-nari in pri Sv. Ani (stanovanjski bloki IACP v ul. Valmaura), razen tega pa bo mogoče računati na dodatnih 55 mest na osnovi sporazuma z zasebnimi šolskimi strukturami. Glavnina tržaških politikov in upraviteljev je medtem že na dopustu. Za drevi sta vsekakor napovedani seji tržaškega in dolinskega občinskega sveta. Na S.strani Včeraj predstavitev pesniškega natečaja TRST - Na županstvu so včeraj ob prisotnosti diplomatskih predstavnikov Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Grčije, ZRJ in judovske skupnosti predstavili mednarodni pesniški natečaj z naslovom »Trieste Etniepoesie«, ki je odprt pripadnikom vseh narodnosti, ki prebivajo v Trstu. Organizatorji so podčrtali pomen prisotnosti vseh teh etničnih skupnosti, ki s pestrostjo jezikov, kultur, izročil in navad poživljajo njegovo družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. Na 6. strani Gorica: načrti za nova parkirišča GORICA - Občinski odbor je včeraj odobril okvirne načrte za tri nova parkirišča za skupnih 500 avtomobilov. Parkirišča bodo uredili ob Ul. Bombi (onkraj predora pod grajskim gričem), v Drevoredu Virgilio in na vogalu med ulicama Faiti in Della Bona. Investicija bo vredna skoraj pet milijard lir, dela pa naj bi izvedli do pomladi leta 2001. Z novimi parkirišči želijo nekoliko razbremeniti mestno, središče, kjer nameravajo odstraniti avtomobile tako s Travnika kot*z Bat-tistijevega trga in ju urbanistično ovrednotiti. Na 8. strani NEW YORK / WALL STREET OBČINA / ŠTEVILNA JAVNA DELA Ženske, tudi s sodiščem odločno za enakopravnost Trst je tačas pravcato mesto gradbišč Župan Riccardo llly si je ogledal prenavljajoči center za možgansko prizadete NEW YORK - Kjer sta doma oblast in denar, ni enakopravnosti: zadnja potrditev večkrat izpovedane resnice prihaja iz enega najmočnejših svetovnih finančnih središč, z Wall Streeta. Zenske na vodilnih mestih v finančnih mogotcih niso svojega negodovanja izrazile samo z besedami, temveč z dejanji. Vež žensk je tožilo družbe, pri katerih so zaposlene, ker niso napredovale, ko so »pravdo izbojevale«, pa so ostale na svojih delovnih mestih v prepričanju, da je treba »delovati znotraj«. Allison Schieffelin je tožila finančni zavod Morgan Stanley Dean VVritter in sodišče je razsodilo njej v prid. Tudi Ann Hopkins, zaposlena pri knjivodski družbi Priče VVaterhouse, je izbojevala svojo bitko na sodišču, službe ni zapustila in končno je tudi napredovala. . Ob navedenih in drugih tovrstnih primerih je družba za javnomnenjske raziskave Catalyst postregla s podatki o zapuščanju vodilnih mest s strani žensk, ki nikakor niso napredovale z ritmom moških kolegov. Uradno naveden razlog je bil »domače obveznosti«, vendar pa so statistični podatki pokazali, da je samo 15 odstotkov teh žensk res ostalo doma. TRST - V mestu je tačas odprtih kar 189 občinskih gradbišč. Gre za razna prenovitvena dela na cestnem območju in na javnih poslopjih. Po ocenah tržaškega odbornika za splošne zadeve Uberta Fortune Drossija se je število gradbišč v primerjavi z lanskim letom povečalo za 80 odstotkov. Tržaški župan Riccardo Hly si je medtem včeraj ogledal poslopje bivše ustanove IPAMI na Reški cesti, kjer bodo kmalu odprli center za možgansko prizadete ljudi. To bo prvo tovrstno javno središč^ v deželi. Na 5. strani Hitrost je vrtoglava, res novih idej pa ni veliko Ace Mermoua Ko sem prebral knjigo Isabel Allende Eva Luna, sem pomislil, kako se ob koncu stoletja zgodbe ponavljajo. Roman je tehnično brezhiben, všečen in v trenutkih ganljiv. Morda se motim, vendar mi je branje dalo občutek, da se zlata žila južnoameriške literature ponavlja in utruja. Komercialen uspeh namreč še ne pomeni estetske in vsebinske svežine. Nasprotno, tržišče se na proizvod navadi in ga “uporablja”, ker pozna okus. To traja, dokler se ne pojavi nov produkt. S tem ne želim spravljati vse literature v košaro potrošniškega blaga. Zdi se mi naslednje: potem ko je Marquez s svojim romanom “Sto let samote” razburkal utrujene vode evropske literature, se je južnoameriška proza uveljavila kot ena izmed redkih umetniških novosti. Kljub mnogim uspešnicam se zagon umirja. Literatura pa je ponovno pred težavo, kako ponuditi svežo in neo-brabljeno besedo. V podobnih zagatah so v bistvu skoraj vse umetniške zvrsti. To ne pomeni konca umetnosti, ampak predpostavlja začetek iskanja, ki bo nedvomno rodilo določene in nepredvidljive (v tem je smisel) sadove. V težavah pa nista le umetnost in specifična književnost. Tehnološka čudesa namreč prikrivajo mučne prehode, skoke v preteklost, pomanjkanje inovacije in pogrevanje tradicije, ki na mnogih področjih človekovega udejstvovanja dokazujejo vračanje istega. To se dogaja v gospodarstvu. Bral sem prispevke, ki demitizirajo pojme, kot so globalizacija, nove oblike dela in podobne zadeve. Globalizacija se na primer izkazuje kot kopičenje gospodarske moči v vedno ožjih in elitnih krogih. Tehnologija omogoča koncentracijo, ki je kolonialne države niso zmogle: vsebina pa ostaja podobna. Marsikatera inovacija v načinu dela pomeni skok v preteklost, ko je delavec delal brez zaščite in nastopal kot posameznik brez sindikatov in strank. Možje, ki so hodili s Krasa na “žornado” v pristanišče so bili skrajno mobilna delovna sila, njihov status pa je bil podoben tistemu, ki ga imajo posamezniki, ki iščejo začasne zaposlitve s pomočjo tehnologije, telefona in interneta. Prihranjena jim je peš pot v mesto brez rezultata. Marsikaj starega se vrača v politiko. Tehnologija, mediji in televizija imajo moč, da pomnožijo in ojačijo male in velike igre, ki so jih poznali že dvori in na osnovi katerih je Machiavelli napisal svojega Princa. Nekoliko pretirane trditve želijo vzpostaviti vprašanje o razmerju med tehnološko inovacijo ter načinom dela in življenja. V tem stoletju so ideologije naznanjale novo življenje in novega človeka. Naj tu navedem le nekaj utopij. Komunizem je s svojo teorijo proletarskega odrešenja naznanjal brezrazredno družbo, kjer bo proizvodna tehnika skupaj z novim družbenim redom omogočila osvobojeno življenje. Na drugem bregu so nacionalizmi obljubljali paradiže za izvoljena ljudstva. Kapitalizem je naznanjal čudovito tekmo, kjer lahko vsakdo zmaga kot v filmih. Umetniške struje so poveličevale odrešilno moč tehnologije in naznanjale novega človeka (futurizem, konstruktivizem itd.). Cas kibernetike, elektronike in računalnikov je krepko zmanjšal iluzije in utopije. Praktični polom idej o proletarskem odrešenju, o novem človeku, grozote nacionalizmov in nazadnje protislovja kapitalizma odkrivajo vračanje starih vprašanj in problemov. Nekatere napetosti pospešuje sama tehnologija, s pomočjo katere lahko proizvajamo vsak dan več z manjšim številom delovne sile. Sistem se zlomi, ko je sočasno več blaga in več brezposelnih ali slabo zaposlenih, ki ne morejo kupovati proizvodov. Skratka, podobe novega človeka se zreducirajo na filmskega uspešnika, ki zmaguje v pravljičnem svetu. Tekmovalnost ni le sreča, ampak tudi muka. Gospodarski procesi ponovno odpirajo vprašanje človekove zaščite in njegovih pravic. Liberalistične ideje o prostem tržišču, o mobilnosti delovne sile, o Sledenju pri socialnih uslugah podvajajo nekdanje stanje, ko je lastnik delavnice lahko zapodil delavce v dnevu, ko ni bilo sindikatov in ko je zdravnik obiskoval le bogate. Mogočnost tehnološkega aparata očitno ne rešuje osnovnih človeških stisk in protislovij. Zaradi neinovativ-nosti liberalističnih receptov in zloma komunizma v preobleki državnega kapitalista iščejo leve formacije takoimenovano tretjo pot. Po njej ne hrepenita le politika in gospodarstvo, potreba po “tretji poti” je jasna v kulturi, v umetnosti in v načinu življenja, ki se očitno ne bo moglo “polniti” le z višanjem potrošnje. Resnici na ljubo je to iskanje še v povojih in ne zarisuje jasnih obzorij, zato je občuten občutek globinskega mirovanja. V trenutku, ko vse hiti z vrtoglavimi ritmi, se nam hkrati zdi, da je resnično novih idej, načrtov in predlogov v bistvu malo. Novi romani ne odmevajo v naši zavesti kot dobro znane zgodbe. Občutek bremeni inovacijo v kulturi kot tudi v politiki. Tako se umetnost zdi vedno bolj ujeta v zgolj komercialne logike, politika, ki bi rada bila inovativna, pa se znajde v tesnih ulicah in izgublja privoljenje (primer je italijanska levosredinska vlada, ki ji volilci ne priznajo niti uspehov). S temi občutki sežemo po starih francoskih in ruskih romanih in se nam v politiki zazdijo mikavnejše sredinske ali celo desnosredinske opcije, ki predlagajo stare recepte z novim televizijskim jezikom. S temi občutki se zgublja smisel za delo in trud. Velike obljube in velika upanja so nas navdihovala z iluzijo, da bo v hipu boljše. Cas deziluzije in odčarani pogledi na življenje nam puščajo jasno sporočilo: osebno in družbeno življenje, delovni procesi, vrednote, upanja in prilagajanje na novosti, ki jih omogoča tehnika, so utrujajoči procesi. Potrebujejo veliko dela in potrpljenja. Nove ideje predpostavljajo iskanje, ki se rodi iz meglenega občutka mirovanja in iz intuicij, ki so sprva le predmeti s povsem nejasnimi obrisi, skratka, prej želja in težnja kot reč. Zaradi tega čas ne nagrajuje iskanja novosti. Odpoved temu iskanju pa bi pomenila zastoj, kjer bi se pričela nevarno spajati človeški primitivizem in izjemno prefinjena tehnologija, skratka bastard z dvema glavama. SLOVENIJA / IZIDI LABORATORIJSKE ANALIZE Kakovost bazenskih voda v Kopru slaba Kemična neustreznost zlasti v malih in otroških bazenih LJUBLJANA - Bazenske kopalne vode v kopališčih območne enote Kranj, Novo mesto in Celje so, po kemičnih in bakterioloških laboratorijskih analizah, ki jih je opravil Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, najčistejše v Sloveniji in večina jih ustreza vsem zahtevanim merilom. Najslabša pa je kakovost bazenskih voda v območni enoti Ljubljana, Murska Sobota in Koper. Med glavnimi razlogi neustreznosti teh bazenskih voda so previsoka ali prenizka koncentracija prostega preostalega klora, previsoka koncentracija amonija, nitratov in sečnine. V območni enoti Lju- bljana so v večini letnih kopališč, med katerimi so tudi ljubljanska kopališča Belinka, Jezica, Ilirija, Kodeljevo in Kolezija, ugotovili predvsem kemično neustreznost voda v kopalnih bazenih, pri čemer je najvecji problem prenizka ali previsoka koncentracija prostega preostalega klora. Povsem ustrezna pa je voda v bazenih letnih kopališč Višnja gora, Trbovlje, Medijske Toplice, Kamnik in Vrhnika. V območni enoti Maribor je zaradi kloridov v napajalni vodi kemično neustrezna bazenska voda v kopališču hotela Habakuk in Term Fontana. V bazenih športnega centra Tam, Otok, kopališča Sladki Vrh in Term Ptuj pa je voda tako kemično kot tudi bakteriološko neoporečna. Kopalne vode v vseh bazenih v območni enoti Celje ustrezajo vsem kemičnim in mikrobiološkim merilom. Izjema je le bazen v Radečah, kjer je voda zaradi previsoke vsebnosti aerobnih mezofilnih bakterij in sečnine manj primerna za kopanje. Sledi območna enota Koper, kjer je bila ugotovljena kemična neustreznost voda v malih in otroških bazenih. Vzrok neustreznosti teh bazenskih voda je predvsem v previsoki ali prenizki koncentraciji prostega preostalega klora. Območna enota Kranj ima najčistejšo vodo v svojih bazenih, saj kakovost vseh kopalnih voda ustreza vsem kemičnim in bakteriološkim merilom. Podobno velja tudi za kopališča v območni enoti Novo Mesto. Izjema je le olimpijski bazen v Sevnici, kjer je bazenska voda zaradi previsoke koncentracije albuminskega dušika kemično neustezna. Predvsem previsoka koncentracija amonija in nitratov pa je najvidnejši razlog kemične neustreznosti bazenskih vod na kopališčih v območni enoti Murska Sobota. Vendar pa so povsem neoporečne vode v bazenih Term Radenci, v olimpijskem bazenu Term Lendava in v toboganskem bazenu Zdravilišča Moravske Toplice. V območni enoti Nova Gorica ima kemično neustrezno vodo le mali bazen Javnega kopališča Nova Gorica in veliki bazen letnega kopališča v Ajdovščini. Ostale bazenske vode v tej regiji ustrezajo kemičnim in bakteriološkim merilom. V območni enoti Dravograd, kjer je voda kemično in bakteriološko ustrezna v velikem bazenu letnega kopališča Šoštanj, v pokritem bazenu Naravnega zdravilišča Topolščica in v pokritem bazenu Prevalje. Kemično neustrezna pa je voda v pokritem bazenu Velenje in v bazenih letnega kopališča Slovenj Gradec. (STA) ________PRIPOROČILO ZDRAVNIKOV_________ Previdnost pri opazovanju mrka Ne gledati sonca s prostim očesom, po tudi z daljnogledom ne LJUBLJANA - Ministrstvo za zdravstvo in očesna klinika Kliničnega centra v Ljubljani opozarjata javnost na nevarnosti, ki pretijo ob nestrokovnem opazovanju popolnega sončnega mrka, ki se bo zgodil 11. avgusta letos. Za opazovanje napovedanega nebesnega pojava priporočata posebna zaščitna očala, ki so atestirana in morajo obvezno imeti GE garancijo za kvalitetno filtrsko folijo. Prav tako tudi priporočata, da sonca ne gledamo s prostimi očmi, še nevarnejše pa je, Ce opazujemo sonce skozi daljnogled in teleskop. Ne smemo uporabljati tudi doma narejenih filtrov, zadimljenih plošč in sončnih očal, ker nas le-ti ne bodo zaščitili pred intenzivnim sevanjem ob sončnem mrku. Otrokom odsvetujeta opazovanje mrka s posebnimi očali, ker se ne prilegajo dobro njihovim obrazom, nujno pa morajo opazovati mrk pod nadzorom odraslih oseb. Sončno sevanje, ki doseže zemljino površje, obsega ultravijolično, vidno in infrardečo svetlobo. Se v normalnih pogojih ti žarki povzročajo okvare na očesu. Pri intenzivnem opazovanju sonca pa se možnost okvar moCno poveča. Ce je oCesna mrežnica izpostavljena zelo moCni vidni svetlobi, pride do fotoke-micne poškodbe mrežnice in s tem do začasne, največkrat pa trajne izgube vida. Zaradi infrardečih žarkov pa prihaja tudi do toplotnih okvar mrežnice, kar pusti trajno slepoto. Ker na očesni mrežnici ni bolečinskih receptorjev in zato ne zaznamo bolečine, ki bi nas odvrnila od opazovanja sonca, zaznamo spremembe šele Cez nekaj ur, ko je škoda že nepopravljiva. Pri tem se poškoduje centralni del mrežnice. (STA) Protest upokojencev leta 1947 »Tisti, ki so moralno odgovorni za našo bedo, lakoto in bolezni bi morali nerkaj tedno preizkusiti, kaj pomeni živeti v naših pogojih.« Tako je pisalo na enem od transparentov na prvem povojnem protestnem zborovanju upokojencev leta 1947 na Garibaldijevem trgu v Trstu. »Zahtevamo pravico, ne miloščine,« je pisalo na drugem transparentu, (foto Mario Magajna) OB SODELOVANJU MNOGIH UMETNIKOV NOVICE Tranzveizala utrinkov za oživitev Baške grape Nastopili sta tudi gledališka skupina SKD Tabor in Beneško gledališče BASKA GRAPA -Podobno kot v Topolovem je pognala korenine tudi poletna prireditev "Tranzverzala utrinkov"', ki jo letošnjega avgusta že tretje leto prirejajo v Baski grapi. Prizorišče letošnje ”Tranzverzale“ sta izjemno lepi gorski vasici Rut (na fotografiji) in Grant, ki ležita visoko v obširni kotanji pod primorskimi pobočji Rodice in bližnjih vrhov Spodnjih bohinjskih gora. Območje je znano zaradi nekdanje poselitve s prebivalci juž-notirolskega izvora, ki so se tam naselili v prvi polovici trinajstega stoletja. Danes ostajajo za njimi se nekateri nemški izrazi v domači govorici in vrsta krajevnih toponimov. Rut in Grant pa je v zadnjih desetletjih doletela usoda odseljevanja, podobno kot v drugih gorskih predelih Baške grape. Poletna "Tranzver-zala utrinkov" predstavlja za vasi Baške grape prijetno kulturno poživitev in udeležuje se je veC umetnikov iz Slovenije, Italije in drugih držav. Letošnja prireditev se je začela konec prejšnjega tedna in bo trajala do naslednje sobote. V Rutu in Grantu so postavili svoje umetniške inštalacije Donato M. Borto-lot, Paolo Comuzzi, Giuseppino De Cesco in Carlo Vidoni iz Ita- lije. Iz Slovenije so svoja dela prispevali Romildo Kumar, Sebastijan Testen, Paola Korošec, Polona Maher, Damijana Koritnik in Metka Milja-vec. Vabilu organizatorjev sta se odzvala še John Hogan iz Amerike in Avstralec Gregory Pryor, ki sta se pred tedni mudila v Topolovem. S koordinatorko tranzverzale Metko Miljavec pa je pri organizaciji sodeloval izkušeni pobudnik Postaje Topolovo Moreno Miorelli. Poleg inštalacij navedenih umetnikov je na ogled postavljena tudi fotografska razstava Rafaela Koritnika. Prejšnjo soboto je v Rutu nastopil kantav-tor Tomaž Pengov, v nedeljo pa je bila na sporedu gledališka predstava SKD Tabor iz OpCin »Rusa riga Crjez uograde« v režiji Igorja Malalana. Naslednjo soboto bo ob 17. uri predstava Beneškega gledališča z Molierovo komedijo »Jur, zaniCan mož« v režiji Marjana Bevka, zveCer pa bo nastopil pevski zbor Beneške korenine. Organizatorji so ob letošnji prireditvi poskrbeli tudi za lepo grafično oblikovano tiskovino, prireditev pa je podprlo veC sponzorjev, poleg Občine Tolmin, Ministrstva za kulturo in Krajevne skupnosti Rut-Grant. (du) r CELOVEC / HAIDER NADALJUJE Z OFENZIVO -i Rešiti jedrsko vprašanje V koroškem deželnbem zboru začela z delom skupina Krško CELOVEC - Rešitev jedrskega vprašanja je za Koroško neobho-den predpogoj za morebiten vstop vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo; zato mora avstrijska vlada v tej točki ostati odločna, je v ponedeljek spet poudaril koroški deželni glavar Joerg Haider. Obenem je kritiziral glavnega pogajalca EU za širitev Nikolausa van der Pasa, ki je za Časnik Die Presse nedavno dejal, da varnost jedrskih elektrarn v vzhodnoe- vropskih državah po njegovem mnenju ni pogoj za začetek pristopnih pogajanj s petnajsterico. V koroškem deželnem zboru je delovna skupina Krško, ki jo sestavljajo predstavniki treh strank v deželnem zboru, izvedenci in sodelavci deželne vlade, razpravljala o vprašanju jedrske energije. Skupina je sprejela resolucijo, v kateri poziva k hitremu uresničevanju sklepov avstrij-sko-koroškega jedr- skega vrha izpred .dveh tednov. »Prvi cilj je zdaj zagotoviti optimalno izmenjavo informacij, dolgoročno pa doseči zaprtje jedrske elektrarne Krško,« je v prvi izjavi povedal predsedujoči delovni skupini, poslanec v deželnem parlamentu Reinhart Rohr. Poleg tega naj bi, kot tudi že v preteklosti, nadaljevali tesno sodelovanje z delovno skupino v štajerskem deželnem zboru. (STA/APA) Začetek gradnje ceste na prehodu Pavličevo sedlo ŽELEZNA KAPLA - Ob začetku gradnje ceste prek mejnega prehoda Pavličevo sedlo na avstrijski strani je bila v Železni kapli na avstrijskem Koroškem včeraj slovesnost, ki sta se je udeležila tudi slovenski državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ernest Petrič in državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Igor Zajec. Koroško deželno vlado so zastopali deželni glavar Jorg Haider, njegov namestnik Herbert Schiller in elan deželne vlade za področje prometa Georg VViimitzer. Kot so sporočili z MZZ, sta si Slovenija in Avstrija za neposredno povezavo Logarske in Gornjesavinjske doline z Avstrijo prizadevali že 30 let. Potem ko je avstrijska stran rešila vprašanje lastništva ceste in trase in je koroška deželna vlada odobrila dodatna sredstva za gradnjo ceste, so se začela gradbena dela pri mejnem prehodu tudi na avstrijski strani. (STA) Okvirni manjšinski zakon povzroča nove polemike VIDEM - V Furlaniji se nadaljujejo polemike v zvezi z okvirno zaščito jezikovnih skupnosti, s katero se bo septembra spet ukvarjal senat. S tiskovno noto se je tokrat oglasil dolgoletni poslanec KPI in velik zaščitnik furlanskega jezika Ar-naldo Baracetti, ki brez dlak na jeziku očita Ligi in desnici, da popolnoma neupravičeno ovirata odobritev tega pomembnega zakona. Baracetti se sklicuje na izjavo lokalnih voditeljev Lige in desnice, ki so napovedali kopico motilnih popravkov proti temu zakonu, o katerem se je v senatni skupščini že začela splošna razprava. Jutri v Vidmu odprtje razstave grafičnih del VIDEM - V razstavni dvorani Contadinanza v furlanski prestolnici bodo jutri ob navzočnosti župana Sergia Cecottija in predsednika Pokrajine Carla Melzija odprli razstavo grafike pod naslovom »Znaki, abeceda, pisave, izraznost«. Razstava, ki bo odprta do 25.avgusta, je bila že na ogled v Milanu, Bariju, Materi in Andrii. Predsednik milanske velesejemske prireditve SMAU Enore Deotto, ki je glavni pobudnik razstave, je na včerajšnji predstavitvi dejal, da bo na razstavi na ogled približno sedemdeset grafičnih del. Večino umetnin so oblikovalci izdelali s pomočjo računalnikov oziroma najsodobnejše tehnologije na grafičnem področju. Štipendije za diplomirance iz skupnosti Alpe-Jadran TRST - Konferenca rektorjev držav in dežel Članic mednarodne delovne skupnosti Alpe-Jadran je objavila razpis za štipendije, za katere se lahko potegujejo diplomiranci (univerzitetna izobrazba) iz držav clanic AJ. Prošnje morajo zainteresirani nasloviti na Univerzo Maribor, Krekova 2, 2000 Maribor-Slove-nija. Vse informacije nudijo na tržaški Univerzi (Urad za stike z javnostjo, telefon 040-6763002 ali 6763035.). H AVIANO / JUTRI VSO NOC h Bedenje ob oporišču ob obletnici Hirošime AVIANO - V noCi na 6. 'avgust, ob 54-letnici atomskega napada ba Hirošimo, bosta porde-nonska skupina združenja »Beati i Costruttori di Pace« ter skupnost »E. Balducci« iz Zugliana priredili »noCno bedenje« pred vojaškim oporiščem Usaf v Avianu. Udeleženci se bodo zbrali jutri ob 20.30, od 21. do 24. ure bodo ob ognju prepevali, brali priložnostne tekste, posredovali razna razmišljanja in predvajali dokumentarec »Zalivski sindrom«. Srečanje se bo zaključilo naslednje jutro ob 8.13, torej ob uri, ko so pred dobrim pol stoletjem spustili bombo na Hirošimo. V svojem tiskovnem sporočilu prireditelji pravijo, da je »Hirošima blizu. Čeprav je minilo 54 let, odkar so nad Japonsko odvrgli atomski bombi, je atomska nevarnost še vedno živa, tako pri nas kot drugje po svetu. Nedavna vojna je silovito pripomogla k ponovni legitimaciji uporabe sile za reševanje mednarodnih sporov in tako odprla vrata novemu obdobju planetarne nestabilnosti. Ob tem nevarnem in zaskrbljujočem scenariju oporišče v Avianu igra vidno vlogo in vojna je služila za dodatno povečanje njegoga uničujočega in smrtonosnega potenciala, ki je pripravljen, da ga ob prvi priložnosti znova uporabijo.« Jutrišnje bdenje naj bi služilo »za obujanje spomina na dramo Hirošime in vseh žrtev vseh vojn, za razmišljanje o inštrmnentih. ki jih vsdakdo od nas ima na voljo za preprečevanje bodočih spopadov, za sanje o svetu, ki ne bo veC ujetnik logike nasilja.« ______________________VARSTVO / JUBILEJ_____________________ 110 let zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem Prvo okrajno bolniško blagajno so ustanovili v Ljubljani leta 1889 - V pripravi študija in razstava LJUBLJANA - V nedeljo je minilo natanko 110 let, odkar je bilo med Slovenci uvedeno socialno zdravstveno zavarovanje. Na ta dan leta 1889 je bila namreč v Ljubljani ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna, ki so ji kma7 lu sledile druge v vseh slovenskih mestih, in že .istega leta je bilo v Sloveniji 23.000 zavarovancev. Okrajno bolniško blagajno je Ljubljana dobila le leto dni za Dunajem, ustanovljena pa je bila po Bismarckovem modelu socialnega zavarovanja. Sredstva za zavarovanje so prispevali delavci in delodajalci. Zavarovani delavci so imeli ob bolezni zagotovljeno t.i. bolnišnicnino - denarno podporo v višini 60 odstotkov običajne mezde, a najdlje 20 tednov. Imeli so pravico do zdravniške pomoti, zdravil, pa tudi do štiritedenskega zdravljenja v bolnišnici. Tudi porodnice so štiri tedne po porodu dobivale t.i. hrana-rino v višini 60-odstotkov povprečne mezde, v primeru smrti pa je bolniška blagajna izplačevala pogrebnino, ki je znašala toliko, kot je bila 20-dnevna povprečna mezda. Osnova za izračunavanje boleznin je bila običajna mezda, ki ni bila odvisna od delavčevega dejanskega zaslužka, ampak od njegove uvrstitve v ustrezni mezdni razred oz. njegove strokovne kvalifikacije. Zvonka Zupanič Slavec je v pregledu razvoja zdravstvenega zavarovanjana Slovenskem zapisala, da so bolniške blagajne uspešno poslovale vse do razpada avstroogrske monarhije. Se novembra leta 1918 je narodna vlada za Slovenijo znova organizirala socialno zavarovanje za delavce in januarja 1919 ustanovila zvezo bolniških blagajn za slovensko območje. Dodatne spremembe so sledile leta 1922 z zakonom o zavarovanju delavcev, ki se je zgledoval po takratnih evropskih zakonih in je nezgodno zavarovanje uredil loCeno, ni pa še pripravil sistemskih rešitev za brezposelnost in pokojninsko zavarovanje. Z omenjenim zakonom je Dravska banovina v Ljubljani dobila Okrožni urad za zavarovanje delavcev, katerega dejavnost je bila osredotočena predvsem na zavarovanje ob boleznih in poškodbah pri delu. Urad je v primeru bolezni nadziral delo- dajalce glede prijavnih obveznosti, vodil evidenco zavarovancev, predpisoval in pobiral prispevke, zagotavljal zdravljenje v ambulantah in bolnišnicah ter plačeval nadomestila ob boleznih. V primerih onemoglosti, starosti in smrti je vodil evidenco zavarovancev in zbiranje prispevkov, pomembno vlogo pa je imel tudi pri zavarovanju v primeru brezposelnosti; zbiral je obvezne prispevke za borzo dela in delavsko zbornico. Poslovalnice urada so bile v vseh večjih slovenskih mestih, prav tako pa je urad imel tudi nekaj svojih ambulant, nezgodnih postaj, zdravilišč in kopališč ter stalne zdravnike v večjih tovarnah. Po drugi svetovni vojni je šel razvoj zdravstvenega zavarovanja skozi različne razvojne faze. Leta 1952 so bili ustanovljeni okrajni zavodi za socialno zavarovanje, kjer so skupno izvajali pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. V osemdesetih, ko so omenjene zavode nadomestile najprej komunalne skupnosti za zdravstveno zavarovanje, nato pa samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo, pa se je pokojninsko zavarovanje ločilo od zdravstvenega zavarovanja in otroškega varstva. V letu 1973 so bili v splošno shemo zavarovanja prvič vključeni tudi kmetje. Danes za izvajanje neprofitnega javnega zdravstvenega zavarovanja med Slovenci skrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je bil marca leta 1992 ustanovljen na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V Sloveniji je bilo po statističnih podatkih lani 1.939.369 obvezno zdravstveno zavarovanih oseb. Za zdravstveno zavarovanje namenjamo 6, 6 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar predstavlja približno 700 dolarjev letno na prebivalca. Delež zasebnih sredstev v zdravstvu pa se je z uvedbo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja iz 1, 5 odstotka v letu 1992 postopoma dvignil na 11, 6 odstotka vseh izdatkov v lanskem letu. O razvoju zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem bo ZZZS konec septembra pripravil tudi razstavo, do konca leta pa bo izdal še posebno monografsko študijo. (STA) VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 30. MAJA 1999 DO 25. SEPTEMBRA 1999 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.46 (R) Tržič (5.10), Portogruaro (5.52), Mestre (6.54), 2.18 (IR) Benetke (0.05), Mestre (0.16), Portogruaro (1.12), Tržič Benetke (7.05). (1.55). 5.33 (IR) Tržič (5.57), Portogruaro (6.39), Mestre (7.30), 6.25 (R) Portogruaro (5.04), Tržič (6.02) -1,1. Benetke (7.41) 6.57 (D) Portogruaro (5.36), Tržič (6.30) -<*1. 5.56 (IC) Tržič (6.20), Portogruaro (6.59), Mestre (/^nadaljuje v Milano 7.30 (E) Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.40), Portogruaro (6.20), Tržič (7.07). 6.18 (ES) Tržič (6.40), Portogruaro (7.15), Mestre (8.08), Benetke (8.19), nadaljuje v Rim. 7.51 8.34 (R) (R) Portogruaro (6.43), Tržič (7.26) - ‘*k Iz Pontebbe in Vidma v Cervinjan (7.55), Tržič (8.09) -w. 6.58 (R) Tržič (7.23), Portogruaro (8.19) -1,1'4|. 8.50 (E) iz Ženeve v Mestre (7.04), Portogruaro (7.48), Tržič (8.27). 7.18 (E) Tržič (7.43), Portogruaro (8.27), Mestre (9.09), Benetke (9.18). Tržič (8.14), Portogruaro (8.53), Mestre (9.33), nadaljuje v Rim in Salerno. Tržič (9.22), Portogruaro (10.02), Mestre (10.49), Benetke (10.59). Tržič (10.58), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59).-1*™. 9.20 (R) Portogruaro (7.56), Tržič (8.54) - ,*>,,|(41. 7.50 8.58 (IC) (IR) 9.31 10.49 (E) (IR) iz Lecceja v Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.23), Tržič (9.07). ' Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.44), Tržič 10.22 (IR) 11.12 11.58 (IR) (E) Benetke j8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.44), Tržič Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.38), Tržič 10.58 (IR) • Tržič (11.22), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59)-H. 13.49 (IR) (11.35). Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.44), 11.58 (IR) Tržič (12.22), Portogmaro (13.02), Mestre (13.49), Benetke (13.59). 14.49 (IR) Tržič (13.27). Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.44), 12.33 (IC) Tržič (12.57), Portogruaro (13.36), Mestre (14.17), Benetke (14.27), nadaljuje v Milano, Genovo in Li- 16.20 (D) Tržič (14.27). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), vorno. Tržič (15.58). 12.58 (R) Tržič (13.22), Portogmaro (14.02), Mestre (14.49), 16.29 (IC) Iz Salerna in Rima v Mestre (14.45), Portogruaro (15.26), Benetke (14.59. Tržič (16.06). 13.58 (IR) Tržič (14.22), Portogmaro (15.02), Mestre (15.49), Benetke (15.59). 17.07 (IC) Iz Milana v Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.04), Tržič (16.44). 14.24 (R) Tržič (14.54), Portogruaro (15.54)-n. 17.49 (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.44), 14.58 (IR) Tržič (15.22). Portogmaro (16.02), Mestre (16.49), Benetke (16.59). 18.49 (IR) Tržič (17.27). Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.44), 15.58 (IR) Tržič (16.22), Portogmaro (17.02), Mestre (17.49), Benetke (17.59). 19.49 (IR) Tržič (18.27). Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.44), 16.17 (IC) Tržič (16.41), Portogmaro (17.20), Mestre (17.59), 20.49 Tržič (19.27). nadaljuje do Rima. (IR) Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.44), 16.58 (IR) Tržič (17.22), Portogmaro (18.02), Mestre (18.49), Benetke (18.59). 21.54 (IC) Tržič (20.27). Iz Milana v Mestre (20.12), Portogruaro (20.51), Tržič 17.28 (R) Tržič (17.57), Cervinjan (18.07), nadaljuje do Vid- 22.23 (IC) (21.31). ma, Pontebbe-1*11". Iz Rima v Mestre (20.40), Portogruaro (21.20), Tržič 17.58 (E) Tržič (18.22), Portogmaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). 23.20 (E) (22.00). Benetke (21.22), Mestre (21.33), Portogruaro (22.11), 18.58 (R) Tržič (19.23), Portogmaro (20.13), Mestre (21.14), Benetke (21.26). 23.34 (ES) Tržič (22.56). Iz Rima v Benetke (21.45), Mestre (21.57), Portogruaro 19.34 (E) Tržič (19.59), Portogmaro (20.42), Mestre (21.26), Benetke (21.35), nadaljuje v Lecce preko Ferrare, 0.38 (R) (22.36), Tržič (23.11). Benetke (22.20), Mestre (22.33), Portogruaro (23.34), Riminija - ni na poti v Bologno. Tržič (0.16). 19.45 (R) Tržič (20.15), Portogruaro (21.14) -1,1'T 20.22 (E) Tržič (20.46), Portogmaro (21.24), Mestre (22.04), nadaljuje v Milano, Ženeve. 21.37 (E) Tržič (22.01), Portogruaro (22.45),'Mestre (23.26), nadaljuje v Rim, Napoli. 22.30 (R) Tržič (22.56), Portogmaro (23.47). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.13 (D) Tržič (5.38), Gorica (6.01), Videm (6.32) -1,1 T 6.41 (BUS) Gorica (5.15), Tržič (5:52)-1*115’. 5.40 (R) Tržič (6.09), Gorica (6.34), Videm (7.11)-1,1 nadaljuje za Sadle. 6.41 (D) Videm (5.21), Gorica (5.52), Tržič (6.15) - l*l|4> 6.10 (D) Tržič (6.34), Gorica (6.56), Videm (7.28) -1,1 nadaljuje za Benetke. 7.24 (R) Videm (5.57), Gorica (6.31), Tržič (6.56) -m. 6.40 (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10)-'*! 7.44 (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.21) -f iz Bacila. 7.13 (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21). 8.28 (R) Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.59) -w. 8.06 (R) Tržič (8.36), Gorica (9.01), Videm (9.36) -nadaljuje za 8.34 (R) Videm (7.27), Tržič (8.09) -m iz Pontebbe preko Cervinjana Benetke. 8.38 (R) Videm (7.10), Gorica (7.45), Tržič (8.09) -l**1. 8.13 (D) Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.33) -m. 8.43 (D) Videm (7.36), Gorica (8.00), Tržič (8.21) -1,1141 iz Bacila. 9.13 (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Videm (10.21) nadaljuje za Benetke. 9.13 (R) Videm (7.45), Gorica (8.19), Tržič (8.44) - 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (10.59), Videm (11.35)-‘‘T 9.48 (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (9.26) iz Benetk. 11.13 (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21) nadaljuje za Benetke. 10.39 (D) Videm (9.23), Gorica (9.52), Tržič (10.14) -H iz Benetk, iz Tržiča v 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.33), Videm (13.08)-m. Trst pelje samo ob sobotah. 12.06 (R) Tržič (12.35), Gorica (13.00), Videm (13.37) 11.38 (R) Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.09) - '“L 12.13 (R) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) -1,1 nadaljuje za Be- 12.34 (IR) Videm (11.27), Gorica (11.51), Tržič (12.12) iz Benetk. netke. 13.38 (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.09) - '“t 12.40 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11) -1,114! 13.42 (D) Videm (12.23), Gorica (12.54), Tržič (13.17) - <*! 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21) nadaljuje za Benetke. 14.23 (R) Videm (12.46), Gorica (13.25), Tržič (13.51) -l*l,,|(41. 13.23 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54) -m. 14.34 (IR) Videm (13.27), Gorica (13.51), Tržič (14.12) iz Benetk. 14.06 (R) Tržič (14.35), Gorica (15.00), Videm (15.36) -'"! 15.13 (R) Videm (13.41), Gorica (14.18), Tržič (1445) -(*114’. 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) -m. 15.41 (R) Videm (14.13), Gorica (14.48), Tržič (15.12) - '**>. 14.35 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06) -m>>. 15.45 (D) Videm (14.26), Gorica (1457), Tržič (15.20) -nm. 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21) nadaljuje za Benetke. 15.46 (R) Videm (14.13), Gorica (14.51), Tržič (15.15) -mSl. 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36) -'"l 16.34 (IR) Videm (15.27), Gorica (15.51), Tržič (16.12) iz Benetk. 16.10 (D) Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.28)-™,H4! 17.39 (R) Videm (16.23), Gorica (16.51), Tržič (17.14) -1,1 iz Benetk. 16.38 (R) Tržič (17.10), Gorica (17.36), Videm (18.15) -1*1. 17.40 (R) Videm (16.12), Gorica (16.46), Tržič (17.11) - '"L 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21) nadaljuje za Benetke. 18.21 (R) Videm (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.52) -w. 17.28 (R) Tržič (17.54), Videm (18.40) -1*1 preko Cervinjana do Pontebbe. 18.34 (IR) Videm (17.27), Gorica (17.51), Tržič (18.12) iz Benetk. 17.40 (R) Tržič (18.09), Gorica (18.33), Videm (19.09) - '*! nadaljuje za Be- 19.21 (R) Videm (17.49), Gorica (18.26), Tržič (18.54) -m. 18.06 (R) Tržič (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36)-1"1 nadaljuje za Ce 19.42 (D) Videm (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.17) -16>. negliano. 20.28 (R) Videm (18.55), Gorica (19.32), Tržič (19.59) - '"T 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Videm (19.29) -1*1 nadaljuje za Co- 20.24 (R) Videm (18.56), Gorica (19.31), Tržič (19.57) -1,11,1 iz Benetk. negliano. 20.34 (IR) Videm (19.27), Gorica (19.51), Tržič (20.12) iz Benetk. 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Videm (20.11)-™’114! 21.45 (D) Videm (20.27), Gorica (20.58), Tržič (21.21)-m iz Benetk. 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21) nadaljuje za Benetke. 22.04 (D) Videm (20.40), Gorica (21.15), Tržič (21.37). 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Videm (21.29). 22.34 (IR) Videm (21.27), Gorica (21.51), Tržič (22.12) iz Benetk. 21.13 (IR) Tržič (21.37), Gorica (21.57), Videm (22.21) nadaljuje za Benetke. 0.56 (R) Videm (23.27), Gorica (0.02), Tržič (0.27) iz Benetk. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.07 (E) iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev 6.50 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk 12.09 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 9.42 (E) prihaja iz Ljubljane -1,1 (ne vozi 25.6.) 16.52 (E) Ljubljana -1,1 (ne vozi 25.6.) 17.20 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane nadaljuje do Benetk 23.39 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 20.02 (E) prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve IC - lntercty E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R - Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni avtobus 1,1 - ne vozi ob nedeljah in praznikih. 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. ‘**! - vozi samo ob nedeljah in praznikih. ,4) - vozi do 3.7. in od 6.9. !‘"1 - vozi samo ob predprazničnih dneh. 151-vozi od 5.7. do 4.9. - ne vozi ob sobotah. |E| - vozi ob delavnikih samo do 3.7. in od 6.9., ne vozi ob sobotah. 121 - vozi ob sobotah in praznikih. OBČINA / VSEPOVSOD JAVNA DELA V Trstu kar 189 občinskih gradbišč Župan llly si ogledal sedež PAMI Trst je tačas eno samo veliko gradbišče. To lahko zapišemo po podatkih, ki jih je med včerajšnjim ogledom sedeža nekdanje ustanove IPAMI iznesel tržaški občinski odbornik za splošne zadeve Uberto Fortuna Drossi. V mestu je včeraj delovalo kar 189 javnih, občinskih gradbišč, h katerim gre pripisale še številna zasebna. Prenavljajoči sedež nekdanje ustanove IPAMI na Reški cesti si je ogledal tudi tržaški Zupan Riccardo Illy, da bi ugotovil, kako poteka obnova. Gradbena dela so že končana, prostore bo treba sedaj le še opremiti. To naj bi štorih v prihodnjih dveh mesecih, nakar bo nova struktura lahko sprejela 40 možgansko prizadetih bolnikov, ki se sedaj zdravijo v strukturah na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. To bo prvi tovrstni javni center v dežeh, njegova ureditev pa je stala kakih 5 milijard lir, ki jih je občina krila skoraj v celoti z državnim prispevkom. Odbornik Fortuna Drossi je o sedanji »grabeni mrzlici« povedal, da se je število gradbenih in drugih tovrstnih občinskih posegov povečalo za 80 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Večinoma gre za cestna dela. Napovedal je tudi, da se bodo v drugem polletju podobni posegi še nadaljevali in se celo povečali. Občina si vsekakor prizadeva, da bi obnovitvena dela na cesti cim manj prizadela promet. Zaveda se, da mnogokrat ni mogoče zadovoljiti obojih: voznikov in gradbenikov, odbornik pa je poudaril, da so sedanja dela potrebna za izboljšanje kvalitete življenja in predvsem za estetsko lepše mesto. Zato je pozval občane, naj pač še nekaj časa potrpijo, saj bo nevšečnosti z novim letom kmalu konec. Avtobusna zmeda na Greti »Ustaviiii! Ustavili ta prekleti avtobus, nočem več na Prosek, hočem v mesto!« Zenski glas je v ponedeljek okrog poldneva prebil avtobusno tišino, ko je vozilo pri svetilniku zavila desno, proti kraški planoti, namesto levo, po Ul. Perarolo proti Barkovljam in nato v mesto, kot si je nadejala gospa srednjih let. Zenska se je hitrih korakov približala šoferju in mu ihtavo začela praviti, da hoče v mesto, a je tistega dne Ze drugič zaporedoma stopila na avtobus, ki je peljal proti Proseku. Šofer se je oprostil, skušal ženski dopovedati, da pač avtobus proge številka 42/ vozi na Prosek in da bi morala stopiti na avtobus proge številka 38/, ki pelje v mesto. Gospa srednjih let je vsa jezna izstopila na prvem postajališču po svetilniku in se odpravila peš nazaj, proti Greti, od koder se je začela njena avtobusna odisejada. Odkar so se na Rebri za Greto začela obnovitven^ dela, je bilo podobnih prizorov na avtobusih in na avtobusnih postajah na Greti nič koliko. Zasilna sprememba avtobusnih prog, ki peljejo iz mesta proti Krasu je vnesla zmedo med potnike, ki se marsikdaj ne znajdejo z novima progama. Običajno progo so, kot znano, »razpolovili« na dva dela: na progo številka 38/, ki povezuje Trg Oberdan in Trg Osoppo na Greti, ter progo številke 42/, ki se vije od Trga Osoppo proti Proseku. Na prvi vozijo majhni avtobusi, ker se bolje znajdejo na ozkih odsekih, kot je reber od Miramarskega drevoreda do Furlanske ceste (v smeri proti Gretij, ter UL Perarolo od svetilnika do Miramarskega drevoreda (v smeri proti mestu). Z uvedbo proge številka 38/ je bila ukinjena proga avtobusov št. 42 in 44, ki je vodila po Miramarskem drevoredu. Na tablah na postajališčih so številke avtobusov prekrili z lističi, na nobenem postajališču pa ni izrecno napisano, da je bila tista proga ukinjena. Tako se lahko dogodi, da ljudje, ki so bili vajeni te proge in ne vedo za spremembo, zaman čakajo na avtobus. Dovolj bi bilo, ko bi na postajališčih pustili obvestilo, da je bila proga začasno prestavljena v bližnjo Ul. Udine, kjer vozijo avtobusi št. 38/, pa bi se izognili nevšečnosti. Na novih postajališčih je avtobusno podjetje ACT sicer nalepilo številke prog (38/ in 42/), nikjer, razen na glavnih postajah, pa ni zabeleženo, kam progi peljeta. Tako lahko pride do nesporazumov, in to predvsem na odseku od Trga Osoppo na Greti do svetilnika, kjer potekata obe progi v isto smer. Potniki se zlahka zmotijo tudi zato, ker na avtobusih proge St. 38/ ni izrecno zapisano, kam avtobus pelje. Pri radijskem centru ACT so prejeli v preteklih dneh že vrsto sporočil ljudi, predvsem starejših, ki so ju novi progi zmedli, medtem ko so prebivalci s Krasa godrnjali zaradi nevšečnosti, ki jim jo povzroča prestopanje na Greti iz avtobusa na avtobus. Tudi sami uslužbenci ACT niso najbolj zadovoljni. Morali so se pač prilagoditi nastali situaciji; tudi oni nestrpno čakajo na zaključek del na Rebri za Greto, da bi obnovili običajni avtobusni promet. POLITIKA / TRADICIONALNI AVGUSTOVSKI PREMOR NOVICE Tudi večina upraviteljev v glavnem že na dopustu Drevi še zasedanji tržaškega in dolinskega občinskega sveta Tudi za politiko in za politike je avgust Cas dopustov. Drevi bosta Se zadnjic v tem mesecu zasedala dolinski in tržaški občinski svet, nakar bo upravno in politično življenje znova zaživelo po velikem šmarnu, v glavnem pa v začetku septembra. Takrat se bodo sestale tudi razne komisije deželnega sveta. Mestna skupščina ima drevi spet na dnevnem redu proračunske spremembe, po vsej verjetnosti pa bo tudi ta seja, kot ponedeljkova, nesklepčna. Mnogi svetovalci Illyjeve koalicije so namreč na dopustu, opozicija Pola svoboščin pa je že dala vedeti, da bo v odsotnosti svetovalcev večine bojkotirala sejo. O rebalansu proračuna Občine Trst bo tako najbrž tekla beseda Sele septembra. Dolinski občinski svet, ki se bo sestal ob 18.uri, ima zelo natrpan dnevni red. Med drugim mora izvoliti svoje predstavnike v glavno skupSCino Kraške gorske skupnosti ter v nekatere druge javne ustanove, na dnevnem redu sta tudi konvenciji z Občino Devin-Nabrežina za tajniško službo ter z Občino Milje za upravljanje socialnih služb. Nadalje se bodo svetovalci ukvarjali z novim pravilnikom za uporabo dvorane občinskega sveta, na koncu pa bodo vzeli v pretres celo vrsto resoluciji, ki jih je predložila svetovalka Fronte Giuliano-Julijska fronta Silvana Mondo. Devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci formalno še ni sklical seje občinskega sveta, ki se bo najbrž sestal konec avgusta ali prve dni septembra, ko bo zaCel obravnavo pritožb na varianto regulacijskega načrta. Zadeva je zelo zapletena in kočljiva ter je, kot znano, predmet različnih gledanj in nesoglasij, še posebej med Voccijevo upravo in združenji kmetovalcev. Stranke, ki podpirajo občinsko upravo, so glede tega vprašanja, kot kaže, dosegle neke vrste pohtiCni dogovor, ki pa ga bo treba preveriti v praksi. Pokrajinski svet se bo sestal takoj po velikem šmarnu, skoraj gotovo že v torek, 17.avgusta. Na dnevnem redu bo menda imel sporni sklep prefekta Micheleja De Feisa o dejanski odstavitvi svetovalca Slovenske skupnosti Vladimirja Vremca, ceš -da je bila njegova kandidatura nezakonita. Prefekt se je za to odločil kar dve leti in pol po volitvah, potem ko je Nacionalno zavezništvo sprožilo pravo kampanjo proti slovenskemu svetovalcu, ki bo jnorda proti sklepu vladnega predstavnika vložil pritožbo na Deželno upravno sodišče. Zanimivo bo vsekakor videti, kako se bo o sklepu De Feisa opredelila pokrajinska skupščina, ki je, kot kaže, na koncu edina pristojna za odstavitev svojega člana. Deželni svet se bo septembra med drugim ukvarjal z zakonskim predlogom za izvolitev predsednikov posebnih dežel in avtonomnih pokrajin, o katerem se je začela debata v zbornici. Predlogu odločno nasprotujeta Pol svoboščin in Severna liga, ki v bistvu noCeta nobenih sprememb v dosedanjem volilnem sistemu. Veliko zanimanje za otroške jasli Pred prekinitvijo ponedeljkovega zasedanja tržaškega občinskega sveta zaradi nesklepčnosti je svetovalec SKP Igor Canciani (na sliki) postavil vprašanje odbornici za šolstvo in izobraževanje Marii Teresi Bassi Poropat v zvezi s perečimi problemi, ki so zaradi prekomernega števila vpisanih nastali na področju občinskih jasli. Canciani je odbornico vprašal, kaj namerava tržaška Občina storiti v kratkem, zato da vsaj delno zadosti potrebam prosilcev; glede slovenskih jasli v Ul. Matteotti pa je vprašal ali je res, da v teh ni veC razpoložljivih mest, ker bi naj dve do tri mesta bila na razpolago za otroke iz okoliških občin. Odbornica je odgovorila, da so doslej zabeležili kar 140 predvpisov veC kot v prejšnjih letih, kar je v pravem nasprotju s padajočim demografskim trendom mesta. Občina ima v načrtu novih 250 mest od danes do leta 2001. V krajšem in srednjeročnem obdobju bo mogoče jamčiti za nova sedeža na Katinari in pri Sv. Ani (stanovanjski bloki IACP v Ul. Valmaura), razen tega pa bo mogoCe računati na dodatnih 55 mest na osnovi sporazuma z zasebnimi strukturami. Po mnenju odbornice, naj bi šlo vzpon vpisov pripisati učinkom novega »zakona Turco«, ki jasli uvrSCa med osnovne usluge in ne veC med tako imenovane usluge na osnovi posameznega povpraševanja. Razen tega ima Občina v načrtu nekaj adaptacij bivših občinskih in državnih otroških vrtcev v mestu in okolici (na Opčinah - Čampo romano v Bazovici), kar bi naj navrglo še drugih 75 mest, ob tem pa je v obravnavi zasnova nove službene tipologije, tako imenovanih jasli s skrajšanim službenim urnikom, kaj naj bi zadostile potrebam tistih staršev, ki jim je dovolj peturno varstvo. Ob koncu je odbornica izpostavila, da sta že nared izvršna načrta za jasli v Ul. Manzoni in v bivšem vrtcu v Ul. Commerciale, poleg tega naj bi občinska uprava dala na razpolago nekaj javnih struktur zasebnikom, ki bi nase prevzeli breme obnovitvenih del in bi nato samostojno upravljali jasli v dogovoru z Občino. Glede drugega vprašanja pa je odbornica dejala, da ji ni znano, da bi v tržaških jaslih veljali sporazumi z drugimi okoliškimi občinami za »rezerviranje« določenega števila mest. Ob koncu je predstavnik SKP izjavil, da občani verjetno niso zakonodajno osveščeni do take stopnje in torej ne poznajo določil novega »zakona Turco«. Priznal je Občini skrb za razvoj na tem področju, Čeprav vlada v tem trenutku izredno stanje, tako da bo treba pospešiti iskanje hitrejših ustreznih rešitev za mlade družine, v katerih sta oba zakonca zaposlena. Pretepal je neko žensko: G. Deganutti spet za zapahi Znani Gerardo Deganutti (Istrska ulica 28) je znova imel opravka z agenti, ki so ga pod celo kopico obtožb odpeljali v koronejske zapore. Deganutti, ki je bil že velikokrat v središču 'pozornosti, se je tokrat sprl z 38-letno Nadjo D., katero je zaCel pretepati. Zenski je priskočil na pomoC Riccardo F., zatekla se je v njegovo stanovanje. Daganutti pa ju je dohitel, Zensko je zagrabil za lase, Riccarda pa udaril s pištolo (šlo je sicer za strašilno orožje). Po splošnem pretepu je odšel domov, kjer so ga policaji tudi našli, bil je očitno vinjen in jih je skušal napasti, pri sebi je imel tudi manjši nož na vzmet. Zahteval je, da ga odpeljejo na pregled v bolnišnico, Ceš da je ranjen, po odhodu iz bolnišnice pa je agentom znova delal težave in enega tudi silovito brcnil. MAZAŠKA AKCIJA Brisanje slovenskih napisov še vedno priljubljen posel Običajni neznanci, ki izražajo svoja rodoljubna Čustva s packanjem in brisanjem slovenskih napisov, si očitno niti v avgustovski sopari ne privoščijo počitnic. Prejšnjo noC so svoje nadurno delo, kot kaže gornja slika (foto KROMA), opravljali na križišču pod Ključem. TRŽAŠKA OBČINA / NAČRT URBAN Urbanizacijska dela v Starem mestu napredujejo Tržaška .občina obvešča, da bo v kratkem zaključena prva faza del za urbanizacijo Trga Cavana in Ul. S. Se-bastiano. Gre za postavitev vodovodnih cevi, podzemskih električnih kablov, cevi plinskega omrežja in kanalizacijo, ki sodi v okvir urbanistične prenovitve v Ul. Capitelli, ki jo predvideva načrt Urban. Po prvotnem načrtu bi morali ta dela opraviti v štirih mesecih, dela pa bodo dokončana v manj kot dveh mesecih. To pa zato, ker so se tamkaj stanujoči prebivalci pritožili, ker bi jim prvotni naCrt s skoraj dokončno ureditvijo tal povzročil velike preglavice in nevšečnosti. Upravitelji so se odločili za drugo, sprejemljivejšo varianto z začasnimi rešitvami, ki bodo omogočila bivajočim dobavo vode, elektrike in plina. Tržaška občina obvešča tudi, da bodo v okviru geoloških in geotehniCnih izvidov, ki sodijo v sklop načrtovanja predora na trasi Trg Mioni - Ul. D’A1-viano morali opraviti tudi vrsto vibrometric-nih meritev. Pri gradnji predora bodo namreč uporabili mine, s katerimi bodo razstrelili kamenje. Tehniki bodo morali izračunati, kako bo razstrelitev min vplivala na bližnjo okolico. Zato bodo razstrelili vrsto poskusnih min. Prvo pokanje se bo začelo jutri ob 9. uri, in sicer na območju gornjega dela Ul. Colleoni v neposredni bližini Ul. Or-landini in Ul. P. Roreto na odseku od vhoda pokrajinskega sedeža karabinjerjev do stopnišča na Ul. Molino a Vento. Po vsej verjetnosti bodo poskusi povzročili tresljaje tal. V Bruslju poznajo strešice! Društvo Edinost nam je poslalo naslednji dopis: »Medtem ko se v naših krajih, kjer že poldrugo stoletje del avtohtonega prebivalstva uporablja gajico, pogosto dogaja, da nastajajo »nepremostljive« težave s pisanjem strešic, je v Bruslju (uradno, kot vidimo na poštnem žigu, tako Bruxelles kot Brussel) povsem normalno, da pišejo Trebče s strešico, ki niti ni dodana na roko, temveč je očitno napisana s pisalnim strojem ali računalnikom. Svet Evropske zveze je uporabil slovenski naslov (34012 Bazovica TS) in belgijska pošta je vedela, da je ta poštni urad v »Italie«. Kdaj se bodo tukajšnji uradi usposobili za spoštljivo pisanje slovenskih imen in priimkov, kdaj se bo tukajšnja pošta usposobila za pravilno dostavljanje pošiljk z naslovom v slovenskem jeziku?« ocMsaočmubN BMOftENNE $zcmTAmrcm;M; HM <#e I* Ul. tTS 104,* J40I2 Bsu»vica TS Na sedežu IRRSAE lestvice usposobljenih Na sedežu IRRSAE v Ul. Cantii 10 bodo od ponedeljka, 9. avgusta do ponedeljka, 23. avgusta razo-bešene lestvice udeležencev natečaja za 21 vodilnih mest za nadzomisko, vodilno in učno osebje (Uradni list št. 7, IV. posebna serija z dne 24.1.1997 in Uradni list št. 28, posebna serija z dne 9. aprila 1999). Na lestvicah bodo imena usposobljenih, izključenih in pa neusposobljenih kandidatov. Zainteresirani bodo v naslednjih 10 dneh po objavi lahko vložiti priziv. Lestvice bodo na ogled od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure. Prošnje za volitve v BiH Prihodnje volitve v Bosni in Hercegovini bodo 8. aprila 2000, bosanski državljani v tujini pa se lahko vpišejo v volilne sezname do 19. novembra 1999. Prošnjo za vpis v te sezname lahko predložijo tudi tisti, ki bodo do 8. aprila 2000 dopolnili 18. leto. Ustrezni obrazci so na razpolago v volilnem uradu tržaške prefekture. Izpolnjene obrazce morajo zainteresirani poslati n dunajski urad za volilce v tujini (O.C.V.) - poštni predal OSCE - OCV OF 529.A-1041 Dunaj, kamor morajo dospeti do 19. novembra letos. Omenjeni urad na tržaški prefekturi je odprt od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Zakon o industrijski coni Deželnbi svetovalci večine (Federica Seganti za Ln, Francesco Šerpi za An, Bruno Marini za Fi-Ccd-Fdc ter Giulio Staffieri za Fi-Ccd-Fdc) so včeraj podpisali zakonski osnutek za reformo ustanove za industrijsko cono Ezit. O osnutku bo pristojna deželna komisija razpravljala po poletnih počitnicah. Podpisniki so poudarili, da se bo z odobritvijo zakona Ezit spremenil v enotno okence za razne industrijske dejavnosti in bo lahko samostojno prirejal konference o storitvah. Poleg tega bo organik prožnejši, do spremembe pa bo prišlo tudi na teritorialni ravni, saj bo vključen komprenzorij škedenjske železarne, a izvzeta bodo nekatera področja, kot na primer je-zerca pri Orehu. Mladoletni tatovi Tatovi so predvčerajšnjim vdrli v stanovanji Silvie Snidero v Ul. Ghega 2 in Piergiorgia Luccari-nija iz Ul. Macchiavelli 28. Po pričevanju nekega očividca naj bi bil vlom delo štirih mladih Romov in dejansko je policija malo kasneje na železniški postaji ustavila tri mladoletna dekleta in mladoletnega fanta, ki so odgovarjali opisu in pri katerih so našli izvijače, ki so po vsej verjetnosti služiti pri vlomu. Ukradenih dragocenosti na njih sicer niso našli, o njih pa bo sklepalo sodišče za mladoletne. Huda prometna nesreča Na avtocesti Trst-Benetke je včeraj popoldne izgubila življenje 29-letna Giuseppina Virgilio doma iz Maršale pri Trapaniju. Dekle se je peljalo v avtomobilu, ki ga je vozila 23-letna TržaCanka- Se nepojasnjenih razlogov zapeljal z avtoceste in treščil v obcestni drog. Vir-giliova je bila na mestu mrtva, Launoyova pa bo ookrevala v mesecu dni. Koncert pri Rumeni hiši Krožek ARCI-Casa Gialla obvešča, da bo na terasi »Rumene hiše« na Furlanski cesti 293 drevi ob 21. uri koncert Andrea Allioneja in Adriana Vasquesa. V petek, 6. avgusta ob 21. uri pa bo v sodelovanju s krožkom »Che Guevara« predavanje Faheema Hussaina na temo »Etika znanosti«. V soboto, 7. avgusta, in v nedeljo, 8. avgusta pa omenjeni krožek prireja teoretsko-praktiCni seminar flamenga, ki ga vodi učiteljica Elena Vicini. Informacije in vpis tudi po telefonu (040-370263). Cristina Launoy. Njen avto je iz __n m tvimvMtm ata* »iMiMearteaee imu . nitaMta taigr " CMMM M miM mtltBM tewB6utwwiru« UMETNOST / RAZPIS NATEČAJA FIESA / KOLONIJA DIJAŠKEGA DOMA Za boljše medsebojno spoznavanje ob poeziji Mednarodni natečaj so včeraj predstavili na občini Od lokostrelstva do potapljaštva Življenje srednješolcev in osnovnošolcev v koloniji je zelo razgibano in prijetno Včeraj so v Modrem salonu tržaškega županstva predstavili letošnji mednarodni pesniški natečaj, poimenovan Trie-ste Etniepoesie. Društvo kulturnih pobud "Alta-marea" s sodelovanjem tržaškega podjetja za turistično promocijo sta organizirala letošnji natečaj, ki je odprt pripadnikom vseh narodnosti iz Trsta, med katerimi so slovenska, hrvaška, grška, judovska, srbska in še druge etnične skupnosti. Ob tej priložnosti so se na včerajšnji novinarski konferenci zbrali, poleg tržaškega podžupana in odbornika za kulturo Roberta Damia-nija, tudi diplomatski predstavniki Avstrije, Hrvaške, Grčije, ZRJ, judovske skupnosti in skupnosti uniatov iz Trsta. Organizatorji trdijo, da je značilnost Trsta prav prisotnost številnih etničnih skupnosti, ki s pestrostjo jezikov, kultur, izročil in navad poživljajo njegovo družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. Nagrajevanje se tako spremeni v pravo praznovanje s folkloristično in kulturno vsebino. Kdor je že navdihnjen in mu je muza darovala pesniško žilico, naj takoj dobro ošili svinčnik in poišCe kos papirja ter delo dostavi osebno ali po pošti na sledeči naslov: Trieste Etniepoesie, c/o Azienda di Promozione Turistica Trieste, Via San Nicolo 20, 34100 Trieste. Natečaj se deli na dve sekciji: objavljena in neobjavljena poezija; pesniški izdelki so lahko napisani v italijanščini ali v kateremkoli jeziku s priloženim italijanskim prevodom. Ce gre za objavljeno poezijo avtorji lahko dostavijo največ dve deli (v štirih kopijah) objavljeni po letu 1994, pri neobjavljeni poeziji pa od pet do največ deset del (v desetih kopijah). Predložena dela bo posebna komisija dokončno ocenila. Srečni zmagovalec bo prejel za objavljeno poezijo milijon italijanskih lir, za neobjavljeno poezijo pa bo nagrada v objavi v zborniku najboljših avtorjev in v podelitvi plakete in diplome. Prvi mednarodni pesniški natečaj, ki so ga razpisali lani v Trstu, je bil posvečen Pablu Nerudi. Tržaški podžupan in odbornik za kulturo tržaške občine sta predsedovala komisiji, ki je štela predstavnike mestnih ustanov ter tržaške, slovenske in hrvaške izobražence. Lanskoletni nagrajenci so bili Jurij Paljk, Matjaž Pikalo, Sergio Penco in Franco Bulli. Da bi boljše spoznali same sebe, je potrebno, da tudi bolje spoznamo umetnost, pravi organizatorka Cristina Benussi. Saj je škoda opustiti misel, Ce se skriva v nas Cut za poezijo... Tjaša Ruzzier "Otroci, kaj mislite: koliko let se človek ukvarja z lokostrelstvom? “ Sto, dva tisoC, sedem tisoC, odgovarjajo najmlajši. In res, nekdo je skoraj uganil: človek se z lokostrelstvom ukvarja osem tisoC let. Morda je ta nekdo "streljal", kot se temu pravi v šolskem žargonu, mogoče pa se je z lokostrelstvom seznanil že lani. Otroci se v kolonijo v Fiesi namreč radi vračajo. Kako pa bi se ne, Ce se tu ukvarjajo z dejavnostmi kot so lokostrelstvo, jadranje, potapljaštvo, stensko plezanje, vožnje s Čolnom in seveda plavanje in sončenje. Dodajmo vsemu temu še izlete in predvsem družbo sovrstnikov, in smo na konju. Res ne Čudi, zakaj se je slovenski Dijaški dom Srečko Kosovel odločil, da že Četrto leto zapored povabi otroke in najstnike v ta kraj. Poletno kolonijo v Fiesi pri Piranu obiskuje letos dvainštirideset otrok v spremstvu petih vzgojiteljev. Med temi je šestnajst srednješolcev in šestindvajset otrok, ki obiskujejo osnovno šolo. Dom Brženka v Fiesi je eden izmed domov, ki jih ima po Sloveniji Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Od plaže ga loči nekaj stopnic, pred sončnimi žarki pa ga branijo košata drevesa. “Pol dneva v glavnem posvečamo kopanju, pol dneva pa različnim dejavnostim”, je povedala Nastja Colja, ki s spretno taktirko koordinira dogajanje v koloniji. "Pri izpeljavi nekaterih dejavnosti so nam v pomoC vzgojitelji iz doma Brženka, precej pozornosti posvečamo tudi ekskurzijam. Sicer pa so dejavnosti prilagojene starostni stopnji otrok." Med desetdnevnim bivanjem v Fiesi je skupina otrok obiskovala jadralno šolo v Piranu, v prvih dneh so sledili predstavitvi potapljaške opreme in se poskusili potapljati, ob prikazu lokostrelskih veščin so tekmovali v lokostrelstvu, pod geslom "Lahkih nog naokrog" je bilo na vrsti tekmovanje v orientaciji od Fiese do Pirana, najmlajši so spoznavali osnove taborniških veščin. ”S priredbo počitnic v Fiesi nam gre vedno bolje, saj iz leta v leto ponujamo nove dejavnosti in izlete, tako da se taki, ki so bili tu v prejšnjih izvedbah, ne dolgočasijo, “ je pojasnil Daniele, ki je v Fiesi v vlogi vzgojitelja že tretjič. Podali so se na pohod do Pirana, kjer so si ogledali zanimivosti, z ladjo Zlatoperko so pluli ob slovenski obali, z avtobusom so se odpravili do Slivja in si ogledali jamo Dimnico, najmlajši so obiskali soline in tovarno igraC v Izoli, v Piranu pa akvarij. Ivan, eden izmed vzgojiteljev, je izjavil: "Velika prednost je tu morje, plaža je namreč zelo blizu. Na razpolago imamo tudi košarkarsko in odbojkarsko igrišCe, kamor večkrat zahajamo." Kaj pa zveCer? "Zvečer je na vrsti ples v Ber-nardinu, “ pravi Štirinajstletni Marko, ki je že prve dni na plesu spoznal Uršo in Spelo. Saj, prvo najstniško obdobje, prve ljubezni... kaj je bolj najstniškega in normalnega?! Plavolasa Tatjana pravi, da je pred večerno zabavo pred tušem prava vrsta. Za ples se je treba paC "zrihtati"! Toda v koloniji ni le najstnikov, "starejše skupine”. Mlajši so porazdeljeni še na mlajše deklice in mlajše dečke. Iz dneva v dan pa se menjuje seznam dežurstev, kolonija paC ni le zabava, življenje v koloniji mora slediti določenemu redu. Od tod tudi neizbežno ocenjevanje sob, jutranji ritual, ki je navsezadnje včasih tudi zabaven. V nedeljo so kolonijo obiskali starši, ki bodo o vseh dogodivščinah v koloniji veC izvedeli jutri, ko bodo ob 18.uri počakali svoje otroke na mejnem prehodu Škofije. Jana PeCar KONCERT / DREVI Za konec na Trgu Unita še Pihalni orkester Breg Na pobudo pokrajinskega združenja godb in s sodelovanjem odborništva za kulturo Tržaške občine se bo nocoj predstavil s celovečernim koncertom na Velikem trgu pred tržaško občinsko palačo Pihalni orkester Breg iz Doline (začetek ob 20.30). Orkester se bo pod vodstvom kapelnika Fiorenza Muscovija predstavil z običajnim in bogatim sporedom, ki obsega venčke slovenskih narodnih pesmi, viže iz zakladnice slovenske narodnozabavne glasbe, avstrijske koračnice, Češke polke, odlomke iz operet in druge klasične ter sodobnejše ritme. Koncert zaključuje letošnje poletje, ki je od elanov orkestra zahtevalo mnogo žrtvovanja, saj so bili vsako nedeljo zasedeni z nastopi. Med temi velja omeniti tiste v inozemstvu, in sicer v Avstriji in na Hrvaškem. Po nocojšnjem nastopu si bodo godbeniki privoščili mesec dni oddiha. S septembrom pa bodo morali ponovno prejeti instrumente v roke, si zavihati rokave in naštudirati nove skladbe za nov koncertni program. Pevski večer v muzeju Sartorio V okviru pobude »Muzeji zveCer« bo drevi, in sicer ob 21. in 22. uri, v muzeju Sartorio koncert pevske skupine iz Furlanije »Sot el Angul«. Skupina, ki jo vodi Alessandro Gomba, bo izvedla klasično, po-lifonsko, baročno, romantično in sodobno glasbo. Obiskovalcem bodo na razpolago razne gastronomske specialitete, pripravljene po starih receptih. Za desettisoc lir pa si bodo lahko ogledali razstavo v muzeju Sartorio z vodičem. Pobuda spada v sklop razstave »Sartorio: umetnost darovanja«, ki so jo otvorili pretekli petek. Niz »Muzeji zveCer« nudi ob glasbenem veCeru še brezplačne vodene oglede razstave »Sartori: umetnost dara« (ob 20.20, 20.40, 21.00, 21.20, 21. 40, 22.00, 22.40 in 23.00 uri s predavtelji Sara Bergamasco, Mi-chela Messina in Daniela Mugittu); triptiha Sv.Klare; dvoran umetnika Tiepola in slik mestnega muzeja zgodovine in umetnosti. Erik Kuret DRUŠTVO VODI NOV ODBOR / V PRIČAKOVANJU NA NOV SEDE2 Godbeno društvo Nabrežina je pred par leti, ob praznovanju stoletnice delovanja izdalo priložnostno brošuro, v kateri so avtorji zgodovinski oris godbe zaključili z irazom zadovoljstva nad dejstvom, da jim je občinska uprava končno le dodelila stalen in samostojen sedež. V isti sapi pa je bilo tudi reCeno, da je sedež potreben temeljite preureditve in posodbitve, saj gre za poslopje nekdanje nabrežinske občinske klavnice, macela, kot so mu pravili domačini. Pred kratkim so občinski možje nabrežinske godbenike ponovno razveselili z odobritvijo načrta obnovitvenih del. "Gre za prvi cilj pomlajenega društvenega odbora", je dejal novoizvoljeni predsednik godbenikov Robi Briščak. Odobritev načrta je sicer šele prvi korak, in tega se godbeniki še kako dobro zavedajo. Občinska klavnica je namreč že dolgo let samevala neuporabljena. NaCrt obnovitvenih posegov je pripravil geometer, sicer pa godbenik Igor Svetlic, predvideva pa ureditev večje sobe, ki bo lahko sprejemala celotno god-beniško zasedbo. Ob glavni dvorani bodo še stranski prostori za pisarno in skladišče glasbil, ki so trenutno hranjena Cilji nabrežinske godbe delno po domovih in delno v začasnih prostorih. Potrebni denar za preureditev novega sedeža je nabrežinska godba zbirala že dolgo let, sicer pa bodo še kako dobrodošli prispevki gospodarstvenikov in bančnih zavodov, ki so godbi stali vselej ob strani. "DrugaCe pa računamo na prostovoljno delo, na pomoč sedanjih in bivših godbenikov, ki naj bi se kmalu zbirali pri tej pravi udarniški akciji", je zaključil predsednik BrišCak. Toliko o sedežu. A tudi še brez njega godba nikakor ne miruje. Kot rečeno, je članstvo v prvih poletnih tednih na obenem zboru pomladilo svoje odborniške vrste. Po dvanaj- stih letih je Karlo Gabrovec krmilo godbe prepustil Robiju BrišCaku, sicer pa bo še naprej v odboru s funkcijo podpredsednika. Za tajnico je bila potrjena Marjana Golemac, blagajniške posle bo opravljal Niko Golemac, v odbor pa so bili imenovani tudi Franko Peric, Igor in Herman Svetlic, Sandi Kante (gospodar), Sergio Gratton (dirigent), Gino Sulcic (pomožni dirigent) in Massimo Veronese. Štiriletni cilji nove ekipe so jasni in preprosti. Po eni strani bo godba še naprej gojila in okrepila stike tako s slovenskimi društvi in godbami v zamejstvu kot z vsedržavno zvezo godb ANBIMA, posebno pozornost pa bodo na- menili sodelovanju in nastopom v Sloveniji. Ključnega pomena je tudi delovanje glasbene šole, ki jo vodijo Sergio Gratton, Zoran Lupine, Davide Šinigoj in Tamara Tretjak. Po zaslugi glasbene šole namreč godba računa na bogat naraščaj, trenutno solo obiskuje petnajst mladih glasbenikov. V pričakovanju na nov sedež se nabrežinska godba na pihala zbira v poslopju nižje srednje šole Iga Grudna, prav tako v Nabrežini. Približno petdesetčlanska zasedba vadi dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in Četrtkih. Na desetine je tudi uradnih nastopov ob vsaki priložnosti, za pust, ob komemoracijah, proslavah in shodih, pa tudi ob cerkvenih praznikih in na pogrebih. Koračnice in žalostinke zvesto spremljajo devinsko-na-brežinski vsakdan, tako da si v bistvu ne moremo predstavljati kakršnega koli odmevnejšega dogodka brez domačih godbenikov in godbenic. Njihove temno modre uniforme s pozlačenimi gumbi dajejo dogodkom pečat slovesnosti. Novemu odboru grejo torej voščila za uspešno delo z željo, da bi lahko kmalu poročali o otvoritvi novega sedeža, (igb) VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 4. avgusta 1999 JANEZ Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.30 -Dolžina dneva 14.39 -Luna vzide ob 0.22 in zatone ob 13.23 Jutri, ČETRTEK, 5. avgusta 1999 NIVES VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1015,6 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 5 km na uro zahodnik, nebo rahlo pooblaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje. - I : LEKARNE Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. avgusta 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 5 (tel. 040 368647), Ul. L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Garibaldijev trg 5, Ul. L. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 040 364330). EXCELSIOR AZZUR- RA - Zaprto zaradi poletnih počitnic. AMB A SCI ATO RI -Zaprto zaradi poletnih počitnic. GIOTTO MULTISA- LA 1 in 2 (Ulica Giotto 8) - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 1, 2, 3 in 4 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi poletnih počitnic. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Te-rapia e pallottole«, i. Robert De Niro. ALCIONE - Zaprto zaradi poletnih počitnic. SPI-CGIL, SINDIKAT UPOKOJENCEV, KOORDINACIJSKI ODBOR ZENA TRST - da preživimo veliki Šmaren v družbi, priredimo v nedeljo, 15. avgusta 1999 vodeni ogled botaničnega vrta La Carsiana. Po ogledu bo skupno kosilo v gostilni Ana in Savina v Gabrovcu. Kdor nima lastnega prevoznega sredstva se lahko pripelje do botaničnega vrta z avtobusom St. 46, ki vozi s Proseka, z Ober-danovega trga do Proseka pa se pripelje z avtobusom St. 44. Za informacije in prijave tel. na St. 040-363336 (Zenski koordinacijski odbor) ob torkih ali petkih od 9.30 do 11.30, do vključno petka, 6. avgusta. KMETIJSKA ZADRUGA in KMEČKA ZVEZA organizirata tradicionalni izlet na Radgonski sejem, obogaten kot vedno z razširjenim programom po Sloveniji, od 24. do 26. avgusta 1999. Vse informacije in detajle dobite v uradih Kmetijske zadruge (tel. 040-8990111) in Kmečke zveze (tel. 040-362941). 118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična 'od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.15 »II principe d’Egitto« - risanka. EXCELSIOR - Zaprto zaradi poletnih počitnic. 51 ŠOLSKE VESTI TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo do konca avgusta urad v Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301, posloval ob ponedeljkih, od 10.00 do 11.30. DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta 1999 tajništvo Sole odprto vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 15.30. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE obvešča, da je od 27. julija objavljen na oglasni deski Deželnega Šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih Šolah. Prošnje sprejema pristojni Pokrajinski Šolski urad (Trst ali Gorica) do 25. septembra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. □ ČESTITKE Katjo in Luigija Misson je osrečilo rojstvo malega MARTINA. Srečnim staršem Čestitajo noni in nonota, malemu pa želijo obilo sreče v življenju. V Mackoljah je danes praznični dan, saj BR-TEK praznuje svoj rojstni dan. Čeprav nam je rekel, da feste ne bo, mu prijatelji segamo krepko v roko! U OBVESTILA ZSKD obvešča cenjene elane in sodelavce, da bo tržaški urad zaprt zaradi poletnega dopusta od ponedeljka 9. do petka 13. avgusta. Tudi Vam želimo prijeten in zaslužen oddih. SK BRDINA priredi SAGRO 6., 7., 8. in 9. avgusta v Trebčah. Odprtje kioskov ob 17. uri. Vsak večer od 20.30 dalje ples in zabava: 6., 8. in 9. avgusta bo igral ansambel Happy day, 7. avgusta pa Kraški kvintet in Bra-co Koren. V nedeljo, 8. avgusta ob 21. uri nastopa Čarodej Nevio. Vsak večer ples z banano. Vabljeni! OBČINSKO ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi na GASILSKO SAGRO v parku v Prebenegu od 6. do 9. avgusta. Igrali bodo ansambli Status Symbol, Oasi, Adria kvintet in Zamejski kvintet. Delovali bodo dobro založeni Vi f-ic Vi NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi elane na redni občni zbor danes, 4. avgusta 1999, ob 9.30 v prvem sklicu in ob 10. uri v drugem sklicu v študiju notarja Flore v Trstu, Ul. Genova 14. Dnevni red: 1. Odbor za proslavo bazoviških žrtev, 2. razno. OBČINA DOLINA vabi na predvajanje slovenskih filmov Brezno in Kratka himna domovini, ki bo v jutri, v četrtek, 5. avgusta ob 21. uri v parku v Prebenegu v sklopu praznika Društva prostovoljnih gasilcev Breg. TPK SIRENA priredi v Barkovljah, Miramar-ski drevored 32, od petka, 6. do ponedeljka, 9. avgusta tradicionalno KALAMARADO. Zabavali vas bodo v petek Zamejski kvintet, v soboto Adria kvintet, v nedeljo Kraški kvintet in Braco Koren, v ponedeljek, Aleksi one man band ter nastop plesne skupine Diamante. Odprtje kioskov ob 19. uri. Toplo vabljeni! NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 6. septembra knjižnica odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 1 3. ure V___________________________________y Do 15. avgusta t.l. je zaprta zaradi letnega dopusta. 60-LETNIKI Z OPČIN in bivši sošolci so vabljeni na skupni sestanek, ki bo v petek, 6. avgusta, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Priporočamo prisotnost! SKD TABOR - PROSVETNI DOM OPČINE -TABOR ’99: ponedeljek, 9.8., ob 20.30 odprtje razstave BOGASTVO IZROČILA: praznična nosa v 30. letih Kraške hceti -postavitev Adriana Cibic Regent in Magda Starec Tavčar, predstavitev Vesna Guštin, kulturni spored oblikujeta Tullio Možina in Egon TauCer; razstava knjig in sejem rabljenih knjig. Petek, 13.8., ob 10. uri slikarski extempore za otroke, ob 18. uri odprtje kioskov in razstav, ob 20.30 rock koncert skupin Floating Points iz Gorice in No Comment z Opčin. Sobota, 14.8., ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Nedelja, 15.8., ob 16. uri odprtje kioskov in razstav, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Ponedeljek, 16.8., ob 18. uri odprtje kioskov in razstav, ob 20. uri ples z ansamblom Zamejski kvintet. Sreda, 18.8., ob 20.30 predstavitev knjige CIKLUS LJUDSKIH NOS, akvareli Sase Šantla, Raffaele Sgubin in Marjete Mikuž, gostujejo Savrini in anka Sa-vrinke. Razstava Bogastvo izročila je odprta do 22.8., od 16. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah do 22. ure. SD VESNA vabi na SAGRO, ki bo na dvorišču Ljudskega doma v Križu, dne 6., 7. in 8. avgusta. Igrali bodo ansambli Oasi, Pomlad in Status Symbol. Odprtje kioskov od 17. ure dalje. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU bo zaprta zaradi dopusta do 22. avgusta. ANPI-VZPI obvešča, da bo sedež pokrajinskega odbora zaprt zaradi poletnega premora do 29. avgusta 1999. Urad bo od 30. avgusta dalje redno deloval. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 2. poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: OpCine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da so njeni tržaški uradi do konca avgusta odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ZSKD obveSCa cenjene elane in sodelavce, da je tržaški urad kot običajno na razpolago vsem s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 14. ure. Tudi Vam želimo prijeten in zaslužen oddih. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje elane, da so njene podružnice v Nabrežini, na Opčinah in v Dolini zaprte zaradi dopusta do torka, 31. avgusta. Sedež v Trstu pa bo deloval po običajnem urniku. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE je uvedla brezplačno telefonsko Številko 800-801444, ki bo operativna vsak ponedeljek in Četrtek od 17. do 19. ure. Namenjena je osebam s problemi pri odpustu iz bolnišnice, kroničnim bolnikom in ostarelim nesamostojnim ljudem, ki potrebujejo informacije glede pravice do zdravja. 9. DRAGA MLADIH z naslovom “Mladinska kultura: samo za mlade?” bo od 2. do 4. septembra v parku Finžgar je vega doma na Opčinah. V Cet., 2.9. ob 16.30 - Branko Cestnik: Mladinska kultura kot izraz estetike, socialne in duhovne potrebe mladih - njeno mesto v svetu kulture in v sedanjem zgodovinskem trenutku. Ob 20.30 Mala tržaška kabaretna banda Kraški ter@n. V petek, 3. 9. ob 10. uri okrogla miza -Ambrož Čopi, Rok Golob, Gregor Tomc, Zoran Predin: Ustvarjalnost mladih: mora biti umetnost nujno resna? Ob 14. uri Delavnice umetniške ustvarjalnosti - slikarska, gledališka, glasbena, plesna. Ob 20.30 latino-ameriski družabni večer z glasbo in plesom. V soboto, 4. 9. ob 10. uri p. Marko Rupnik: Etika tudi v estetiki? Za vse informacije: Slovenska prosveta, Ul. Donizetti, 3, Trst, tel.’ St. 040/370846. OBČINA DOLINA obveSCa, da bo občinska knjižnica v Boljuncu zaprta zaradi dopusta ves mesec avgust. Knjižnica bo ponovno odprta po običajnem urniku v petek, 3. septembra. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IZGUBILA se je mucka sive barve, Devon Rex, v o'kolici Ul. della Guardia. Najditelju bogata nagrada. Tel. 040-765392. PRODAM knjige za 4. in 5. razred Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel. 040-228766. PRODAM Ford fiesta 1100, letnik ’91 v dobrem stanju, z opravljeno revizijo. Cena po dogovoru. Tel. 040-229381 v večernih urah. 39-LETNI brezposeln isce kakršnokoli trajajoče delo. Tel. na St. 040-327376 ob uri obedov. NA PADRICAH se je izgubil Crn maček z dolgo dlako, srednje-manjse rasti. Pogrešamo ga od ponedeljka, 26. julija. Najditelju 500.000 lir nagrade. Tel. St. 040-226829. PRODAMO električni drozgalnik (mlin za grozdje). Tel. St. 040-228262 NUJNO iščemo dekle-ali fanta, ki se spozna na knjigovodstvo in tudi na prodajo, od septembra dalje. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro »ZA2ELJENA IZRAZITA KOMUNIKATIVNOST!«. IŠČEMO natakarico za bolnišnico na Krasu. 040-828875 (Mara). PRODAJAM KNJIGE za Trgovski tehnični zavod Žiga Zois: Od realizma do moderne, Slovenska slovnica in jezikovna vadnica, Gram-matica italiana, I pro- messi sposi, Letteratura e societa 3, Regionalna geografija, Finančna in aktuarska matematika 2 in 3, Mozaik, Prontuario per calcoli finanziari e attuariali. Tel. St. 040-200139 (Erika). V NAJEM, 5. nadstropje, dvigalo, Ul. Re-voltella, soba, kuhinja, kopalnica in hodnik, 290 Euro. Za informacije 0339-6043185. UVELJAVLJENO mednarodno trgovsko podjetje iSCe komercialnega referenta z izkušnjami za vodenje komerciale. Zahteva se visokošolska izobrazba, pisno in pogovorno znanje angleškega jezika in dela z računalnikom. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod Šifro »COMM«. PRODAM kajutno jadrnico (7 m) z notranjim motorjem (12 CV) s petimi jadri, za 9 milijonov (po dogovoru). Tel. 040-425121. PRODAM avto Suzuki Swift GT, športno opremljen, 16 ventilov, 1.300 kubikov, platišča iz zlitine, rdeče barve, cena po dogovoru. Tel. St. 0481-882112 ob uri kosila. NUDIM pomoC na domu - pospravljanje, nega. Tel. St. 00386-67-571670. PODARIM dvomesečne muce. Tel. St. 040-770703 RESTAVRACIJA na obalni cesti isce natakarico. Tel. St. 040-224214. BOLNIŠNICA na Krasu isce kuhinjsko pomočnico. Tel. St. 040-281830 (Mara). V MACKOLJAH na St. 133 je družina Slavec odprla vrata svoje osmi-ce. V prijetnem vrtu vam toči belo in črno vino in nudi domaCo povrtnino. SREČKO ŠTOLFA, Salež 46, toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca St. 22. OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah St. 42. Toči Črno in belo vino in nudi domač prigrizek. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti Dane Bole Bogateč daruje sestra Ada 50.000 lir za SD Vesna. V spomin na mamo Rozalijo Pockar daruje Rožica 30.000 lir za Sklad Lucchetta-Ota-D’An-gelo-Hrovatin. V spomin na Emila Rupla darujeta Anica in Vojko Bukavec 30.000 lir za Godbenbo društvo Prosek. V spomin na Milana Cuka in Emila Rupla darujeta Nataša in Paolo Bukavec 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na prijatelja Milka Rupla daruje Edi Husu 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na nonata Milana Cuka daruje Ni-nocka 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Milkota Rupla darujejo sorodniki 200.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk« Prosek-Kontovel. V spomin na Sonjo Pahor por. Budin daruje mož Stanko z družino 500.000 lir za SK Kras. V spomin na Sonjo Budin darujeta Cvetka in Zdravko 50.000 lir za SK Kras in 50.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Sonjo Budin darujeta Nevia in Jožko 30.000 lir za SK Kras. V spomin na Borisa Doljaka darujeta družini Kante in Obad 50.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob Sonje Budin daruje Stanko Živec z družino 50.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob Sonje Budin daruje Igor Milic z družino 50.000 lir za SK Kras. V spomin na Sonjo Budin darujeta Barbara in Boris Grilanc 50.000 lir za SK Kras. Ob 8. obletnici smrti drage mame Ide Bukavec darujejo otroci 100.000 lir za prosesko cerkev in 30.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka. V spomin na drago Sonjo Pahor - Budin darujeta Stano in Kristina Žigon 50.000 lir, Mirjan in Milenka Kosmina 50.000 lir ter Janko in Majda Vodopivec 50.000 lir za Skupnost Milana Cuka daruje družina 100.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk« in 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Sonjo Pahor - Budin darujeta Silvana in Vojko Slavec 50.000 lir za Dijaški dom. V spomin na dragega Bogdana Canteja darujejo Zena in sinova 100.000, - lir za cerkveni pevski zbor iz Sempo-laja. V spomin na Milkota Rupla in Milana Cuka daruje Vekoslav Rupel 50.000, - lir za FC Primorje. družina Operne. V snomin na t Zapustila nas je naša draga Olga Faganel vd. Lakovič Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 6. avgusta, ob 9.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo nečaki z družinami, svak Rafko in drugi sorodniki Trst, 4. avgusta 1999 4. 8. 1998 4. 8. 1999 Bruno Čuk Za vedno bos ostal v naših srcih. SVOJCI Bazovica, 4. avgusta 1999 LIKOVNA UMETNOST / LJUBU AN A-EPPINGEN POSTOJNA / SINOČI V JAMI KONCERT Delovno poletje tržaških ustvarjalcev Razstavljajo K. Palčič, F. Vecchiet in R. Jagodic Pel je Svetovni zbor mladih Zbor bo nastopil še v Ljubljani in Velenju Pod reflektorji prvih avgustovskih dni je tudi slovenska tržaška likovna umetnost. Prizorišče dogajanja sta tokrat Nemčija in Ljubljana, od koder žarki ustvarjalnosti prijetno odsevajo do nas. Medtem ko bodo izdelki iz mednarodne likovne kolonije v ljubljanskih Križankah na ogled od danes dalje, so v nedeljo v nemškem srednjeveškem mestecu otvorili vsakoletni Eppin-gen Flag’s Festival. Pobudi gostita tri izmed »mušketirjev« naše likovne ustvarjalnosti. V Ljubljani sta te dni ustvarjala Franco Vecchiet in Klavdij Palčič, slednji pa je z Radom Jagodicem tudi med gosti v Eppingenu. Festival v Eppingenu, mestecu severno-zahod-no od Stuttgarda, je pobuda, ki vsako leto združi pod skupno streho umetnike iz določene države. Tokrat se v Eppingenu predstavlja sedemindvajset izbranih umetnikov iz Italije, med katerimi sta tudi že omenjena umetnika in Tržačanka Raffaella Bu-sdon. Ustvarjalci na Festivalu zastav razstavljajo svojevrstne likovne izdelke: razstavljajo namreč "svoje" zastave, ki bodo visele in krasile srednjeveško mestece do sredine septembra . "Gre za prireditev, ki je v Nemčiji zelo popularna in privablja veliko turistov in umetnostnih izvedencev. V prihodnosti bo na svoj raCun prišla tudi Slovenija, Čeprav ni še določeno kdaj. Najprej se bosta v naslednjih izvedbah zvrstili Rusija in Švica, ” je povedala Erika Vižintin, ki jo je Franco Corrocher, odgovoren za koordinacijo predstavnikov iz Italije, zadolžil za izbor likovnikov iz tukajšnjega območja. "Za Palčica, že uveljavljenega umetnika, se ni bilo težko odločiti. Jagodica pa sem izbrala v vlogi predstavnika mlade generacije, seveda ne da bi prezrla kakovost njegove ustvarjalnosti in določeno izobrazbo: Tudi Busdonova pa je res vredna pozornosti." Eppingen je res nekoliko daleC, Ljubljana pa je že dosegljiva. Razstavo, ki jo bodo odprli v drevi ob 20. uri v Viteški dvorani Križank, si bo mogoče ogledati do konca meseca. Na ogled bo štiriindvajset, del; v petih dneh mednarodne likovne kolonije je namreč vsak izmed šestih umetnikov poslikal po tri platna. Jana Pečar Na slikah: levo delo Klavdija Palčiča in desno Rada Jagodica Svetovni zbor mladih (WYC), ki je konec julija pod vodstvom dveh dirigentov vadil svoj spored v Ljubljani, v zavodu sv. Stanislava, je začetek avgusta začel koncertno turnejo po Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Nemčiji. Eden najbolj uglednih vokalnih sestavov na svetu se je z izborom pripravljenega sporeda, v katerem pa bodo tudi skladbe J. Gallusa, Damijana MoCnika ter improvizacija na slovensko narodno Pa se sliš‘, sinoči predstavil v Postojnski jami. V 92-clanskem mešanem zboru so pevke in pevci iz 32 držav, stari od 17 do 26 let, med njimi tudi štirje slovenski - Nina Kompare, Barbara Koželj, Janez Gostiša in Matjaž Prah. Svetovni zbor mladih, ki mu je organizacija Unesco podelila laskav naziv ambasadorja dobre volje, deluje pod okriljem Mednarodne zveze za zborovsko glasbo in Mednarodne zveze Glasbene mladine, organizacijski sedež pa ima v belgijskem mestu Namur. Glasbena mladina Slovenije je prevzela vlogo letošnjega organizatorja in gostitelja zbora, s tem pa tudi delovno obeležuje tri desetletja svojega delovanja. Po letu 1989 je Slovenija enajsta država gostiteljica Svetovnega zbora mladih; pokrovitelj zbora v Sloveniji je predsednik Republike Slovenije Milan KuCan. V Zavodu sv. Stanislava je z mladimi pevci od 19. do 24. julija delal švedski dirigent Gary Graden. Naštudirali so zborovsko improvizacijo na slovensko melodijo (Pa se sliš‘) skladbo Jacobusa Gallusa (OCe naš), dve skladbi Damijana MoCnika (Vernum super-num prodiens in Christus est natus) ter skladbe Andersa Hillborga, Jana Sand-stroema, Jaaka Maentijaervija in Hala Johnsona. Nemški dirigent Frieder Ber-nius pa je z mladimi vadil zadnji teden julija in z njimi izvežbal skladbi Alfreda Schnitkeja (Koncert za zbor) in Richarda Straussa (Večer). Zbor na koncertih vodita oba dirigenta. Pri organizaciji projekta delovnega obiska Svetovnega zbora mladih so združili moCi slovensko ministrstvo za kulturo, oddelek za kulturo pri ljubljanski mestni občini in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Poleg sinoči v Postojni bo WYC v Sloveniji nastopil še dvakrat: 10. avgusta ob 21. uri v dvorani Union v Ljubljani in 12. avgusta ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole F. Korun Koželj-ski v Velenju; tu naj bi zbor svoj letošnji spored posnel tudi za zgoščenko. (STA) Razpis Filmskega sklada za akcije v letu 2000 Filmski Sklad Republike Slovenije je objavil javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje prireditev, strokovnih srečanj, izobraževanja in drugih akcij na področju kinematografije in videa v letu 2000. Razpis traja do 31. avgusta letos. Na razpisu lahko sodelujejo vse pravne osebe, ki so registrirane v Republiki Sloveniji, kakor tudi organizacije Slovencev v zamejstvu, za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot na področju kinematografije in videa, samostojni ustvarjalci, kulturno-umetniška in druga društva, ki se v svojih ustanovnih aktih opredeljujejo za profesionalno opravljanje zgoraj navedene dejavnosti. Udeležencem razpisa sta na sedežu Filmskega sklada Republike Slovenije na voljo evidenčni list in pravilnik o merilih za izbiranje in sofinanciranje nacionalnih kinematografskih in video programov. . Vsaka vloga mora biti oddana ločeno v zaprti papirnati ovojnici z napisom Razpis akcije 2000 - ne odpiraj. Kot pravočasno oddane vloge bodo štele tiste, ki bodo poslane s priporočeno pošto najkasneje 31. avgusta do 24. ure na naslov Filmski sklad Republike Slovenije, Miklošičeva 38/5, 1000 Ljubljana, ali istega dne do 16. ure neposredno izročene na istem naslovu. Pri odločanju bodo upoštevane vloge, ki bodo ustrezale zahtevam, navedenim na evidenčnem listu. O izbiri akcij bodo udeleženci obveščeni s pisnim sklepom. (STA) TRST / LIKOVNA UMETNOST Gruppo 78 praznuje 2Wetnico »Zgodovinski« razstavi v gledališču Miela in v prostorih C-Zone NOVICE Slavna imena na letošnjem jazz festivalu v Martiacu Pianist Herbie Hancock, saksofonist Wayne Shorter ter Ray Charles, Wynton Marsabs in John Mclaugh-lin bodo nastopili na 22. festivalu jazza v Marciaeu, ki bo potekal od 5. do 15. avgusta. Na srečanju trobentačev se bodo predstaviti stari mojstri iz kvinteta Milesa Davisa, veterani kot sta Clark Terry in John Faddis, pa tudi glasbeniki nove generacije. Ray Charles bo tokrat zaigral v kvartetu, kjer sodeluje tudi saksofonist David "Fathead'' Newman. VeCer 7. avgusta bo posvečen 100. obletnici rojstva slavnega pianista in skladatelja Duka Ellingtona. (STA) Muzej v spomin na žrtve lova na čarovnice Med leti 1582 in 1683 so v mestecu Bergheim na severovzhodu Francije zažgali 40 žensk, obtoženih Carovoništva. V spomin na te ženske bodo prebivalci mesteca urediti muzej, ki bo predstavil kruto obdobje srednjega veka, po vsej Evropi zaznamovanega z lovom na čarovnice. Strah pred katastrofami, slabimi letinami, epidemijami, lakoto, vojnami in sočlovekom je namreč ljudi vzpodbudil k iskanju grešnih kozlov. Tako so zaradi ene napre-mišljene kletvice proti cerkvi, obnašanja, ki ni bilo v skladu s kakšnim cerkvenim predpisom, ali slabe letine mučiti in obsodili mlade, stare, bogate in revne. Včasih pa je za kaznovanje domnevne Čarovnice zadostoval že kar dojenček, ki je umrl ob porodu. V muzeju bodo na ogled vsi dokumenti povezani s procesom, med drugim pritožbe sodnih uradnikov in priznanja, ki so jih od osumljenih izsiliti z mučenjem. Obsojene so tako morale opisati svoje odnose s hudičem in poroko z njim ter ovaditi tiste, ki so pri tem sodelovati. (STA) Tržaško društvo Gruppo 78 International Contemporary Art, ki deluje predvsem na podrožju sodobne likovne izraznosti, je ob svoji dvajsetletnici priredilo dvojno razstavo. V sodelovanju z združenjem Comunicarte in zadrugo Bonavventura je pod skupnim naslovom Work in progress v gledališču Miela pripravila pregled dejavno- sti društva z izborom likovnih del (f. KROMA) in pa prikaz 4. izvedbe razstave Natura naturans. V tržaških prostorih C-Zone v Ul. Palestrina pa so pod naslovom A backward glance skušali prikazati nekatere specifične izseke iz dejavnosti društva. Razstavi bosta odprti do 22. avgusta, obiskovalce pa vabijo na ogled zveCer. MARIBOR / DANES Začetek snemanja novega slovenskega filma Barabe Na filmskem prizorišču stare Pekarne v Mariboru, bivše vojašnice ob železnici, bo danes, popoldne padla prva klapa novega slovenskega celovečernega filma Barabe režiserja in scenarista Mirana Zupaniča. Producent filma je Arsmedia iz Ljubljane s Francijem Zajcem, direktor filma Tomaž Lehpamer. Miran Zupanič, rojen leta 1961 na Ptuju, je diplomiral iz prava ter filmske in televizijske režije. Od leta 1990 dela na Akademiji za gledališče, radio, film in TV in je zdaj docent za filmsko režijo. Zupanič je posnel uspešna študijska filma V glavi (1986) in Rdeča violina (1988). Leta 1990 je posnel TV-igrani film Operacija Cartier, ki je prejel nagradi združenja evropskih TV-postaj za najboljši film in najboljšo režijo. Pred šestimi leti je posnel TV-dokumentami film Oci Bosne, leta 1995 pa svoj drugi televizijski igrani film Radio.doc. Nagrajen je bil v Portorožu. Na 2. festivalu slovenskega filma je predstavil svoj 50-minutni barvni film Skice za portret Urbana Kodra po lastnem scenariju in v produkciji RTV Slovenija. (STA) Leta 2000 v Bayreuthu dva nova dirigenta V Bayreuthu bosta leta 2000 na 89. festivalu vvagnerjev-ske opere debitirala dva nova dirigenta, nemca Christian Thielemann in Christopher Eschenbach, je sporočil direktor festivala VVolfgang VVagner, vnuk Richarda VVagnerja. Christian Thieleman je sicer glasbeni direktor Deutsche Oper, Christian Eschenbach, ki je tudi pianist, pa je glavni vodja simfoničnega orkestra hamburškega radia in do konca tega leta Simfoničnega orkestra iz Houstona. Od leta 2000 bo Eschenbach glasbeni direktor Orkestra iz Pariza. Dirigent Daniel Barenboim, ki tokrat prvič po dolgem Času ne bo sodeloval v Bayreuthu, je kot opravičilo za odsotnost navedel "osebne razloge". (STA) HI ŠESTI PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL Prireditev v številkah Na predstavah nad 10 tisoč ljudi Več kot deset tisoC gledalcev je videlo katero od predstav ali uličnih prireditev letošnjega Primorskega poletnega festivala (PPF), ki je letos šestič zapored potekal ves julij in se konCal minulo soboto. Po zadnjih podatkih prirediteljev je večerne predstave obiskalo skupno 4500 gledalcev, dogodke na ulicah in trgih pa je pospremilo Se med pet in šest tisoč ljudi. V 31 dneh PPF se je zvrstilo skupno 54 predstav, od teh je bilo 14 lastnih produkcij festivala, šest sopro-dukcij, 13 predstav so izvedli gostujoči umetniki iz domovine in tujine, 21 pa je bilo predstav in dogodkov uličnega gledališča. (STA) Na sliki prizor s predstave Spo-gledljivosti, produkcija SOU Ljubljana, PPF in ORSON. LJUBLJANA / RADIO ŠTUDENT IN K4 Deset let ljubljanske alternative na cedeju Gre za povzetek delovanja v obdobju '89-'99 Za mladinsko vrenje v Ljubljani sta odgovorni predvsem dve ustanovi, to sta Radio Študent in Klub K4, ki sta s svojimi dejavnostmi odločno segla v tamkajšnjo glasbeno sceno. Medtem ko se je dolga delovna pot Radia Študent zaCela že na dan zmage nad nacifašizmom, je Klub K4 postal prizorišče vedno bolj mlačne ljubljanske alternative konec osemdesetih let in ohranil značilno izbranost svojih koncertnih programov vse do danes. Ljubljana se torej ponaša s tema dvema institucijama, ki v prvi vrsti sledita razvoju novih teženj na področju rock in techno glasbe ter jih pogosto nakazujeta. Zato ne sme presenečati dejstvo, da je Klub K4 postal pravi vzor marsikateremu no-vonastajajocemu shajališču ali lokalu ne samo v Ljubljani, ampak tudi Sirom po slovenskih tleh. V tem desetletju je K4 bistveno prispeval k pionirskim korakom in razvoju techno in D.J. kulture v Sloveniji in velja še danes za pomemben koncertni klub, v kate- rega se polnoštevilno zateka ljubljanska mladina. hi Ce si je K4 priboril položaj pomembne kulturne urbane točke Ljubljane, je Radio Študent medijski glasnik te urbanosti. Njegovo programiranje presega ustaljene običaje in teži k novim, nekomercialnim glasbenim ponudbam. Desetletno delovanje 1989/99 sta obe ustanovi želeli počastiti z zvočnim zapisom. Pred nedavnim je namreč v njuni založbi (in v distribuciji Dallas Records) izšla zgoščenka z naslovom "1989/99 - Ra- dio Študent / Klub K4 / V živo", na kateri je zbranih sedemnajst pesmi različnih slovenskih skupin, ki so jih v tem desetletju posneli v živo v klubu in na radijski postaji. Posnetki nas seznanjajo z različnimi slogi, ki predstavljajo najnovejše glasbene težnje. NajstarejSi posnetek sega v leto 1992 in nam preko igranja znane skupine Borghesia obuja začetke slovenske alternative. Dobro zastopani so punk-rock, trdi rock in metal s skupinami Demobtion Group, Strel-nikoff, Ana Pupedan (tokrat v električni verziji), Res Nullis, 2227, Inter-ceptor in Skytower. Techno zvoki skupin Pure H, Happy Generated People in Random Logic pa vabijo na rave-vese-lico, medtem ko spadata Pižama in Nedotakljivi v tipični rap žanr. Cd-plošča nam torej - posplošeno -izpričuje tisti dve ljubljanski glasbeni težnji, ki gredo v smer tršega posodobljenega rocka in techno gibanja, za širjenje katerih sta poskrbela neutrudljiva kulturna agitatorja Radio Študent in Klub K4. Aleksi Jercog CRES / OSMI MEDNARODNI SIMPOZIJ »DNEVI FRANA PETRIČA« Prepletanje metafizike in fizike Od 27. junija do 1. julija se je na Cresu odvijal osmi mednarodni simpozij »Dnevi Frana Petriča«. Na tem tako rekoC že tradicionalnem srečanju filozofov in znanstvenikov, ki ga že osmo leto po vrsti prireja Hrvaško filozofsko društvo v rojstnem mestu slavnega renesančnega filozofa Frana Petriča, so bila predavanja posvečena dvema poglavitnima problematikama: PetriCu in njegovemu odnosu do platonizma in aristotelizma (dopuščene so bile tudi nekatere teme, ki niso bile strogo vezane na Petriča, temveč so obravnavale platonizem v širšem smislu, npr. platonizem v umetnosti) in teoriji kaosa. Ta dva tematska sklopa, filozofski in znanstveni, sta stalno prisotna na »Dnevih Frana Petriča«, ker je Petričev filozofski opus neposredno povezan z znanostjo in še danes aktualen. Renesančni filozof Frane Petrič (obstajajo različne variante njegovega priimka: Petris, Petriš, Petrišič, pa tudi latinizirane in italijanizi-rane oblike Franciscus Patri-cius, Francesco Patrizi, Pa-trizzi), se je rodil na otoku Cresu 1. 1529 in umrl v Rimu 1. 1597. Od 1. 1578 do 1. 1592 je poučeval platonsko filozofijo na univerzi v Ferrari, kamor ga je povabil Alfonz H. d’Este. Leta 1592 se je odzval vabilu papeža Klementa VIII. in vse do smrti poučeval prav tako platonizem v Rimu. Njegov zelo obsežni opus sega na najrazličnejša področja: od filozofije do matematike, prirodoslovja, zgodovine, govorništva, pesništva, gradbeništva, muzikologije. V svojem najpomembnejšem in najobsežnejšem delu Nova de universis philosophia, razdeljenem v štiri knjige (Panaugia, Panarchia, Pam-psychia, Pancosmia), se kot zvest pristaš platonizma protivi aristotelizmu in to v neprimerno večji meri kot njegovi sodobniki. V tako širokem spektru zanimanj, tipičnem za renesančnega misleca, ni prav nic Čudno, da se filozofski problemi prepletajo z znanstvenimi in da so v Petričevi dobi povzročali polemične debate. Prav tako ostajajo še danes izziv za moderno znanost - kot na splošno vsa klasična filozofija - na tisti stopnji, ko začenja eksaktna znanost tipati v neznano, ali bolje reCeno, v trenutku, ko ni veC jasno razvidna meja med fiziko in metafiziko. Prva dva dneva simpozija sta bila posvečena znanstve-no-filozofski temi o determinističnem kaosu. Predavatelji so prikazali problem kaosa z znanstvenega, filozofskega in teološkega vidika. Eno izmed najbolj poučnih predavanj iz teorije kaosa je imel fizik, akademik Vladimir Paar, ki je bil obenem tudi organizator znanstvenega dela simpozija. V svojem posegu pod naslovom »Deterministični kaos kot realizacija Platonovih idej« je še posebej pou- daril, kako v moderni znanosti vlada prepričanje, da je človekova sposobnost spoznavanja omejena in da se človek ne bo mogel nikdar dokopati do dokončnih spoznanj, pa Četudi bi imel na razpolago še tako precizne inštrumente. Se tako natančen inštrumentarij je še vedno proizvod človekovega omejenega razuma, ki ne more prodreti v srž Resnice. V svetu se izmenjujeta red in kaos, toda tudi kaos je podvržen neki logiki, nekim zakonitostim, je tako rekoC determiniran, življenje in svet sta proizvod neprestanega prepletanja in pulziranja reda in kaosa, ki ne dopuščata slučajnosti. O problemu reda in kaosa so spregovorili še razni drugi predavatelji, med njimi Pavo BarišiC, direktor Inštituta za filozofijo v Zagrebu, ki je govoril o primatu reda pred kaosom v metafizični tradiciji Zapada, Ljerka Schiffler, predsednica Hrvaškega filozofskega društva in obenem organizatorka pe-triCevskih tem na simpoziju, ki je nastopila s temo o pojmovanju kaosa v estetski in poetološki refleksiji pozne renesanse. Vrsto vprašanj je izzvalo predavanje Nikole Stankoviča z Jezuitske filozofske fakultete v Zagrebu, ki je predstavil kaos kot teo-dicejski problem, in sicer kot obstajanje fizičnega in moralnega zla v svetu. Ta problem je bil že od nekdaj v teologiji eden izmed najtežjih in najbolj kočljivih, saj postavlja pod vprašaj samo bivanje božje. Na kongresu so nastopili domači in tuji strokovnjaki z najrazličnejših področij. Tako je Stephen H. Kellert, profesor na Hamline Univer-sity v ZDA, prikazal možnost »filozofske aplikacije« teorije kaosa v najrazličnejših disciplinah, od ekonomije, postmoderne književnosti do religije, Marija RosandiC, primarij na zagrebški Interni kliniki Rebro, je spregovorila o fraktalni organizaciji človeškega telesa, profesor stilistike na Zagrebški univerzi Kruno Pranjič pa o konceptu kaosa v literaturi in hermeneutiki. Tretjega dne se je zaCel niz predavanj na temo »Petrič, platonizem, aristoteli-zem«. Kot prvi je nastopil Eugene E. Ryan, profesor na East Carolina University v ZDA, s predavanjem »Crea-tio ex nihilo v filozofiji Frana Petriča«, in s tem naCel problem nastanka vesolja, ki ga krščanska religija, moderna znanost in grška filozofija tolmačijo vsaka na svoj način, pri tem pa ostaja antična filozofija, ali bolje rečeno Platon še najbližji »teoriji kaosa«, ko s svojim božjim oblikovalcem, mitičnim Demiurgom, oblikuje vesolje iz primarnega kaosa. Ivica Martinovič z Inštituta za filozofijo iz Zagreba je govoril o Petričevem rokopisu De principiis iz 1. 1596, Milan KukoC z Inštituta za družboslovje »Ivo Pilar« iz Zagreba pa je primerjal družbeni sistem v Petričevi razpravi La citta felice z družbeno ureditvijo v Platonovih in Aristotelovih delih. Vesna Cvetkovič-Kurelec z zagrebške Filozofske fakultete je prikazala vpliv grškega filozofa Mihaela Psela iz 11. stoletja na Petričev opus, nekaj predavanj pa je bilo posvečenih pojmovanju prostora v Petričevih delih in v delih drugih filozofov. O Petričevem pojmovanju neskončnega prostora je tako spregovoril Francesco Bottin z Univerze v Padovi, o upro-storljivosti in prostoru v Petričevi Panarchiji Estella Petrič s Filozofske fakultete v Zagrebu, o Petričevem pojmovanju prostora v Panco-smiji in v Lockovi Razpravi o človeškem umu pa Tomislav Petkovič z zagrebške Elektrotehnične fakultete. V ospredje je stopil Aristotel v predavanju Mihaele Girardi-Karšulin z Inštituta za filozofijo iz Zagreba, ki je prikazala Aristotelovo različno pojmovanje nereda. Petričevi tematiki so bili posvečeni tudi referati treh predavateljev iz Bosne in Hercegovine in sicer Dževa-da ZeCiča, Antona Celina in eeljka akuljeviča, ki so med drugim prispevali k boljšemu poznavanju renesančne filozofske misli na bosan-sko-hercegovskih tleh. Zadnji dan je nastopil še Davor Balič iz gimnazije v Križevcih z referatom »Odnos productor-productum v Petričevi Novi vsesplošni filozofiji«, Fedora Ferluga - Petronio z Univerze v Vidmu s predavanjem »Platonizem v pesniškem delu Nikole aopa« in Nikola Skledar z Inštituta za družboslovje iz Zagreba, ki je govoril o Platonovi in Aristotelovi onto-teo-logiji. Na simpoziju je bil predstavljen tudi »Zbornik o Franu Petriču (1597-1997)«, ki sta ga ob priliki 400. letnice Petričeve smrti izdala Hrvaško filozofsko društvo in mesto Cres in ki obsega 27 Člankov filozofov, znanstvenikov, filologov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Madžarske, Italije in ZDA, ki so se udeležili na Cresu spominskega Petričevega simpozija 1. 1997. S tem zajetnim zbornikom (obsega namreč kar 500 strani), ki je izšel ob finančni podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške in Cigar glavna urednica je Ljerka Schiffler, profesorica na Filozofski fakulteti v Zagrebu in predsednica Hrvaškega filozofskega društva, sta se Petričevo rojstno mesto Cres in Hrvaška primerno oddolžili spominu velikega renesančnega filozofa, Cigar misel je po štiri sto letih še vedno aktualna in še vedno spodbuja k plodnim raziskavam tako filozofe kot znanstvenike, tako kot je v sodobnem svetu še zmeraj aktualna - kot je poudaril akademik Paar na koncu simpozija - Platonova misel, kateri se današnji človek še vedno Čudi in ob kateri se obenem stalno oplaja. Fedora Ferluga Petronio ______GORICA / OBČINSKI ODBOR ODOBRIL NAČRTE_ Na treh novih parkiriščih mesta za 500 avtomobilov Uredili jih bodo ob Ul. Bombi, v Drev. Virgilio in v Ul. Poiti Delo, vredno 4,7 milijorde, noj bi izvedli v poldrugem letu Goriški občinski odbor je na včerajšnji seji odobril okvirne načrte za tri nova parkirišča za skupnih 500 parkirnih mest. Parkirišča bodo uredili na zeleni površini med ulicama Giustiniani in Bombi (desno od predora), na nekdanjem odlagališču v Drev. Virgilio in na vogalu med ulicama Faiti in Della Bona. Gre za že stare zamisli o novih parkiriščih, ki so dolgo let ležale v občinskih predalih in za katere so si občinski možje v začetku 90. let že zagotovili financiranje, ki pa je bilo potem preklicano leta 1995, ker niso pravočasno začeli z deli. Tokrat, zagotavljajo na občini, gre zares in bodo parkirišča na razpolago že do konca leta 2000 ali kvečjemu v začetku leta 2001. Dela v skupni vrednosti približno 4, 7 milijarde lir bodo financirali z deželnimi prispevki, ki so namenjeni gradnji novih parkirišč proti plačilu. Se posebno pomembno naj bi bilo novo parkirišče v Ul. Bombi, kjer naj bi z investicijo 651 milijonov lir pridobili 167 parkirnih mest (od teh 5 za prizadete). Realizacija novega parkirišča bo omogočila urbanistično preureditev Travnika, kjer nameravajo prepovedati parkiranje in urediti cono za pešce, ki bi bila z mehansko strukturo (neke vrste žičnico ali kako podobno napravo, ki jo bodo še izbrali na osnovi natečaja) povezana tudi z gradom. Občinski odbor je za parkirišče ob Ul. Bombi odobril načrt inž. Paola Riga in arh. Ot-torina Lucce z nekaterimi izboljšavami, ki jih je predlagal vodja občinskih tehnikov arh. Diego Kuzmin. Načrt zadeva le ureditev parkirišča, odprto pa ostaja še vprašanje povezave s Travnikom, saj pešačenje skozi Bombijev predor tak, kakršen je danes, gotovo ni mikavno in ne bo spodbujalo k uporabi novega parkirišča. Drugo parkirišče, ki naj bi občutno razbremenilo mestno središče, bodo uredili na prostoru med drevoredoma Oriani in Virgilio, kjer bodo pridobili 278 parkirnih mest, od teh 6 za prizadete in 5 za bivalne avtomobile ter 10 mest za motorje. Načrt so izdelali inž. Giuseppe Gratton, arh. Daniele Stocco in Dario Pelos in bo vreden 1.800 milijonov lir. Predvidena je tudi ureditev pešpoti proti centru mesta, kjer nameravajo ob odprtju novega parkirišča odstraniti avtomobile z Battistijevega trga, in proti dolini Koma. Tretje parkirišče bo nastalo na vogalu ulic Faiti in Bona, kjer bodo na dveh nastropjih (eno bo pod zemljo, drugo na površju) pridobili 107 parkirnih mest, od tega vsaj 16 (po potrebi tudi več) za v najem zasebnikov. Vsa nova parkirna mesta bodo proti plačilu, saj je to pogoj za dosego deželnega financiranja. Zupan Valenti je napovedal, da bodo skušali z zmernimi cenami spodbujati voznike k maksimalni uprabi novih parkirišč. Včerajšnjemu sklepu mora sedaj slediti odobritev izršilnih načrtov, nato zakup in izvedba del, ki naj bi jih dokončah najkasneje do pomladi 2001. NOVICE Koncerti etnične glasbe V Gorici se nadaljuje niz koncertov etnične glasbe »Ethno nights«. Nocoj ob 20.30 bosta prireditvi v baru Balu ter na gradu: v bam Balu na trgu Cavour bo nastopil jazz kvintet Tržačana Andrea Massarija, na gradu pa skupina Ocho rios. Jutri bo v gostilni »Tita« v Kočniku koncert ciganske glasbe v gostilni Primožič pa večer balkanske glasbe. »Barrio Chino« v Tržiču Na plazi Marina Julija pri Tržiču bo nocoj v okvira -festivala Sredozemskih valov ob 21.30 koncert pop skupine »Margo« in nato ansambla »Barrio Chino«, ki ponuja zanimiv spored andaluzijsko arabske glasbe. Prometne omejitve v Revmi Z goriške občine sporočajo, da bodo danes od 7. ure dalje in do zaključka del za novo asfaltno prevleko cestišča prepovedali parkiranje in omejili promet (dovoljen bo za stanovalce) v Ul. Bella-veduta in sicer od križišča z Ul. Ponte del Torrio-ne do Pevme ter dlje proti Oslavju. Vaje na strelišču pri Doberdobu Županstvo v Doberdobu obvešča, da se bodo tudi v avgustu odvijale aktivnosti na vojaškem strelišču nad Selcami in sicer še v naslednjih dneh: danes, 6., 10., 12., 17., 19., 23. in 24. ter 26. avgusta. V omenjenih dneh bo prepovedan dostop na območje strelišča med 8.30 in 17.30. Območje bo označeno in zavarovano. Lastniki zemljišč ali drugi upravičenci, ki bi zaradi vojaških vaj utrpeli škodo, lahko do 11. septembra vložijo zahtevek za povračilo in to v občini, kjer se je škoda dogodila. Prostor, kjer bodo uredili novo parkirišče v Drev. Virgilio GORICA / STALIŠČE Sindikati proti referendumom radikalcev SKR kritizra tudi občino Tajništva območnih sindikalnih zvez CGIL -CISL - UIL za Goriško so zavzela zelo odklonilno stališče do pobude radikalcev oziroma liste Bonino - Pannella za razpis 20 referendumov. V posebnem letaku sindikalne zveze vabijo svoje člane, naj ne podpišejo pol za razpis teh referendumov, ki jih pobudniki označujejo kot »svobodnjaške«, v resnici pa gre za poskus omejevanja sindikalne zaščite in težko priborjenih socialnih pravic predvsem revnejših in torej najbolj ogroženih družebnih slojev. Sindikalne zveze ugotavljajo, da bi morebitni uspeh referendumov privedel do odprave starostnih pokojnin in nezgod- nega zavoravanja, okrnil bi javno zdravstveno službo in vlogo sindikalnih patronatov, odpravil obvezno nezgodno zavarovanje, zmanjšal zaščito delavcev glede terminskih pogodb, part-time razmerij in dela na domu ter omogočil individualne odpuste tudi brez upravičenega razloga. Proti referendumom je javno nastopil, kot smo že poročal, tudi občinski svetovalec SKP Romano, ki je te dni postavil tudi pisno vprašanje županu, zakaj je občina favorizirala pobudnike referenduma, s tem da je prenesla volilni urad v atrij županstva, in kdo je odredil nadurno delo osebja za overovljanje podpisov, ki bo šlo v breme občini in torej vsem občanom. _________GORICA / SPORED FESTIVALA SVETOVNE FOLKLORE______________________________ Glasba in plesi kot vez med narodi Ob festivalu bo 29. avgusta tudi tradicionalni sprevod, dan prej pa mednarodni posvet Folklorna skupina »Val Resia« iz Rezije (na sliki) bo letos zastopala Italijo na 29. festivalu svetovne folklore, ki bo v dneh od 26. do 28. avgusta na Battistijevem trgu v Gorici. Dnevi svetovne folklore, ki jih prireja združenje Pro loco in predstavljajo eno najpomembnejših in tudi po številu občinstva najbolj priljubljenih kulturnih prireditev goriškega poletja, bodo tudi letos obsegali troje prireditev: folklorni festival, sprevod po mestu in mednarodni posvet. Folklorni festival bo potekal pod geslom Gradimo mostove med ljudmi in narodi od četrtka do sobote (26.-28. avgusta) in bo ponudil tri večere plesov in glasbe folklornih skupin z vseh koncev sveta. Med sodelujočimi sta letos napovedani dve absolutni novosti z Daljnega Vzhoda in sicer skupini »Formosa aborigina! song & dance troupe« iz Taipeia na Taivvanu in »Ensemble folklorique du Vietnam« iz Vietnama. Poleg teh se bodo na festivalu predstavile še skupine iz držav, ki so že nastopale v Gorici in sicer iz Brazilije, Kostarike, Nemčije, Romunije, Rusije, Senegala in kot rečeno iz Rezije za Italijo. Prva dva večera bodo nastopile po štiri skupine, vse navedene razen senegalske glasbene skupine, ki bo uvedla sobotni večer, ko bodo ponovno nastopili vsi sodelujoči s krajšim programom. Ob festivalu bo v nedeljo, 29. avgusta, tradicionalni sprevod, na katerem bodo poleg navedenih sodelovale še folklorne skupine in godbe z Goriške in iz Furlanije -Julijske krajine, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Skupno bo sodelujočih v sprevodu 22. Letošnja novost je nekoliko daljši mimohod, saj bo sprevod po startu izpred spominskega parka in nadaljevanju po Korzu zavil po ulicah Crispi in Roma na Travnik, odtod pa po Oberdankovi in Verdijevem korzu do Battistijevega trga, kjer bo zaključna slovesnost in podelitev »Oskarjev folklore«. Ob plesih in glasbi bodo goriški dnevi svetovne folklore obsegali tudi strokovni posvet o ljudskem izročilu. Letošnji mednarodni kongres na to temo bo v soboto, 28. avgusta, v sejni dvorani županstva v organizaciji Odbora za mednarodne kongrese o ljudskem izročilu in sociološkega inštituta ISIG ter pod pokroviteljstvom italijanskega odbora Unesco. Udeležili se ga bodo ugledni antropologi, sociologi in drugi izvedenci s področja ljudskega izročila. Letošnji posvet bo namenjen obravnavi obrtništva pri ohranjevanju tradicij spričo kulturne in potrošniške ho-mogenizacije, ki jo vsiljujejo centri odločanja kulturne industrije. TRGOVINSKA ZBORNICA Odbor v obnovljeni sestavi izbral podpredsednika Na Trgovinski zbornici se je prvič sestal zbornični odbor v novi razširjeni sestavi in na seji tudi imenoval predstavnika sektorja storitev za podjetja Gianfranca Cappellarija za podpredsednika. Z nedavno odobritvijo novega statuta so namreč število odbornikov, poleg predsednika, povečali s 6 na 7. Po novem je odbor zbornice takole sestavljen: predsednik - Emilio Sgarlata (predstavnik industrijcev); podpredsednik - Gian-franco Cappellari (storitve podjetjem); odborniki: Alcide Bidut (obrtniki), VValter Sander Blasig (trgovci), Giovanni Fania (sindikalne zveze), Enzo Lorenzon (kmetovalci), Claudio Martini s (turizem) in Enrico Schmucker (industrijci). Mandat odbora v tej sestavi bo trajal 5 let. Motorna kolesarka težje ranjena v trčenju v Ul. Timavo v Tržiču V Tržiču se je včeraj ob 8.30 v Ul. Timavo zgodila težja prometna nesreča, zaradi katere so morali 52-let-no domačinko P. L. s helikopterjem prepeljati v oddelek za intenzivno nego v Videm, kjer so jo zdravniki sprejeli s pridržano prognozo. Zdi se vsekakor, da poškodbe niso življenjsko nevarne in so žensko pridržali na opazovanju le iz previdnosti. Nesrečo je povzročil 71-letni K. M., ki je s fiatom pando odpeljal s parkirnega mesta in pri tem ni opazil P. L., ki se je z motornim kolesom peljala po Ul. Timavo. Zenska se je zaletela v avto in padla na tla. Pri tem je z glavo udarila ob asfalt, zaradi česar so reševalci odredili prenos s helikopterjem v Videm. IŽ3 OBVESTILA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je tajništvo v mesecu avgustu zaprto zaradi letnega dopusta. URAD ZSKD GORICA bo zaradi dopustov zaprt od 9. do vključno 15. avgusta. KNJIŽNICA D. FEIGLA bo zaradi dopusta zaprta do vključno petka, 20. avgusta. Do 17. septembra pa bo poslovala po poletnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. KD OTON ZUPANČIČ prireja dvodnevni seminar V objemu afriških ritmov. Potekal bo 11. in 12. septembra ob Soči. Seminar bo vodil Lucio Cosentino, strokovnjak na področju afriške glasbe. Informacije in prijave pri Sari 0481/537525. Pž koncerti SKUPINA LAST CHANCE bo nocoj, 4. avgusta, ob 21.30 imela koncert v baru Žogica pri solkanskem jezu. Toplo vabljeni. IZLETI SPDG priredi v soboto in nedeljo, 7. in 8. avgusta, izlet v Dolomite s prečenjem ti. »Strada degli alpini«. Prevoz z lastnimi sredstvi, prenočitev v zavetišču Zsigmond-Comici. Vodi Vlado Klemše. Tura je precej zahtevna, od zavetišča pa je mogoče doseči tudi manj zahtevne vrhoveali opraviti krožno pot okoli Treh Cim. Udeleženci naj se (obvezno) javijo do danes, 4. avgusta, zaradi rezervacije prenočišča. Tel. 0481/882079 v večernem času. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni poletni piknik (z avtobusom) v nedeljo, 22. avgusta (in ne 29., kot je bilo prvotno 'javljeno) v gostilni na Dobrovem. Kosilo bo na dvorišču, sledil bo ples, tombola in vodeni ogled znane briške kleti na Dobrovem z degustacijo vina. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 11. avgusta. KSD KRAS DOL -POLJANE organizira 24., 25. in 26. septembra izlet na Oktoberfest z ogledom Miinchena in Salzburga. Informacije in vpisovanje na tel. številki 78354 (Cri-stian) do vključno sobote 7. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja izlet v Grčijo od 8. do 13. septembra. Izletniki si bodo ogledali Atene, Delfi, Ka-lamato, rt Sounion, tri otoke (Egina, Poros, Hidra). V ceni je vključen avtobus iz Gorice do letališča Benetke in nazaj, polet Benetke-Atene, poln penzion s pijačo v hotelih s štirimi zvezdicami. Zaradi rezervacij je vpisovanje samo do 18. avgusta. : ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338 ZRJ / S SKLICEM VSEH PARLAMENTARNIH STRANK Režim skuša vnesti razdor v vrste srbske opozicije Draškovič se bo danes pogovarjal v Rimu - Sporazum Rusija-Nato NOVICE Clark zavrnil govorice gc o sporu z Jacksonom BRUSELJ - Vrhovni poveljnik sil zveze NATO za Evropo, ameriški general Wesley Clark, je včeraj zanikal poročila tednika Nevvsvveek o njegovih razhajanjih s poveljnikom mirovnih sil na Kosovu (Kfor), britanskim generalom Michaelom Jacksonom. Clark je v pogovoru za televizijsko mrežo CNN zatrdil, da je z Jacksonom v odličnih odnosih in da britanski general na Kosovu sijajno opravlja svoje delo. Po pisanju ponedeljkove številke New-svveeka naj bi Jackson ignoriral Clarkov ukaz o razmestitvi helikopterjev na prištinskem letališču 11. junija. Clark je želel s tem ukrepom preprečiti morebitna presenečenja in pristajanje ruskih transportnih letal. General Jackson po pisanju tednika ni izvršil ukaza, Clarku pa naj bi dejal, da ne namerava zanj sprožiti tretje svetovne vojne.(STA/AFP) Raisa Gorbačova boleha za levkemijo BERLIN - Po pisanju nemškega Bildta Zena nekdanjega sovjetskega voditelja 67-letna Raisa Gorbačova boleha za levkemijo. To naj bi posredno potrdil Mihail Gorbačov, ko je po sprejemu žene v bolnišnico v nemškem Miinstru izjavil, da ima Raisa »hudo krvno bolezen«. Vodstvo miinstrske klinike ni ne potrdilo in ne zanikalo te vesti. Odstopil indijski minister za železnice NEW DELHI - Indijski minister za železnice Nitish Kumar je včeraj odstopil zaradi ponedeljkove železniške nesreče na postaji v Gaisanu v Zahodni Ben-gali na meji z Asamom, kjer sta Čelno trčila dva vlaka. Minister se namreč Čuti moralno odgovornega. Medtem Se vedno ni znano točno Število mrtvih, saj reševalci nimajo hidravličnih kleše, tako da si utirajo pot skozi skrotovičeno pločevino z varilnimi aparati. BEOGRAD, PRIŠTINA -Opozicijsko Srbsko gibanje obnove (SPO) je včeraj tudi uradno sporočilo, da se bo 19. avgusta udeležilo shoda skupine neodvisnih srbskih ekonomistov G-17 v Beogradu. Shoda se bo udeležil tudi predsednik SPO Vuk Draško vic, ki bo imel govor, je sporočil tiskovni predstavnik gibanja Ivan Kovačevič. Izrazil je upanje, da bodo na srečanju sodelovale tudi druge večje srbske opozicijske stranke in poglavar srbske pravoslavne cerkve pabiarh Pavle. To se bo seveda zgodilo, saj so tako Zoran DjindjiC in Zveza za spremembe (SZP), ki združuje vec opozicijskih strank, kot tudi pravoslavna Cerkev napovedali, da se bodo shoda udeležili. Srbski premier Mirko Marjanovič pa je predstavnike vseh strank, ki so zastopane v republiškem parlamentu, danes povabil na posvetovanje o preoblikovanju vlade. To je včeraj povedal predstavnik SPO Milan NikoviC. Po njegovih besedah bo SPO na srečanju zahteval odstop sedanje vlade in sestavo demokratične prehodne vlade. Srbska opozicija obenem zahteva odstop jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča ter srbske in jugoslovanske vlade, pa tudi sestavo vlade strokovnjakov, ki bi zaCela pohebne reforme in pripravila svobodne volitve. Poskus režima, da bi spet pridobil Draskovičevo podporo, je kot kaze obsojen na neuspeh. DraskoviC bo danes v Rimu, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom Di-nijem. Medtem se po Srbiji nadaljujejo manifestacije za MiloSevičevo odstranitev, saj postajajo življenjske raz- mere v Srbiji iz dneva v dan hujše. Kljub takim težavam pa je režim sprožil etnično CiSCenje vzdolž upravne meje med Srbijo in Kosovom, tako da je to območje zapustilo že 4.500 srbskih Albancev. Ob nadaljevanju bega kosovskih Srbov pa sta se vCeraj v Moskvi zveza Nato in Rusija »dokončno« sporazumeli o vlogi ruskih enot v sklopu mirovnih sil Kfor na Kosovu. To je sporočil ruski general Leonid IvaSov. Črnogorski predsednik Milo DjukanoviC pa je v pogovoru za ruski dnevnik Kommersant izrazil zadovoljstvo, ker je po njegovih besedah Rusija priznala odgovornost jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča »za jugoslovansko bagedijo«. Kosovski metropolit Artemije med predsinočnjo protestno manifestacijo v Valjevu (AP) THE GUARDIAN / POGAJANJA MED ŠPANIJO IN ČILOM »Kupčija« o usodi Pinocheta? Premier Aznar se boji mučnega procesa in škodi v gospodarstvu LONDON, MADRID - Čilska in Španska vlada sta vodili domnevna tajna pogajanja, da bi preprečili izročitev nekdanjega Čilskega diktatorja Augusta Pinocheta Španiji, je včeraj poročal britanski Časnik The Guardian. Pinochet je od leta 1998 v priporu v Londonu. Izročitev Pinocheta, ki jo je od Velike Britanije zahtevalo Špansko pravosodje, je pripeljalo do »rastočega nelagodja« v vladi v Madridu, poroča The Guardian. Španski premier Jose Maria Aznar se boji »mučnega spektakularnega procesa« proti Pinochetu, ki bi lahko škodil tesnim gospodarskim odnosom s Čilom. Čilski zunanji minister Gabriel Valdes naj bi pri španskem kolegu Abelu Matu-tesu že pred nekaj tedni poizvedoval, ali bi Madrid opustil svojo zahtevo po izročitvi, Ce se Pinochet podvrže neke vrste mednarodnemu razsodniskemu po- stopku, kot je mednarodno sodiSCe v Haagu. Pinocheta, ki je po vojaškem udaru leta 1973 vodil Čile do leta 1989, so aretirali leta 1998 v Londonu na podlagi španske zahteve po izročitvi. Špansko pravosodje mu očita kršenje človekovih pravic zlasti med njegovo vojaško vladavino. Potem ko so sodniki zgornjega doma britanskega parlamenta odločili, da je Pinocheta zaradi nekaterih obtožb mogoče izročiti, poteka sedaj v Londonu dejanski postopek o izročitvi. Naslednje zaslišanje pred sodiščem je določeno za 27. september. Človekoljubna organizacija Amnesty International je že protestirala proti morebitni »kupčiji«, ki bi Pinocheta obvarovala pred sodnim procesom, tako da ne bi odgovarjal za tisoče mrtvih, izginulih in mučenih. (STA/dpa) TURČIJA / VRHOVNI VOJAŽKI SVET Iz vojske izključili islamiste Ocalan pozval svoje pristaše, naj do 1. septembra odložijo orožje ANKARA - Turški vrhovni vojaški svet je včeraj v Ankari iz vojske izključil 58 oficirjev in podoficirjev. Večino so obtožili simpatij do islamisticnih strank, nekatere pa, da so levo usmirjeni. Po ustavi turska vojska jamči za laičnost države. Sklenili so tudi veC zamenjav v vrhovih vojske in upokojitev poveljnika 1. armade, generala Cevika Bira, ker je preblizu islamistom. Na sliki AP prvi pred poveljnikom kopenskih sil Attillo Atesom in načelnikom generalštaba Hu-seyinom Kivikoglujem. Voditelj turskih Kurdov Abdulah Ocalan pa je vCeraj pozval pripadnike Kurdske delavske stranke (PKK), naj odložijo orožje in do 1. septembra v prid miru umaknejo svoje sile z ozemlja Turčije. Ocalan je bil 29. junija zaradi separatizma in izdaje na otoku Imraliju obsojen na smrtno kazen. Hvelika britanja / NOVOST H Revolucionaren merilec za povprečno hitrost LONDON - Izogniti se globi zaradi kršitev hitro-snih omejitev na britanskih avtocestah bo odslej skoraj nemogoče. Zaradi veC kot 3.000 mrtvih, ki jih terjajo vsako leto britanske ceste, so uresničili revolucionaren avtove-lox za ugotavljanje povprečne hitrosti. Po novem bo malo pomagalo, Ce bomo pred avtove-loxom znižali hitrost in nato ponovno drveli. Novi avtovelox stane kar 350 milijonov lir in ga v bistvu sestavljata dva merilca hitrosti, ki sta postavljena v razdalji 1,5 kilometra in sta povezana z osrednjim računalnikom, ki takoj ugotovi povprečno hitrost, na podlagi Časovnega razmaha ob prehodu avtomobila od enega do drugega merilca, tako da kršitelj v najkrajšem Času dobi na dom sliko svojega vozila z ugotovljeno povprečno hitrostjo in zneskom kazni, ki jo mora plačati. Naprava deluje tudi v slabih vremenskih razmerah, saj deluje na podlagi infrardečega sistema. Sistem so že preizkusili in v samo enem dnevu je policija na neki avtocesti zabeležila kar 4.500 kršitev hitrosnih omejitev. Britanska avtomobilska združenja so že protestirala in ocenila pobudo, kot nov sistem za »ozemljanje« avtomobilistov. »Ko so uvedli telekamere za nadzorstvo hitrosti, so nam zagotavljali, da jih ne bodo namestili na avtocestah. Sedaj so povsod in služijo le, da dodatno praznijo nase denarnice,« je povedal predstavnik nekega združenja. Policija je drugačnega mnenja, ker letno zaradi pretirane hitrosti umre na britanskih avtocestah 2.000 oseb. VREME / IZREDNI MONSUN IN TAJFUN OLGA V vzhodni Aziji v poplavah umrlo na stotine ljudi Vlažen toplotni val, ki je pestil ZDA in od 19. julija terjal 218 življenj, je začel popuščati, temperature so padle Ljudje na strehah v filipinski Mariki vzhodno od glavnega mesta Manila (Telefoto AP) TOKIO, CHICAGO - VeC sto mrtvih in pogrešanih ter na tisoče brezdomcev je tragični obračun neurja, ki že nekaj dni pesti vzhodno Azijo. Tajfun Olga, ki je v prejšnjih dneh preSel Filipine, je vCeraj dosegel Južno Korejo z vetrom, ki je pihal s hitrostjo 162 kilometrov na uro in z valovi od petih do osmih metrov. Sinoči pa je tajfun že dosegel Severno Korejo, kjer je povzročil nove mrtve. Ob tajfunu pa vso vzhodno Azijo pesti izreno monsunsko deževje. Včeraj je voda prestopila jez v vodovodnem zbiralniku pri Mesi, ki oskrbuje Manilo z vodo. Oblasti so iz filipinskega glavnega mesta izselile kakih 40 tisoč ljudi, drugi pa so se zatekli v višja nadstropja, saj so se ceste in ulice spremenile v deroče reke. Voda je na ulicah presegla višino dveh metrov. Poplave pestijo tudi vse države Indokitajskega polotoka in Kitajsko ob reki Jangcekiang. Od vsepovsod poročajo tudi o ogromni gmotni škodi tako na stanovanjih kot na prometnih infrastrukturah in v poljedelstvu. Meteorologi krivijo za sedanje izredne tropske nalive pojavu Nina (hladni tihooceanski tok), ki je sledil lanskemu pojavu Nino (topli tihooceanski tok), zaradi katerega je to azijsko območje lani pestila izredna susa. Medtem pa v osrednjem delu ZDA, ki ga je od 19. julija pestila huda vročina z izredno vlago, so temperature končno'popustile, iz raznih krajev pa poročajo o prvih nalivih. Tako je v najbolj prizadetem Chicagu, kjer je zaradi previsokih temperatur umrlo vec kot 50 ljudi, živo srebro vCeraj prilezlo največ do 27°, medtem ko so konec tedna tam namerili 40° Celzija. Po zadnjih podatkih je vročina zahtevala žrtve v kar 20 ameriških zveznih državah, tako da je do sedaj umrlo že 218 ljudi. PROMET / DOGOVOR O VOŽNJI NA ODSEKU BOLOGNA-FIRENCE Tovornjaki bodo prehitevali na tripasovnicah in ponoči Omejitveni ukrepi še vedno v veljavi na brenerski avtocesti Na rimski obvoznici je včeraj tovornjak trčil v dostavni vozili. Žrtev ni bilo, toda nesreča je povzročila hud zastoj (Ap) RIM - Včerajšnji sestanek med predstavniki vlade, italijanskih avtocest in prevoznikov o spornih cestnih predpisih za tovornjake se je končal po pričakovanju - s kompromisom. Tovornjakom bo odslej dovoljeno prehitevanje na tripasovnicah, na odsekih od Bologne do Firenc, na odseku brener-ske avtoceste od Bočna do Affija in na milanski obvoznici pa bo prehitevanje dovoljeno le v nočnih urah, od 22. do 6. ure. Na milanski obvoznici bodo tovornjaki lahko pospešili hitrost od sedanjih 50 na 70 kilometrov na uro. Na dokaj umirjenem srečanju so torej neposredno prizadeti dobili »zadovoljivo rešitev« za NOVICE Delavci tovarne Piaggio polemični do parlamenta FIRENCE - Delavci tovarne Piaggio so začeli zbirati podpise pod peticijo, v kateri kritizirajo parlamentarce, češ da si hočejo spet samovoljno povišati plače. Mi smo se borih za manj kot sto tisoč lir bruto mesečnega poviška, menijo delavci, naši poslanci in senatorji pa razmišljajo celo o mesečnem povišku v višini milijon tristo tisoč lir. Peticija je vsekakor sprožila nekaj polemik med delavci in sindikati. Zvezi CGIL in CISL sta odločili, da je ne bosta podprli. Lokomotiva se ga sploh ni dotaknila GENOVA - Pravijo-, da si je že nekajkrat skušal vzeti življenje, vendar so se vsi poskusi izjalovili. Spodletelo mu je tudi pri zadnjem, čeprav pravijo, da je tokrat imel zvrhano mero sreče, ali pa tudi smole, kot se pač vzame. Priletni Genovežan (imena niso objavili) si je za svoj usodni korak izbral železniško postajo, legel je na tračnice prav v trenutku, ko je mimo peljal tovorni vlak, ki pa je vozil zelo počasi, tako da ga je strojevodja takoj ustavil in skupaj z nekaterimi osebami, ki so prisostvovale neobičajnemu prizoru ter drugimi uslužbenci stekel na pomoč moškemu na tračnicah. Bali so se, da se je zgodilo najhujše, vendar je bil moški že na nogah. Z rešilcem so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu ugotovili le nekaj odrgnin. POLITIKA / AKTUALNO VPRAŠANJE »Par condicio« močno razdvaja politične sile RIM - Ministrski svet bo morda danes odobril zakonski osnutek o enakih možnostih strank in gibanj (t.i. par condicio) za volilno kampanjo v občilih, posebno na javnih in zasebnih televizijah. Odločitev vlade je vsekakor še pod vprašajem, saj je je problem tudi tokrat, kot že neštetokrat v preteklosti, povzročil ostre polemike in razhajanja. Silvio Berlusconi, lastnik treh velikih zasebnih TV postaj, je načrtovani vladni ukrep označil za ideološko potezo, ki ima za cilj prizadeti edino Mediaset. Tako razmišljajo tudi skoraj vsi najvidnejši voditelji Pola svoboščin, vključno z Nacionalnim zavezništvom, ki je bilo o tem doslej precej previdno. Podpredsednik poslancev NZ Mau-rizio Gasparri meni, da je treba pred kakršnim koli sklepom »urediti« razmere v ustanovi RAL Vodja UDEUR Clemente Mastella pa je prepričan, da je »par condicio« eden temeljnih nerešenih problemov italijanskega demokratičnega sistema. vse, so pokomentirali po sestanku. Prevozniki bodo odslej vsaj ponoči lahko prehitevali na apeninskem odseku »sončne avtoceste«. Prav prepoved prehitevanja na tem zelo prometnem delu je v prejšnjih dneh izzval zelo oster protest prevoznikov, ki so s polžjo vožnjo dejansko ohromili promet. Vseh odprtih vprašanj pa le niso rešili. Brener-ska avtocesta ostaja še vedno jabolko spora. Dovoljenje prehitevanja na kratkem odseku od južnega predela Bočna do Affija je le obliž na globoko rano avtoprevoznikov. Slednji zahtevajo, naj tudi na tej prometnici spet dovolijo tovornjakom prehitevanje. Tajnik obrtniške zveze tovornjakov Elio Cavalli je po srečanju omenil, da so prevozniki predlagali, naj vlada dovoli tovornjakom možnost prehitevanja vsaj na najbolj ravninskih predelih odseka, ki so itak zelo varni in brez večjih ovir. O tem vprašanju bo spet govor prihodnji teden na sestanku z vladnimi predstavniki. Prevozniki že sedaj grozijo, da bodo obnovili protestno akcijo, če ne bo ustreženo njihovim zahtevam. Tudi včeraj so medtem zabeležili prometno nesrečo, pri kateri je bil soudeležen tovornjak. Na rimski obvoznici je vlačilec cisterna treščil v dva avtomobila, ki sta peljala pred njim. Na srečo ni bilo žrtev, le promet je zastal za kaki dve uri. MONZA / SILOVITA EKSPLOZIJA V podrti hiši trije hudo ranjeni Neznanci kar odnesli del spomenika padlim MASSA CARRARA - Neznanci so prejšnjo noč odnesli bronasti vodnjak, ki je krasil spomenik padlim partizanov v kraju Antona, gorati vasici pri Massi Carrari. Kot so sporočili predstavniki krajevne Zveze partizanov ANPI, ki so seveda ostro obsodili vandalsko dejanje, so neznani tatovi dobro poznali obeležje. Očitno je šlo tudi za strokovnjake, ki so vešči zidarskih del. Spomenik so postavili v prvih povojnih letih v čast partizanom, ki so se borili in ki so padli za svobodo v Apuanskih alpah. Starši zavrnili prizadetega otroka FIRENCE - Ze med nosečnostjo so starši vedeli, da je eden od dvojčkov prizadet, vendar nosečnosti niso prekinili, počakali so do rojstva, nakar so se handikapiranemu otroku odrekli. Tako so enega odpeljali domov, drugi je ostal v bolnišnici, kjer ga bodo operirali in zatem čakali, da ga kdo posvoji. Ob rojstvu sta dvojčka tehtala po kilogram, tako da so ju premestili na oddelek za intenzivno terapijo, ki sta ga zapustila, ko sta tehtala tri kilograme in pol. Podoben primer so v bolnišnici v Massi imeli že pred nekaj dnevi, ko .so se starši prav tako odrekli otroku, ki je imel »Dovvnov sindrom«. Deklico so že izročili v oskrbo neki dvojici. Pravijo, da je v Toskani veliko družin, ki se odločajo za posvojitev prav otrok z »Dovvno-vim sindromom.« Domnevajo, da je eksplozijo povzročilo uhajanje metana MONZA - Obračun ob siloviti eksploziji, ki je razdejala staro poslopje v središču Monze, je težji kot je sprva zgleda-lo: v bolnišnico so odpeljali devet oseb, tri pa so v kritičnem stanju, v nezavesti. Med njimi sta tudi dve dekleti, ena je stara 15, druga 20 let, ter 40-letni Antonio Pistera, ki je prebival v prvem nadstropju, kjer naj bi tudi prišlo do eksplozije. Domnevajo, da jo je zakrivilo uhajanje metana. Policiji, ki je prva prišla na kraj nesreče, se je nudil pretresljiv pri- zor: streho je odneslo, del poslopja se je podrl, ruševine pa so zasule tudi nekaj avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini. Prav agenti so izpod ruševin potegnili Piste-raja, 15-letno Mario Ser-vietti in pa šele 16 mesecev staro Clelio Serviet-ti. Otrok je imel srečo, imel je le nekaj odrgnin po obrazu, tako da so ga po pregledu v bolnišnici odpeljali domov. Njegova mati in teta pa sta ostali na zdravljenju, vendar njuno stanje ne zaskrblja. »Mislila sem, da je potres,« je še v šoku pripovedovala reševalcem Caterina Žagar i, mati Marie Serviet-ti, »slišala sem hčerko, ki je klicala na poomoč, a se nisem mogla premakniti.« Se sreča, da vseh stanovalcih ni bilo doma, odšli so na dopust. Na telefoto Ap pogled na razdejanje, ki ga je povzročila eksplozija TEČAJNICE i i I EVRO= 1.936,27 URE 3. AVGUST 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 3.08. 2.08. ameriški dolar 1,0645 1,0665 japonski jen 122,69 121,88 grška drahma 325,60 325,60 danska krona 7,7728 7,4425 švedska krona 8,7490 8,7575 britanski funt 0,6588 0,6591 norveška krona 8,2500 8,2780 češka krona 36,653 36,613 ciprska lira 0,5788 0,5788 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 253,27 253,32 poljski zlot 4,2217 4,1(610 slovenski tolar 197,3589 197,3975 švicarski frank 1,5994 1,5963 kanadski dolar 1,5944 1,6093 avstralski dolar 1,6293 1,6441 novozelandski dolar 2,0145 2,0252 3. AVGUST 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 7 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 SSCTA 1 E 1/A 1 UTE EVRO UolALt VALUIt NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0742 1,0574 britanski funt 0,6653 0,6521 švicarski frank 1,6137 1,5806 danska krona 7,5832 7,2970 norveška krona 8,4575 8,0783 švedska krona 8,9608 8,5322 kanadski dolar 1,6321 1,5719 grška drahma 341,51 297,27 japonski jen 127,18 119,49 avstralski dolar 1,7161 1,6031 slovenski tolar 205,98 195,58 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 /V ZADRUŽNA L KRAŠKA BANKA 1 ■' m\ Zadruga zo.z. 1 TRST KMEČKA BANKA GORICA 3. AVGUST 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0735 1,0527 1804 1839 britanski funt 0,6690 0,6545 2894 2958 kanadski dolar 1,6168 1,5785 1198 1227 japonski jen 125,0096 122,0656 15,49 15,86 švicarski frank 1,6174 1,5868 1197 1220 norveška krona 8,4055 8,2038 230 236 švedska krona 8,9008 8,6846 218 223 grška drahma 325,6500 318,5346 5,95 6,08 danska krona 7,5658 7,3868 256 262 avstralski dolar 1,6588 1,6231 1167 1193 slovenski tolar 200,6497 194,6000 9,65 9,95 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 3. AVGUST 1999 delnica cena € var.% AEM 2,124 -5,68 AUTALIA 2,737 -1,65 ALLEANZA 9,587 +0,08 AUTOSTRADE 7,677 +0,43 BNL 2,833 +4,65 COMU 6,082 +3,68 BCA Dl ROMA 1,235 +2,23 FIDEURAM 4,992 +0,44 INTESA 4,025 +3,36 EDISON 7,961 •0,18 ENI 5,667 +0,71 FIAT 3,266 +0,46 FINMECCANICA 0,802 +0,86 GENERALI 30,060 +1,51 Podružnica Milano 1/0' INDEKS MIB 30:-0,52% delnica cena € var. % INA 2,145 +0,65 ITALGAS 3,663 +0,74 MEDIASET 8,760 +2,30 MEDIOBANCA 9,373 +1,54 MEDIOLANUM 7,716 +3,58 MONTEDISON 1,465 -0,47 OLIVETTI 2,118 +1,19 PIRELLISPA 2,429 +0,57 RAS 8,602 +0,70 ROLO BCA 1473 17,838 +1,90 SAN PAOLO IMI 11,911 +1,63 TIM 5,384 +0,42 TELECOM ITA 9,277 + 1,75 UNICREDIT 4,077 +3,66 UNIM 0,416 +0,09 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NOGOMET / INTERTOTO AVTOMOBILIZEM / F1 NOVICE Za Juventus le gola formalnost Proti Rostovu bo zaigral tudi Del Piero M. Schumacher že v soboto spet na progi? Ferrarijevi presenetljivi načrti CESENA - Drevi ob 20.45 bo Juventus igral povratno polfinalno tekmo proti Rostovu, ki ga je že zaensljivo premagal na prvi tekmi v Rusiji s 4:0. Za varovance trenerja Ancelot-tija bo drevišnja tekma verjetno le gola formalnost. Skoraj gotovo bo drevi zaigral, vsaj v drugem polčasu, tudi Alex Del Piero. To bo prva uradna tekma za Juventusovega asa po 9 mesecih prisilnega premora, potem ko se je poškodoval na prvenstveni tekmi v Vidmu. Drevisnji postavi. JUVETNUS: 1 Van Der Sar, 2 Ferrara, 4 Montero, 3 Mirkovič, 7 Pessotto, 5 Oliseh, 20 Tacchinardi, 26 Da-vids, 14 Bachini, 9 In-zaghi, 10 Del Piero. (12 Rampulla, 13 luliano, 28 Tudor, 8 Conte, 23 Zambrotta, 16 Amoru-so, 18 Kovačevič). ROSTOV: 1 Koute-pov, 2 Koupriianov, 3 Kolotvkin, 8 Bres-smetzny, 12 Matsihura, 17 Datdeev, 21 Duyun, 6 Khankeev, 24 Sliu-sar, 9 Matreev, 11 Ki-ričhenko. (16 Vladimi-rov, 15 Bakhtine, 25 Komarov, 5 Diodiouk, 23 Sanko, 26 Rogotki). SODNIK: Romain (Belgija). Ostali današnji pari: A. Vienna (Av) - Rennes (Fra) prva tekma 0.2; Heerenveen (N iz) - VVest Ham (Angl) 0:1; Varšava (Polj) - Metz (Fra) 1:5; Montpellier (Fra) - Duisburg (Nem) 1:1; Hamburger (Nem) - Trabzonspor (Tur). Po Šukerju še Henry LONDON - Francoski reprezentančni napadalec Thierry Henry je za Hrvatom Davorjem Sukerjem druga pomembna okrepitev angleškega prvoligaša Arsenala. Italijanski tisk je danes poročal o odhodu Francoza iz Torina, kjer je doslej igral za Juventus. Odškodnina za prestop znaša kar . 18 milijonov ameriških dolarjev, kar je največ v zgodovini angleškega kluba. Uprava Arsenala je le dan pred tem zaposlila tudi najboljšega strelca lanskega svetovnega prvenstva, za katerega so madridskemu Realu odšteli 5, 6 milijona dolarjev. Angleški klub ima tako v napadu Štiri odlične nogometaše, poleg Henryja in Sukerja še Nigerijca Kanuja in Nizozemca Bergkam-pa. Vieri najdražji, za njim Anelka PARIZ - Nedavni prestop francoskega nogometaša Nicolasa Anelke iz Arsenala v madridski Real, vreden 33, 5 milijona evrov, je bil drugi naj-dražji prestop v zgodovini nogometa. Real je za Francoza plačal kar 33, 5 milijona evrov. Dražji je bil doslej le prestop Italijana Christiana Vierija. Milanski Inter je rimskemu La-ziu zanj odštel kar neverjetnih 42, 7 milijona. Kako donosen je posel z nogometaši, pa najboljše kaže primer najdrazjega -Vierija. V sezoni 1998/99 je Lazio kupil Vierija za 24, 5 milijona evrov, po sezoni pa ga je prodal In-terju za 42, 7 milijona in bruto zaslužil 18, 2 milijona evrov. HAMBURG - Michael Schumacher bo očitno poskusil vse, da se že letos znova vključi v boj za naslov svetovnega prvaka v formuli 1. Le slabe tri tedne po hudi nesreči na veliki nagradi (VN) Velike Britanije v Silverstonu iz Ferrarijevega tabora prihajajo presenetljivi načrti. Schumacher naj bi v petek spet obiskal zdravnike v Ženevi, ki bodo opravili natančen pregled. Se v soboto naj bi Nemec na Ferrarijevi testni progi v Florami sedel za volan svojega dirkalnika in če se bodo testiranja izkazala kot pozitivna, bo sodeloval že na dirki za VN Madžarske 15. avgusta v Budimpešti. "Ce bom Startal že na naslednji dirki na Hugaroringu, potem sem Se vedno v resnem boju za naslov svetovnega prvaka. V nasprotnem primem bo moje letošnje dirkanje po treh ali štirih zamujenih priložnostih popolnoma brez smisla, " je povedal zagnani nemški dirkač, ki se je po vsej verjetnosti nekoliko ustrašil zmagovitega pohoda njegovega moštvenega kolega Eddieja Irvina. V italijanskih športnih časnikih namreč Ircu že pišejo slavospeve, medtem ko je Nemec nekoliko bolj ob robu. Na pisanje medijev se je odzval tudi predsednik italijanskega moštva Luca di Montezemolo, ki je dal jasno vedeti, kdo je še vedno njihov prvi voznik: "Naše moštvo je Michaelu hvaležno za vse in želimo si njegovega čimprejšnjega povratka." ATLETIKA / DREVI MITING V MONTE CARLU Le še četverica za milijon dolarjev Marion Jones v ospredju - Nastopil bo tudi Gregor Cankar MONTE CARLO - Za milijon ameriških dolarjev nagrade se bodo lahko z zmagami na atletskem mitingu zlate lige drevi v Monte Carlu potegovali še štirje atleti, med zvezdniki na stadionu Louisa drugega pa bo tudi slovenski rekorder v skoku v daljavo Gregor Cankar. Celjan Cankar je v sredo, 21. julija na prejšnji tekmi zlate lige v Parizu potrdil odlično formo in s skokom 8,07 metra osvojil drugo mesto. Boljši od njega je bil le Jamajčan James Beckford z 8, 37 metra. Po zmagah v svojih disciplinah se lahko bogate denarne nagrade za zmage na sedmih mitingih obetajo še ameriška Sprinterka Marion Jones, Romunka Gabriela Szabo (3000 m), Kenijec Bernard Barmassai (3000 metrov prepreke) in VVilson Kipeketer (800 m). Triindvajsetletna nekdanja košarkarica Jonesova si je "jackpot" razdelila že lani skupaj z Etiopijcem Hailejem Ge- brselassiejem in Maročanom Hichamom El Guerroujem, kot skupna zmagovalka velike nagrade pa je dobila kar 633.333 ameriških dolarjev. Za ponovitev lanskega uspeha bo morala letos zmagati še v Ziiri-chu (11. t.m.), Bruslju (3. septembra) in na finalu velike nagrade v Berlinu (7. septembra). V Parizu je na 200 metrov potrdila svojo premoč in je po 18 tekmah v treh sezonah še neporažena na tej progi. Zaradi bližajočega se svetovnega prvenstva (SP) v španski Sevilli, ki se bo začelo 20. avgusta, pa bodo v središču zanimanja tudi številni drugi olimpijski zmagovalci in svetovni prvaki ter rekorderji. ŠAH / SP Beljavski proti Maročanu LAS VEGAS - Slovenski velemojster Aleksander Beljavski bo v noči na sredo v drugem krogu svetovnega prvenstva (SP) Mednarodne, šahovske zveze (FIDE) v Las Vegasu igral z Maročanom Hichemom Hamdouchijem. Prvi krog se je končal z osmimi pari, ki so se za nadaljevanje po izenačenju v prvih dveh partijah pomerili v dodatni partiji z dodatno omejenim časom za igro. Rus Vladimir Kramnik, ki je najvisje postavljeni šahist (rating 2751), bo v drugem krogu, nastopa Se 64 Sahi-stov, igral z Dmitryem Gure-vichem iz ZDA. Beljavski, ki je na turnirju v Las Vegasu edini sahist iz Slovenije, je bil tako kot drugih 28 najboljših nosilcev v prvem krogu prost. V tem delu je igralo 72 igralcev, ki so bili razvrščeni pod 28. mestom. H ODBOJKA / 1999-2000 h BALINANJE / ZAMEJSKO PRVENSTVO V B2 ligi znani tekmeci obeh Sloginih moštev Italijanska odbojkarska zveza je včeraj objavila skupine BI in B2 moške in ženske lige. Kot je znano, sta obe Slogini ekipi Mirna Eurospin in Nuova kreditna letos napredovali v B2 ligo. V obeh konkurencah v tej ligi bo nastopilo kar 112 ekip, ki so jih razdelili v 8 skupin po 14 moštev. V višjo ligo bodo napredovale prvouvrščene ekipe vseh osem skupin, v nižjo ligo. pa bodo nazadovale 11., 12., 13. in 14. uvrščena ekipa. MOŠKA B2 LIGA Mirna Eurospin bo igrala v C skupini, v kateri so še: TMB Monselice Padova, Volley Fratte Ima SAF Padova, La Torre Le-gnaro Padova, Volley Vil-lafranca PAdova, Lae Electronic Oderzo Trevi-so, Sisley Treviso, Auto-service Mestre, Giorgia Riveria Del Brenta Benetke, Armet Mussolente Vicenza, Volley Bali Udi-ne, BD Futura Cordenons Pordenon, Sem S. Vitzo Pordenon, 4 Torri Pall. Ferrara. ZENSKA B2 LIGA Tudi Nuova Kreditna bo nastopila v C skupini, v kateri so Se: Orcena Vol-ley Brescia, Pallavolo Volta Mantova, Volley Curtatone Mantova, Vladana Volley Mantova, ATA Fidelitas Trento, Špes Zoppas Conegliano Treviso, Ams Barbarano Vicenza, Vicenza Volley Šport, Un. Volley Mon-tecchio Vicenza, Pall. Sangiorgina, Calligaris San Giovanni al Natisone. Zmaga Nabrežine v trojkah Drugo mesto je osvojilo Primorje - Na skupni lestvici vodi Zarja Pred kratkim se je odvijal 3. krog sl-voenskega zamejskega balinarskega prvenstva v trojkah. Prijavilo se je kar 33 ekip. To je 99 tekmovalcev, in sicer 10 več kot lani, kar je razveseljivo za vse balinarsko delovanje v zamejstvu. Tekmovali so na igriščih Gaje, Poleta, Kraškega doma, Primorja, Krasa, Nabrežine, Danice ter Maka. Tekmovanje je prvič v tej sezoni potekalo brez zastojev in k temu je botrovalo lepo vreme. Res lepo zadoščenje za organizatorje in nastopajoče. Sreča se je v tem krogu najbolj nasmehnila Nabrežini, saj si je priborila vstop v osmino finana z dvema ekipama, od katerih si je ena prislužila 1. mesto in 12 točk. Zmagovita postava: Sergio Negrini, Danilo Milani in Giuseppe Aloisio. Polfinalni in finalni boji so bili zelo izenačeni, toda prišla je na dan boljša izkušenost med tolkači, v kateri je izstopal predstavnik Nabrežine Danilo Milani. Njihovo 1. mesto je zato povsem zasluženo. Zadovoljni so lahko tudi balinarji Zarje, ker so s 3. mestom in 6 točkami obdržali začasno 1. mesto. Tu moramo pohvaliti predvsem Zorka Petarosa, ki letos igra odlično, saj je dosegel v 1. krogu v enojki 2. mesto in 8 točk, v dvojici s Počkarjem 5 točk in v trojki 6 točk. VRSTNI RED: 1. Nabrežina (Sergio Negrini, Danilo Milani in Giuseppe Aloisio) 12 točk; 2. Primorje (Eligio Pelicon, Renato Blason, VValter Ferluga) 8; 3. Zarja (Bruno Hrovatin, Zorko Petaros, Nino Pockar) 6; 4. Kras (Zdravko Skupek, Ful-vio Businelli in Milko Emili) 5; 5. Polet (Gigi Stefančič, Carisio Belič in Danilo Bordon); 6. Mak (Franc Devetek, Pino Russo, fsidoro Pelicon); 7. Kraški dom (Vinko Vodopivec, Egon Skerk, Stanko Škabar); 8. Nabrežina (VValter Aloisio, Luciane Sardoč, Albino Leban) vsi brez točk. EKIPNI VRSTNI RED: 1. Zarja 29; Na-bržina 23; 3. Polet 16; 4. Gaja 15; 5. Primorje 8; 6. Kras 5; 7. Mak 4; 8. Sokol 3; 9. Kraški dom; 10. Danica; Sovodnje brez točke. Prvič se je zgodilo, da je komisija pri ZSSDI nagradila z zlatimi medalijami vseh 8 ekip zaradi rekordnega Števila balinarjev. Medalje je podaril načelnik Gaje Ladi Milkovič. Denis Mitchell suspendiran NEW YORK - Svetovna atletska zveza IAAF je za dve leti suspendirala ameriškega sprin-terja Dennisa Mitchella, potem ko je arbitražna komisija odločila, da je kriv jemanja nedovoljenih poživil. Mitchell je osvojil bronasto kolajno na 100 m na OI leta 1992. Sestri VVilliams premočni za Križanovo in Srebotnikovo CARLSBAD - V prvem krogu tekmovanja dvojic na ženskem teniškem turnirju v Carlsbadu sta nastopili tudi Slovenki Tina Križan in Katarina Srebotnik in izpadli. Za naši reprezentantki sta bili usodni temnopolti Američanki sestri Serena in Venus VVilliams. Američanki sta zmagali v treh nizih z 1:6, 6:2 in 6:2. V posamičnem delu turnirja je izpadla peta nosilka Francozinja Mary Pierce, ki jo je nekoliko presenetljivo ugnala Japonka Ai Sugijama s 6:3,4:6 in 6:1. Umri je Rudolf Varl LJUBLJANA - S sedeža Nogometne zveze Slovenije so sporočili, da je v 91. letu umrl Rudolf Varl, najstarejši častni član NZS. Rudolf Varl je bil v bivši Jugoslaviji vsestranski Športnik, nogomet pa je med leti 1922-1935 aktivno igral v Kranju in na Ptuju. Po vrnitvi iz pregnanstva v Srbiji je bil po drugi svetovni vojni med ustanovitelji nogometnega kluba v Kanfanaru v takratni coni 3, ter v Šempetru na Krasu. Leta 1950 se je preselil v Novo Gorico in se prav tako vključil v delo tamkajšnjega kluba. Varl je bil tudi izredno aktiven član NZS, tudi na strokovnem področju pri vzgoji trenerskih in sodniških kadrov, pri organizaciji tečajev in seminarjev, udejstvoval pa se je tudi publicistično. Za svoje delo na športnem področju je Varl prejel Številna priznanja in nagrade, leta 1970 med drugim tudi Bloudkovo plaketo. Namizni tenis: Tokič znova navdušil EINDHOVEN - Slovenski namiznoteniški igralci so na svetovnem prvenstvu izpolnili cilj, ki so si ga postavili pred odhodom v Eindhoven, saj so se prav vsi iz kvalifikacij uvrstili na glavni turnir. V kvalifikacijah je spet najbolj navdušil mladi Bojan Tokič, ki je v odločilni tekmi po izvrstni igri premagal Ukrajinca Gorskova. Plavanje: Kitajci zavračajo očitke o dopingu PEKING - Kitajska zavrača očitke, da je s panpaci-fiskih iger v Sydneyju umaknila 15 od 20 prijavljenih plavalcev. Tiskovni predstavnik zveze, Zhang Quiping, je dejal, da so očitki neosnovani in nedopustni. Plavalci bodo namreč nastopili na državnem prvenstvu, ki je na sporedu le vsaka štiri leta in uvrstitve plavalcev na tem tekmovanju so izredno pomembne za regionalne kitajske plavalne zveze. Predstavnik zveze je ob tem dodal, da Kitajska za panpacifiške igre nikoli ni poslala poimenske prijave za nastop. "Na začetku leta smo res načrtovali, da bi poslali 20 plavalcev, ko pa smo jih hoteli prijaviti, smo ugotovili, da so vse uspesne športnike regionalne zveze pozvale, naj nastopijo na državnem prvenstvu, " je povedal Quiping. Poleg tega je tovrstno kitajsko prvenstvo, ki so ga prvič priredili leta 1988 izredno priljubljeno na Kitajskem, pomembno za regionalne zveze, pa tudi konkruenca je izredno močna. Kitajci so ob tem poudarili, da so Spekulacije o jemanju nedovoljenih poživil nedopustne. Plavalci se nikakor ne morejo izogniti doping kontrolam, saj ima Mednarodna plavalna zveza (FINA) pravico priti tudi na Kitajsko in tam opraviti kontrolo. Marca letos sta bila dva kitajska plavalca pozitivna na dopingu, a FINA postopka zaenkrat Se ni zaključila. Kitajska zveza je v prvem letošnjem polletju opravila 326 doping kontrol, med katerimi nobena ni bila pozitivna, 91 kontrol pa je opravila FINA. Tenis: Montreal negostoljuben do Švedov MONTREAL - Vi. krogu moškega teniškega turnirja ATP v Montrealu z nagradnim skladom 2, 45 milijona dolarjev sta izpadla postavljena Švedska igralca Thomas Enqvist in Jonas Bjoerkman. Za En-qvista je bil v treh nizih usoden Francoz Amaud Clement, Bjoerkmana pa je v dveh nizih s po 6:2 odpravil Ceh Jiri Novak. Ostali favorizirani igralci so bili uspešni. Med drugim so se v drugi krog uvrstili Nemec Nicolas Kiefer (9. nosilec), Američan Vince Spadea (12.), Francoz Sebastien Grosjean (15.) ter Nizozemec Jan Aiemerink in Američana Jim Cou-rier in Michael Chang. Obvestili TENISKA SEKCIJA SZ GAJA na Padričah organizira od 23. avgusta do 3. septembra 10-dnevni teniski kamp. Tečaji bodo začetniški in nadaljevalni. Otroci se bodo zbirali med 8.30 in 9. uro ter odhajali ob 16. uri. Poskrbljeno bo za kosilo. Za informacije in vpise tel. na St. 040-212988 ob urah kosila. Vpisovanje se konča 6. avgusta. ZSSDI sporoča, da bosta v poletnih mesecih urada v Trstu in Gorici odprta od 8. do 14. ure. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Trg pred stolnico sv. Justa V sklopu predstav srednjeveškega gledališča »La sera del di di festa«, bo v nedeljo. 8. avgusta ob 21.00 predstava Alia Musiča Ensemble »Polifonia profana dal Medioevo al Rinascimento«, sledi »Historie de Santi, Diauli et Povari Homini« v priredbi kulturnega društva Studio Giallo. ______________SLOVENIJA_________________ LJUBLJANA Drama SNG - Festival KRIŽANKE 99 Dne 12. avgusta, ob 20.30 bo nastopilo Hrvaško gledališče Pese iz Madžarske z gledališko predstavo A. Goncza »Madžarska Medeja«. GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park - »Luči in zvoki« Danes, v sredo, 4. avgusta ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini. V petek, 6. avgusta ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini. V soboto, 7. avgusta ob 22.15 edina predstava v italijanščini. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00." Dne, 7. avgusta ob 21.00 bodo v sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, ponovitve operete Johanna Straussa »Cigan baron«. Dne 21. avgusta, ob 20.30 bo nastopil pod taktirko dirigenta Claudia Abbado »Gustav Mahler Jugend Orchester«, na programu Sinfonija št. 7 Gustava Mahlerja. Dvorana Tripcovich V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo v sredo, 4. avgusta ob 20.30 prva predstava muzikala »Hello, Dolly!«. Ponovitve: 5., 6., 10. in 11. avgusta ob 20.30, 8. avgusta ob 18.00. Trg sv. Antona Danes, v sredo, 4. avgusta ob 18.30 nastopa Um-berto Lupi s »Canta Trieste«; sledi ob 21.30 koncert grškega dua Pyrovates. Rumena hiša Danes, v sredo, 4. avgusta ob 21.00 nastopata na terasi Andrea Allione in Adriana Vasques. Muzej Santorio Muzej zvečer Danes, v sredo, 4. avgusta, ob 21.00 in 22.00, nastopa zbor »Sot el Agnul« iz Galleriana di Lestizza. TRŽIČ Marina Julia Festival »Sredozemski valovi« Danes, v sredo, 4. avgusta - skupina M argo in Barrio Chino 5. avgusta - skupini Arbe Garbe in Kraški Ovčarji 6. avgusta - Agricantus 7. avgusta - Kočani orkestar. VIDEM Palačo Florio Danes, 4. avgusta, ob 21.00 bo na sporedu opereta Yiddish »La maga«, avtor A. Goldfaden, nastopajo Manuela Krischak, Elke Burni in Elia Dal Maso. PORDENON Park v ul. Julia Danes, 4. avgusta, ob 21.00 bo na sporedu koncert AbbeyTown Jazz Orchestra. LIGNANO SABBIADORO Arena Alpe Adria Dne, 5. avgusta bo koncertiral G. Grignani. Od petka, 6. do ponedeljka, 9. avgusta, Mirada Gubana - glasba, gotografija, obrtniški izdelki, umetnost in okusi s Kube. V sredo, 11. avgusta rock koncerti Dodi e monodi. V petek, 13. avgusta bo na sporedu afro-karibi-ska glasba z ansamblom Ocho Rios, vstop prost. V soboto, 14. avgusta bo koncert skupine »Los Pedritos«, plesna glasba. V sredo, 18. avgusta bo etno rock koncert s skupino »FLK«. V petek, 20. avgusta se boste lahko zavrteli z latinskimi ritmi skupine «Salsa Loco de Guba«. V sredo, 25. avgusta bo imela koncert Fiorella Mannoia. V ponedeljek, 30. avgusta bodo izvajali njihove najbolj znane pesmi »Nomadi«. KRMIN Trg 24. maja V petek, 6. avgusta ob 21.00 - Irakere. SESTO AL REGHENA Opatija 15. avgusta bo nastopil Kočani orkestar. _______________VENETO____________________ TREVISO Trg dei Signori V petek, 3. septembra bo koncert znane italijanske pevke Fiorelle Mannoia. _______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Glasbena šola in Kulturni dom Nova Gorica Do 28. avgusta se bo vrstilo 3. Mednarodno srečanje saksofonistov - Dnevi saksofona v Sloveniji. Casino Perla Danes, v sredo, 4. avgusta ob 22.30 koncert ameriškega glasbenika Nathana VVilliamsa in njegove skupine »The Zydeco Cha Chas«. V petek, 6. avgusta ob 22.30 nastop italijanske pevke Fiordaliso. V ponedeljek, 9. avgusta ob 22.30 se bo predstavila s svojim koncertom klezmer skupina »The Klezmatics«. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V soboto, 7. avgusta ob 21.00 nastopa pevka Helena Blagne. Avditorij Dne, 14. avgusta, ob 21.00 bo nastopil zbor Romeo in Julija kraljevega dramskega gledališča iz Stockholma, dirigent Benoit Malmberg. PIRAN Križni hodnik V petek, 6. avgusta ob 21.00 večer glasbe Duka Ellingtona. Nastopa Angeleri - Comeglio Quartet. V petek, 13. avgusta ob 21.00 nastop ruskega akademskega komornega orkestra Musiča viva. Dirigent in umetniški vodja Alexander Rudin, solist Alexander Rudin, violončelo. V petek, 20. avgusta ob 21.00 bo nastop pozavnista Dušana Kranjca in harfistke Ulriche Neu-bacher. Ta nenavadna komorna zasedba bo predstavila glasba os renesanse do moderne. V petek, 27. avgusta ob 21.00 bo nastop izvrstnega dua izjemnih glasbenih interpretov iz Bratislave, Evgen Prochac - violončelo in Marian Lapšansky - klavir. Trg 1. maja V četrtek, 5. avgusta, ob 21.00 bo koncert skupine iz Milana »Best & Blues Power, prost vstop. Cafe Teater V četrtek, 5. avgusta, ob 23.00 bo koncert kantavtorke Irene Vrčkovnik, prost vstop. IZOLA Festival Mediteran 6. avgusta nastop skupine Zuf de Zur. 7. avgusta Jams (Nemčija) 13. avgusta Duma (Slovenija) - Cooperativa del Latte (Italija). 14. avgusta nastop italijanske skupine Tamorra 20. avgusta bo koncert za 50 let Danila Kocjančiča z 9 skupinami. 21. avgusta bo nastopila Ana Pupedan & Orlek! 27. avgusta bo nastopila belgijska skupina Flexus 28. avgusta bo festival zaključil nastop Slovenskih Ljudskih Godcev. PODSREDA Grad Dne, 15. avgusta, ob 20.00 bo nastopil kvartet pozavn »Slokar« (na sliki). LJUBLJANA Festival KRIŽANKE 99 V petek, 6. avgusta ob 20.30 - Kvartet saksofonov »Saxofun«. Vicky Schatzinger, klavir. V soboto, 7. avgusta - festival v soboto dopoldan - nastopa folklorna skupina Emona. Dne 13. avgusta ob 11.00 bo glasbena delavnica, ki jo vodi Richard Pieta. Dne, 16. avgusta, ob 21.00 bo nastopil zbor Romeo in Julija kraljevega dramskega gledališča iz Stockholma, dirigent Benoit Malmberg. Dne, 17. avgusta, ob 21.00 bo nastopil kvartet pozavn »Slokar« (na sliki). Križevniška cerkev V četrtek, 5. julija ob 20.30 nastop makedonskega godalnega kvarteta Gajdov. Vasil Atanasov, oboa. V ponedeljek, 9. avgusta ob 20.30 - solisti salzburških Mozartovih serenad - Darko Brlek, klarinet. V torek, 10. avgusta ob 20.30 - Pietro Cavaliere, klarinet in Pierina Cavaliere, klavir. V četrtek, 12. avgusta ob 20.30 - Richard Pieta, violina in Joanna Trzeciak, klavir. V petek, 13. avgusta ob 20.30 bo koncert Komornega ansambla Alaria. Ljubljanska stolnica 11. avgusta ob 20.30 bosta igrala na orgle Pavel Kohout in Kamila Kevicka. TURNEJA SVETOVNEGA ZBORA MLADIH V SLOVENIJI Ljubljana (dvorana Union), 10. avgust ob 20.30, Velenje (dvorana Glasbene šole), 12. avgust ob 19.30. Ostali datumi: Padova, 1. avgust, Verona, 2. avgust, Dubrovnik, 6. avgust, Spittal, 8. avgust, Stuttgart, 15. avgust in Wei-sbaden, 16. avgust. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: Poštni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih od 8.30 do 19.00. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. LipanjePuntin Artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 15. septembra razstavlja Jill Mathis. Ogled razstave vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 11. do 13.00 in od 17.30 do 20.30. Muzej Revoltella: glasba brez zvokov, znaki in risbe dvajsetih italijanskih glasbenikov. Ogled je možen do konca avgusta z naslednjim urnikom: od 10.00 do 20.00 vsak dan razen torka. Galerija Rettori Tribbio 2: do 27. avgusta razstava »Poletje z umetnostjo«. Ogled možen vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): skupinska razstava do 7. avgusta. Urnik: od torka do petka od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12.30. Palača Costanzi: razstava pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan razen ob ponedeljkih in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Ljudska knjižnica (UL del Teatre Romano 7): v okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30 SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. VIDEM Videmski grad: do 10. oktobra razstava »V znamenju Rembrandta«. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 19.00. VENZONE Občinska stavba: do konca avgusta bo na ogled razstava »Colo pittore«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. ______________SLOVENIJA__________________ PIRAN Mestna Galerija: od 6. avgusta do 3. septembra bo odprta razstava grafik akademskega slikarja Jožeta Spacala. KOPER Galerija Meduza: od 5. do 26. avgusta bo razstava grafik Dževada Hoze. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Tivolski grad - Galerija Tivoli: do 30. septembra je na ogled »23. mednarodni grafični bienale«. Urnik od torka do sobote od 10.00 do 19.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polhar s ki muzej. RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 RAI 1 Varjete za najmlajse Nan.: Markuš Merthin Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Naš prijatelj Charly Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.30 Sereno variabile, 13.50 risanke Nan.: Primer za dva, 15.10 Hunter , 16.05 Law & Order (i. Jerry Orbaph), 17.00 Na mejah Arizone, vmes (16.30, 17.30) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart) Nad.: Vendetta d’ amore Nan.: Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Fornelli d' Ita-lia, 12.30 Kolo sreCe Dnevnik Affetti speciali Nad.: Sentieri - Steze Film: La feldmarescialla (kom., It. ’67) Dokumenti o naravi Dnevnik in vreme Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas) Film: Sotto accusa - The Accused (dram., ZDA Euronevvs Variete: Loto ob 8-ih ster, K. McGillis) Dnevnik vfim Večerni dnevnik Film: La magnifica preda Aktualna jutranja oddaja Nan.: Nikita (ZDA, i. Pe- (vestern, ZDA ’54, i. R. Poletna Unomattina (vo- ta VVilson, Roy Dupuis) Mitchum, M. Monroe) dita Paola Saluzzi in Fi- Izbor oddaje o skrivnost- Pregled tiska lippo Gaudenzi), vmes nih pojavih «Misteri» - Film: La bambolona (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, Fratel Cosimo 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Izžrebanje lota gospodarstvo Film: 11 fantasma di Dnevnik, vreme, filmske novosti Sl CANALE5 Charlie (pust., ZDA ’94, Film: Dora Nelson (kom., i. Dean Cameron) It. ’39, r. M. Soldati) Dnevnik Aktualno: Andiam... Na prvi strani, vremen- Nan.: Remington Steele ska napoved (i. Pierce Brosnan) Jutranji dnevnik Tg5 Vreme in dnevnik nai o Aktualna odd.: La časa Nan.: Matlock (i. Andy m, iv xi v deli’ anima (vodi Vitto- Griffith) rioo Sgarbi) Dnevnik, 13.55 Gospo- Nan.: Nick Freno, 9.30 darstvo -6.30-7.00-7.30-8.00 Happy Days, 10.30 Nove Film: Mafioso (dram., It. dnevnik Flipperjeve pustolovšči- ’62, r. Alberto Lattuada, 11 grillo, 9.00 ne, 11.30 Sedma nebesa, i. Alberto Sordi) Media/Mente 12.30 Vsi ljubijo Ray- Mladinski variete: Počit- Imm Dok.: Geo magazine monda niški Solletico (vodita mnm Film: Gli amori di Ercole ITTj Nan.: Cosby Mauro Serio in Irene Fer- (zgod., It. ’60) Dnevnik TG 5 ri), vmes risanke, nan. Dnevnik, šport Nad.: Beautiful, 14.05 Ri- Skrivnostni svet Alexa Film: Incontro di Natale cominciare a... Vivere Mačka (fant., VB ’93) TV film: Le ali p er volare Danes v parlamentu Deželne vesti, dnevnik (dram., ZDA ’97, i. John Dnevnik Športno popoldne: Savage) Nan.: Gospa iz VVesta - smučanje na vodi Nan.: Chicago Hope (i. Živa legenda (i. Jane Sey- Dok.: Geo magazine Hector Elizondo) mour), 19.00 Gospa v ru- Vremenska napoved Nan.: Un detective in menem Nan.: Bugs (i. Craig McLa- corsia, 18.35 lo e la mam- Vremenska napoved clilan) ma, 19.00 Due per tre, Dnevnik Dnevnik, deželne vesti 19.30 Časa Vianello ’ Kviz: La zingara Nanizanka: Ellen, 20.30 Dnevnik TV film: Quando il pas- Friends Variete: Paperissima sato ritorna - LaVyrle Film: Fatal Instinct (kom., sprint Spencer’s Homesong ZDA ’93, i. A. Assante, Film: Storia di una capi- (dram., ZDA ’96, i. Lee Kate Nelligan, S. Voung) nera (dram., It. ’93, r. Horsley, Debra Rattin) Dnevnik, deželne vesti Franco Zeffirelli, i. Ange- Dnevnik Aktualna Film: Domini spletati la Marie Bettis, Sinead odd. : Fratelli d’ Italia (thriller, ZDA ’96, i. D. Cusack, J. Schaech) (vodi Enzo Biagi) Hopper, M. Madsen) Film: 11 segreto di Sharon Nočni dnevnik, pregled Dnevnik, kultura, vreme (thriller, ZDA ’95) tiska, zapisnik, horo- Fuori orario Nočni dnevnik skop, vreme Rai news 24 - Decoder Paperissima sprint 4%> ITALIA1 6.10 9.20 10.20 12.25 13.00 13.30 14.00 16.00 17.00 17.30 18.30 19.30 20.00 20.30 20.45 22.40 1.00 1.35 Nan.: Prvi poljubi, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Due South Nan.: Professione vacan-ze (i. Jerry Gala) Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: Agli ordini papa (i. Gerald McRaney) Risanke TV film: Bambine, senti-te chi parla (kom., ZDA ’95, i. Joe Piscopo) Variete za najmlajše in risanke Nan.: Tarzan Nan.: Baywatch - Pasja vročina Nan.: Miami Vice Odprti studio Nan.: Pappa e ciccia (i. John Goodman) Risanke Film: Jaz in stric Buck -Uncle Buck (kom., ZDA ’89, r. J. Hughes, i. John Candy, Amy Madigan) Film: Taxi Driver (dram., ZDA 75, r. Martin Scor-sese, i. R. De Niro, Jodie Poster, C. Shepherd) Italija 1 šport Film: Commissariato di notturna (kom.. It. 73) # TELE 4 3 16.45, 19.30, 22.45 Dogodki in odmevi Salzkammer Marco Polo Express Risanke Nan.: Katts & Dog Trieste assieme Reporters alla ribalta Planet Europe Konjske dirke Nan.: Get Smart Film: Non sono morta <•> MONTECARLO 12.15 16.00 20.40 23.15 19.45, 22.50, 0.45 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: II Santo Film: II suo angelo custo-de (kom., ZDA ’56) Film: Conta fino a cinque e muori (krim., VB ’57) Film: Ci penseremo do-mani (’89, i. Jeff Bridges) Film Slovenija 1 8.00 8.30 9.00 9.30 12.05 13.00 13.15 14.10 17.00 18.00 18.10 19.15 19.30 20.05 22.00 22.25 22.45 23.45 Vremenska panorama TV prodaja Ris. nan.: Srebrnoglavi konjič Tedenski izbor. Nan.: V znamenju dvojčkov, 9.55 nad. Azil (Norv., 5. del), 10.20 dok. serija Frosto-vo stoletje, 11.10 TV kom ferenca Nan.: Župnik za deset tednov Poročila, vreme, Šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Poljudnoznanstvena serija: Divji svet živali, 14.40 Ljudje in zemlja, 15.30 dok. Slavko Hren: Slovenci v Avstraliji - Zelena tasmanka (z Ano Makovec na Tasmaniji v Avstraliji), 16.00 Pomp Pod klobukom Obzornik, vreme. Šport Dok. oddaja: Boj za obstanek (VB, zadnji del) Risanka Dnevnik, vreme, šport Sedmi pečat Film: Red Rock West (ZDA 1992, r. JoJrn Dahi, i. Nivcolas Gage, Lara Flynn-Byle, Dennis Hop-per) Odmevi, vreme, kultura Šport, marketing Spomnimo se Jacqueline Du Pre: Portret violinistke Poljudnoznastvena serija: Boj za obstanek (VB, 11. del, pon.) TV PRIMORKA 8.00 16.30 16.35 17.00 17.40 19.35 20.00 20.30 21.30 21.45 23.30 16.30 Videostrani Videospot dneva Pokljuka: Povest o štirih simfonijah Folklorna skupina Nagelj v Drežnici Film: Tajnica (thriller) Videostrani Dnevnik, vreme, iz tiska Vino na pragu tisočletja Glasbeni premor Film: Ameriška ura Dnevnik TV Primorka fr* Slovenija 2 9.00 10.00 10.05 11.20 12.20 13.15 15.30 15.55 16.25 18.05 19.00 19.30 19.55 23.00 Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor: Video-ring - Oldies, 10.30 Nadaljevanka: Saint Trapez (Fr., 18. del) Dokumentarna oddaja: Koma (ZDA) Jožetu Privšku v spomin - Večer s Totim Big bendom Film: Škrlatno in Črno Euronevvs TV prodaja Film: Dva filma za groš (ZDA) Nanizanka: VVildbach -Nepošteni posli (Nemčija, 10. ep.) TV igrica: Kolo sreCe Videoring s Tino Šport Film: Kasandrin most -Cassandra Crossing (It-Nem.-VB 1976, i. Sofia Loren, Richard Harris, Burt Lancaster) Koper 15.00 16.15 17.30 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 22.00 22.15 23.55 Euronevvs Koprska kinoteka - Film: It happened one night (ZDA 1934, r. F. Capra, i. Clark Gable, C. Colbert) Otroški program Program v slovenskem jeziku: Sok Primorska kronika Tv dnevnik, šport Risanke Nogomet: Genk - Maribor Teatanic (Champions Lea-gue) Vsedanes - TV dnevnik Film: Kraljica za en dan (ZDA '51, r. A. Lubin, i. P. Avery, D. McGavin) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.25 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 13 pesniških svetov Irene Žerjal; 8.40 Revival; 9.15 Glasba za vse okuse; 10.00 Koncert: Violončelist V. Legiša; 11.30 Odprta knjiga: Zadnji blues (E. Jong, prip. M. Kjuder); 11.40 Potpuri; 12.00 Sovodnje včeraj in danes; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Priljubljene melodije; 14.00 Deželna kronika; 15.30 Dimenzija Blakan; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: F. Chopin; 18.00 Literarne podobe; Kratki časi; 18.15 Glasbeni gost: Rolling Stones; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Kje so zdaj?; 11.00 Ocenjevanje kopališč; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Daj, po-..; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 18.00-19.00 Pesem tedna, svežih 20 modrih, kronika; 18.45 Informativni koledar M V; 19.30 Dnevnik; 19.30 Vroči ritmi; 20.00-22.00 Neresna kronika, koncertno življenje, Mediteran festival, rubrike iz glasb, preteklosti. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Ekonomska politika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd::22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16,15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Lepi janičar; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Rdioteka; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 poočila. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasba; 21.04-22.00 Večerna; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 Plimski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380. fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad južno Skandinavijo in Sredozemljem vztraja območje visokega zračnega pritika. Z zahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje postopno bolj topel zrak. O 102(1 1010 |5 z* 11/27 °SLO STOCKHOLM 16,3V "—O* KOBENHAVlt —/ 14^7° - „ A MOSKVA 4/22 ° 1010 BERLIN is/29 VARŠAVA 12/26 u o DUNAJ 10/26 o o KIJE -/- r C Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.30. Dolžina dneva 14.39. iSS?r;7 V«""* '“'“eomad mlLANO rvAv, o ° 19/26 v SPLIT -/- °SOFIJA is/29 ""^^SKOPJE o — 8/29 ^ lOlcf r LUNINE Luna vzide ob 0.22 in zatone ob 13.23. PLIMOVANJE Danes: ob 2.35 najvišje 7 cm, ob 8.24 najnižje -24 cm, ob 15.37 najvišje 37 cm, ob 23.00 najnižje -21 cm. Jutri: ob 4.42 najvišje 1 cm, ob 9.39 najnižje -13 cm, ob 16.56 najvišje 3 3 cm, ob 0.38 najnižje -29 cm. A-.' SE .ATENE 24/33 -v.s MORJE Morje mirno temperatura morja 24 stopinj C. \ v- BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo zmerno obremenilen. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............26 1000 m.............21 1500 m.............16 2000 m............12 2500 m ............9 2864 m.............7 J VETER MEGLA TOPLA FRONTA A__ SREE SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA *\r\ \ C DANES TRBIŽ 11/25 CELOVEC O 11/27 ČEDAD— 15/26 O O KRANJSKA GORA „ O srA^l TR2IC 63 12/27 o KRANJ GRADEC 14/28 O S. GRADEC 11/25 S M. SOBOTA O 14/29 MARIBOR O 13/29 O PTUJ CELJE O 13/29 S ^N. GORICA 16/31 GORICA 0 16/31 O N. MESTO 13/28 O ZAGREB 15/270 <5 Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne se lahko predvsem v hribovitem svetu pojavijo plohe ali posamezne nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo prevladovalo sončno vreme, v Alpah se bodo še pojavljale posamezne plohe in nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Na Miru zamenjali glavni računalnik ’> J | $ '“**'■ * I . M KOROLJOV - Na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir naj bi tričlanska rusko-francoska posadka po petkovi okvari glavnega računalnika že priključila novega, včeraj pa so začeli vključevati obračalne motorje. Okvaro je v pogovoru po amaterski radijski zvezi omenil francoski vesoljec Pierre Haignere. "Imamo majhno težavo z upravljanjem gibanja kompleksa, nie pomembnega, vse je dobro," je povedal. Do okvare je prišlo v primernem trenutku, tako da so ostale sončne celice osvetljene s sončnimi žarki in je na postaji dovolj energije. Gre za Cisto normalna dela, menjavo računalnika. Dela so bila načrtovana že prej, je za STA povedal vesoljski konstruktor Vladimir Si-romjatnikov. Posadka je prvotno nameravala začeti priključevanje novega računalnika, namenjenega za vodenje postaje v času, ko na njej ne bo vesoljcev, se pravi v ponedeljek. Okvara je začetek zamenjave po- spešila za tri dni, je za STA povedala predstavnica tiskovnega središča Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi, Vera Medvedkova. Medtem orbitalni kompleks vodi pomožni sistem, usmerjanje v prostoru pa uresničujejo raketni motorji vesoljske ladje Sojuz TM-29, ki je združen z Mirom. Najprej bodo vključili blok sistema za upravljanje z združitvijo, nato pa Se blok sistema za usmerjanje Mira in ju preverili, pravi Medvedkova. Nov računalnik je pripeljala na Mir samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-42, ki se je 18. julija združil s postajo. Medvedkova je zanikala trditev ruske tiskovne agencije Itar-Tass, da je okvara pospešila priprave za opustitev vesoljske postaje. Vesoljci se ne bodo vrnili na Zemljo prej, kot je bilo načrtovano, saj sploh ne gre za kakšno resno težavo. "Za zdaj še nihče ni preklical poleta nove glavne odprave, ki se bo zaCela predvidoma februarja 2000. V posadki bosta dva kozmonavta. Eden od njih, verjetno poveljnik, bo kozmonavt Kaleri", dodaja Medvedkova. Kaže, da je prišlo do okvare v petek zvečer po moskovskem Času, kajti Itar-Tass je še v petkovi vesti, ki je bila objavljena ob 17.28 po srednjeevropskem Času, poročal le o izvajanju poskusov in zamenjavi dveh starih akumulatorjev v baznem modulu Mira. Tudi Si-romjatnikov, ki je v petek do 15. ure delal v CUP, sinod, torej v nedeljo, Se ni vedel za okvaro. Sedanja posadka Mira se bo vrnila na Zemljo, kot je predvideno, to je 28. avgusta. Nato bo postaja letela brez vesoljcev. Če ne bodo našli ne-proraCunskih finančnih sredstev za nov polet vesoljcev, bodo marca 2000 Mir iztirili iz orbite in bo padel v Tihi ocean. Vojko Kogej/STA Različne politične usmeritve LONDON - Britanska kraljica Elizabeta H. bo na naslednjih volitvah v britanski parlament lahko volila. Do sedaj člani kraljeve družine niso smeli voliti, ker imajo stalno mesto v spodnjem domu britanskega parlamenta. 73-letna kraljica bo najverjetneje naklonjena levemu krilu konservativne stranke, njena 99-letna mati (Queen Murn) pa naj bi podpirala radikalno Neodvisno stranko Velike Britanije, ki se zavzema za izstop VB iz EU. Tudi kraljičin soprog princ Filip je bolj usmerjen v konservativno smer, medtem ko naj bi princ Charles podpiral Zelene. Inguseti: mnogoženstvo predvsem kot jamstvo za moško potomstvo MOSKVA - Parlament ruske republike In-gušetije je, kot je včeraj sporočilo predsedstvo republike, sprejel sporni zakon o legalizaciji mnogoženstva. Se pred dvema tednoma je odlok o uzakonitvi mnogoženstva podpisal inguski predsednik Ruslan Aušev. Ker pa taksen zakon ni v skladu z rusko ustavo, je inguško sodiSCe AuSevu naložilo, da do 2. avgusta odlok razveljavi, kar je tudi storil. Ruske zvezne oblasti se na odločitev inguškega parlamenta še niso odzvale. Inguski predsednik je pojasnil, da je uzakonitev mnogoženstva predlagal, ker to dejansko že obstaja v republiki. Približno dva odstotka družin v tej muslimanski republiki naj bi bilo takšnih. Kot je Se povedal Aušev, se moški odločajo za veC žena predvsem v primerih, ko nimajo moških potomcev. Sam predsednik je dejal, da si ne bi vzel še ene Žene, ker že ima sina. (STA/AFP) Ruski kliper razprl jadra Ruski kliper Krojcenštern je izplul iz škotskega pristanišča Clyde. Z britanske mino-lovke je rusko šolsko ladjo, ki se je odpravljala na zadnji del regate za kliperje, pozdravila britanska princesa Aleksanda (Ap)