GRADBENI VESTN IH LETO XVI MAREC 1967 ŠTEVILKA 3 V S E B I N A Srečko Cerar, dipl. inž.: V pliv neposredne lastne teže stropne konstrukcije, k rčen ja in kvalitete betona na potek no tran jih obtežb m ed gradnjo večetažne žele- zobetonske okvirne konstrukcije (Se nadaljuje) . . Neža Exel, dipl. inž.: U tru jenostna preizkušnja žice za nape ti b e t o n ............................................................................ U rbančič K arel: P roblem paletiziranega transporta na g r a d b i š č u ................................................................................. Iz glasil naših kolektivov B. F .: G lasilo SGP P r im o r je ........................................................ Vesti Ing. S. Bubnov: XIV. razstava Baum a v Miinchnu . . . B. F .: Nova kanalizacija v C e l j u ............................................. Gradbeni center Slovenije Igor Blum enau, dipl. inž. a rh .: O akum ulativnosti g rad ­ benih p o d j e t i j ....................................................................... Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani M arjan Orel, dipl. inž.: Obdelovalnost in plastičnost m alte O bvestilo ZGIT S l o v e n i j e ........................................................ 49 N. Exel: F atigue testing of w ire for prestressed 57 concrete K. U rbančič: Problem of the transpo rt w ith pa- 60 lets on the building site 64 65 66 67 69 68 O dgovorni u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. inž. U red n išk i odbor: Ja n k o B le iw e is , d ip l. inž., L ojze B len k u š , d ip l. inž., L ojze C a p u d er, V lad im ir Čadež, d ip l. inž. p rof. B ogo F a tu r , M a rjan F e r ja n , d ip l. inž., V ekoslav Ja k o p ič , d ip l. inž. a rh ., H ugo K eržan , dipl. inž., M aks M egušar, dipl. inž., B ogdan M elihar, M irko M ežnar, d ip l. inž., Bogo P ečan , B oris P ip an , d ip l. inž ., M arjan P re ze lj, d ip l. inž., D ragan Raič, F ra n c R u p re t, V lado Š ram el, d ip l. inž. R ev ijo izd a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in teh n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te lefon 25-158. T ek. ra č u n pri N aro d n i b an k i 503-608-109. T isk a tisk a rn a »Toneta T om šiča« v L ju b ljan i. R e v ija iz h a ja m esečno. L etna n a ro č n in a za n eč lan e 15.000 d in a rjev . U red n iš tv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rjav čev a 15. VESTNIH ŠT. 3 — LETO XVI — 1967 Vpliv neposredne lastne teže stropne konstrukcije, krčenja in kvalitete betona na potek notranjih obtežb med gradnjo večetažne železobetonske okvirne konstrukcije DK 624.042 s r e č k o c e r a r , d ip l. inž. 1. Uvod Vse dosedanje statične preiskave večetažnih okvirnih konstrukcij (železobetonskih kakor tudi jeklenih) upoštevajo v glavnem le dve obtežni she­ mi, ki brem enita vso skeletno konstrukcijo isto­ časno. Najprej izračunavamo notranjo obtežbo za vertikalno obtežbo q po vsej konstrukciji, nato pa še modificirani obtežbi (g + p/2) in ± p/2 (da izra­ čunamo največje pozitivne upogibne momente v poljih). To obtežbo razporedimo po vseh etažah okvirne konstrukcije istočasno. Prav tako obreme­ nimo vso skeletno konstrukcijo s horizontalnimi silami (potres oz. veter) v vseh etažah istočasno. Včasih upoštevamo tudi krčenje betona po vsej konstrukciji istočasno (sl. 1) Statični račun izvedemo po različnih meto­ dah npr.: po silni metodi, s stalnim i točkami, po deformacijski metodi s klasičnimi deformacijskimi enačbami oziroma z različnimi iteracijskim i meto­ dami (Cross, Czonka, Kani itd., oziroma z elektron­ skimi računalniki). Vse metode, s katerim i računa­ mo, so dobre, vendar so nekatere zamudnejše, druge enostavnejše in hitrejše. Eventualno se re­ zultati nekoliko razlikujejo med seboj in pravimo, da je ena metoda točnejša od druge. Vendar se ne zavedamo, da smo že v samem začetku napačno določili obtežno shemo za vertikalno obtežbo in za krčenje betona. Pravilna je predpostavka, da se pojavi horizon­ talna obtežba po dograditvi in vselitvi večetažne okvirne konstrukcije (lahko se sicer pojavi tudi med gradnjo samo, vendar je tedaj njen vpliv m anj­ ši). Pri vertikalni obtežbi in pri krčenju pa ne sme­ mo upoštevati tako poenostavljene obtežne sheme. Skoro polovico ali celo malo več kot polovico vertikalne obtežbe q sestavlja n e p o s r e d n a lastna teža gi stropne konstrukcije, ki jo vgrajuje­ mo postopno med tretjo fazo gradnje od etaže do etaže. Med betoniranjem nove etaže ta ne nosi samo sebe, temveč brem eni neposredno etažo pod seboj — spodnjo etažo — z vso svojo težo in s težo odra in opaža tako, da je spodnja nosilna etaža obreme­ njena z dvojno lastno težo in s težo odra. Ta obre­ menitev pa vpliva na vse spodnje etaže, torej na vso dotedaj zgrajeno okvirno konstrukcijo, ki se seveda tem u primerno deform ira in prevzame no­ tranjo obtežbo. Prav nič pa ta deformacija ne vpliva na pravkar betonirano etažo, še manj pa na etaže, ki bodo šele kasneje dograjene. Prav tako se je del krčenja opravil med gradnjo samo, v vseh spodnjih etažah, ker so te starejše od zgornjih. Ko pa novo etažo razopažimo, šele tedaj začne nositi samo sebe, spodnjo etažo, ki je do sedaj nosila njeno težo, pa v istem trenu tku razbremenimo za to težo in za težo odra. Ta nova oblika obtežbe pa sedaj vpliva na vso do tedaj zgrajeno okvirno kon­ strukcijo, ki je postala za eno etažo višja, kot je bila ob betoniranju nove etaže. Dosedaj upoštevana obtežna shema za vertikal­ no obtežbo po vseh etažah istočasno je pravilha le za del vertikalne obtežbe q, ki jo vgradimo šele kasneje po zaključni tre tji fazi gradnje, oziroma ob vselitvi. Ta del obtežbe pa je komaj dobra polovica ali celo malo manj od dosedanje totalne obtežbe q. Ko smo dosedaj upoštevali totalno obtežbo q, razporejeno po vsej skeletni konstrukciji istočasno, si. 1 in upoštevali tudi krčenje, smo si pravzaprav za­ mislili vso večetažno konstrukcijo med samo grad­ njo nedeformirano, kot da je ostala v nekem abso­ lutno togem opažu, nato pa smo jo šele po koncu gradnje nenadoma sprostili, ko smo jo razopažili. Obtežba je začela delovati na vsej konstrukciji istočasno, torej ni samo zgornja, najvišja etaža vplivala na spodnje, temveč je tudi najnižja etaža vplivala na vse zgornje etaže. Enako naj bi vplivalo tudi krčenje betona z vso svojo vrednostjo na vse etaže istočasno šele ob koncu gradnje. Vemo pa, da opaž ne more preprečiti krčenja in deformacij, niti ni konstrukcija ostala vsa v opažu do konca gradnje. 2. R azčlenjenost obtežbe, načini zaopaževanja, krčenje in k va liteta betona 2.1 Različne stropne konstrukcije (betonske plošče, opečne stropove s tlačno ploščo, rebričaste stropove in nosilce grede okvirja) vgrajujemo v zgradbo ob tretji fazi gradnje postopoma od etaže do etaže. Imajo svojo določeno težo, ki jo im enu­ jemo neposredno lastno težo gi = 200—450 kg/m 2 oziroma pri nosilcih do 600 kg/m ’). Ponavadi so vse stropne konstrukcije enako težke razen strešne etaže, k jer je eventualno drugačna — gi'. Teža odra in opaža za novo dobetonirano stropno konstruk­ cijo označimo z g0 (g0 = 50—100 kg/m2, z ozirom na različne načine odranja in višino etaže). Ti dve obtežbi nastopata skupno med fazami gradnje od etaže do etaže (g0 + gi = 250—550 kg/m2). Ko je končana tre tja faza gradnje, tj. ko je zabetonirana vsa okvirna konstrukcija do strehe, dobi stavba dodatno obtežbo. N ajprej stavbo obremenimo s t.i. dodatno lastno težo gd, ki je stalna in jo se­ stavljajo: stenski ekvivalent (za predelne stene), teža izravnalnega betona za tlake, nasipi za tlake, tlaki, stropni omet itd. (gd = 150—200 kg/m 2). Nato šele naselimo stavbo in jo obremenimo z občasno (koristno oz. prometno) obtežbo p (p = 100—300 kg na m2). Le dodatna lastna teža gd in občasna obtežba p brem enita skupaj vso okvirno konstrukcijo po vseh etažah istočasno gd + p — 250—500 kg/mž medtem ko neposredna lastna teža gi in teža odra g0 samo postopoma brem enita dotedaj zgrajeno konstrukcijo od etaže do etaže. Ker je gi + go = 250—550 kg/m2 in g d + p = 250—500 kg/m2 vidimo, da sta obe vrsti obtežbe približno enaki. Do sedaj smo upoštevali le obtežbe q = 450—950 kg na m2, ki deluje istočasno po vsej konstrukciji. V resnici pa le približno polovica obtežbe bremeni vso konstrukcijo istočasno. 2.2 Med gradnjo se beton krči. V prvih desetih dneh se beton skrči za ca. 1/3 in v 28 dneh za 1/2 vsega krčenja. Ako to izrazimo v stopinjah Celzija, lahko računamo za prvih 10 dni padec tem perature za 5° C in v 28 dneh za ca. 7—8° C. Ko smo zabe­ tonirali etažo, se je takoj po vezanju cementa za­ čela krčiti. Še preden zabetoniramo naslednjo višjo etažo, mine najm anj 10 dni in se tedaj spodnja eta­ ža krči že za 1/3 tj. za 5° C. Morda se najnižje eta­ že že popolnoma skrčijo, ko dograjujemo višje etaže. Dosedaj smo upoštevali krčenje na vsej okvirni konstrukciji istočasno, kot da je vsa zgrad­ ba enako stara in se je začela krčiti šele po dogra­ ditvi najvišje etaže! 2.3 Dosedanji naši statični računi upoštevajo pri določitvi deformacij (pri silni metodi) oziroma pri togostih (pri deformacijskih metodah) konstant­ ni modul elastičnosti E, ki ga ponavadi sploh ne upoštevamo, ker ga lahko vzamemo kot enoto. Ve­ mo pa, da se modul elastičnosti sprem inja s kva­ liteto betona (marko betona), s starostjo betona in tudi zaradi obtežbe (kdaj se ta pojavi in koliko časa traja). Spodnje etaže, in zlasti njeni stebri, so ponavadi izdelane v boljši m arki betona, pa tudi mnogo starejše so, kot pa so zgornje etaže, zato je modul elastičnosti znatno večji pri spodnjih etažah vsaj med gradnjo samo. S tem pa se povečajo togosti teh elementov in zato prevzemajo večji delež notranjih obtežb. Vse spremembe modula elastičnosti sproti upoštevamo pri predlogu, ki ga v tem članku po­ dajamo. 2.4 Nadalje moramo biti pazljivi pri načinu odranja. Možni sta nam reč dve varianti: 1. Zaopažena in odrana je samo nanovo beto­ nim a etaža — to imenujemo enoetažno odranje. 2. Dvoetažno odranje: opaž in oder za novo etažo postavimo nad že gotovo staro etažo, vendar te še ne razodramo. Oba prim era bosta obdelana posebej v nasled­ njih poglavjih. 2.5 Tako torej vidimo, da smo dosedaj pri ver­ tikalni obtežbi preveč enostavno obravnavati njeno obtežno shemo. Delno bi lahko opravičili to napako s tem, da do nedavnega nismo poznali enostavnej­ ših metod za izračunavanje skeletnih konstrukcij, zlasti če so bile tud i pomične. Danes, ko poznamo zelo uspešno K anijevo metodo, pri kateri lahko istočasno upoštevamo tudi premik konstrukcije, oz. lahko izračunavamo po deformacijski metodi s po­ močjo elektronskih računskih strojev, pa ne bomo smeli prezreti predlaganih sprememb obtežnih shem za vertikalno obtežbo. Tako bomo dobili toč- nejše rezultate (ki so precej drugačni od doseda­ njih) in dimenzionirali varneje in ekonomičneje. Predlagane obtežne sheme zahtevajo nekoliko več računanja, ker je potrebno računati po vrsti enoetažno, nato dvoetažno, trietažno itd. konstruk­ cijo in kot zadnjo šele končno obliko n-etažne kon­ strukcije, ki smo jo izračunavali tudi doslej. Najnovejši predpisi o vplivu potresa na okvir­ no konstrukcijo so zahtevni, vendar je določanje nihajne dobe in koeficientov nekoliko problematic- no. Vrednosti sil, ki naj delujejo v etažah, so zato le približne, zato so tudi upogibni momenti po kon­ strukciji izračunani le približno, kljub tem u da je statični račun točen. Upogibni momenti pa so za­ radi poenostavljene obtežne sheme vertikalne ob­ težbe netočni in tako vsa konstrukcija ni varno dimenzionirana. Ako bodo statiki upoštevali za vertikalno obtežbo obtežbe sheme po fazah grad­ nje, krčenje betona med gradnjo, različno kvaliteto in starost betona med gradnjo bodo na ta način izračunali točne j še vrednosti notranjih obtežb za­ radi vertikalne obtežbe in v kombinaciji s potre­ som, dimenzionirali okvirno konstrukcijo varneje in ekonomičneje. Statična preiskava večetažne okvirne konstrukcije bo morala upoštevati: nepo­ sredno lastno težo gi vgrajene konstrukcije v fazi gradnje, težo odra in opaža g0, kvaliteto betona, terminski plan graditve in s tem starost posamezne etaže (zaradi načina opaževanja, krčenja in modula elastičnosti). Oglejmo si v naslednjih poglavjih vpliv zaopa- ževanja na obteženo shemo, med gradnjo okvirne konstrukcije. 3. Enoetažno zaopaževanje Ta način zaopaževanja je pogost in predvsem ekonomičen pri razsežni okvirni konstrukciji. Pri počasnejši gradnji v višino razopažimo zgornjo etažo, ko je dovolj stara, da lahko nosi samo sebe in novo breme. Njen oder in opaž sproti prenašamo nadnjo, da odramo in opažimo za novo etažo, ki jo bomo betonirali. V sliki 2 je shematično zarisana ta situacija. Teža go in neposredna lastna teža gi betona nove etaže brem enita spodnjo etažo, ki je že sposobna prenašati samo sebe in to breme. Spodnja etaža je tedaj obrem enjena z dvojno neposredno lastno težo in s težo odra, torej z ( 2 gi + + g0). Ta obtežba pa je skoro enaka bodoči totalni obtežbi q, le da je v tej fazi gradnje spodnja etaža pravzaprav trenutno naj višja etaža okvirne kon­ strukcije. Obtežba na spodnji etaži vpliva na no­ tranjo obtežbo vseh nižjih etaž pod seboj, prav nič n o v a e l a.-za. pa ne vpliva na pravkar betonirano novo etažo, saj njen beton še ni začel niti vezati. Ko pa je nova etaža dovolj stara (ca. 28 dni), jo smemo razodrati. V tem trenu tku začne nositi sa­ mo sebe tj. težo gi, istočasno pa smo spodnjo etažo razbremenili za težo odra g0 in za neposredno last­ no težo gi zgornje etaže. Predno pa smo novo eta­ žo razodrali, se je nepretrgom a krčila. Po 28 dneh je opravljeno ca. 1/2 krčenja, to je za 7—8 ° C padca tem perature. Vsa ta obtežba deluje sedaj na novi okvirni konstrukciji, ki je za eno etažo višja kot je bila prejšnja. Ta okvir pa bo v naslednji fazi gradnje spet dodatno obrem enjen z odrom in težo nove dobetonirane etaže. K er bo ta vpliv še večji od prejšnjega bomo zaradi hitrejšega računskega dela seveda upoštevali novo fazo obremenitve na izbetonirani okvirni konstrukciji. «s r a z o p a z e n a prva e ta ž a , '/z K rienja - 7'C druga e ia ž a Sl. 3 shema obtei.be ■ upm om . 3.1 Da dokažemo vse obtežne sheme, moramo pričeti pri prvi etaži. Po zabetoniranju prve etaže se je beton krčil. Ako bomo dobetonirali novo eta­ žo po 28 dneh, lahko računamo, da se je prva etaža med tem skrčila za 1/2 tj. za 7—8 ° C. Nato jo raz­ opažimo. Tedaj začne nositi samo sebe, nosilec je obremenjen z neposredno lastno težo gi (leva she­ ma). Nato zabetoniramo nad prvo etažo stebre druge etaže, ki samo povečajo s svojo lastno težo osne sile v stebrih spodnje etaže. Ko pa postavimo oder in opaž za novo, drugo etažo in jo betoniramo, smo dodatno obremenili spodnjo, prvo etažo s težo (gi + g0) (srednja shema). Tako je torej enoetažni okvir po betoniranju druge etaže obremenjen z (2 gi + go) in s padcem tem perature za 7° C. Za to prvo shemo vertikalne obtežbe izračunamo potek upogibnih momentov. Vozlišča so prav enostavna, saj se v njih stika le po dvoje oziroma po troje elementov. P ri togostih lahko upoštevamo takratno vrednost modula elastičnosti E, glede na starost in m arko betona, o čemer bo kasneje več povedano. Izračunane upogibne mom ente označimo z Mi (de­ sna shema v sliki 3). 3.2 Ko je beton druge etaže dovolj star, lahko odstranimo njen opaž in oder. V tem trenutku je začela nositi druga etaža samo sebe, neposredno lastno težo gi, prva etaža pa je v istem trenutku razbrem enjena za isto težo gi in še za težo odra g0. Med vezanjem in strjevanjem betona pa se je spod­ nja tj. prva etaža starala in obenem z drugo etažo krčila. Vendar je krčenje druge etaže doseglo po­ lovico krčenja, kar upoštevamo s padcem tem pera- JSa■ r c . V ra z o p a že n a druga e ta ža 'A krčenja - 7 ’C tretja e ta ž a Sl. 4 19,+ 9. .m m im iiiiiiiiiiu i -?°C' shema o b te žb e Up. mom. tu re za 7° C, medtem ko je krčenje prve etaže tako majhno, da ga zaenkrat še ni treba upoštevati (upo­ števali ga bomo kasneje). Ta obtežna shema je prikazana v levi skici sli­ ke 4. K er smo med strjevanjem druge etaže že do- betonirali stebre tretje etaže, ki samo povečajo osne sile v stebrih spodnjih dveh etaž, lahko sedaj po­ stavimo oder in opaž tre tje etažne stropne kon­ strukcije. Obe teži (gi + go) brem enita drugo etažo (srednja shema slike 4). Shematično je prikazan v desni shemi slike 4 dvoetažni okvir, obrem enjen takole: druga etaža je obremenjena z ( 2 gi + g0) in s padcem tem perature 7° C, prva etaža pa je razbrem enjena za vrednost (gi + go). Vozišča zgornje, druge etaže so enostav­ na, saj stebrov tre tje etaže ne upoštevamo, ker so navadne konzole brez obremenitve, vozlišča prve etaže pa so že norm alna. Kolikor bi upoštevali konstanten modul elastičnosti, bi togosti za prvo etažo bile definitivne za vse nadaljnje delo in s tem tud i razdelilni koeficienti (Cross, Kani) oz. členi deformacijskih enačb. Lahko pa zopet upoštevamo tud i trenutne spreminjajoče se module elastičnosti zaradi različne starosti betona in kvalitete betona, o čemer bo govor kasneje. Izračunani upogibni momenti za to obtežbo na dvoetažnem okvirju so označeni z Mo. Resnično stanje notranjih obtežb na dvoetažnem okvirju po zabetoniran ju tre tje etaže dobimo s seštevanjem obeh prejšnjih vrednosti M = M! + M2 3,3 Ko razopažimo tretjo etažo, ki se je med tem že skrčila za ca. 1/2 vrednosti, tj. za 7-—8 ° C, imamo opraviti s trietažno okvirno konstrukcijo. Druga etaža je razbrem enjena za obtežbo (gi + go), tre tja etaža pa nosi samo sebe, torej je obremenje­ na z neposredno lastno težo gi (leva shema slike 5). Krčenja prve in druge etaže ne upoštevamo, ker je zelo majhno in ga bomo upoštevali šele kasneje. Krčenje stebrov ne vpliva na potek upogibnih mo­ mentov, kadar so vsi stebri iste etaže enako visoki, iz iste m arke betona in enako stari, na kar pona­ vadi naletimo v praksi. Krčenje nosilcev pa povzro­ ča vpetostne momente v stebrih in te moramo upo­ števati pri računu. - r c - * 9 . t r a x o p a x e n a {retj a e t a ž a / 1/ i krčen ja - 7 ° c p | H * a r + d o b e to n ira n a e ta ž a U- Sl. 5 l9i+9o upo 0,2 meje, kar vzamemo za spodnjo napetost za utrujenost. Smithov diagram nam pokaže, da bo žica izdržala nihanje med to spodnjo napetostjo in zgornjo 88 % 0,2 meje, torej 2 A = 20 °/o ali 26 kp/mm2. Za žico, ki ima 0,2 mejo 150 kp/mm2, bo 2 A = = 30 kp/mm2. Diagram velja za žice, ki imajo 0.2 mejo od minimalne predpisane tj. 132 do 150 kp'mm2, ker smo take žice preizkušali. Tuji avtorji npr. Roš (1) navaja 2 A = 30 kp/mm2, če je končna napetost v konstrukciji 0.55 do 0,65 od trdnosti, Nemci (2) navajajo 2 A = 25 do 36 kp/mm2 za žico, ki je imela 0,2 mejo 125 kp/mm2. Iz teh navedb sledi, da utrujenostna trdnost domače žice leži v običajnih mejah. Smatra se, da površinske napake in korozija znižujejo utrujenostno trdnost. Ker se na terenu često srečujemo s korodirano tj. zarjavelo žico, smo informativno izvedli še preizkušnjo z žico, ki smo jo pustili korodirati v atmosferskih pogojih. Ne- korodirana žica je imela 0,2 mejo 148 kp/mm2 in trdnost 170 kp/mm2. Vzorci, ki so bili 2,5 meseca izpostavljeni atmosferskim vplivom, so pri utruje- nostni preizkušnji izdržali še 2 A = 26 kp/mm2, po enoletni koroziji 22 kp/mm2, medtem ko je nezarja- vela žica izdržala 2 A = 34 kp/mm2. Vpliv korozije, ki se je kazal v obliki adherentne rje in površinskih zajedic, je znižal torej utrujenostno trdnost za 24 do 35 %, dočim so se statične trdnostne lastnosti spre­ menile le nebistveno. L i t e r a t u r a 1—2 Les arm atures speciales de beeton arm e, U ni- versite de Liege, 1959 . ’ • ' i N . EXEL: FATIGUE TESTING OF WIRE FOR PRESTRESSED CONCRETE S y n o p s i s Fatigues tests home produced w ire for prestres- determ ined. From the d iagram the m axim um stress sed concrete for tw o milions of cycles have been per- for any given m inim um stress can be read off. form ed and the diagram according to Sm ith has been The am plitude reducing effect of atm ospheric corrosion has been investigated. P r o b l e m p a l e t i z i r a n e g a t r a n s p o r t a n a g r a d b i š č u DK 69.057.7 k a r e l u r b a n c i c , d ip l. inž. V tehnično razvitih deželah je sistem paletiza- cije že močno napredoval in se uveljavil tako v industriji 'gradbenega m ateriala, kakor tudi na gradbišču in drugod v industriji, kar seveda ni na­ ključje. Sistem namreč izključuje mnogo pomanj­ kljivosti klasičnega transporta, predvsem pa na­ porno fizično delo začenši v industriji gradbenega m ateriala pa vse do zidarjev na stavbi. Če analiziramo vse transportne poti, ki jih mo­ ramo opraviti pri klasičnem transportu z masovnim gradbenim materialom, kot so opečni izdelki, ce­ ment, apno in drugi, vidimo, da je zaradi zastare­ lega m išljenja v gradbeništvu, predvsem pa zaradi slabe in nesodobne opremljenosti, potrebno nera­ cionalno večkrat nakladati, razkladati, prekladati in prevažati velike količine tega m ateriala. Stroški delovne sile, ki bremenijo objekt, pa so zato mnogo večji, kot bi bilo potrebno ob uvedbi sodobne me­ hanizacije. Spričo visokih stroškov ročnega transporta in zaradi pom anjkanja nekvalificirane delovne sile smo vedno bolj prisiljeni razmišljati o racionaliza­ ciji teh postopkov s paletizacijo opečnih izdelkov tudi pri nas, kar nam še posebej narekujejo novi pogoji gospodarjenja. V nadaljnjih nekaj odstavkih bi želel vsaj skromno prikazati predvsem problem paletizacije na gradbišču, tj. problem prenosa palet, ki so naložene z opečnimi ali drugim i izdelki, iz tovornega avto­ mobila na zgradbo in s tem v zvezi nekaj vrst raz­ ličnih priprav, s katerim i morajo biti opremljeni stolpni žerjavi, ter novo avtomatično pripravo, ki je prijavljena pri patentnem uradu v Beogradu pod št. P 1268/65 in je bila pred kratkim tudi ate­ stirana s strani Zavoda za zdravstveno in tehnično varnost v Ljubljani. Že v prejšnjem odstavku je bilo omenjeno, da razložimo tovorni avtomobil, naložen z izdelki na paletah, s stolpnimi žerjavi in jih prenesemo brez vmesnega prekladanja direktno na zgradbo, in da morajo biti v ta nam en stolpni žerjavi opremljeni s posebno viličasto pripravo, ki omogoča varen pre­ nos bremen na želeno mesto. Taka priprava pa mo­ ra biti opremljena z m anj ali bolj enostavnim me­ hanizmom, ki zagotovi horizontalnost vilic pri obre­ m enjeni in tudi pni neobrem enjeni pripravi. V tujini je znanih že več takih priprav, ki so si sicer med seboj podobne, a različne po m ehani­ zmu za vzdrževanje ravnotežja. Slike 1 a, 1 b, 2 a in 2 b prikazujejo dva eno­ stavna obstoječa prim era prazne oz. obremenjene viličaste priprave z ročnim prestavljanjem prije- mališča vrvi v težišče prazne oz. v težišče obreme­ njene priprave. Že iz samih slik je razvidno, da mo­ remo s pripravo, prikazano s sl. 1 a in 1 b, dvigniti poleg prazne priprave le še eno po teži točno dolo­ čeno breme, če hočemo, da bodo ostale vilice v obeh prim erih v horizontalni legi. Nekoliko boljša je z ozirom na to priprava, prikazana s sl. 2 a in 2 b, ker moremo z njo dvigniti po teži 3 različna bremena. Iz g o rn jih n e k a j p r im e ro v je razv id n o , d a p r i­ p ra v za d v ig a n je in p re n o s p a le t n a g rad b išč u ne m o rem o p o lju b n o o b re m e n je v a ti. Z n jim i bom o la h k o dv ig n ili in p re n e s li po teži to lik o raz ličn ih b rem e n , k o lik o r bo m o žn ih raz ličn ih p rije m a lišč v rv i p r i n ek i p r ip ra v i. C e hočem o, da bodo osta le v ilice v h o r iz o n ta ln i leg i, m o ra b it i p r ije m a lišče v rv i v edno n a is ti v e r t ik a li k a k o r p rije m a lišč e la s t­ n e teže in b re m e n a (gl. s lik e l b , 2 b in 5). Slaba stran p riprav z ročnim prestavljanjem prijemališč vrvi je ta, da pogosto napačno nastavi­ mo prijemališče vrvi npr., da hočemo dvigniti bre­ me Pi in se napačno poslužimo prijemališča vrvi C2 namesto Ci (gl. sliko 2 b), zaradi česar bo priprava obvisela poševno skupaj z bremenom in bo s tem dana možnost izpadanju ali naslanjanju izdelkov na varnostno košaro, ki jo bomo kasneje ob odlo­ žitvi bremena težko odprli. Pogosto pa se bo zgo­ dilo, da breme ne bo enako po teži nobenemu iz­ med predpisanih brem en Pi, P 2 ali P ;; in zato vilic sploh ne bo mogoče horizontirati. To so glavne pomanjkljivosti starejših priprav za dviganje in prenos palet na gradbišču. Neprestana težnja po izboljšanju tehničnih pripomočkov je vodila nekatere avtorje v tujini, da so mehanizem za vzdrževanje ravnotežja do danes že znatno izboljšali in jih deloma avtom atizirali predvsem z načinom vzmetenja (gl. sliko 3). Meha­ nizem z vzmetjo je sicer boljša rešitev od prejš­ njih, kjer je bilo potrebno ročno prestavljanje pri- jemališč vrvi za posamezna bremena, kar pri tem načinu odpade, vendar imajo vzmeti to slabo last­ nost, da so podvržene utrujanju, popuščanju in ne nazadnje zlomu m ateriala. Poleg vsega pa je z n ji­ mi težko doseči enako zakonitost prem ikanja prije- mališča vrvi, kot jo ima rezultanta (bremena in lastne teže), če se spreminja teža bremena. Nova avtomatična priprava za dvig palet s stolpnim žerjavom na gradbišču pa je opremljena z mehanizmom, ki skrbi, da je prijemališče vrvi in prijemališče rezultante vedno na isti vertikali, s čimer je avtomatično zagotovljena horizontal- nost vilic pri vsakem bremenu. Mehanizem je so­ razmerno enostaven, brez vzmeti, in deluje natanč­ no po m atematično-fizikalnih zakonih oz. natanč­ no tako, kot se prem ika rezultanta ob sprem inja­ nju teže bremena, neodvisno od časa tra jan ja in uporabe. Seveda m orajo biti zato izpolnjeni neka­ teri pogoji kot so: 1 . lastna teža priprave mora biti konstantna; 2 . prijemališče lastne teže m ora biti vedno na istem mestu, oz. težiščnica lastne teže se ne sme prem ikati; 3. prijemališče brem ena mora biti vedno na isti vertikali. Prva dva pogoja sta enostavno izpolnjena s pripravo samo, tre tji pogoj pa je izpolnjen z nor­ m irano paleto, ki je v našem prim eru dimenzij 80 X 120 cm (gl. sliko 4). Vzemimo, teoretično, da lahko težo paletizira- nega bremena poljubno spreminjamo z m nogokrat­ nikom »n« lastne teže G. Naše vsakokratno breme je potem enako: P x = n G pri čemer se »n« sprem inja od nič do neskončne vrednosti. Iz znanih ravnotežnih pogojev je za naš pri­ m er (gl. sliko 5) možno zapisati naslednjo enačbo: G • 1 = Qx • X oziroma s i . 3 ker je Qx = G + Px = G + n G = G (1 + n) Iz tako dobljene enačbe sledi, da je 1 1 + n oziroma: X Lim n — > 00 1 + n = 0 G • 1 = G (1 + n) . X s i . 5 za postopno večanje teže brem ena tj. pri postop­ nem večanju mnogokratnika »n« in Vz . . . volumen posode (cilindra), ko je dvigalna priprava brez brem ena (začetni volumen) x Lim n _ > 0 1 4- n == 1 F . 1Vz = F • 1 ' = ------- cos a za postopno m anjšanje teže paletiziranega breme­ na tj. pri postopnem m anjšanju mnogokratnika »n«. Iz te ugotovitve pa nadalje sledi, da lahko re­ zultanta Qx zavzame poljubno prijemališče med si­ lama G in Px tj. na relaciji 1 (gl. sliko 5), odvisno pač od vsakokratne obremenitve P x = n G. Njuni ekstrem ni prijemališči sta podani z limito; lega re­ zultante prazne viličaste priprave je identična z lastno težo (x = 1), lega rezultante z neskončno težkim bremenom pa je neskončno blizu težiščnice bremena (x = 0). Ali drugače povedano: pri 2-krat, 3 -k ra t. . . večjem bremenu, se razdalja med lego rezultante in težiščnico brem ena 2-krat, 3 -k ra t. . . zmanjša in obratno. Ravnokar ugotovljena zakonitost pa je podob­ na Boyle-M ariottovemu zakonu za izometrične spremembe plinov v zaprtih posodah pri konstant­ ni zunanji tem peraturi. Na osnovi te ugotovitve si izberemo zaprto po­ sodo v obliki votlega cilindra, ki je na enem kon­ cu fiksno zaprt, na drugem koncu pa z zračno tes­ nim pomičnim batom tako, da pod pritiskom zaprti plin (zrak) ne more uhajati. Nadalje predpostavlja­ mo, da je zunanja tem peratura konstantna in se ne rprem inja med obratovanjem mehanizma. Cilinder na dolžini ima konstanten prerez (F = const.). Na dvigalno pripravo ga namestimo poševno pod ko­ tom a tako, da je začetni položaj bata pri prazni, neobrem enjeni pripravi v težiščnici lastne teže, drugi fiksno zaprti konec cilindra pa v težiščnici bremena. Bat v cilindru je posredno obešen na žer­ javu tako, da deluje nanj ob vsakem bremenu pri­ prave kom ponenta Bx reakcija Qx (gl. sliko 5) Bx = Q’x . sin a = G ( 1 + n) . sin a Iz teorije plinov pa poznamo za izotermne spre­ membe plinskega stanja Boyle-M ariottov zakon: p • V = const. oziroma kjer pom eni: P/ Vz = p x V x P z . . . začetni pritisk plina v cilindru, ko je pri­ prava neobrem enjena in je enak G sin a P* = px . . . pritisk plina v cilindru pri poljubnem bre­ m enu oz. pri poljubni reakciji Px = Q 'x sin a F G (1 4- n) sin a F Vx . . . volumen posode (cilindra), ko je priprava obremenjena s poljubnim bremenom Px = = nG oz. pri poljubni reakciji Qx = ( 1 4 4- n) . G F X Vx = F • x ' = cos a Če dobljene vrednosti za Vz, pz, Vx in px vne­ semo v enačbo, ki predstavlja Boyle-Mariottov za­ kon, dobimo naslednjo obliko enačbe G • sin a F • 1 G (1 4- n) sin a F • x F cos a F cos a oziroma po krajšanju iz te pa oziroma 1 = (1 4- n) • X 1 X = -------------- 1 4- n X = L im 1 _ n->°° 1 4- n pri postopnem večanju bremena Px tj. pri postop­ nem večanju m nogokratnika »n« in s tem kompo­ nente Bx reakcije Qx te r x Lim ̂ = i n — 1 4- n pri postopnem m anjšanju Px tj. pri postopnem m anjšanju m nogokratnika »n« in s tem komponente Bx reakcije Q'x. S tem pa je že podan dokaz, da se bo bat v ci­ lindru prem aknil ob vsakem poljubnem bremenu Px v skupno težišče lastne teže in bremena oz. bo točno sledil zakonitosti lege rezultante pri vsako­ kratn i obremenitvi priprave. Dobili smo nam reč s tem teoretično zagotovilo, da bodo ostale vilice dvi­ galne priprave p ri vsakem bremenu vedno v hori­ zontalni legi, zato tudi pri prazni pripravi. P rav to pa smo od obravnavanega mehanizma želeli dobiti. V predhodnem odstavku smo postavili pogoj, da mora biti zunanja tem peratura konstantna, če naj bi veljal Boyle-M ariottov zakon. Ta pa ni stalna, kakor vemo, temveč se v teku dneva in leta spre­ minja. Vzemimo maksimalno letno tem peraturo 4- 30° C in minimalno 0° C, ko bomo prenehali z delom na gradbišču. To pomeni tem peraturno razli­ ko A t =30° C. Poglejmo, v kakšni m eri vpliva spre­ memba tem perature na delovanje mehanizma. Za idealne pline velja Clapeyronova enačba p V----— = const T k jer pomeni T absolutno tem peraturo po Kelvinu T = t° C + 273 = t° k Ce bi bila dvigalna priprava z obravnavanim mehanizmom uravnovešena pri srednji letni tem ­ peraturi + 15° C oz. po Kelvinu pri Tsr = 15 + 273 = 288° K bi bila možna največja sprememba tem perature po prejšnji predpostavki A t = 15° C ali v '°/o izražen odklon 15 A t = ± —— • 100 = 5,2 %> 288 Sprememba dnevne tem perature v odnosu na poprečno srednjo dnevno tem peraturo pa je še znatno manjša in zato še manj vpliva na netočnost delovanja mehanizma. Pa tudi, če bi obstajal ome­ njeni nedostatek, bi ga bilo mogoče enostavno od­ praviti s spremembo tlaka v cilindru s pomočjo zato vgrajenega ventila. Iz gornjega sledi, da smo želeni cilj popolno­ ma dosegli tj. mehanizem deluje samodejno in na- točno pri vsakem brem enu paralelopipedne oblike bremena z norm irano paleto, kar so pokazali tudi, poizkusi v delavnici na prvem prototipu in izkušnje na pripravah, ki so že v obratovanju na gradbiščih. Praktično pa je bil pri pripravi s tem m eha­ nizmom dosežen še en uspeh: ta skrbi nam reč tudi za to, da se zaščitna m reža (košara), ki varuje iz­ delke pred izpadanjem med prenosom na zgradbo, samodejno odpira in zapira (dvigne in spusti) brez dotika človeških rok, odvisno samo od tega, ali je priprava obremenjena ali ne. Prve tovrstne priprave že obratujejo na grad­ biščih, kjer jih lahko uspešno uporabljajo za pale- tiziran transport opečnih in drugih gradbenih iz­ delkov neposredno iz tovornega avtomobila na zgradbo. Zato mislim, da ni več razlogov za odlaša­ nje s paletiziranim transportom , predvsem ne tam, k jer je še v veljavi klasični način gradnje, grad­ bišče pa je opremljeno s stolpnim žerjavom, saj nam nudi ta sistem transporta v industriji gradbe­ nega m ateriala in na gradbišču z ozirom na nera- Sl. 6 Sl. 7 cionalni klasični transport naslednje velike pred­ nosti : — z uvedbo paletizacije v gradbeništvu se iz­ loči težka in zamudna ročna m anipulacija z izdelki, tj. nakladanje in razkladanje te r drugo neracional­ no ročno prekladanje izdelkov; — s tem izločimo vse nekvalificirane delavce, ki so bili potrebni za klasični transport; — zmanjša se število nesrečnih primerov pri delu; — odpadejo stroški za zaščitna sredstva de­ lavcev pri delu (rokavice in podobno); — skoraj ni izgub zaradi loma izdelkov pri transportu; — zmanjšamo potrebne skladiščne prostore in zato tudi skladiščne stroške; — ni m otena organizacija del na gradbišču za­ radi pogostega premeščanja delavcev k razkladanju izdelkov s tovornega avtomobila; — z avtomatično pripravo za dviganje in pre­ našanje palet na gradbišču dosežemo še posebno velik izkoristek tovornih avtomobilov in žerjavov. K onkretne analize takega transporta na grad­ bišču so pokazale 53,3 °/o prihranek, kjer je bilo upoštevano samo nekaj od zgoraj navedenih pred­ nosti, čeprav dejansko vpliva na pocenitev trans­ portnih stroškov, ki obremenijo objekt, vsak parci­ alni prihranek. Glede na velike koristi, ki jih prinaša v grad­ beništvo paletizacija, se bomo zanjo odločili čim- prej, predvsem pa na gradbišču, k jer bomo gradili po klasičnem ali polmontažnem načinu. K. U rbančič : PROBLEM OF THE TRANSPORT WITH PALETS ON THE BUILDING SITE The use of the paletization in the high developed countries made m uch progress both in the industry of the building m ateria l and on the construction site. This system elim inates some disadvantages of the classical transport particu larly the hard physical w ork in preparing of m aterials as well in the construction of building. The article gives a description of a new autom atic device for lifting palets by m eans of a tow er crane on the building site. This device is used w ith success in the paletized transpo rt of b rick and other building productes. A nalysis of such a tran sp o rt has been shown a saving of 53,3 % in com parison w ith the classical transport. i ; glasil naših kolektivov Glasilo SGP Primorje V posam eznih številkah glasila SGP Prim orje — list nosi enako ime kot podjetje — berem o nekatere zanim ive vesti o življenju in delu tega našega p ri­ m orskega gradbenega podjetja, ki je b ilo osnovano po vojni in je do danes doseglo že lepe delovne uspehe. Tako ob jav lja ena zadnjih lanskoletn ih številk prispevek ing. J . J. o delovni enoti Mostičje, v katero spadajo dela p ri koprski železnici. Po dolgih p rip ra ­ vah, nač rtovan ju in iskan ju sredstev za izgradnjo so se ju lija 1964 pričela gradbena dela na odseku Koper —Prešnica. P roga bo povezovala koprsko pristanišče z drugim jugoslovanskim železniškim omrežjem, kar bo bistveno povečalo zm ogljivost vse bolj rastočega pristanišča. T rasa proge je dolga 31 km in se vzpenja od m orja na planoto nad Črnim kalom te r se v P reš­ nici p rik ljuč i na progo Divača—P ula . Potrebno je bilo poiskati najugodnejšo in najcenejšo varian to graditve, ki bo h k ra ti im ela tud i najm an jše vzpone. Proga bo začela obratovati z diesel vleko, kasn e je pa je p redvi­ dena elek trifikacija , ki bo povečala n jeno propustnost. Na celotni progi je SGP P rim orje prevzelo v grad­ njo odsek od km 3,200 do km 14,130, to je ca. 11 km trase ali slabo polovico. Ta odsek po teka po ilovnatem in flišnem terenu, po dolini reke Rižane, skoraj do začetka apnenčevih plasti, k i ležijo n a tem področju nad laporjem . Sosedne delovne organizacije gradite­ ljev so še: GP Slovenija ceste iz L jubljane, Železni­ ško gradbeno podjetje iz L jub lane in Vodna skupnost Koper. Na odseku SGP P rim orje je potrebno izkopati 230.000 m 3 m ateria la in ga vgrad iti v nasipe. Zgraditi je treba tr i m ostove čez Rižano, en cestni podvoz in en nadvoz, poleg tega pa nap rav iti 71 propustov, 600 m drenaž te r vgrad iti v podporne zidove ca. 3000 m 3 beto­ na. Na odseku je treba vgraditi skupno ca. 10.000 m 3 betona te r 2 0 0 ton betonskega železa. SGP P rim orje m ora po pogodbi opraviti vsa ze­ m eljska dela in izdelati objekte z vgrad itv ijo tam pon­ skega sloja. Od vseh del je pod je tje dosedaj končalo izkope, zgradilo največji m ost čez Rižano v Mostičju, podvoze, propuste, večji del drenaž, nadalju jejo pa se dela n a g radn ji podpornih zidov, p lanum u in koritn i­ cah te r d rug ih objektih. Po postavljenem roku bi mo­ ra la b iti končana vsa dela do 15. ap rila 1967. Če b i bila obseg in v rs ta del taka, kot sta b ila po pro jek tu p red ­ videna, bi ne bilo bojazni za dokončanje do roka. Po­ sebno v odsekih, ki so v plazovitem terenu, pa se po jav lja jo m noga dodatna dela, ki podaljšu jejo izvedbo. * O delu enote Koper poroča v decem brski številki tov. D. J. Podjetje je prišlo v K oper na poziv občine spom ladi 1955 in pričelo z' g radnjo stanovanjskih blo­ kov v Semedeli. L eta 1957 je pod je tje pričelo s serij­ sko g radnjo v rstn ih hišic v Šalari. Zgradilo je 28 sta­ novanjsk ih enot. Jeseni le ta 1962 je podjetje pričelo z rekonstrukcijo ceste Vojkovo nabrežje , ki je edina bu lvarska ulica v Kopru. Leta 1963 so potekala g rad­ bena dela v obratu em ulzij tovarne »Iplas« v D eka­ nih. Jesen i tega leta se je pričelo zunanje u rejan je cest in okolice stanovanjskih b lokov v Semedeli III. Med največja in najuspešnejša dela enote Koper spada p rav gotovo izgradnja petnadstropne depandan­ se hotela T riglav v Žusterni, k i je bila zgrajena v rekordnem času 5 in pol mesecev. Izgradnja I. etaže slovenske gim nazije v K opru se je pričela spomladi leta 1965, p rav tako g radn ja lastnega samskega doma enote v K opru, ki se je kasneje sprem enil v stanovanj­ ski blok 5 in 6 . V le tu 1966 se je nadaljevala II. etapa slovenske gimnazije, k a te ra v sedanjem stan ju p red ­ stav lja zelo pomemben objek t šolske dejavnosti v Ko­ p ru in je bila slovesno odprta ob dnevu republike le ta 1966. Enota Koper je realizira la gradbeno-obrtn iških del v le tu 1963 za ca. 140 m ilijonov S din, v letu 1964 za ca. 330 milijonov, v letu 1965 za ca. 235 m ilijonov in v le tu 1966 blizu 280 m ilijonov. Za leto 1967 predvideva letno realizacijo 300—350 m ilijonov. Med večjim i deli za to leto so v načrtu : ko lek tor kanalizacije Olmo— S lavnik v dolžini 1600 m, III. etapa slovenske g im na­ zije, to je zlasti telovadnica, in nadalje širok program kom unalnih del. * Enota gradbišče Anhovo je bila ustanovljena ju lija 1948. V le tih 1948 do 1951 so bili v Desklah zgrajeni tr ije 12-stanovanjski bloki. Jesen i 1954 se je začela g rad n ja hale za klinker, ki je bila končana v le tu 1955. Leta 1957 sta bila v A nhovem zgrajena dva šestorčka, a naslednje leto v D esklah k u ltu rn i dom. V le tih 1958- 1959 sta bila v cem entarni zgrajena m linica in p ak ir­ nica za cement. V le tu 1960 je gradbišče pričelo z g rad­ benim i deli p ri rekonstrukciji sta re cem entarne. Nov tehnološki postopek je zah teval izgradnjo v rste novih objektov, rekonstrukcije obstoječih te r vzporedno ru ­ šenje sta rih jaškastih peči in drugih nepotrebnih kon­ strukcij. V letu 1961 je gradbišče pričelo z gradnjo v rste objektov v sklopu rekonstrukcije cem entarne (homo­ genizacija, spodnja zgradba, tem elji ro tacijske peči, tovarniški dimnik, zgradba elektro filtrov, sušilnica prem oga itd.). Velik delovni uspeh je bil doležen 29. nov. 1961, ko je bila svečana otvoritev nove cem entarne in se je prvič zavrtela ro tac ijska peč. V letih 1962/1963 so bili v Desklah zgrajeni dva 8 stanovanjska stolpiča in šola, v letih 1964/1965 20 s ta ­ novanjski blok v K analu te r streha mlinice surovin v tovarni. V le tu 1966 je bil končan m ost čez Sočo in skladišče cevi, potem pa še sam ski dom za tovarn iške delavce in telovadnica v Desklah. Največji objekti v g radn ji so bili silosi za cem ent in pakirnica te r 2 0 stanovanjski stolpič v K analu. * Tehnično zanim iv je način gradnje silosov v A n­ hovem, ki jih izvaja SGP P rim orje in je o tem v de­ cem brski številki glasila poročal ing. A. Šajna. T ovar­ na »15. septem ber« je že dalj časa pogrešala večji p rosto r za uskladiščenje cem enta te r m odernejše n a ­ p rav e za pak iran je. Zato se je odločila za gradnjo cele skupine silosov, z dvem a pakirnicam a. Silosi te v rste so še danes, ko je tehn ika že toliko napredovala, za­ rad i svoje velike višine ka j zahteven objekt za g rad i­ telja . Glavni problem je opaženje plašča (sten silosa). Danes se v svetu za tak e zgradbe največ uporab lja d rsn i opaž, ki pa je za nas nekaj novega. Drugi spre- jem liiv način gradn je je t. im. p restavljiv i opaž, ki so ga graditelji v Anhovem že uporabljali p ri g radn ji homogenizacije. D rsni opaž tem elji na principu, da cel opaž nepretrgom a drsi navzgor. Za tako gibanje skrbijo dvigalke, ki so lahko ročne, hidravlične ali električne. Cela konstrukcija je podrejena tem u drsen ju in pa obnašan ju betona v takem drsečem opažu. Opaž je sestavljen na dnu silosa in se razstavi šele tedaj, ko je silos zabetoniran. Seveda je p ri tem postopku po­ trebno nepretrgano beton iran je in v laganje arm atu re, saj se opaž ne sme n iti toliko ustaviti, da bi beton za­ čel vezati. G radnja napreduje zelo hitro — okrog 15 do 30 cm plašča na uro. Slaba s tran tega m odernega načina gradnje je precej draga tehnična oprema, ki je p ri nas še ne izdelujemo. P restav ljiv i opaž je enostavnejši način gradnje, zaneslivejši, toda tud i počasnejši. Opaž je tab las t in vesli XIV. razstava Bauma v Munchnu V času od 11. do 19. m arca je bila v M iinchnu na Oberweisenfeldu XIV. razstava gradbene m ehanizacije Bauma. Na razstavnem prostoru velikosti ca. 240.000 m 2 je razstav ljalo 700 proizvajalcev, od tega ca. 150 iz inozemstva. Od inozem skih proizvajalcev so razstav ­ lja li v glavnem proizvajalci iz ZDA, Anglije, F rancije, Italije, skandinavskih dežel in v m anjšem številu iz Poljske in ČSSR. Celotni obisk Baum e leta 1967 je bil m anjši kot le ta 1966, zato je pa bil večji delež inozem skih obisko­ valcev. Lokalni časopisi so zlasti navaja li veliko š te ­ vilo obiskovalcev iz Jugoslavije. Zm anjšanje števila dom ačih obiskovalcev po jasn ju ­ jejo z nastopajočim pojavom krize v nem škem grad ­ beništvu. Zaskrbljenost in določen pesimizem je bilo opaziti tako pri razstavljalcih , kakor tud i v uradnih publikacijah in izjavah odgovornih predstavnikov gradbeništva ZR Nemčije. Da bi nekoliko poživili gradbeno dejavnost, p red ­ videvajo dodelitev posebnih sredstev za socialno sta ­ novanjsko gradnjo. Za izgradnjo 90.000 socialnih stano­ vanj (50—55 m 2) so nam enili 5,1 m ilijarde DM. Od tega bi znašali gradbeni stroški 3,9 m ilijarde DM (Allge­ m eine Bauzeitung '10. 3. 1967). Če preračunam o te vrednosti v S din, potem pri vrednosti do larja 1 $ = = 1250 S din dobimo ceno socialnega stanovanja v Nemčiji: 17,800.000 S din (gradbeni strošk i 13,500.000 S din). Če se vzame kurz dolarja 1 $ = 1500 S din, po­ tem je cena socialnega stanovanja 2 1 ,2 0 0 . 0 0 0 (gradbeni stroški pa 16,300.000) S din. To pomeni, da so stano­ van ja v Zahodni Nemčiji danes vsaj d v ak ra t d ražja kot p ri nas. Osnovni trend, ki ga lahko ugotovimo p ri gradbeni mehanizaciji, je razvoj močnejših in un iverzalnejših stro jev (Mehrzweckmaschine), pri katerih se z dodat­ nim i napravam i omogočajo razne operacije. P ri vseh s tro jih je očitna težn ja čimbolj zm anjšati obseg in stroške vzdrževanja. Poenostavljeno je tud i u p rav lja ­ n je in zagotovljena je večja varnost. P ri posameznih v rs tah strojev je bilo možno zasle­ diti naslednje značilnosti: Transportna sredstva P ri transportn ih sredstv ih za prevoz agregatov je opaziti nadaljn je povečanje nosilnosti. P rikazan i so bili številn i k iperji nosilnosti nad 2 0 ton na dvo- in tr i- osnih vozilih. Cem ent se prevaža skoro izključno v cem entnih silosih (v ZRN 90 %>). Izpopolnjena je tudi m ehanizacija polnjenja silosov. Sedaj se na isti način kot cement prevažata tud i apno in mavec. Stroji za zemeljska dela N adaljnje povečanje storilnosti p ri velik ih stro jih in velik asortim an m alih, skoraj m inu iatu rn ih strojev za zem eljska dela (buldožerji, univerzalni bagerji, dvi­ gala in podobno). Z lasti so izpopolnjeni bagerji za iz­ kop kanalizacijskih jaškov v velikih globinah. se opira na vertikale, ki so vpete v steno. Vsak dan se zabetonira m eter plašča, nato se opaž prestavi. Večji izdatek p ri tem načinu je fasadni oder, ki ga je treba vleči od tal do vrha. P ri g radnji silosov v Anhovem se je SGP P rim orje m oralo odločiti za prestav ljiv i opaž, ker za drsni opaž ni bila na razpolago oprema. B. F. Dvigala in žerjavi Na splošno je opaziti trend razvoja p ri dvigalih in žerjavih v sm eri avto žerjavov na gum ijastih kolesih z veliko nosilnostjo in dolgimi ročicami. Š tevilni p ro ­ izvajalci so razstav ljali svoje izdelke, vendar je na tem področju očitna prednost am eriške proizvodnje (Sargent, Grove, Gabon, Lorain). Od navadnih žerjavov je bilo prikazano veliko število raznih tipov, med katerim i sta L iebherr in Weitz še vedno m ed vodilnimi. Stroji za pripravo betona Poleg številnih izvedb betonsk ih m ešalcev je bilo prikazano' veliko raznih tipov črpa lk za črpanje betona. T ransport betona s pomočjo črpan ja je osnovni trend razvoja na tem področju. Črpalke, kakor tudi stiki cevi so zelo izpopolnjeni, tako da je zagotovljeno brezhibno črpanje. Povečanje p lastičnosti betonske mešanice, ki je potrebna za nem oteno črpanje, se doseže z raznim i dodatki — plastifiratorji, k i istočasno zvišujejo trdnost betona. Tudi zvišanje vodocem entnega fak to rja ne predstavlja posebnega problem a, k er se tud i z višjim faktorjem p ri dobri kvalite ti agregatov in cem enta lahko dosežejo ustrezne m arke betona. Tehnologija črpan ja betona zahteva sicer določene začetne investicije, je pa vseskozi napredna in r a ­ cionalna, tako da bo treba proučiti m ožnosti uporabe te tehnologije v naših pogojih. Z lasti p ri g radnji večjih naselij v litem betonu bi b ila ta tehnologija lahko utem eljena. Opaženje P ri opaženju sten in stropov je očitna tendenca izdelave opažev celih sten v enem kosu in izdelava stropnega opaža, skupaj s stojkam i, v obliki »opažne mize«, že v prefabrikaciji. S posebnim i napravam i se celotni tako p rip rav ljen i opaži z žerjavom postavljajo na svoje mesto. Takšen način dela je možen in racio­ nalen samo v prim eru, če so zagotovljeni tipski p ro­ jekti z večjim i serijam i izvedbe. Drobni pripomočki Številna drobna m ehanizacija in razni drobni p r i­ pomočki v serijsk i proizvodnji, z dokaj dostopnimi ce­ nami, omogočajo h itre jše in produktivnejše izvajanje gradbenih del. Naj navedem o le nekatere : zložljive gradbene barake iz pločevine in lesa na jeklenem skeletu zlagajo kot zaboje enake velikosti. Osnovni erlem ent 2,40 X 5,00, višina 2,63. Uporabno kot pisarna, prebivališče, kuhin ja , san ita rije in drugo, Proizvajalec: Bau-Zellen KG Eching bei München; pištole za p ritrd itev in p lastične m ase z velikim asortim anom p ritrd iln ih žebljev in vijakov. P roizva­ jalec: Meinzich Berger M ünchen; lahke teleskopske sto jke za opaževanje stropov, v ra tn ih in okenskih odprtin, ki se lahko nastavijo na poljubno višino. P roizvajalec: T ritsch ler 8750 Aschaf- fenburg, B ardoffstrasse 22; podložki za arm aturo iz p lastične mase za razne debeline zaščitne plasti. P roizvajalec: NOE — Schal- technik, G eorg M eyer 7334 Süssen; podložki za arm aturo iz azbestcem enta. P roizva­ jalec: M ax F ran k 8441 Leibling; distančniki' iz m ehkega azbestcem enta, kit ga lahko žagajo na poljubno dolžino. P roizvajalec: K urt Menzel, 8031 S tockdorf; Nova kanalizacija v Celju D ruštvo inženirjev in tehnikov v Celju je pred k ratk im izdalo tehtno brošuro z naslovom »Celju novo kanalizacijo«. Gradivo zanjo je p rip rav il ing. F ran Lah. Že v publikaciji' istega av to rja »Ureditev vode — osnova za razvoj Celja«, ki jo je ob k ra ju leta 1965 iz­ dalo D IT Celje; so bile nakazane izredno neugodne hidrološke razm ere na celjskem m estnem območju in podrčrtana nujnost, da je treba predvsem rešiti mesto pred številn im i poplavam i, sk ra tk a regu lira ti številne vodne tokove, ki tečejo skozi mesto. To vprašan je se v zadnjem času zadovoljivo ureja, saj je bila za ta dela dosežena p rio rite ta tud i v republiškem merilu. Po štirile tnem program u, ki ga skupno financirajo repu ­ bliški in občinski organi te r celjske gospodarske orga­ nizacije, bo izvršena regulacija vodnih tokov, vendar pa bodo s tem le delno odpravljene hidrološke težave. Vso odvečno vodo bi lahko odvedla z m estnega področ­ ja edinole nova kanalizacija. P isec brošure ing. Lah nam najp re j prikaže razvoj sta re celjske kanalizacije še izza rim sk ih časov. Ti k a ­ nali m erijo 1400 m etrov, so pravokotne oblike s širino 0,60 m in višino do 1,80 m. Izdelani so iz kam na v apne­ ni m alti in p rek riti s kam nitim i ploščami. Zanim iva je av torjeva omemba, da rim ski kana li še vedno služijo svojem u m anem u, nad glavnim a kanalom a pa stojijo celo večje stavbe. V poznejših sto letjih se je m estna kanalizacija širila, vendar ne v enakem obsegu, kot je potekal razvoj mesta. Z biralniki km alu niso bili več kos povečanim vodnim količinam. Celotna današnja kanalizacija m eri blizu 33 km, največ ji profil znaša 1 m eter. K er se je m esto po sili razm er širilo tud i v poplavna področja, je razum ljivo, da v teh predelih ob povodnji, pa tudi ob m ajših naliv ih kanalizacija po­ vsem odpove. N adaljn ja pom anjkljivost obstoječe ka­ nalizacije je v poroznosti cevi in v slabo zatesnjenih stikih. K er ima kanalizacija tud i izredno m ajhne pad­ ce, je zm anjšana pretočna h itrost, k a r povzroča večjo sedim entacijo. S tem nesorazm erno naraščajo stroški za čiščenje kanalov. H uda napaka je tudi v prizana- šanju industrijsk im obratom , da odvajajo svoje od­ padne vode v mestno kanalizacijo brez poprejšnjega ustreznega čiščenja, k ar povzroča m ešanje kanalov in hudo raz jedan je cevi. Idejn i p ro jek t za zgraditev sistem atične regulacije voda v m estu Celje je p rip ravljen . Tudi ko bo od­ s tran jena največja nevarnost v obliki povodnji, bo kanalizacija še vedno zadevala ob težko prem ostljive ovire. Tu je predvsem visoka ta ln a voda, ki je ne bo mogoče bistveno znižati'. K analizacijsko zbirno ozemlje kem ična sredstva za čiščenje betonskih mešalcev »Rassa«. P roizvajalec: R obert Bachm ann 7750 K on­ stanz. Številne izpopolnitve je bilo videti p ri tehniki p rednapenja, kakor tud i p ri m eritvenih priborih in risarsk ih pripom očkih. XIV. Baum a je bila zaključena dne 19. m arca. N aslednja Baum a ne bo prihodnje leto, kot je b ilo to doslej običajno, tem več čez dve leti v času od 15. do 23. m arca 1969. leta. Tudi lokacija bo nova. Na seda­ n jem m estu se je že pričela g radn ja olim pijskih objek­ tov. N aslednja XV. B aum a bo na prostoru Theresien- Wiese. Ing . S. B ubnov je glede na vodne tokove zelo' nizko. Padec nekaterih zbiralnikov bo v še kom aj dopustnih mejah. Po idejnem pro jek tu za zgraditev kanalizacije, ki je bil izdelan leta 1962, obsega kanalizacijsko območje kompleks okoli 650 ha za približno 90.000 prebivalcev. Dopolnjeni idejni p ro jek t celotne kanalizacije Celja pa m ora vk ljučiti tud i kanalizacijo novega industrijskega coninga, čeprav bo za naketere predele kazalo zgraditi ločeno k an a li­ zacijo. Potek kanalskih zbiralnikov nareku je lega terena in sistem m estne zazidave. R ajonski zbiralniki bodo usm erjeni v dva glavna zb iraln ika: prvi bo položen ob levem bregu Savinje od Ložnici do zemljišča m ed Vo­ gla jno in železniško progo, k je r se bo pred skupno' či­ stilno napravo prik ljučil nanj drugi glavni zbiralnik, ki bo pritekal s severne s tran i od sedanjega izliva K o­ privnice. K analizacija bo m ešanega tipa, površinske in odpadne vode se bodo odvajale po istih kanalih. G lav­ na odvodnika bosta odvajala sušni pretok v čistilne naprave. Po očiščenju se bo voda prečrpavala v Vo­ glajno. Ko pa bo sušni p re tok zaradi m eteornih voda predpisano razredčen, se bodo vode preko posebnih razbrem enilnih nap rav prelivale neposredno v Savinjo oziroma Voglajno. Če pa b i zaradi preveč narasle vode grozila zajezitev v kanalih in vdor vode v k letne pro­ store, se bo v razbrem eniln ih objektih avtom atično zaprla posebna loputa in kanalska voda bo odtekala po glavnih zbiralnikih do črpalnih naprav. V prim eru, da b i se po p ro jek tu zgradila ena sam a črpalna naprava ob stiku glavnih zbiralnikov, b i m o­ ra la b iti zmogljivost črpa lk 13,5m3/sek in celo več p ri povečanem profilu glavnega zbiralnika od Sušnice do črpališča. V erjetno pa se bo najprej zgradila črpal- nica ob Sušnici, da se bo močno zazidani Otok zava­ roval pred udorom vode v kletne prostore. Ob regu ­ liran i Voglajni od izliva navzgor bodo potrebni nasipi za odvajanje najv išjih vod. Izredno pregledno napisana brošura ing. Laha, po k a te ri povzemamo vse zgornje podatke, še navaja, da bo nova kanalizacija zgrajena iz okroglih cevi p rem e­ ra 30 do 240 cm, izdelanih po posebnem postopku va- kuum iranega betona. S troški za celotno glavno kana li­ zacijsko omrežje skupaj s čistilno napravo bi po današ­ n ji oceni znašali okoli 40 milijonov novih dinarjev , k ar dovolj jasno kaže, da predstavlja nujno potrebna nova celjska kanalizacija ne samo strokovni, am pak tud i velik gospodarski' problem . B. F. gradbeni center Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 31 9 4 5 O akumulativnosti gradbenih podjetij Statistika pravi, da je gradbeništvo ena izmed najm anj akum ulativnih panog! Statistika pa je ne­ usm iljen instrum ent. Toda skeptiki definirajo toč­ nost statističnih podatkov približno takole: statisti­ ki so ljudje, ki trdijo, da se človek, ki drži eno no­ go v frižiderju, a drugo na vroči peči, nahaja poprečno v zelo ugodni klimi. Vendar, kar se tiče akumulativnosti gradbeništva, celo taka poprečja ne dajejo tolažilnih rezultatov. To seveda pomeni, da je stanje v mnogih podjetjih res zelo, zelo resno, če jih niti tista, k jer stanje ni tako zaskrbljujoče, ne potegnejo v količkaj ohrabrujoče poprečje. Tema je torej aktualna, ker akum ulativnost pomeni plače, fonde, perspektivo, razvoj. Takoj na začetku naj opozorimo na neko ne­ varno zablodo. Mnogi opazovalci trdijo, da je grad­ beništvo tako slabo akumulativno zato, ker sami tako hočemo. Konkretno vse takoj razdelimo po principu: boljši je vrabec v roki, kot golob na stre­ hi. Na žalost imajo ti opazovalci večkrat prav in zares nevarna zabloda je, da se da lepo živeti tudi brez akumulativnosti. To pa teoretično niti p rak­ tično ni mogoče. »Sladko življenje« je vedno le kratkotrajno. V zroki neakum ulativnosti Drugi neusmiljen instrum ent so analize. Danes je to veda s svojo teorijo, tezami, metodami, hipo­ tezami, izračuna, grafikoni in rezultati. Razvojno teoretsko delo v tako imenovani »gradbeni ekono­ miki« je že tako napredovalo in dalo že tako sploš­ no dokazane rezultate, da brez bojazni, da bi trdili nekaj nedokazanega, danes lahko tudi v gradbe­ ništvu uporabimo splošne dosežke analiz evropske­ ga razvoja. In kaj nam povedo te analize, aplicirane na na­ še stanje? 1 . Akum ulativnost pada, če organizacija stag­ nira, 2 . progresivna organizacija gre v sm eri indu­ strializacije, 3. industrializacija zahteva razvojno-razisko- valno delo, 4. razvojno-raziskovalno delo je proces sode­ lovanja, ki omogoča specializacijo, 5. specializacija zahteva koordinacijo. Ali nam je lahko vest čista, če samo količkaj kritično presodimo, kaj smo razen vsakdanjega prakticizma storili v tej smeri? Analizirajmo nekatere osnovne vzroke: 1. Naša gradbena podjetja so registrirana in poslujejo kot SGP (čitaj: splošno gradbeno podjet­ je). Zelo radi bi že enkrat začeli čitati: specializi­ rano gradbeno podjetje. 2. Perspektivni plan razvoja podjetja. Katero podjetje ga im a res odobrenega s strani svojih or­ ganov in v katerem podjetju se po takem planu tudi ravnajo? 3- Prehod od uslužnostnega podjetja, ki čaka licitacije, k proizvajalcu, ki plansko pripravlja in organizira kontinuirno akvizicijo del, ki ustrezajo njegovi specializaciji. Katero podjetje sploh ima sektor akvizicije in dolgoročnega planiranja, študira tržišče in pripravo novih del? Ali je sploh kdo odgovoren in zadolžen za kon­ tinuiteto dela? To ni delo direktorja, on je organi­ zator, a zagotovitev kontinuitete dela bi moral biti vsakdanji opravek sektorja. V sodobni inozemski praksi je ta sektor večkrat najmočnejši in z najbolj sposobnimi ljudmi. 4. Dolgoročne pogodbe. Katero podjetje v Sloveniji se lahko pohvali, da ima vsaj triletne pogodbe za vsaj 25 '°/w svojih kapacitet? Kako naj planiramo in izvajamo industrializa­ cijo, če nim am o vsaj m inim alnih perspektiv dolgo­ ročnega dela. Kako tudi mislimo znižati cene sta­ novanj in doseči akum ulativnost, če ni zagotovlje­ na kontinuiteta. Tako ne pomaga dosti velika produktivnost naših gradbenikov na delovnem mestu, če potem 30 »/o časa sedijo brez dela ali pa so prisiljeni delati s polovico moči. 5. Personalna struktura. Podjetja bi morala imeti plan perspektivne spremembe struk ture kolektiva s sistematičnim zvi­ šanjem kvalifikacijske strukture. Ali so tista pod­ jetja, ki imajo tak plan, res pripravljena sinhro­ nizirati tudi svoje naloge in odvajati fonde za stanovanja strokovnjakov? Ravno glede stanovanj za strokovnjake so razm ere še dokaj neurejene. 6 . Kdo im a plan angažiranja sredstev? Ali je že kak šef gradbišča ali priprave dela odgovarjal, če objekt stanovanjske gradnje ni bil predan niti po dveh letih oziroma bil res nagrajen, če je kon­ čal gradnjo pravočasno in prihranil več deset čistih milijonov? Spomnimo se določene računice: vsak preko­ račen mesec za dokončanje objekta stane 1,7 °/o bruto vrednosti. Torej bi prišlo na objekt s 100 sta­ novanji (po 7,000.000 S din) skoraj 12 milijonov mesečno. S sodobno tehnologijo končajo objekt drugod v šestih mesecih, pri nas pa poprečno v osemnajstih, kar pomeni 144 m ilijonov proč vrže­ nega denarja! Poleg tega nismo pripravljeni dati ekipi za raziskovalna dela niti prom ila, a za stimu­ lacijo kolektiva na gradbišču ne damo praktično nič. Vem, mnogi bodo imeli kritične pripombe k temu m ojem u izvajanju. Toda kaj pomaga, če vse oblečemo v lepo obleko ali prijem ljem o z rokavica­ mi. Ekonomika ne pozna rokavic. Posamezni progresivni gradbeniki, ki jih je v naših podjetjih veliko, bodo tud i vnaprej ostali brez moči, če teh in podobnih problemov ne bomo odkrito obravnavali in o njih diskutirali. Razvoj gre svojo pot No, ta članek je pisan za strokovnjake. Nepo­ učeni o dogajanjih v gradbeništvu bi lahko dobil napačne zaključke, češ da je preveč narobe. Na­ sprotno, mnogo pozitivnega je že prodrlo v naše kolektive. Toda »borba za bistvo« v sodobni tehno­ logiji, za teoretični pristop k problemom, za sode­ lovanje z raziskovalnimi institucijami, zavodi za raziskavo, bankami, nosilci progresivne tehnike v šolah, za plansko integralno racionalizacijo, global­ no produktivnost, akum ulativnost rezultatov, ta borba teče žilavo in vsakodnevno. GCS poskuša k tem u dati svoj delež. Razvoj pa gre nezadržno naprej po poti pro­ gresa- Vendar ne smemo pozabiti: stagniranje po­ meni nazadovanje. Ni mogoče »mirno spati« na tradicionalnih m etodah organizacije v gradbeni­ štvu. Akumulativnost se da projektirati in jo je tre ­ ba planirati! Z drugim i besedami, mi to zmoremo, seveda brez velikih skokov, zato pa sistematično in uporno, predvsem pa planirano in na podlagi detajlnih analiz. Metati krivico samo na druge torej ni povsem v redu. IGOR BLUMENAU, dipl. inž. a rh . OBVESTILO ZGIT SLOVENIJE UPRAVA ZGIT SLOVENIJE OBVEŠČA DRUŠTVA IN DELEGATE, DA BO REDNA LETNA SKUPŠČINA ZGIT SLOVENIJE V LJUBLJANI V ČETRTEK DNE 25. MAJA 1967 OB 9. URI V DVORANI KAZINA, TRG REVOLUCIJE 1. DELEGATI IN ČLANI VABLJENI! 79INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I le to Vlil S Serija: ŠTUDIJE MAREC 19<7 Obdelovalnost in plastičnost malte Uvod Dosedaj smo ocenjevali obdelovalnost m alte sub jek­ tivno in je bila večinom a odvisna od prizadevnosti zi­ darja , ker je bilo težko oceniti porabo energije in časa za pripravo malte. Sposobnost zadrževanja vode in plastičnost po Em - leyu, za katere je značilna odpornost m alte zoper od­ puščanje vode in ohran itev konsistence m alte, ki omo­ goča glajenje ometa, n ista zadostna pokazatelja za ugotovitev reonom skih lastnosti malte. Že Ludwig in Schw iete 1 sta označila obdelovalnost kot kohezijo, lepljivost, nabrekanje, plastičnost, d ila- tanco in tiksotropijo. Tem lastnostim dodam o m i še sposobnost zadrževanja vode in h itrost vezanja. Nobena preiskovalna metoda ne m ore zajeti vseh zgoraj om enjenih karak teristik obdelovalnosti. Glavno je, da zajem a najbolj značilne lastnosti, ki niso odvisne n iti od podlage om eta niti od tehnike nadaljn je upo­ rab e malte. N ajvažnejša lastnost obdelovalnosti je sp rem in ja­ n je oblike. To delo ni odvisno od konsistence m alte, ker im ajo m alte iste konsistence različne sile preoblikova­ nja. Običajno uporabljam o konsistenco m alte, ki je p r i­ m erna za zidarsko žlico z mero razprostiran ja na stre- salnem stolu od 18 ± 0 , 2 cm. M alte z isto prostorninsko vsebnostjo vode v % im ajo različne konsistence, ki včasih ne ustrezajo več konsistenci zidarske žlice, tako da je bolj sm otrno p ri­ m erja ti m alte iste konsistence. Na obdelovalnost m alte imajo pretežni 'vpliv la s t­ nosti peska, ki je glavna sestavina m alte tako, da zabriše precej lastnosti veziva (npr. p lastičnost po Emleyu, litrsko težo in dr.). Lastnosti peska postanejo izrazito opazne, posebno njegova poroznost, viskoznost in sposobnost vezanja vode. Pesek ni več navadna in ­ ertna snov v malti. Za reološko obnašanje m alte je značilen m edseboj­ n i vpliv peska in vode. Zato je važno sam o m ešanje kom ponent ter potrebni čas, da se doseže ravnovesje m ešanja in da se izravnajo nehomogenosti. Če se ne bi držali istega časa m ešanja m alte, bi dobili p ri m alti, ki je m ešana k ra jš i čas, boljše nav i­ dezne vrednosti za silo preoblikovanja. K er so to suspenzije, odločajo votli prostori v pesku, ki ga n a ­ polnjuje m ešanica veziva in vode. P ri tem ni važna prostom inska teža sestavnih delov m alte v nasutem stanju. Najbolje je tam , k je r je mogoče, m ešati sestavine m alte v konstantnih prostorninskih razm erjih . Sam čas preiskave m ora biti omejen zarad i usedanja in vezanja malte. Določitev obdelovalnosti po Wuerpelu Metoda po W uerpelu je norm irana v Združenih državah Amerike, uporab ljajo jo tud i v Zahodni N em ­ čiji, kot je razvidno iz preiskav P. Neya*,, H. O tterbei- na, E. Schw ietea in drugih. A paratu re za določitev obdelovalnosti po W uerpelu so izdelali v m ehaničnih delavnicah Zavoda za raz iska­ vo m ateriala, ravno tako ap a ra tu ro za določitev p la ­ stičnosti po Emleyu. Razlikujem o apara t po W uerpelu po ASTM z 1,452 kg utežjo, ka tera vleče na enem k ra ju 5 cm visok okvir, ki ima štiri 1 0 cm dolge prem ične stran ice in v k a te­ rega gre ca. 500 ml malte. D rugi k ra j okvirja je za­ sidran. Sprem em bo oblike okvirja pod obrem enitvijo merimo kot dolžino diagonale. P lasticitetn i indeks iz­ računam o iz form ule. V raziskovalnem labo ra to riju združenja nem ške industrije apna so izdelali aparatu ro , ki omogoča kon­ tinu irao sprem em bo oblike okvirja s pomočjo vlečne palice, katero poganja motor. P ritr je n i del okvirja vežemo na dinam om eter na oprogo. To omogoča m er­ jen je časovne sprem em be upora m alte s spremembo oblike. To prikažem o z diagram om sila — pot. Tako se fizikalni pojem dela p rikaže kot p roduk t sile in poti. P ri m eritvah so izbrali sprem em bo oblike oziroma sk rajšan je diagonale okvirja do 40 mm. Izračunali so W uerpelovo vrednost WP, ki p redstav lja površino, katere stran ic i sta sila in pot (do 40 mm). Površina pod si. 1 « A krivuljo se lahko tud i p lan im etrira . Sila se m eri pri vsakem 5 m m skrajšan ju diagonale. Opis aparature A paratu ra , izdelana na Zavodu, je v principu taka, kot je opisana v članku H. O tte rbe ina 2 (sl. 1.). Im a mizico, na katero položimo okvir višine 5 cm, ki ima štiri 10 cm dolge prem ične stranice. En kraj diagonale sidram o. Drugi k ra j diagonale vežemo na d inam om eter in na os, ki jo enakom erno vleče motor. D inam om eter m eri silo, ki je po trebna, da prem aga upor m alte v okvirju. D inam om eter m eri do 6 kp. S k ra jšan je diagonale reg istrira števec v 1/10 mm. Obre­ m enitev se p reračuna iz tabele. A p ara t im a stikalo za m otor in za števec. Vzvod za vk ljučitev dinam om etra in okv irja je v spodnjem položaju p ro st in ga lahko prem ikam o, v zgornjem po­ ložaju je p rip rav ljen za m eritev. Izvedba meritve Mešanje malte M alto pripravim o običajno iz m ešanice v prostor - ninskem razm erju 1 : 3 (vezivo : pesek). Pesek vsebuje 1 u težni del norm nega peska drobne zrnavosti, 1 in 2 utežna dela norm nega peska grobe zrnavosti II. Voda za p rip rav ljan je m ora im eti 18—20° C. Vezi­ vo dam o v vodo in ročno mešamo, dokler testo ni ho­ mogeno. Testo mešamo enakom erno 30 m inut. Pesek vm ešavam o in dodamo v testo 30 sekund. M aterial ob robovih vm ešavam o v m alto in m alto intenzivno m ešam o 7 m inut. Nato določamo takoj razprostiranje m alte na stresalnr mizi. Vezivo dodam o suho. Če do­ damo testo, je potrebno upoštevati vsebovano vodo. Malto polagam o na stresalno mizo v dveh plasteh. Vsako p la st zgostimo z nekaj udarc i z nabijalom . Po­ vršino m alte zravnam o s kalupom . Po 10—15 sekundah dvignem o vertikalno kalup in m alto razprostiram o s 15 udarc i (15 sekund). R azprostiran je merimo v dveh smereh. Določitev m ere razp rostiran ja m oram o zaklju­ čiti najkasne je v 5 m inutah po koncu m ešanja. Določitev spremembe oblike Malto, ki ima zahtevano m ero razprostiran ja 18 ± ± 0 , 2 cm, stavim o v okvir, k i ga p ritrd im o na vlečni v ijak in na dinam om eter. M alto z nožem stresam o na vogalih in njeno površino poravnam o. P ri tem m ora­ mo okv ir dobro pritiska ti n a mizico, da se ne p re­ makne. Po 10 sekundah, ko smo površino zravnali, pože­ nemo m otor. R ezultate odčitam o vsakih 15 sekund. Čas od določitve m ere razp rostiran ja do začetka do­ ločitve obdelovalnosti sme tra ja ti največ 7 m inut. Sam a m eritev obdelovalnosti tra ja , dokler ne dosežemo sk ra jšan je diagonale za 50 mm. Sl. 2 Ocena rezultatov N ajboljša je obdelovalnost, če dobimo pri isti m eri razprostiran ja oz. konsistenci m anjše vrednosti W P oz. pcm ali če je površina pod krivuljo čim m anjša. V red­ nosti W uerpela se p ri m eri razprostiran ja 18 cm g ib lje­ jo od 1200 do 25.000 pcm. Če je vrednost WP < 6000, je m alta lahko obdelovalna. Za norm alno obdelovalne m alte je WP 6000— 10.000. Indeks plastičnosti nad 100 je značilen za lahko obdelovalne malte. Obdelovalnost je lastnost malte, ki jo označujejo v lite ra tu ri kot »V erarbeitbarkeit« oziroma »w orkabi­ lity«. Določitev plastičnosti po Emleyu Metodo uporabljajo že 30 le t v ZDA kot s ta n d a rd ­ no za določitev apnenih m alt. K ljub temu, da im ajo danes posebno v Nem čiji pom isleke zoper to metodo, je ne moremo zavreči. Določitev p lastičnosti obsega tr i delovne operacije: 1 . iz testa odsesamo vodo, 2 . testo stiskam o m ed obem a ploščama, 3. testo gladimo. R ezultanta je m eritev vrtilnega m om enta v od­ visnosti od časa. P lastičnost je sposobnost apna, da tvori z vodo testo ali kašo. Apneno testo im a zarad i viskoznosti lastnost, da lam inarno teče. Tej h itrosti po­ tiskan ja se zoperstavlja upo r potiskanja, tako da im a­ mo razm erje m ed h itrostjo in silo potiskanja. Apneno testo se v začetku obtežitve ponaša kot trd n a snov, ki p ri večji obtežitvi začne teči. Razen določitve plastičnosti po Emleyu določamo plastično viskoznost po B ackm anu v ro tacijskem v i- skozimetru. P rincip določitve je, da cilinder potopim o v posodo z apneno kašo in m erim o hitrost obračanja cilindra pod različnim i obtežbami. Izvedba meritve Za preiskavo rabim o naslednje aparature: 1. m odificirani V icatov aparat. Im a palico z v a ­ ljem iz alum inija, ki te h ta 30 g; 2. plasticim eter po Em leyu (sl. 2). A paratu ra se sestoji iz mizice, skozi katero gre vijak, na katerem sloni kovinska podloga. Podlogo po­ gan ja elektrom otor ali jo v rtim o ročno. Na mizi sloni na dveh palicah zgornja vrteča se plošča, ki je pove­ zana z žico na nihalo z utegom. Uteg se prem ika od vertikalnega do horizontalnega položaja. Kazalo in skala omogočata odčitavanje položaja utega. Določitev plastičnosti Za določitev p lastičnosti pripravim o standardno testo, ki ima penetracijo 2 0 mm v sekundah. P rstanasti kalup postavim o na keram ično podlož­ no ploščo z določeno m ero absorpcije in napolnim o s testom, ki im a standardno konsistenco. K alup odstra ­ nimo, podložno ploščo z vzorcem postavim o v ap a ra t na kovinsko podlogo, ki jo dvignemo, dokler se po­ vršina apnenega testa ne dotika zgornje v rteče se p lo­ šče. Razdalja m ed zgornjo ploščo in robom podložne plošče m ora b iti 32 mm. V ključim o prestavo in v drugi m inuti poženemo m otor. Čas, ko damo testo v kalup, računam o kot začetek m eritve. M eritev je končana, ko doseže odčitek na skali 1 0 0 , ali če je odčitek konstan ­ ten pri m anjši vrednosti, ali ko se je vzorec raztrgal. P lastičnost izračunam o po formuli, upoštevajoč čas in odčitek na skali. Rezultati preiskave Določitev obdelovalnosti po VVuerpelu Določili smo obdelovalnost različnih m alt po W u- erpelu. Nas je zanim ala predvsem obdelovalnost apne­ ne m alte. Izbrali smo apno K, S in Z te r h id ra t K in Z apno smo gasili v testo. Razen tega smo preiskali cementno m alto, m alto iz apna in pucolana, m alto iz' apna in elektrofiltrskega pepela te r mavčno malto. Za prim erjavo smo izvršili preiskavo m alte 1 : 3 v volum enskem in v utežnem razm erju. R ezultate preiskave smo prikazali v naslednji ta ­ beli: Vrednost po Wuerpelu — WP in plasticitetni in ­ deks V rednost V zorecW P P la s tic i­ te tn i in d ek s ApnoK + pesek, utežno razm erje 1 * 3 860 2 2 0925 234 ApnoK + pesek volum. razm erje 1 * 3 1440 1911090 2 1 2 A pnos 16. I I f pesek, utežno raz­ m erje 1 : 3 ........................................ ApnoS 16. II + pesek, utežno raz- 225 290 m erje 1 : 3 ........................................ 25 228 A pnos 20. II. + pesek utežno raz­ m erje 1 :3 . . . . .................... A pnos 20. II. + pesek utežno raz- 860 224 m erje 1 : 3 ........................................ A pnos + pesek volumensko razm er- 1085 252 je 1 : 3 .................................................. H id ra tK + pesek utežno razm erje 885 198 1 : 3 ........................................................ ApnoS + pesek volum. razm erje 1435 2 0 2 1 : 3 ....................................................... 5475 104 H id ra t2 + pesek utežno razm erje 1 : 3 ....................................................... 30 % h id ra t2 + 70 % elektrofiltrski 1453 176 pepel .................................................. 510 216 30% h id ra t2 + 70 % opalska breča 70% hidratK + 30% 295 166 elektrofiltrsk i p e p e l ......................... 1065 198 70 % hidratK + 30 % opalska breča 1425 188 70 % apno 2 + 30 % opalska breča 1170 209 70% h id ra tK + 30 % elektrofiltrski 695 224 Cement + pesek 1 : 3 ......................... 55 282 Mavec + pesek utežno razm erje . . 1400 224 Mavec + pesek volum. razm erje • • 2810 156 Vpliv apna na obdelovalnost malte Če prim erjam o diagram e za apno K in S, p ride­ mo do zaključka, da je apno S bolj plastično in da je m alta iz apna S lažje obdelovalna od m alte z apnom K. Ta razlika ni tako velika, da bi im ela kakšen bi­ stven vpliv na lastnosti obeh vzorcev apna (sl. 3). Rezultati vrednosti W P in plasticitetnega indeksa za oba zgoraj om enjena vzorca nam dajo približno iste podatke. Omenili bi, da p lasticitetn i indeks da bolj poprečne vrednosti tako, da razlike m ed različ­ nim i vzorci apna niso tako razvidne. Zato se bomo v bodočih preiskavah ra je om ejili na tolm ačenje rezu l­ ta tov iz diagram ov in iz vrednosti po W uerpelu. Glede uporabe utežnega ali volum enskega raz­ m erja p ri apnu se bomo v nada ljn jih p reiskavah od­ ločili zaradi p rak tičnosti za volumensko razm erje. K rivu lja h id rata K in h idrata Z (utežno razm erje) se lepo ujem ata. To pomeni, da je n juna obdeloval­ nost podobna. Če vzamemo vzorec h idrata S in vzorec labora­ torijsko hidratiziranega apna S, dobimo podobne d ia­ gram e obdelovalnost po W uerpelu. Primerjava določitve obdelovalnosti po Wuerpelu in plastičnosti po Emleyu Za prim erjavo obdelovalnosti po W uerpelu in p la­ stičnosti po Em leyu smo vzeli apno S in h id ra t Z. P las tičn o s t O bdelovalnost po E m ley u po W uerp e lu 523,4 225 109,8 1453 30 % hidra tno apno Z.Apno S H idrat Z Zelo plastično apno po Em leyu (P == 523,4) ima ze­ lo dobro obdelovalnost (25—225 WP). Slabo plastični h id ra t po Em leyu (P = 103,8) im a dobro obdelovalnost (WP 1453') in je lahko obdelovalen. P lastičnost po Emleyu im a strožje k riterije . Glede obdelovalnosti po W uerpelu h id ra t Z lahko obdelava- mo in kvalite tno ustreza. Z m etodo po W uerpelu izgine razlika v kvaliteti med gašenim apnom in h id ratiz iran im apnom. H idra- tizirano apno sl. 4 ima res nekoliko slabšo- obdeloval­ nost, vendar to ne predstva lja kakšne razlike v kv a­ liteti, da bi vplivala na samo oceno kvalite te hidrata. Z om enjeno metodo po W uerpelu je dokazano, da je h id ra t glede obdelovalnosti (plastičnosti) ravno ta ­ ko uporaben kot gašeno apno. M anjše razlike v kvalite ti gašenega apna in h idra- tiziranega apna niso tako bistvene, da b i vplivale na oceno h id ratiziranega apna. Vpliv elektrofiltrskega pepela in pucolanov na obdelovalnost malte D odatek elektrofiltrskega pepela ali pucolana n a­ mesto peska h idratiziranem u apnu precej poveča ob­ delovalnost apnene malte. Ce b i se m orali odločiti za dodatek elek trofiltr­ skega pepela ali opalske breče zarad i lažje obdeloval­ nosti, bi se odločili za opalsko brečo. V endar so raz­ like v obdelovalnosti m alte tako m ajhne, da lahko sm atram o, da elek trofiltrsk i pepel in opalska breča zvišata obdelovalnost m alte (sl. 5). H id rat Z 1 :3 ima WP vrednost 1453, m edtem ko im a m ešanica 30% h i­ d rata Z in 70 °/o elek trofiltrskega pepela WP vrednost 510. Z m anjšan je % h id ra ta v m alti z elektrofiltrskim pepelom ali pucolanom na 30 “/o vp liva na povečanje obdelovalnosti m alte oz. na zm anjšan je vrednosti WP. E lek trofiltrsk i pepel z 70 °/o h id ra ta K ima vrednost WP 1 0 6 5 , isti pepel z 3 0 % h id ra ta K im a vrednost WP 510. Plastičnost po Emleyu je p rikazana v naslednji tab e li: utež. razm. S/. 6 1 de! cementa 3 de ti p e s k a Plastičnost po Emleyu H id ra t S H id ra t Z 30 % h id ra t + 70 °/o elek trofiltrsk i pepel ........................................................106,9 111,8 30 % h id r a t+ 70 % opalska breča. 135,2 130,4 10% h id r a t+ 70% elek trofiltrsk i pepel ........................................................121,9 114,5 10% h id r a t+ 70% opalska breča . 170,2 152,8 Plastičnost po Em leyu m alte iz h id rata in elek tro­ filtrskega pepela dosega poprečno vrednost od 1 0 0 — 140. P lastičnost po Em leyu m alte iz h id ra ta in opalske breče dosega P = ‘170. E lek trofiltrsk i pepel in opalska breča zm anjšata plastičnost po Emleyu m alte, m edtem ko povečata ob­ delovalnost po W uerpelu. Obdelovalnost po W uerpelu nam daje bolj rep ro - ducibilne rezu ltate p ri m altah , ki vsebujejo e lek tro­ filtrsk i pepel in pucolane. Vpliv cementa na obdelovalnost malte Cementne m alte iz cem enta T v volumenskem raz­ m erju 1 :3 im ajo nizke vrednosti po W uerpelu. To po­ m eni da so cem entne m alte lahko obdelovalne (sl. 6 ). Iz p re iskav je razvidno, da dodatek cem enta T olajša ob­ delovalnost apnene m alte. M alte, ki vsebujejo cem ent T, so laže obdelovalne kot tiste, ki vsebujejo opalsko brečo ali e lektrofiltrsk i pepel. Nasprotno im ajo ce­ m entne m alte m anjšo p lastičnost po Emleyu kot ap ­ nene malte. Določitev obdelovalnosti po W uerpelu je zelo p r i­ m erna metoda za preiskave cem entnih malt. Vpliv mavca na obdelovalnost malte Obdelovalnost po W uerpelu m avčnih m alt je težje določiti, ker m avec h itre je veže. K ljub tem u smo iz­ vršili inform ativni poskus določitve obdelovalnosti. Za m avčne m alte velja, da so tudi lahko obdelovalne. Boljše rezultate dobimo, če mavec in pesek zmešamo v utežnem razm erju. To ve lja tud i za ostale v rste m alt. Zaključek Določitev obdelovalnosti po W uerpelu daje upo­ rab n e rezultate za apnene, cementne, m avčne te r osta­ le silikatne m alte. Posebno je p rim erna določitev ob­ delovalnosti m alt, k i vsebujejo hidravlična veziva. Do­ ločitev obdelovalnosti apnenih m alt omogoča p rav il­ no vrednotenje h idratiziranega apna. H idratizirano apno, četudi je m anj plastično, je laže obdelovalno in se ne razlikuje toliko od gašenega apna. Vsi p re isk a­ ni vzorci p redstavljajo lahko obdelovalne m alte. N aj­ bolj prim erno je p ri p reiskavah upoštevati diagram e in W uerpel vrednost. L i t e r a t u r a 1. Ney P.: Ein neues G erät zur Messung der V er­ arbe itbarke it von M örteln, Zem ent K alk Gips 10 (1963). 2. O tterbein H.: E in verbessertes W uerpel—G erät und die Beurteilung der V erarbeitbarkeit von M örteln. Zem ent K alk Gips 5 (1964). M A RJA N OREL, d ip l. inž. D A SRPENICA kreda SRPENICA kreda SRPEN IC A p r o i z v a j a dodatke za beton ALFA CEMENTOL — pospeševa lec pospešuje vezanje, daje h iter razvoj trdnosti, preprečuje zmrzovanje BETA CEMENTOL — pospeševa lec in gostilec ima lastnosti pospeševalca in daje vodotesen beton GAMA CEMENTOL — gostilec daje gost, vodotesen beton, preprečuje zmrzovanje DELTA CEMENTOL — p la s tifik a to r omogoča lažje in ekonomičnejše vgrajevanje te r daje kvalitetnejši beton, znižuje vodocementni faktor, povišuje plastičnost betona, povečuje trdnost betona in preprečuje segregacijo betona ETA CEMENTOL — aeran t in p la s t ifik a to r vnaša mikro-zračne mehurčke v beton, daje beton, odporen proti zmrzovanju in odjugi te r solem za posipanje cest, znižuje vodoce­ m entni faktor, povišuje plastičnost betona in preprečuje segregacijo betona Vsi dodatki so uporabni v letnem in zimskem času. Prospekti in navodila so na razpolago v podjetju. Ateste za vse dodatke je izdelal Z a vo d za ra z iska vo m a ter ia la in k o n s tru k c ij, L ju b lja n a . P ro izva ja še: — te m e ljn e b a rv e — o ljn a te b a rv e — v n ian sah — o ljn a te k ite za lopa tico in b riz g a n je — o ljn a ti m in ij — o ljn a te la k e — ALP — n o tra n j i em ajl — POLAR — z u n a n ji em ajl — u n iv e rz a ln i s in te tičn i em ajl — firnež — razredčila — kalijevo mazavo milo — steklarski kit — minij kit — m angan k it — izoplastik — trak za izolacijo — mleto sivo gorsko kredo.