Stcv. 33.
V Trata« v
a. februarja 1917
Letam Ain.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, Oh 5 zjutraj.
U'«!"ifc»« Ulica Sv Frančišk* Ati^cgi «t 2% I. nadstr. - Vsi toptoi naj se po§Hja|o uredništvu lista. Nefrankirana pfama •• n«
<prejcmtjo in rokopisi se ne vračilo. Izđajsteii m odgovorni urednik Štefan Qr>dina. I.astnik kotnocelf Wfa Edinost" — Tlak tiskarne .Edinos t*, »pisane zadruge S Mnejenlm pomSvom v Trsta, uHca Sr. Frančišks A takega ft. 20. Telefon uredništva ro uprave fcev. 11-57.
Narodni na mi«: Za celo teto.......K 24.—
Za pol leta ...................• I3L—
za tri mesece.....................•
sa nedelj ak« Izdajo aa e«to leto . . . • • • . 5.20 aa poi leta................
2.90
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po • vinarje* zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Mrokost! ena kalano
Cene: Oglasi trgovcev In o rtntkov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po M vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20,—
vsaka nadaljna vrsta................. X—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inse ratni oddelek „Edinosti". Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno (a upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Trančilks AsMkega it JO. — Poštnohranilničnl račun It. 841.052
Pregled no]nove]£h doMu.
Na bojiščih huda zima. Pokloni te v avstrijskih kronovin cesarju Karlu.	_
Avstrijsko uradno porodilo.
DUNAJ, I. (KorJ Uradno se razglaša: f. februarja 1917.
Izredno ostro zimsko vreme preprečuje na vsej vzhodni fronti vsako močnejše bojno delovanje. Tudi z italijanskega bojišča in iz Albanije ni nič novega. Namestnik načelni generalnega štaba: pl. Hoter. frriL
reški uradni poročilo.
rs' ROLfN, I. (Kot.) Veliki glavni stan,
I. febrriarja 1917.
zapadno bojišče. — Na mnogih točka. trome so iz vid ni sunki dosegli dragocene konstatacije glede sovražnika.
Vzhodno bojišče. — Fronta j prin . Le* ica Sav.: Vsied zelo hudega j „ ie j malo točkah živahno bojno deiov-n-j. Ob Narajovki, jugovzhodna Upnice d >!ne, so ddi nekega saškega peš-polka vi* i v ru>ko postojanko in se vr-n.lt s 60 ujetniki In eno strojno puško. Na fronti r>ad , >j ode Jožeta in pri Macken-Senov i armadi iranjši pre razni boii in pose mičoo topovsko streljanje.
.Mciedonska fronta. — Po
jezera proguajoči odde.Ai so biii odbiti.
Pr : generalni Vv^runiiojster; 11. Ludendorf*.
Eci erm sr^uo poročilo.
S H IJ . 31. (Kor.) Mace Jonska ironta: Slab topovsko delovanje. Na posa-inez ; . točkah streljanje s strojnicami in pu-i : ned p »Ijskimi stražami. V kolenu Lerne c >c posrečile akcije nemških patru! k; o vdrle v rnžne jarke, pri-zadej le 12;; kaj sovf ..»iku izgube in se nato vrnile z ujetniki. Naši izvidni cddefki so uspe-no učinkovali severovzhodno Dojrajiskcga jezera in privedli s seboj! ■jetnike, p^ške in več drugega vojnega mater iala,. Romunska irouta: Od ča-a do časa obojestranski topovski ogenj ob Donavi pri 'saccei. fovra ni monitsrii co obstreljevali s Saiinsneg-i kanala bre/-uspešno naše postojanke vzhodno Tuicce.
TaršKo urnim poreč Id.
CARIGRAD, 31. (Kor.) Iz giavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrssu: Dne 2«>. t. m. je sovražnik, potem Lo je s svojimi šestimi baterijami obstreljeval enega naših hataljo m>v na južnem b.regu Tigrisa, izvršil iu:pud. a je bii popomoma potolčeii, raz v en enega oddelka, ki je pravočasno pobegni'. Obkoljevalni poizkus sovražnega konjeniškega polka, ki je b;l oj »čen z dvema stJtiiiiama, se je izjalovil vsied našega topovskega ognja. Lme 30. t. m. je sovražnik več ur zaporedoma obstreljeval na^e po>t -janke pri Fellaliie. Mi smo srdito odgovarjali. — Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka.
Sovražna uradna porotna.
(talijansko uradno poročilo.
31. januarja 1917. — Na trentmski fronti in na Koroškem od časa vio časa topovsko delovanje ob izhodu doline Camo-tiica. v gorskem pa^u zapadno Gardskega jezera Li v Hoclibutu. med Malim Palom in Zellenkoflom. Na fronti Julij>kili aip je razvijal sovražnik včeraj živahnejše delovanje s topovi. Naša artiljerija je energično odgovarjala in ov.raia gibanja sovražnika na poteh za ironto. Na vsej fronti skrajno hud mraz. Na nekaterih višje iežečiii točkah je dosegla temperatura 28 peki ničlo.
Anglija ne vrne kolonij.
LONDON. 31. (Kor.) "1 ekom govora v U'estmiiistru je kolonijalni minister Long izjavil, da Anglija nikdar ne misli vrniti Nemcem r.iti ene osvojenih nemških kolonij.
Pokbn'ttv lasropstev kronovin cesarju.
DUNAJ, 1. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel včeraj pokkmihie deputacije avtonomnih zastopstev Avstrije nad Anižo. Solnograške, Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriško-Gradiščanske, Moravske, Šlezije, Tirolske. Predarlske, Galicije in Bukovine. V poklonitvenih na-go«v orih na cesarsko dvojico so izrazili deželni glavarji oz. njihovi zastopniki neomajno zvestobo, prisrčno ljubezen in neomajno vdanost prebivalstva vseh narodnosti cesarju in državi in naglašali, da so istotako, kakor so se sinovi vseh kronovin na fromi odlikovali z domoljubnim navdušenjem, pogumom in hrabrostjo, tu-ii vsi sloji prebivalstva v zaledju trdno odločeni, da vztrajajo v popolni požrtvovalnosti, dokler ne bodo osramočeni na-jrti naših nasprotnikov in izvojevan časten in trajen mir. Vsi govorniki so prosili za božji blagoslov za cesarsko dvo-iico in cesarsko hišo in prosili za varstvo n milost za bodočnost. Govornik gališ-kega zastopstva se je zahvalil za dobrote, ki sta jih izkazala Galiciji dinastija, posebno pok. cesar Franc Jožef in je naglasa! posebno Najvišjo izjavo z dne 4. novembra 1916 gl jJe razširjenja samostojne uprave dežele. Odgovarjajoč na nagovore se je zahvaljeval cesar za zagotovila zvestobe in vdanosti in je naglašal patri-iotično vdanost in cesarju zvesto zadržanje vseh slojev prebivalstva. Cesar je na-triašal junaštvo vseh bojevnikov na fronti, ri čemer se ie posebno spominjal planinskega armadnega zbora, izrekel popolno ^znanje prebivalstvu v zaledju, ki ved-o izvršuje .svoje domoljubne dolžnosti in . renaša napore in na J loge te doI;.;e vojne s požrtvovalno odločnostjo i:i je zagotovil pripadnike vseh kronovin svoje očetovske skrbnosti, pri če^er je naglašal, da mu je p< <ebno na s. a ozdravljenje ran, ki jih je prizadejala vojna posameznim kronovinam in izrekel nado, da bo z h ožjo pomučio časten mir vreden vseh /.rtev. Odgovarjajoč na nagovor zastopnika Tirolske je izjavil cesar, da mu je stota ko, kakor je bii priča, da so se si-i-.a I Tirolske, ua seh bojiščih :zkaza'i vredni svoiih prade-dov, tudi znano, da udi doma ves narod neuklonljivo deluje za skupne v elike namene, da se dokaže ; tšim sovra/n kom, da je A\strija nepre-r-»ag!jiva. f c /.e!. i irolslii, ki osi ine, kakor Jo.sj jaj, tudi vnaprej za večno združena z njegovo krono, je ohranjena za vso bodočnost njegova očetovska ljubav. Odgovarjate na itiii-: >vor zastopnika Moravske je t.ailaš^l cesar vzorni vzgled pametnega spera/umu za niirno skupno dedovanje vseh narodov državre, ki so ga dokazali zastopniki Vtoravske z ustvaritvijo narodnega si>0razuma. Odgovarjajoč na lagovor zast(>pnika (ialicije, je izjavil cesar, da ga navdaja z odkritosrčnim veseljem. da je čul izraz hvaležnosti za razširjenje samouprave dežele, kar je zagotovil njegov v e!:ki stric. Na nagovor zastopnika Goriško-Gradiščanske je odgovoril ce<ar sledeče: »Poklonitev Moje po-knežene grofije Goriške in Gradiščanske Me je globoko ganila. Vedno in vedno sem se s prisrčnim sočustvovanjem spominjal prebivalcev te dežele, ki so tudi v najtežjih dneh vztrajali v neomajni zvestobi do cesarja in države in ki prenašajo vse nadloge vojne z vzgledno požrtvovalnostjo. Hrepenim po trenotku, ko Mi bo z božjo pomočjo in s hrabrostjo Mojih hrabrih čet usojeno, da se zopet zgradi raz-rušeno in vzbudi lepo Gorico in po rri-rodi tako bogato deželo, naš dragoceni biser, k novemu življenju. Naznan;te vsem Mojim ljubim in zvestim Goričana m, da si zamorej > biti v tem času težkih izkušeni kakor ;udi v prihajajočih srečnejših dneh vedno svesti Moje skrajne očetovske skrbnosti.«
Položaj na bojiščih.
BEROLIN, I. (Kor.) Wolffov urad poroča: I >ne 30. januarja je bilo letalsko de-lovanje na fronti povsod ovirano po snegu. Kljub teinu so izvršili naši letalci številne polete v sovražne dežele. V noči
na 30. januarja so zmetali na kofodvor v j Albertu m na važna taborišča v Meri-eourtu, Cappy in Bray ob Sommi nad 3000 kg bomb. V noči 31. januarja je bilo zmetanih na kolodvore v Guillacourtu in HerleviHu 300 kg bomb. Sovražno metanje bomb v ozemlju Athiesa pri Hamu in Nesle je bilo brezuspešno. Na vzhodni fronti so naši letalci uspešno podpirali napadna gibanja nemških čet ob reki Ai. Ob jasnem vremenu so izvršiti naši letalci dne 30. januarja na ozki fronti nad 50 poletov, umerili z opazovanimi uspehi številne naše baterije in zasledili več sovražnih streljajočih baterij. Čeprav je bilo v višje ležečih zračnih plasteh do 40° pod ničlo, smo kljub temu v številnih poletih zmetali na plinarno v Rigi, sovražne kolodvore in četna taborišča okrog 900 kg bomb. Neka sovražna obrambna baterija je bila z drznim napadom nekega letala prisiljena k molku. Na ruski strani sta se celi dan pokazala na vsej fronti te dva letalca daleč za lastnimi črtami.
Olasovi o poostritvi podvodniške vojne.
DUNAJ, 1. (Kor.) Povodom pričetka proostrene podvodniške vojne piše »Frem-Jenblatt«: Osrednje vlasti žele, kolikor je te mogoče, nevtralnim državam prihraniti trpljenja vojne, dočim je rav nokar entenia odredba blokiranje nevtralnih bal Severnega morja vsied česar postane nadaljevanje vojn.1 velika muka tudi za narode, ki niso v voj ii. Nevtralci si žele miru, ki naj jih osvobodi silnega pritiska. Temu miru se tako mi kakor oni vedno bolj pr bližamo, ako pričnemo s poostrenimi sredstvi v boju proti državam, ki izvršujejo pomorsko tiranstvo. Dolgo smo caka ii s sklepom poostritve podvodniške vojne, ker smo še v ed-no upali, da se najde rzhod iz vojne. Mi smo se izjavili pripravljenim, da sklenemo mir na taki podlagi, ki bi bila, upoštevajoč upravičene »nterese. sprejemljiva tudi za sovražnike. Odgovor je bila zaničljiva odklonitev in njej je sledila kot odgovor na povabilo \Vi sona lista pogojev, ki vsebuje uničenj«. Avstro-Ogrske, razdelitev Turčije, oro-panje in zmanjšanje Nemčije, zmanjšanje id ponižanje Bolgarske v vazalno državo. Te nezaslišane zahteve bi morala četvero-zveza odkloniti, tudi če bi bile sovražne čete daleč v njenem ozemlju. Toda ker je ententa rastopila ž njimi, čeprav smo zmagovalci rni, je jasno, da hoče izvesti svoj osvojevalni in uničevalni načrt z lakoto. Z zaporo in sestradanjem hočejo ustvariti sovražniki svetovno zgodovino. Preti temu načrtu bomo nastopali s skraj-lim odporom, z brezobzirno ofenzivo pod vodo. Ker se nas hoče posvetiti smrti, hočemo odrezati sovražnikom vire njihovega življenja. _____
Pomanjkanje premoga ns Francoskem.
PARIZ, 31. (Kor.) Tekom debate v zbornici o premogovni krizi je izjavil posl. Baralle, da bodo premogovne zaloge v Bassy kmalu izčrpane. Dnevno se porabi 70U0 ton, dočim jih dospe le 2500. Plinarna in-a le še za 14 dni zalog. Kljub temu stavkajo premogarji, ker jim ni bilo dovoljeno povišanje plač. Posl. Valeče je zahteval, da naj se premogarji Jetnikov t>97—1892 pošljejo nazaj v premogovnike. Prevozni minister Herriot je izjavi!, i a je kriza zelo resna. Pred vojno je potrebovala Francija letno 60 milijonov (t ;n, izmed katerih je 40 milijonov pridelala sama. Vsied invazije je padla lastna j produkcija na 20 milijonov. Treba ie uva-j /ati nad 40 milijonov ton. Uvoz iz Anglije, i ki je znašal mesečno dva milijona, je vsied ! no$naa>kanja ladij padel na 1'5 milijona. Tudi ne mara prikrivati, da je bilo potopljenih že mnogo ladij s premogom.
Zastopniki aliirancev v avdijenci pri carju.
1 PKTROGRAD. 31. (Kor.) Car je sprejel člane v Petrogradu zborujoče konference aliirancev v avdijenci.
Vpokflci na Angleškem.
AMSTERDAM, 31. (Kor.) Iz Londona sc poroča: Danes izdani odlok vsebuje vpoklic letnika 1898 v 14 dneh, letnik
1899 pa v 3(%dneh po dosegi 18. leta starosti.	_
Potopljeni parnlkl.
BERN, 31. (Kor.) »Temps« potrjuje potopitev parnika »Egret« (3180 ton).
LONDON, 31. (Kor.) Danski parnik »Daisy« in španski parnik »Punto Deno« sta bila potopljena.
tega »veča« itak rS —
POD LISTEK.
„Ne sodite«...!
i§
Roman.
Knez sc je poslovil zelo vzradoščen. Ko i? poljubil Sonji roko, je dejal potihoma:
—	Na svidenje!
Sonja se je smehljala.
Nečesa mu pa vendar ni dal ;a poset, ki
se je v re>n;ci izplačal: niene*ga smeha.___
torej jutri, morda jutri!
—	Sonia. kako si vendar mogla____za
božjo voljo, kai si vendar mislila? To je vendar zopet taka predrzna misel!
—	Zakaj, stric, saj bo zelo zabavno!
—	In ljudje bodo govorih!
—	Naj govore! — je odgovorila in zmignila z rameni.
—	Toda kaj naj vendar storimo, in kje boš sprejemala kneza? je vprašala teta.
—	Tu. salona ne morem pogrešati; saj veš, da ob tem času navadno prihajajo po-
setniki.
—	Ali prosim te, ne razburjaj se zato. Kneza bom sprejemala v svoji sobi. Saj je to moj budoar, in pri nas se vedno sprejemajo poseti v budoarju.
—	To vendar ne gre, ne, ne!
—	Dragi stric, kar pač hočem, pa hočem in____— stopila je tik predenj____
—	ali se še spominjaš svoje male kazni, ki si jo dobil pred kratkim? Ali naj jo ponovim? Ali ti ni ugajala, a?
Pogledal ji je v njen lepi, sedaj tako poredni obraz, in bil je nekoliko v zadregi.
Namigavanje jc šlo poljubu, in da bi bil najrajši imel še enega----o, ta mala popustljivost inu je odvzela še oni mali ostanek avtoritete nad njo.
o * •
Drugo jutro se je Sonja zbudila precej slabe volje. Spala je slabo in imela je divje sanje. Poleg tega pa so jo tudi nepresta-
no motili pri toaleti: najprej Ivanka, ki je hotela pospraviti sobi, potem pa tudi Jo-sipina z besedami:
—	Ali še nisi gotova, Sonja, mi smo že vsi v strahu, kmalu bo že poli dvanajstih.
Pa tudi v resnici ni šlo; to si je morala priznati sama. Bila je zelo raztresena.
—	Ah kaj, te neumne sanje, knez v boju
z mojimi ruskimi Častilci____ preneuin-
no.....nočem več misliti na to.
Mislila pa je v endarle vedno na to, kajti knez je zmagal v njenih sanjah. V Petrogradu sta bila dva človeka, ki sta s silnim koprnenjem čakala njene privolitve.
Eden je bil mali marki de Marville, Čigar predniki so segali tja gori do Ludovi-ka XiV. in je imel žepe polne milijonov. Ljubil jo je brezmejno, vdano in mogla je storiti žnjim, kar je hotela. Vsak dan je prihajal ob petih popoldne na čaj h kne-ginji in jo prosil, da bi podpirala njegovo snubitev.
(Dalje.)
Volne kuhinje.
Trst in vojne kuhinje.
(Konec.)
Da zaključimo razpravo o vojnih kuhinjah, naj v naslednjem podamo dokaz, da je v Trstu varčno domače gospodinjstvo kljub dejstvu, da je v Trstu draginja večla. kot n. pr. v Šlezu, vendar znatno ceneje, kot bi pa bila »javna vojna kuhinja« p-šlezijskem vzorcu. Pri tem se seveda nikakor ne dotikamo obstoječih tržaških vojnih kuhinj, ki smo jih označili za deloma dobrodelne zavode.
Vzemimo torej družino petih oseb. Ta družina jemlje vsa živila, kolikor jih daje aprovizacijska komisija na razpolago. Ta živila ob prikupu še nekaterih drugih živil, ki se dobe na trgu, zadostujejo za prehrano, izvzernši zajtrk, za katerega je treba mleka. Družino so stala prve štiri tedne meseca januarja letošnjega leta od aprovizacijske komisije kupljena živila: 1. .teden K 14'98, II. teden K 1777 (vštet je tudi že 1 kg polenovke, ki se je dobila na trgu), III. teden K 16*08, IV. teden pa K 12*81; skupaj K 61*44.
K temu prištejemo za vsak teden pr r78 kg mesa, ki ga dobavlja aprovizacijska komisija po povprečni ceni K 5*60 kg, torej za štiri tedne K 14*—. Treba bi bilo še potem n. pr.:
6 kg kislega zelja po 76 K 4*56, 6 kg kisle repe po 64	3'84,
6 kg sladke repe po 32	1'92,
IV2 kg čebule po 1*20	1*80,
10 dkg česna po 5*30	—'53,
zelenjave za juho itd.	2'—,
21 1 mleka (3/i 1 na dan) po 90 19 —, 2 kg cikorije	5*20,
6V4 kg sladkorja	7'38,
sol in dišave	3*—,
32*2 kg kruha	19'32,
plin (3 m3 na dan po 24 vin. m5) 20'16, živila iz aprovizac. prodajalne 61*44, aprovizacijsko meso	14*—,
Vse to znaša	K 16 H 5 in
zadostuje za 2S dni. Preračunano na dan. stane torei tržaško družino petih oseb, k; se zadovolji s temi živili, ki tudi za^ostu jejo prehrano, vsa hrana enega dneva zajtrk, obed in večerja, — K 5*86. V Sleziji oa stane v vojni kuhinji samo obed za pet oseb (po 80 vin.), 4 K, in bi v Trstu v »javni vojni kuhinji«, kakor smo zaračunali včeraj, stal samo obed, tak kot v Opavi, K 4'50. Pripomnimo naj še, da 3/ govedine zadostuje za dvakrat, in da tud 1 kg polenovke za siio gre za dvakrat.
Recimo pa. .da si hoče družina nekolik« zboljšati hrano ter si kupi vsak teden en krat po V2 kg mesa (neaprovizacijskega) kar bi zneslo največ 16 K (kilogram ra čunan po S K), potem po enkrat na tede: »vampe« (»tripe«), % kg vsakikrat (po K 3*60 kg), torej K 10*80, po enkrat na teden kg pljuč (po K 3*60), ali V2 kg jeter (po 5 K), torej 12 K: skupaj torej K 37*60, ali i< 38*80. Skoraj približno enaki so stroški, če se vzame konjsko ali orlovsko meso.
Če priračunamo teh K 38*80 zgornjemu znesku K 164*15, dobimo K 202*95 kot troske za 28dnevno hrano, na dan pa < 7*2 I. Poudariti pa je treba, da ima na Dodlagi tega računa družina lahko dvakrat (če sc nekoliko stisne, tudi štirikrat) na teden pri obedu mesno juho in vsekakor vse štiri mesne dneve v tednu mesn« večerjo (meso in drobovino). Poleg tega na ima hrano pripravljeno po svoje, po domače, v domači kuhinji, ki je posebno dandanes prav gotovo zbirališče družine kateksohen«, ker je edini prostor v sta-novaniu, kjer je toplo, zaradi kuhe. Jed je tudi kuhana tedaj, kedar je družini primerno, n. pr. očetu-uradniku. ki prihaja ob 2 pop. iz urada, ali ko pridejo otroci iz šole-, sveža, nepostaua, nepogreta, zdrava in nikomur ni treba hoditi ponjo. In še ne-kaj — za tistega, ki pozna tržaške razmere — ženska je pri svojem rednem o-pravilu. Za marsikatero Tržačanko posebno če nima moža doma, bi bila vojna kuhinja, da povemo naravnost, prava pravcata podpora — lenobe! Tako pa ima vsaj svoje delo z nabavljanjem živil in kuho; za druga domača dela ji ostaja še vse popoldne.
Tako, mislimo, smo pokazali dovolj jasno, da oficijelne »javne vojne kuhinje« ne gredo za Trst, vsaj za navadne družine ne, ki štejejo več kot tri osebe. Za samce in družine dveh ali kvečjemu treh oseb, to pač. Vsekakor pa je naše mnenje, da je daleč bolje, če naša aprovizacijska komisija, kakor smo že rekli, ostane pri svojih vojnih kuhinjah, kakor so bile doslej, kajti na ta način je najbolje pomagano tržaškemu prebivalstvu, zlasti tistemu, ki v resnici potrebuje, da se mu pomaga. Občinstvo se je itak že povsem prilagodilo obstoječim razmeram in živi takorekoč iz aprovizacijske prodajalne v us.a. Več kot da aprovizacijska komisija, se itak ne po-
Razne politične vesti«
Krščanski socijalci puščajo na strani rogramatične razlike! V nemškem »Na-ionalverbandu« se pojavlja struja za kul-urni boj. To je seveda nemškim krščanskim socijalcem silno neprijetno, ker so
—	zavezniki Nationalv-erbanda v boju nroti Slovanom. To jih spravlja v zagata Pred seboj vidijo Slovane, slovansko iredento, panslaviste in ne vemo še kaj takega strašila, za hrbtom pa pritiskajo nemški kulturkampferji. V tej stiski jim prihaja \Volfova »Ostdeutsche Rundschau« z dobrim nasvetom, naj se krščanski socijalci le družijo z VVoltovci, v imenu — antisemitizma! »Reichspost« sprejema z veseljem ta nasvet in met.i, da bi bilo sicer neumno, ako bi hoteli prikrivati programatične razlike, ki jih ločujejo, ali dana da je skupna fronta proti skupnim sovražnikom in za skupni cilj. Sedaj vemo torej, kar — smo vedeli že popred. Značajna »Reichspost« odpušča rada nemškim radrkalcem njihnvo prus-jaštvo, ne more pa odpustiti Slovanom, da se čutijo Slovane in da kot Slovani stavljajo svoje zahteve! Njej naj bo dovoljena »skupna fronta« s sovražniki krščanstva, ko gre za nemške zahteve, pravno in stvarno neosnovane, slovenskim konservativcem pa so že nemški krščanski socijalci očitali izdajstvo na krščanstvu, ako bi ti res stopili v eno ironto z drugimi slovenskimi strankami v obrambo skupnih narodnih interesov. \li so poštenjaki ti nemški krščanski .socijalci. Eno teorijo imajo za-se, drugo za
—	druge! Mislimo, da so ti ljudje že dovolj razkrili svojo le. o dušo, da se bodo laši konservativci vsaj v tem pogledu ravnali po izgledu >>Reiclisr>oste < ter da bodo puščali na strani programatične razlike, ko gre za bramhp proti skupuen u nasprotniku in za sktfpni cilj. Kar je dovoljeno onim, tudi za naše ne more biti ?reh.
O glavnih naiogah sedanjosti v noši državi piše »Narodni politika : »Danes je glavna nailoga vsem zagotovitev gospodarske sile države, nadaljne preli ra ie vsega nje prebivalstva. In le s hvaležnostjo moramo pozdravljati, da so bila posvetovanja grofa Clam- .tartinica in groia Tisze z odločilnimi činitelji v Nemčiji posvečena tej stvari. Toda, želeti je tudi z vsem poudarkom, da bi odločilni faktorji jri nas nujno opozorili nestrpne ne.uške politike na to, da danes ni ne času pri-I inerno, ne umestno, da. bi prihajali z zahtevami direktno izzivalnega značaja, k.t-kršnje so znani postulati nemških strank in klubnih zvez, ter da interes celote zahteva kategorično pred vsem. da se me>.to za opetovane notranje narodne spore raje in najprej brigajo za pomožno smo.re-no in resnično rešitev perečih vprašanj nrehrane in drugih neizogibnih gospod ^->kih potreb. To je kardinalna zapoved sedanje situacije, kar mora priznati vsak trezni poedinec brez ozira na narodno pripadnost. In tako ni danes primeren čas za ako nasilno »reševanje« problemov in /prašanj, za katera treba mirne srednje poti, polne zavesti o velikih odgovornosti in pred vsem tudi poštenega smisla za pravičnost, da bo ustreženo vsem enakopravnim narodom te državne zveze in s iem blaginji celote.
Ukrajinci in izločenje Galicije. Poročali smo že, da se je predstavila ministru za notranje stvari deputacija maloruske-ga državnozborškega kluba, da protestira proti izločenju Galicije in da zahteva : sklicanje državnega zbora. O tej avdijen-! 21 poročajo listi nastopne podrobnosti: i>eputacija je pred vsem ojstro precizirala tiste argumente, ki so za maiorusko par-lainentariono zastopstvo odločilni, da nasprotuje odcepljenju Galicije. Posebno jc deputacija naglašala, da Malorusi polagajo največjo važnost v to. da se o t eni vprašanju strogo ustavno razpravlja, in Ja ravno zato zahtevajo čim prejšnjega sklicanja državnega zbora, kar je absolutna potreba. Minister je obljubil, da s'c bo dobrohotno bavil z izraženimi željami. Naj pridodamo tu, da se je naslednjega dne parlamentarična komisija poljskega .kluba bavila z istim vprašanjem in da je načelnik dr. Bilinski poročal o uspehu konferenc z ministrskim predsednikom grofom Clam-Martinicem in z ministrom za vnanje stvari, grofom Czerninom, glede poljskega vprašanja.
Hakslmolne cene za sladkor.
Na podlagi § 19 minist. odredbe 29. sent. 1916, drž. zak. št. 335, se odrejuje za re-ditev prometa s sladkorjem naslednje:
Namesto preglednice za dodatke, ki je bila objavljena, z namestništveno odredbo 24. oktobra 1916, drž. zak. in odredb. list
Stran II.
•EDINOST* štev. 33.
V Trstu, dn

februarja 1917.
št. 4\ ima veljati od I. februarja 1917 naprej priio^ena preglednica za dodatke. Po £ 15. t-dst. 2 niinist. odredbe 2sept.
' 11
Enakopravnost in enakovrednost. Dr.
R. Traub priobčuje v praški »Union« za--______________________ nimiva razmotrivanja o ovinkih, po katedri zal. .VS. se zvišuje temeljna rih se ie hotelo doslej uveljaviti nemški
' *	" *	----1 državni jezik. Ker Nemci povdarjajo proti
enakopravnosti svojo višjo vrednost, piše Traub: Moderno pravno raziskovanje je tudi pri nas obrnilo svojo pažnjo naravnemu pravu, in ugotovita, da je bilo že pred j splošnimi pravicami državljanov, koditici-raniini po državnih temeljnih zakonih, principijelno pripoznaflje prirojenih pravic. Vsak človek ima prirojena že po razumu jasne pravice. Take pravice so tudi jezikovne pravice. Ni dovoljen'., torej — kakor delajo to Nemci — * razlikovanje med enakopravnostjo in enakovrednostjo, kajti že naravnopravna zakon-ska določba odreja enakost vseh državljanov pred zakonom, a § 19. državnih temeljnih zakonov razteza to enakost na vsa plemena države ter proglaša njih in njihove jezike za enakopravne. Zato naj prirojena pravna osebnost vsakega državljana na narodnem in jezikovnopravnem polju njego-' ve ožje domovine pride do posebnega pri-| poznanja.
Izplačevanje odškodnin za oddane kovi-
naste predmete. Mestni magistrat naznanja, da mu je došel en del onih zneskov, ki so določeni za odškodnino za kovina-ste predmete, katere je tržaško prebivalstvo v preteklem letu oddalo raznim komisijam. postavljenim v to svrho v našem mestu. Statistično-anagrafični urad, ki mu je poverjeno izplačevanje teh odškodnin, prične z izkazom komisije I., ki je imela svoj sedež v ulici della Valle št. 3., ter bo postopal po redu progresivnih številk izročitvenih potrdil A. zročenih svoj čas strankam, ki so oddale kovinske predmete. Tako bo pričenši s 5. februarjem t. I. vsak dan lahko 2<K) oseb dvignilo nakazane jim zneske, to je, 100 oseb dopoldne in 100 oseb popoldne. V ta namen naj se stranke zglase osebno — (vsaka stranka naj prinese s seboj tudi potrdilo izročitve)
—	v ulici Sanita št. 25., III. nadsr.. vrata 58.« in sicer po sledečem redu: Stranke s potrdili izročitve s štev.: 1.—100. 5. t. m. med 9 dop. in 2 pop.; 101. do 200. 5. t. m. med 4 pop. in 7 zvečer; 201. do /HK). 6. t. m. med 9 dop in 2 pop.; 301. do 400. 6. t. m. med 4 pop. in 7 zvečer; 401. do 500. 7. t. m. med 9 dop. in 2 pop.; 501. do 600.
7.	t. m. od 4 pop. do 7 zvečer; 601. do 700.
8.	t. m. od 9 dop. do 2 pop.; 701. do 800 8. t. m. med 4 pop. in 7 zvečer; 801. do 900 9. t. nt med 9 »dop. in 2 por>.; 901. do 1000. 9. t. m. med 4 pop. in 7 zveč.; 1001.do 1100. 10. t. m. med 9 dop. in 2 pop.; 1101. j do 1202. 10. t. m. med 4 pop. in 7 zvečer, j
—	Opozarja se še enkrat, da se omenjene dni izplačujejo odškodnine samo za kovinske predmete, oddane svoj čas komisiji I. v ulici della Valle. in da se te odškodnine izplačujejo samo proti izročitvenemu potrdilu. Kdaj se bodo izplačevale odškodnine, oddane pri drugih komisijah, se obiavi ob svojem času.
Oddaja koksa iz mestne plinarne. Mestna plinarna je razglasila v včerajšnjem »Osservatoru« in »Lavoratoru«, da prodaja koks v plinarni sami (ul. Carbonara) in v ul. della Stazione. Kupiti je mogoče 10 ali 20 kg na dan. Z vozovi je mogoče v plinarno ckI 9 do 11 dop. Tako je mogoče dobiti največ 4 vreče, okoli 200 kg na dan. Naenkrat sme samo 10 voz v plinarno. Na dom se bo oddajal koks, kolikor bodo ■ dopuščala prevozna sredstva. Plinarna j začne v kratkem prodajati koks tudi na j drugih krajih v mestu. — Zgodilo se je že ponovno, da }e mestna plinarna zelo važne stvari objavila samo v nekaterih listih in \edno samo v Italijanskem jeziku. Opozarjamo ccsarskega komisarja na to
cena ?« porabni sladkor, ki se tfa naroči t-o -1 r rarja 19i7.. s 1. februarjem m s J. ar r 'Tli 1^17 vsaKii.rat za 100 vinarjev
na 100 kg.
Ta odredba zadobi veljavo z dnevom
razfelasiu c.
Cene v kronah za 100 kg sladkorja v veliki: k- na podlagi temeljne cene 100 kron veljavne od 1. lebruarja 1917 naprej: /jdovščina 107 48; Avče 106'<6; Batuje 107*22; Belvedere iOcSTJ; Boršt 10774; Buje 105*33; Buzet 10793; Cerovlje 108*13; Cervinjan 107*93; Dekani 10494; Dinjan !08\32; Divača j. ž. 108'—; Dorn-berg 107*22; Dutovlje-Skopo 107*48; Oa-Ježan 108*39; Gorica drž. žel. in juž. žel. 105*85; Grahovo 106*76; Grijan 10/ / 4; Urižinana 105*33; herpelje-Kozina 107'80; Mudaiužna 106*63; Izola 105*01; Jurdam 10&'39; Kanal 107*09; Kanfanar 108*26; Kopelji sv Štefana Levad 105*33; Koper 1 v it-. Kormin drž. žel. 107*22; Lupogla-v pis*—; Motovun 105*33; Nabrežina j hI- Oglej 108*06: Opatija-Matulje 1 52; Opčine 107*54; Pazin 108*13; Pie-r . c H>5'33; Pieris-Turjak 107*74: Pla-v 107*15; Podbrdo 106*50; Podgorje 1«'7"R0- Podmelec 106*83: Poreč 105 46; P - 'e 105*33; Portorose 105 01; Prošek 17Prvačina 107*15: Pulj 105*46: Raki ,čg 107*87; Repen ta bor 107*48; Ri-» h trg 107*35; Ronki furlanska železni-, ! i07*74: Ronki južna železnica 107*35: I inj 105*33; Roč 108*—; Rubija-Sovo- j 107*02; Salvore 105*33; Sanjane ' Selo sv. Vincenca 107*80; Se/ana I p • SičoJe 105*20; Štanjel - Kobdil j. Sveti Križ na Vipavskem 106\S3;i ^ Križ-Cesta 107*41; Sv. Lucja-Tol- | m n 106*63; Sveta Nedelja 105*46; St. Peter pri Gorici 107*09; Terzo 107*93:, Trst 104 -55: Tržič v Furlaniji 107*41; V i- j ž rir i 105*46: Vižinada 105*46; Volčja- j dr. 10709; Zabronič 108*26; Zagrad 107*28.	_
Soči si je pridobil tudi velikih zaslug in je | bil leta 1915. odlikovan z vitežkim križem reda Fr. Josipa I. To leto je bil pa odlikovan s častnim znakom Rdečega križa, in sedaj je zopet predložen za četrto odlikovanje — za »signum laudis«.
Onim, ki rekrlmlnirajo, češ, da jim naš list neredno dohaja, bodi povedano, da smo mi od petka sem včeraj vprvič zopet prejeli »Slov. Narod« in da ne dvomimo nimalo, da uprava lista nima niti najmanje krivde na tem. So pač sedaj take razmere, kar naj bi uvaževalo tudi občinstvo; posebno še to, da je listu še največ ležeče na tem, da so čitatelji zadovoljni. Ali, proti razmeram, kakršnje so, je obnemogel.
JADRANSKA
izredni občni
Karlev
florovl2?e-is!t« stv^r.
Oddaja sicnine od doma zaklanih prašičev.
\provizacijska komisija razglaša: C. kr. urad za ljudsko prehrano je 11. januarja 1917 izial odredbo o preskrbi prebrvastva s sirovim maslom in svinjsko mastjo. Nekateri lastniki prašičev so slabo razumeli določbe odredbe in so mislili. da ^e crfrc-Jba ne ozira primerno na ■jihove potrebe in so predčasno zaklali prašiče. Zato se razglaša, da je c. kr. urad za iudsko prehrano določil, da se mora Od v^kesra zaklanesM prašiča izro:it: ?n-slednja množina sirove slanine (špeha): P- prašič.n do o • kg leže	*
\ prašičih od	kg I.l/c 31 n kg,
r • >rašičih od Jo 1 kg teže 6 kg, r j nšitih nad 150 kt fttite 10 kg.
Predčasno klanje n Kakor ne oprošCa od iKldaje zgoraj naznačene množine slanine, ker >e mora tudi <*idati slanina od onih prašičev, ki so bili zaitlani po 31. oktobru 1916._______
Domaše vastl.
Smrtna kosa. Včeraj ob 4 uri popoldne je umrla po daljšem trpljenju gospa Katarina Lmck. yi'nisra gospoda Ivana Umc-K:a. korer.ike iz Mare naše narodne garde, mati naše delavne in za naše socijalno fivljenje prezaslužne gospe Eme Barte-I vc. potem -.ospiria Ivana Umeka, isto-tak ' zaslužnega za naše narodne prire-č ive. \t -i smrti blage pokojnice vzbudi gotovo g!*>5 \o sočutje v naših narodnih kr< <gih. Rodbinama L mek - Hartel izražamo iskreno tftžžlf IVurd bo jutri, v soboto, ob 312 pop. iz hiše žalosti, ulica (ihega št. M.
Smrt narodne /ene. V Trebčah je umrla v v is* ki starosti tas a Ana Štrukelj, vdova po pokojnem veleposestniku, možu iz -»tare garde iz/a č i t*arr^i:ega dramlje-njj in preporajun-a B8ŠC okoticc/ Pokojni štrukelj je umrl. ali Celo njegovo za narodn tvar - rcnehalo. Nadaljevala jo A a u . - v;..n.n. BiLi jc to žena izredne c tr.ii^, ki j je p. sebno razvijala ob nvkJa .i ljutih volilnih bnr-bah \ iipiaifcn - trebensk« - bzovittca okra.' .>i Mrr i \ i rcocjn m \ ne	t- i p< r cm »ii lae'u Lrfcancicu
v Ba/ v ie imela 11^. a stvar < b tvan najtrdiiej zasJombo. 1u jv dobšvuia pod-
'prti roki. V hiši dom slovenske a. ko« za ča: a nie-.ci, er-
n
Uli
hsferi se bo o&drža!
dne 18. februarja 191?
ob 10. crl zluirai o prosfsrili patliužnlca na Dunaju i.TttMhofstrassa 1.
DNEVNI RED: Predlog in zaključek o povišanju delniškega kapitala.
DUNAJ, dne 2. februarja 1917.	Upr&VIli S
NB. Vsakih pet delnic imajo pravo na en glas (§ 13). Gospodje del -niČaiji, kateri žele prisostvovati temu občnemu zboru, morajo položiti svoje delnice najpozneje do 12. februarja t. 1. pri blagajnah Jadranske banke v Trstu in podružnic na Dunaj'!, v Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Aletkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru ali pri blagajnah Prve Hrvatske Štedionice v Zagrebu in njenih podružnic ali pri blagainah Banke i Štedionice za Primorje, Sušak in njenih podružnic.
I
Ti ifilu lelj za friktno ilmstilo.
p*
K" ki trtf
vdove. Pok t
a na-učitelja
S1
v a p
bi bt
pr$tm>
i idt vik eni ( kraju. Ki m rodbinam r-u b se bo vršil da-
iii — problem drza\e. h razmerah v Av-zaderski Narodni li^t« z k r-i arnem slogu izražajo Nacij. i zlili program treba 3r/a.e (lorei primerno nje-zn	To je prvi pofcoj
k ; iK-icrija tc staroda\ ne st< ji danes na zastavah vanskih narodov, ki v voj-požrtvoviiin ^ti ne zaostajalo za nobenim drugim narodom!
Naš \l4Jar hr.p s.i p) bi2jf0sl0\ih miru. Naš vladar ie sprejel te dni — med drugimi — tudi p< klonstveno deputacijo mesta rrašktga. Na na govor župana dra. Oroša je zaključil vlaJar sv j odgovor z besedami: Naj bi blagosl v miru. ki fifi prosim za Svoje nsrode od božje m:losti, dovedii mesto (praško), do nove po\Tzdige in na-daljnega proč vita!
Svoj člant striji iavr; besedami, veliko riv rešiti v tac mm lasin.i preoorotii monarh ik-vseli 1 jem! ni požrtvo
Ni pomoCi?! Prejeli smo: Večkrat se je že ta in oni pritožil radi varar.ja pri nakupovanju, i.i oblastva so tudi ukrenila \ se možno ter kaznovala varalice, a bolezen traja dalje. Jaz tehtam vse, kar rni otroci aJ; drugi nakupijo, pa še nisem dobil natančne vage, izvzemši ako sem kupil 1 ri starih trgovcih, pri katerih se služim po več let. Celo pri aprovizaciji se dcgaia, da se mora plačati papir po zelo visokih cenah in je malokedaj v redu. Kolerabe na primer izgube vselej najmanj 10 dkg. od tam. kjer se kupijo, pa — do doma! — Meso, ki je tako drago — se običajno tudi osuši vsaj za nekaj dek! Želeti je. da oblastva vsaj sedaj ob tej draginji pazijo na to. da ne bo ljudstvo varano še pri vagi. \ eni. da je sitno hoditi po sodiščih in dokazovati opisane prestopke, a bo že treba, da se tudi meščanstvo zgane in gre na roko onim. ki imajo dolžnost braniti nas pred oderuhi.
Štirikrat odlikovan vojni kurat. Pon iMarko Cvitanović. c. in kr. brigadirski župnik iz V elikega Jža v Dalmaciji, je bil tak(>j začetkom vojne pridodeljen 23. domobranskemu (dalmatinskemu) polku ter odposlan na srbsko fronto. Tam je bil že leta 1914. odlikovan s svečeniškim križem za zasluge, takozvanim »Piis meritis«. Na
Iz Rojana. Kakor je bilo že v »Edinosti« objavljeno, se bo vršila 18. t. m. v »i^on-sumnem društvu« v Rojanu prireditev v prid podružnici CMD v Rojanu.
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa v ul. Fabio Severo je 31. januarja umrl pešec Leopold Medeot. Pogreb se bo vršil danes, 2. t. m., popoldne ob 3 iz imenovane bolnišnice na voiaško pokopališče.
Gledališče »Eden«. Snoči je nemška operetna družba pričela svoje gostovanje v gledališču »Eden« s Kalmanovo opereto »Cardaška kneginja«. Opereta je doživela na Dunaju nad 450 uprizoritev, toda o3-krito povedano, niti od daleč ne dosega istega skladatelja »Jesenskih manevrov«. Neskaj točk je v resnici dobrih, kot n. pr. ljubavni valček, da ga Imenujemo tako, in čardaš »Joi mama*, in te so tud- *e našle svoio pot v varijeteje in na ulico. V ostalem pa, posebno konec, je neKarn tako neverjetno zgrajen, da je celo za opereto preveč raznih »deuxov ex ma-china«, da ga srečno izvedejo. Osobje je razmeroma dobro, posamezniki celo precej presegajo povprečnost, in to velja predvsem o prvi subreti. gci. Roži Loib-nerjevi, glasovno in igralski. Lep, srednje krepak, obel glas, temperamentna igra. O. Engel je čeden operetni tenor, višina je č'sia in zveneča, ali zdi se. kot da bi mu poskoki v viš4no delali nekako težavo. Tgra umerjena. Druga subreta. gca. Elza Nitschejeva, je sicer šibek, a drugače prije-len g asič. Prav dobre moči sta gg. \ alter S\voboda (grof Boni) m Karel Matuna (Feri), kar velja prav tako tudi za g. Emila Reissnerja, ki je vodil režijo. Manjše uloge primerne. Ženski zbor je očivid-no prešibek in tudi nekam okoren, pevski in igralski. Glasbeno vodstvo ie v ss^ret-nih rokah g. pl. Mattachicha. Orkester domač tržaški. Splošno se more reči, da je opereta uspela dobro. Občinstvo je bilo prav radodarno s pohvalo in par točk se je ponovilo. Oprema je. kakor je dejal ravnatelj, pred pričetkom. pač skromnejša. kot bi bilo želeti, v sedanjem času si družba iz lahko umJjivih razlogov ni mogla oskrbeti boljše. Gledališče je bilo polno; velik del občinstva je tvorilo častni-štvo. Glede pričetka bi pripomnili, da bi pač kazalo napovedati pričetek ob kajti zaradi netočnosti občinstva se je snočnja predstava pričela šele ob h1^ in končala skoraj ob ll1-. Ker so tedaj ulice že temne, bi bilo že'eti. da se predstave pričenjajo toliko preje, da se lahko končajo nekoliko pred 11.	—r.
Mestna zastavljalnica. Jutri, v soboto, se bodo od 91- dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in siccr od št. 22.501 do št. 22.800. Popoldne se bodo od do 6 prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca januarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 5501 do št. 6vS00.
DASOVI
Za učence C. M. šol v Trstu so nabrali člani naborne komisije št. 9 pod vodstvom g. maiorja Svetiča K 80*—. Od te svote se razdeli po K 20 dvema revnima najprid-nejšima učencema in po K 20 dvema revnima najpridnejšima učenkama.
Darovi, do$U cc», komisarju. Dr. Hum-bert Sternberg K 30 za Rdeči križ; Vodstvo italijanske mestne šole na Vrdeli K 12, nabranih med učenci tekom meseca januarja, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vijakov. Aleksander Servadio K 30. za organizacijo oskrbnic vojniških sirot.

Zalos'nega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancen t imen<i tudi ost .lih sorod iikov preiužno vest, da je naša Jjubljena, nad vse dobra soproga, mati in tašča
Katarina Umek
po dolgi in n»učni bolezni, previđana s svetimi zakramenti za umirajoče, včeraj popoldne mirno v Gr -»odu zaspala.
Pogreb predrage pokornice se bo vršil v snboto, dne 3. t m., ob 31/, pupoidne iz Lise žalosti ulica Cario Ghega
šter.
TRST, 2. februarja 1917,
IVAN UMEK. soprog. I por. Bartol, hč>. Ivan, Rudolf, Milan (odsoten) sinovi. Sreflio Bartol, zet.	Mery, Kercede, snahe.
Pito pogrebno podjetje ZIMOLO, Corso 41.
CLSKO - iiUDjEVlSfcA tffcMAVKv CIJA (Bosakova ažurna češka gostilna v Trstu; se uahaia v u!?ci deiie Poste štev. 14. vhod v u.ici Qior^ii> Ga!atti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo-> err«ki jertUtii ii^ii.
: HALI OGLASI:
DD
OD
m račun*.]« po 4 sto t l<«->edo. r*ri V. uetno tiskan« ttneJe m m4a- ; LJ^
■ ajo trnif^t t#Ć. — Naj nmnjia : |J5|—a : pristojbina sa^a 40 ■x>»tiak. .[ULJ
V::- • w
+
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naša preljubljena sestra, oziroma svakinja
fl?lf 0*8611 *iTalni -»Oiitfinar* ni
Jlil^ClJCV nipnjal z oslom. H< eol, tr^ Fura^iri
š .	Kenner.
9(>2
UDfl^flll T ^voraB* ° -samnn^a dru^tra*' Kujiinu, se vrši danes 2 s- er-ana. odho I
niča b prosto zahax*o. Začetek ob 5. pop
01
Potrpežljiva učiteljica
I lic i nrr er.i . 1.
n:tuč» nemšb> v treh mesecih.
poa
ie oai-roilaj v ve-ji množini. V a jirfESlGnfl v l.lirivo it 2 > ^i Mozetič, ffi-8
je aaprodai v vetji mn- >ž ni. \ ia Val-ti i rivo št. 29 M. .Mozetič.	S!>7
1 vsake vrste k ti [ uje J<tkoh Margon \i i Sol i turi f 2 (j>ri in. s-ni bolnišnici. R^t
Tniifl	^ 1 barv ne ^
LUnjC LK1& -0. bom a i K •>• volnena po-kri aia K	, le *ni e K 4 - . rabljeno oblek i ^
^	f •	- v; in
žaklje Zalog ulica G ppa i1). Nac-on.	8"» •
Pristno masiMoso cl;e, r;1:^
1 tli. o u u-abiti kor /dr.Tilo, kup m o<l 2 H litrov '"ličani ioat.no in da nagrado. Ponudba . [i se . dd. Edinosti p->d „J. tr -va »ole/. n.*- ";!0 .2
v 18 letu svoje dobe, snoči ob 7. uri po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se vrši jutri 2. februarja ob 2 pop. iz bolnišnice pri Sv. Mar. Alagd. na pokopališče.
Trst, 1. februarja 1917.
Anton in FIIIl (odsoten) brata. Fani. Sestra, fi cjzja roj. HCZltlf, svakinja-
ž.
Kn netiti sama za mmmr.
o^avice. sukanec,	milo, pumijcre pod -
niWt>, razni ^n i-bi. drnaraice, m izilo za čerlja. elektr-čne»vetitj'ce. b. terije, |> sem»!:i papir kopirni sTincni^i, raponke prstani rdečega križ v, krema za brado, ilic«».	i rezil*, robci, mrežice
sa brlc«, pletenine, srajco, -po Inje hiačo. ocjlelalt, ustnire, razne glavn-ka,	.Patent K.rjopf«*
U-Vt. uiica a. ViljoLo
ZH^VALA.
Najtoplejšo zahvalo izrekam blagim osebam za izraženo sožalje in zadnje časti nepozabni soprogi

Trst- Rojan 2. februarja 1917.
Anton Gzrše.
n drag'* prod-,).
k ev. 13
43
ROBI (lUUUUi LU
Ko^umi, plaftt i, suknje, krila, b uze ob eke itd. Zaloga ženskih obJek-
Hnrco Cosifartl, Trst, U. Ccmpanllz 21
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. termšk
v Trstu, ul. Post« vacth e 12, vogal ulice dali a Po« e.
Izdiranje zoboir brez m bolečine. w s-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE
iiuuuier
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt od 8*2 zvečer umi
Cena: l. orste K Z. IL vrste K1.
^ VELIE€A ZALOGA
biškotov - Marzipan,
■ bombonov in slalčfc več vrst po zmerni ceni LJUDEVIT UNGAR
_ Via Carlnlia S(ev. 23, Trst.