i*o*tnlna pa vi« lirami Leto II., štev, 86 / V LJubljani, sreda dne f3. aprila (92i Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K nesečno. ...... 15 „ za zased, ozemlje. 300 a za inozemstvo . . 520 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K m sli oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Uredništvo: Miklošičeva cesta it ttfL Telefon M. 73. UpravnI&tvo: Sodna ulica it 8. Telefon it 98. Račun kr.poii ček, nradt itev. 11.842. Ljubljana, 12. aprila. Znamenito, zgodovinsko obletnico praznujemo jutri. Spomin na dan 13. aprila 1918. Triletna doba, ki smo v nji doživeli velike svetovne dogodke, je že nekoliko zabrisala spomin na oni veliki dan v Pragi, ki mu je bilo malo enakih v slovanski zgodovini Ob času, ko je od revolucije omagana Rusija odprla mejo nemškim in avstrijskim četam, ko je še mirno stala solunska fronta, ko je bilo tudi na zapadu še vse mirno in se je zdelo, da Italijani ne bodo nikoli popravili svojega ko-baridskega poraza, tačas so se borili naši in češki poslanci z vso odločnostjo na podlagi naše majske deklaracije. Grof Czernin, ki si ni upal govoriti v parlamentu, je šel na dunajski ro-tovž in je tam mestnim očetom povedal, da smo mi izdajalci, ki podaljšujemo vojno. Ta nesramnost je zaslužila pošten odgovor, ki je sledil dne 13.. aprila v Pragi. V vsej tihoti so sklicali češki poslanci vEe narodne zastopnike v Prago in so tja povabili tudi jugoslovanske poslance. Pred zbrano množico je prečital pisatelj Jirasek prisego, da v svojih zahtevah ne popustimo in da stojimo trdno kakor zid. Ta dogodek je bil odločilen: bili smo okrepčani za nadaljni boj. Czernin je padel — sledile eo majske gledališke slavnosti, ljubljanski kongres — ki je ustvarjal slovansko trozvezo od Balta do Adrije —• par mesecev na to je poslanec Stanek v dunajskem parlamentu proglasil ta program, parlament se je razšel in takoj na to je sledil 28. oktober 1918. 13. aprila je imel torej v našem boju odločilen pomen. Podal pa je v svojih geslih tudi znano geslo: »zvestobo za zvestobo*, ki ni veljalo le našim sovražnikom, ampak tudi nam, ne samo takrat, ampak tudi za bodočnost. 13. april je torej jubilej tega gesla. V teku treh" let je šlo to geslo skozi egenj težkih skušenj. In zdi se, da se je v njih okrepilo. Vkljub trenutnim dvomom in sumnjam se je izkazalo kot edino pravo, odločilno in rešilno za oba naroda. Na njegovi podlagi se je zgradila tudi mala antanta, ki je pretekle dni pokazala svoj pomen. Položaj obeh držav je tak, da sta navezani na nadaljnjo skupno življenje. In to skupno življenje, ta skupni feoj za skupne interese bosta uspešna le, če bomo imeli vedno pred očmi zaobljubo 13. aprila 1918. leta. Madžarska vlada uradno priznava Karla za kralja PROSI ŠVICO, NAJ DOVOLI KARLU BIVANJE. — HABSBURGOVA PUSTOLOVŠČINA — SPLETKA FRANCOSKIH KAPITALISTOV. - MADŽARSKA MORA NUDITI GARANCIJE. — PAŠIČEVA ZAHVALA GROFU SFORZI. Bern, 12. aprila. Potrjuje se, da je poslala madžarska vlada švicarskemu zveznemu svetu obvestilo, da je razkralj Karel zakoniti kralj Madžarske in da mu samo vsled zunanjih okoliščin ni mogoče vršiti vladarskih poslov. Madžarska vlada prosi svezni svet, naj dovoli razkralju Karlu, da sme stanovati na švicarskem ozemlju. Švicarski zvezni svet bo proučil vse okoliščine s posebnim ozirom na interese Švice in nato naznanil madžarski vladi svoi sklep. Beograd, 12. aprila. (Izv.) Minister za zunanje zadeve, Nikola Pasič, se je obrnil potom naših poslaništev do vlad male antante s posebno noto, v kateri predlaga, naj se zahtevajo od Madžarske gotova jamstva, da se habsburške avantire več ne ponove. Beograd, 12. aprila. Presbiro poroča iz Pariza: «Humanite» smatra, da so veliki francoski industrijski interesi vezani z restavracijo Karla Habsburškega na Madžarskem. Po odkritjih, ki so došla z raznih strani, se vidi, da je za interesirane kroge to vprašanje osobito finančno vprašanje Rim, 12. aprila. (Izv.) Zunanji minister grof Sforza je prejel od ministrskega predsednika Pašiča zahvalno brzojavko za odločen nastop italijanskega kabineta v vprašanju Karla Habsburga. G. Pašič se zahvaljuje za solidarnost italijanske vlade, ki jo je rimski kabinet dokazal v najopasnej-šem trenutku, ko se je Karel Habsburg mudil še na Madžarskem. Grof Sforza je na brzojav odgovoril s svojo zahvalo za zaupanje, s katerim je bil počaščen. Bregenz, li. aprila. (Izv.) Po semkaj dospelih poročilih je bila prepoved dohoda ekskralja Karla v kanton Waat izdana pod vplivom francoske vlade, ki je hotela na ta način preprečiti preiskavo o dogodkih pred Karlovim odhodom iz Švice na Madžarsko. Po stari tradiciji namreč je odklonitev dovoljenja pripotovanja v en kanton obvezna tudi za druge kantone. Ker se je pa to pot zvezni svet obrnil na kanton Luzern s prošnjo, da dovoli Karlu dohod, je izjalovljen francoski namen, da bi bila preprečena preiskava, ki se bo na vsak način izvršila • ]ugosl. - francoska vojaška zveza? POROČILA ITALIJANSKIH LISTOV. — ZVEZA SE BAJE OSNUJE PO VZORCU POLJSKO-FRANCOSKE KONVENCIJE. Rim, 12. aprila. (Izv.) Tukajšnje časopisje živahno komentira Pašičevo zahvalo grofu Sforzi radi enotnega postopanja proti razkralju Karlu. Dalje tudi poroča, da se pripravlja zveza med Francijo in Jugoslavijo. Ministrski predsednik Pašič se že dogovarja s francoskim delegatom Simonom, ki je dal resno razumeti, da pride med jugoslovansko in francosko vlada do vojaškega sporazuma. Rim, 12. aprila. (Izv.) V člankih poudarja mnogo rimskih listov, da izgleda, da ne pride med Jugoslavijo in Francijo Ie do gospodarske pogodbe, temveč da pojde cela stvar dalje. Sklepa se namreč med beograsko in pariško vlado sporazum, sjičen onemu med-Francijo ia Poljsko. Rim, 12f. aprila. (Izv.) Tukaj se govori, da ee v najhujšem času sestane rimski poslanik beograjske vlade An-tonijevid s francoskim zastopnikom Simonom v Benetkah. Dogovori se bodo sukali okoli pogodbe,"ki jo želi francoska vlada skleniti z jugoslovansko državo. Pozdrav Ljubljane Pragi Povodom obletnice 13. aprila 1918. feta je poslal ljubljanski župan češko-jugoslovanski ligi v Prago to-le brzojavko: Ljubljana, ki je danes prva slovenska občina svobodne edinstvene Jugoslavije, ponavlja prisego, storjeno med češkoslovaškim in jugoslovanskim narodom dne 13. aprila 1918. Vaš boj je naš boj, Vaša zmaga naša zmaga! Zvestobo za zvestobo na vekomaj! Župan dr. Tavčar. Nov sporazum o luki Baroš? Tenden djozne rimske izmišljotine. Beograd, 12. aprila. Presbiro poroča iz Londona: Rimski dopisnik lista »Morning Post» javlja, da je prišlo do sporazuma o pristanišču Baroš. Baroška luka pride pod upravo avtonomnega telesa, sestavljenega iz zastopnikov Italije, Jugoslavije in reške države. Jugoslavija garantira, da nobeno njeno pristanišče ne bo konkuriralo Reki, ki bo služila kot izhod na morje za ves jugoslovenMd teritorij. _ * Priobčujemo to vest kot kronisti. Uvrstiti jo bo pač v dolgo vrsto onih italijanskih poskusov vplivati na evropsko javnost v smislu svojih želj. O koncesijah glede baroške luke ne more biti govora. In da bi katerakoli jugoslovenska vlada pristala na konkurenčne klavzule, o kakršnih poroča »Moming Post», more verjeti človek, ki prav nič ne pozna ne naše geografije, ne naših razmer. — Uredn. MINISTRI NA POTOVANJIH. Beograd, 12. aprila. (Izv.) Minister «a šume in rude dj\ Krizman je odpotoval v Zedico, minister za vere Jovanovič pa v K ari ovac. Minister za socjjalno politiko dr. Kukovec se je .vrnil y. Beocrad. Francija napoveduje kaznovanje Nemčije Velik gozdni požar na Gorenjskem DVANAJST MILIJONOV ŠKODE. — ERARIČNA ŽAGA V SOTESKI UNIČENA. _ VOJAŠKA POMOČ IZ LJUBLJANE. Jesenice, 12. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne je na dosedaj še neznan način izbruhnil požar na državni žah Nemčija še vedno misli na zavlačevanje. Toda dne 1. maja bo morala Nemčija izpolniti svoje obveze. Mi imamo pooblastila za kaznovanje. Volilna borba v Italiji Rim, 12. aprila. (Izv.) Vsa Italija se nahaja v volilni groznici. Vlada neprenehoma nadaljuje z delom za sestavo vladnih kandidatnih list. V Rimu se je dosedaj dosegel sporazum za enoten nastop sledečih strank: liberalne, demokratske in nacionalistične. Tudi v Turinu nastopi ta blok z enotno listo. V Bologni, Firenzi, Milanu in Basiju se še vrše dogovori. Kakor vse kaže, pride do enotnega nastopa tud? v teh mestih. Rim, 12. aprila. (Izv.) Vodstvo socialistične stranke je pravkar dokončalo in redigiralo politični manifest za volitve. Manifest se peča najprej s splošnim programom stranke, napada politiko vlade in zagotavlja, da pomenijo sedanje volitve meščansko ofenzivo proti socialistični misli. Nastop buržoazije ima namen vzeti pro-letarijatu vse pridobitve, ki mu jih je izvojeval socializem. Zato se mora delavstvo temu nasilju upreti z glasovnico v roki. Milan, 12. aprila. (Izv.) Krajevna socialistična organizacija v Milanu je predložila za kandidate socialistične stranke 20 političnih osebnosti. VOLILNA NASILJA NA REKI. Apel opozicijonainih strank na našo vlado. Zagreb, 12. aprila. Reška jugoslovanska stranka, reška avtonomistična demokratska stranka in reška mednarodna socia- listična stranka so poslalo ministrskemu predsedniku Pašiču tole brzojavko: Reška začasna uzurpatorska vlada je razpisala volitve v reško konstituanto, ki naj bi se vršila dne 14. aprila. Te volitve se bodo vršile pod nadzorstvom zaveznikov, kar znači, da bo v nadzorstvu zastopana tudi jugoslovenska vlada. To bi se reklo, da jugoslovenska vlada priznava uzurpa-torsko Grossichevo vlado. Prosimo, da kar najbolj odločno preprečite te volitve, ko je toliko tisočev naših rojakov bilo po Italijanih izbrisanih iz volilnih imenikov. Te glasove so nadomestili z glasovi italijanskih državljanov in fašistov na Reki. Če bi se izvršila volitve pod nadzorstvom omenjene komisije in tudi z Vašim privoljenjem tako, da se ne bi popravili falsificitani volilni imeniki iu da se izgnani reški državljani ne bi vrnili, bi bila naša borba zastonj. Naj pripomnimo še, da v volilne imenike niso vjpisali onih reških državljanov iz krajev, ki so pripadli reški državi in ki imajo večinoma jugoslovensko prebivalstvo. Nikoli ne bomo dopustili, da bi se volitve izvršile na tak nezakonit način. NOVA" TURŠKA OFENZIVA V MALI AZIJI. Carigrad, 12. aprila. Turki so začeli novo ofenzivo, in sicer v smeri Denislii proti Seraikosi v gornji meanderski dolini. O poteku bojev še ni nič znanega. Turške čete nameravajo prejkone oboliti desno grško krilo. Turki so dobifi zadn'> dni močno ojačenie. Trst, 12. aprila. (Izv.) »Edinost* poroča: V nedeljo, 10. t. m., popoldne je prišlo na dveh tovornih avtomobilih približno 50 fašistov v vas Krkovče, ki leži v koprskem političnem okraju. Najprej so vdrli v žup-nišče, napadli in tepli 601etnega kanonika Matevža Škrbca ter slepo streljali proti njemu. V župnišču so streljali ostro v stene in strop in pod neprestanimi grožnjami razmetali vse po sobah ter pobrali vse slovenske knjige, ki so jih našli, in jih odnesli s seboj. Po napadu se pogreša v župnišču zlata ura. Dekanu so grozili in mu zapovedali, da odslej ne sme več 1 niti pridigati niti poučevati krščan-1 skega nauka v slovenskem jeziku, si- j cer se povrnejo in ga ubijejo ter za- i žgejo župnišče. i Nato so planili v vas in vdrli v nekatere kmetske hiše. Tudi kmetom so nevarno grozili in napovedali, da se bodo v desetih dneh povrnili in jim zažgali hiše. nje pa pobil?, ako ne bodo pošiljali svojih otrok iZr ključno Ie v italijansko šolo. Nato so odšli in kričali: «Eja, eja ajala!» in »Viva Italia!* Gorica, 12. aprila. (Izv.) V nedeljo ponoči sta se v ulici Dreossi srečali skupina komunistov, ki je prepevala internacionalno, in grupa fašistov, ki je prihajala iz ulice Dnomo. Obe krili sta se po kratki izmenjavi besed spoprijeli, pri čemer so fašisti segli po samokresih. Ranjena sta bila dva komunista, eden težko, drugi lahko. Oblasti so takoj uvedle preiskavo proti — komunistom. Prva Jugoslovanska zastava v reški luki Ogorčeni fašisti. Reka, 12. aprila. V luko Baroš je prispela danes jadrenica faS- stovskih napadov. Fašisti pa se ne k že jo in 6e zastava nemoteno vije na ladji, ki leži sedaj že tretji dan z zastavo v luki. Reški in susaški Jugoslovani s» zelo navdušeni in prihajajo v skupinah k ladji, da gledajo našo zastavo, ki. nla» poln tu prvikrat. UGODEN POTEK POGAJANJ T ANGLEŠKIMI RUDARJI. London, 12. aprila. Dejstvo, da so m. darji »javili, da se udeleže sestanka t lastniki rudnikov, velja ket getov dokaz, za to, da se stavka gotovo konča. Morda bo še kaj zaprek, vendar pa nihče ue dvt>-mi, da bo izid povoljen. Po vsej državi so toplo pozdravili sobotni Vegover, Vrhu-tega ves pokret oj zahteval m tttAxm človeške žrtve. • h A- Pred ustavno razpravo Beograd, 12. aprila. (Izv.) Predsednik konstituante, dr. Ribar, je sklical za jutri sejo klubovih načelnikov, na kateri se bodo določili govorniki za načelno debato o ustavi. Domneva se. da bo vseh govornikov okoli 20. Na prihodnji seji konstituante se bo vršila vsled imenovanja bivšefca podpredsednika dr. Miletiča za ministra volitev novega podpredsednika ia fe določen za to mesto poslanec Urek, član iVošnjakove skupine Protestni shod obrtnikov proti previsok! odmeri davkov Ljubljana, 12. aprila. Danes ob 10. uri dopoldne se je vršil v 8.) Vsi prizivi, kateri so bili rešeni po | ukinjenju komisije, se morajo dati zoept uanes od lu.un uopoums t* vi»u» . etre8 ^postavljeni komisijL tehta dvorani Narodnega doma snoa oort- £ Vg. dok'azij priloženi prizivom, se imajo jemati v vpoštevanje, najsi so bili nikov in trgovcev v znak protesta proti visoki odmeri davkov. Shod je enodušno odobraval izgave raznih govornikov, da ida državi, kar je državnega, toda je proti visoki odmeri davkov. Med zborovanjem so bili zaprti vsi trgovski lokali, gostilne in delavnice ohrtnikov. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena, znamenje, da se obrtniški in trgovski stan živahno zanimata za svoj procvit. Shod je otvoril načelnik «Zveze obrtnih tadrug* g. Franchetti. Poslanec profesor Reisner je v daljšem govorn pojasnil stališče JDS do zahtev obrtnikov in trgovcev, povdarjajoč, da mora način postopanja davčne oblasti uničiti srednji stan, da ne gre tu za kak formalen protest, ampak za obstanek srednjega stanu. JDS smatra gibanje za upravičeno. Stranka je pripravljena vse storiži ter podpirati zahteve obrtnega in trgovskega stanu. Govornik je dalje ugotovil, da to gibanje ni naperjeno proti plačevanju davkov državi, temveč samo proti načina, kako se obrtnikom in trgovcem odmerjajo ti davki. Pozdravlja zahtevo po uvedbi cenilnih komisij, ki bodo razumevale gmotni položaj obrtnega stanu, komisij, ki bodo sestavljene iz zastopnikov davkoplačevalcev, ne pa iz davčnih uradnikov. Govor prof. Reisnerja so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem na znanje. Načelnik Franchetti je drastično očrta! krivice, ki jih povzroča neenakomerna odmera davkov obrtnemu stanu. Odločno in z vsem povdarkom zagovarja zahtevo po zopetni uvedbi cenilnih komisij. ., V imenu < Trgovske in obrtne zbornice* Je tajnik dr.Fran Windischer izjavil, da bo ta važna korporacija z vso odločnostjo podpirala upravioeno gibanje obrtnikov in trgovcev. Načelnik »Zveze gostilničarjev* g. Fran K a v či č je ostro kritiziral postopanje nekega merodajnega faktorja na davčni administraciji. Gospod Frelichje v imenu »Zveze hišnih posestnikov za Slovenijo* izjavil solidarnost hišnih posestnikov 7. obrtniki. Govorili so še Ilija Predovič, mesar Marčan in Bajželj. Soglasno je bila na to sprejeta spomenica, naslovljena na delegata ministrstva financ v Ljubljani in obsegajoča osem točk sledeče vsebine: 1.) Davki naj se odmerjajo po eni in fsti skali za vso državo. 2.) Opominjevalni stroški, ki so nad vse f>rimere drastični, se imajo odpraviti. predlagani v prvi ali drugi instanci. 5.) Kontumačne določbe zakonov o davkih naj se kar najmileje interpretirajo, ter se, dokler ne bodo davka zopet cenilne komisije same odmerjale, na vsako pritožbo uvedejo nove poizvedbe in vse krivične obdačbe vkljub kontumacu popravijo. Davek mora biti pravično odmerjen tudi takrat, če je davkoplačevalec kontu maciran. 6.) Uvedejo naj se takoj zopet cenilne komisije, ki naj prirede tudi dohodnino za leto 1920., ker vsled počasnosti davčne administracije 4? vedno ne vemo, kaj imamo plačati za leto 1919. Davek naj nalaga komisija ln ne ena sama oseba. 7.) Vsled nečuvenega postopanja davčne administracije naj se vse pritožbe zoper dohodnino vzamejo kot pravočasne, četudi so vložene šele tedaj, ko se je vročil plačilni nalog za davek na, vojne dobičke. 8.) Za predstojnika davčne administracije naj se brez odloga imenuje kaka bolj previdna in razsodna oseba. Finančna oblast mora sama priznati, da v sedanjega predstojnika obrtniki ne moremo imeti več zaupanja. Tudi v prizivno komisijo ne spada taka oseba. Po končanem shoda, ki je nad vse lepo in mirno uspel, je odšla pod vodstvom prof. Reisnerja deputacija, obstoječa iz gg. Knez, Franchetti, Kavčič, dr. VVindischer, Turk in Seydl, k delegatu dr. Šavniku. Pred finančnim ravnateljstvom na Krekovem trgu so številni obrtniki in trgovci pričakovali uspeh intervencije deputa-cije pri delegatu. Z deputacijo je prišel na trg delegat dr. Savnik, katerega je zbranim predstavil gospod Franchetti in ga prosil, naj pojasni stoje stališče. V kratkem govoru je delegat dr. Šavnik. izjavil, da se bo za rešitev vprašanj, navedenih v spomenici, zavzel in to, kar je mogoče, rešil doma, ostalo pa toplo priporočal v rešitev centralni vladi. Obljubil je zopetno vzpostavitev cenilnih komisij, a obenem pozval vse davkoplačevalce, da naj tudi oni nesebično in odkritosrčno podpirajo delo teh komisij, v katerih bodo zaupniki vseh organizacij, ker le na ta način je mogoče pravično rešiti pereče davčno vprašanje. Zbrani so vzeli odgovor delegata z odobravanjem na znanje, na kar so se mirno razšli. Lensnova pssfanica sovjetskim zastopni* V Londonske »Times* objavljajo vele-sanimiv tekst tajne poslanice Lenina, katero so prejeli vsi zastopniki boljšc-viške vlade v tujih državah. Poslanica pravi v uvodu, da morajo trgovska zastopstva Rusije v državah, ki se v njih nahajajo, voditi intenzivno propagando za svetovno revolucijo in za uničenje kapitalističnega režima. Da se to lažje doseže, poziva sovjetska vlada vse svoje poslanike, da z vsemi sredstvi širijo nezadovoljstvo med delavci in vojaki ter da povsod izzivajo nemire in stavke. Komunistični agitatorji morajo po tovarnah agitirati in kolikor mogoče črno slikati slabe posledice dejstva, da še niso sklenile vso vlade trgovskih pogodb z Rusijo. Leninov diktat obsega te-le točke: i. Ne pozabite nikdar, da imajo trgovske zveze z ostalimi državami služiti interesom propagande za internaciona- akcijo in propagando. lo. 2. Sovjetski odposlanci vsaj se vse lej nastanjujejo v najboljših hotelih po mestih, kjer so na delu. Na čast tujih predstavnikov naj prirejajo obede in večerje in nikdar ne pozabijo, da je priznanje ruskih sovjetov odvisno v prvi vrsti od kapitalistov in od sedanje politike meščanskih strank, katero vodi kapital. 3. Treba je napeti vse sile, da se organizira komunistična stranka. 4. Podkupiti in kupiti se mora časopisje. 5. Širiti je treba idejo, da morajo industrialna in trgovska podjetja preiti v roke delavcev. 6. Propaganda se mora delati prosebno pri sedanjih in bivših vojakih. 7. Ustanavljati se morajo sovjeti vojakov, mornarjev in d> lavcev, da pripravljajo diktaturo pro-letariata. 8. Boljševiska parola je: mednarodna sovjetska republika, boj proti kapitalizmu, vojaki ostavljajte fronto itd. itd. Poleg Lenina sta podpisala poslanico še dva člana izvršilnega odbora m. internacionale in vodja sovjeta za Koiiticne beležite -f Slovenci In volitve za rimski parlament. Povodom razpisa volitev za italijanski parlament poroča tržaška »Edinost*, da se tržaški Slovenci Se niso dločili o svojem stališču pri volitvah, a list že sedaj odločno zavrača trditve italijanskega časopisja, da bi volitvena afirmacija Slovencev ničesar ne pomenila. Zmaga pri volitvah — pravi »Edinost* — bi dokazala, da je prebivalstvo te dežele po večini slovensko in bilo bi popolnoma naravno, da slovenska lista sama po sebi dobi večino. Popolnoma napačno trde ita lijanski listi, da bi Slovenci v Trstu in Istri dobili samo »platonično število glasov». Dolžnost Slovanov ni samo, da se brigajo za sedanjost, marveč tudi za bodočnost. Vsak njihov glas oddan v tej deželi, gradi temelje narodni bodočnosti. + Za ime «Jugoslavija». V nedeljo dopoldne se je vršila v zagrebškem kinu »Balkan* skupščina Jugoslovanskega neodvisnega socialno-političnega kluba, na kateri je razen poročevalca Banjanina govorilo več govornikov. Dnevni red skupščine je bil: Ime naše države. Vsi govorniki so se izjavili za ime »Jugoslavija* za našo državo. Tozadevna resolucija je bila soglasno sprejeta. + Protičevi načrti. Iz Beograda poročajo: V političnih krogih se širijo najrazličnejše kombinacije o načrtih, ki jih snuje Stojan Protič, vendar vso te kombinacije ne pridejo v poštev. Gotovo je samo to, da po Protičevem neuspehu, njemu ni več mesta v radikalnem klubu, in da mora Protič izvajati sam posledice, kakor jih bo moral izvajati tudi posl. Ivanič, ki je edini iz vsega kluba kršil strankarsko disciplino. »Politika« konstatira, da je bil Protičev ultimatum zadnji adut, ki ga je izigral Protič v svoji borbi proti Pašiču in da je Protič tudi v tej zadnji fazi borbe podlegel. Vesti o osnovanju nove stranice, o novem listu so kaj malo verjetne »Epoha* javlja, da Ljuba Jovanovič nikakor ni voljan slediti Protiču do skrajnosti, a tudi Nastas Petrovič je v politiki prevelik oportunist, da bi sledil Protičevi samovolji. Tako ostane s Protičem lo Ivanič. Tudi kombinacija z macedon-skimi muslimani je neumestna, ker ti poslanci vedo dobro, da jim bo mogoče le v sedanji vladni večini doseči to, kar hočejo, a v Protičevi opoziciji nimajo pričakovati od nobene strani ka> kršnekoli zaslombe. Zato se že danes lahko ugotovi, da ja Protičeva akcija pa bila že v tej ali oni smeri brezi z-gledna, ker je Protič v današnjem političnem svetu popolnoma osamljen. -f- Karlova pustolovščina v švicarskem narodnem svetu. Socialistični poslanec v švicarskem narodnem svetu Grimm je vložil na vlado interpelacijo. v kateri zahteva pojasnil o stališču švicarske vlade v vprašanju bivanja Karla Habsburga v Švici z ozirom na zadnje dogodke. Ob tej priliki švicarsko novinstvo obširno razpravlja Karlovo afero in soglaša v ugotavljanju dejstva, da je Kari Habsburg zlorabil švicarsko gostoljubje, ki ga mu je ponudila Švica v onem nevarnem trenutku, ko je bil s svojo obiteljo blokiran od rdeče garde v Eckardsauu. Švica ne sme nikdar biti zatočišče političuib desperadov in tihotapcev, ki bi na svobodnem ozemlju snovali državne udare in zarote,ki bi mogle vznemiriti in zavaloviti še itak težko ozračje v srednji Evropi. »Journal de Geneve* priporoča vladi, naj vestno in prevdar-no prouči vprašanje Karla Habsburškega, in naj kot bazo za svojo odločitev vzame slučaj, da je uspela Karlova romantična pot na hrib kronanja v Budimpešti. Konflikt, ki bi sledil Karlovem uspehu, bi kompromitiral v prvi vrsti Švico, ker bi vsak hote ali iui..^.,^*. —ol. a.uj, j. . ..........- • —i- bil zasnovan državni udar, ki se je rodov dalekosežne posledice. Ameri- *M 1 M *« A««A 7A1A — __— T * i * nir^n.r --------- ■ * i razširil v novo vojno. Zato mora biti odločitev zvezne vlade kratka, odločna in jasna in ne sme puščati Kariu niti njegovi družbi, še manj pa njegovemu zaledju zasilnega izhoda. Velika je dogovomost, ki bi zadelo Švico v takem slučaju, kajti vrnitev Karla Habsburga na madžarski prestol je smatrati kot prvo stopnjico na poti onih, ki se hočejo popeti na prestole, odkoder jih je pregnala ljudska volja. In sedaj naj demokratska Švica dobi v zgodovini ta madež, da je podpirala tako akcijo. Zato je vprašanje poslanca Grimma popolnoma umestno, ker sm tiče časti in mednarodnega ugleda Švice. -f Poljska vladna kriza odgodena. V sporazumu z ministrskim predsednikom Vitošem, ki se je odločno izjavil za odgoditev vladne krize, dokler ne bo rusko-poljska mirovna pogodba od poljske vlade ratificirana, je sklenil poljski finančni minister Steczkovrski ostati na svojem mestu vsaj toliko časa, dokler ne bo rešeno vprašanje o razdelitvi Gorenje Šlezije. — Dose-(lanji voditelj poljske mirovne delegacije v Rigi Dombsky, ki je kandidiral za poslaniško mesto v Berlinu, se je tej kandidaturi odpovedal, ker se namerava podati v Ameriko, da bo tamkaj širil poljsko propagando. Mogoče je, da bo Dombsky po ameriškem potovanju nastopil službo poljskega po-poslanika pri vladi v Washingtonu. Kdo bo mesto Dombskyja imenovan za poljskega poslanika v Berlinu, se še ne ve. Ernesto Vathan. V R.Voc je umrl Nazaj y pregnanstvo! V dunajski »Arbeiter Zeitung* po-> pisuje od socijalno - demokratične stranke določeni spremljevalec Karla Habsburga, posl. Sever, vtise s pota v Švico. G. Sever izvaja. Ko smo čakali v Fehringu, smo prejeli telefonično vprašanje, če je spremljevalna komisija na vlaku Karla Habsburga pripravljena sprejeti neko deputacijo. Policijski svetnik je to odklonil. Nato so sprejeli deputacijo an-tantini zastopniki. Madžarski feldmar-šallaitnant Hcgedus se je pripeljal z vlakom. Ko je izstopil, je dejal zel važno: »Prosim gospode za legitimacije. Saj razumete, da se moram prepričati, če so gospodje res določeni za spremstvo.* Ko so se na to vprašanje antantini častniki legitimirali, je He-gediis vprašal, kaj dela v vlaku oddelek za stražo. Gospodje so odgovorili z molkom. Nato je Hegedils naznanil, da dospe »Njegovo Veličanstvo* tekom dvajsetih minut. Toda prišlo je šele po preteku pol are. Iz vlaka Karla Habsburga je izstopilo dvanajst madžarskih žandarjev, škof Mikes z dvema drugima kleriko-ma ter več civilistov, med katerimi je baje bil tudi neki minister. Potem se je izvršila predaja Karlovega voza. Gosoodie so. storili vanjL da se Habs- burgu predstavijo in poklonijo. Jaz sem'o tem hitel obvestiti policijskega nadzornika. Prizor, ko so se gospodje predstavljali in razkralja občudovali, ni bil prav nič svečan ali ganljiv. Ko je He-gediis izjavil, da je prišel čas odhoda, so se gospodje hoteli razvrstiti ob progi, da se od Habsburga poslove na »kraljevski* način. Toda morali so se oddaljiti. Ko se je vlak začel premikati, so klicali: Eljen! — toda ta klic so prevpili železničarji, ki so vriščali: Pereat, pereat! Varnostno službo je dobro pravljal stražni oddelek, pri katerem sta bila tudi dva častnika, noki podpolkovnik in neki nadporočnik, navidez Karlu zelo vdana gospoda. Podpolkovnik se je obnašal tako malomarno, da je moral službo mesto njega prevzeti major. Vozili 6mo se. Na vsaki postaji skozi Avstrijo je stala Volkswehr z nasajenimi bajoneti, ki je dobro patruljira-la okolu vlaka, posebno v bližini Karlovega voza. Zavarovati se je bilo namreč treba pred poskusom, da bi se kdo približal, a tudi pred eventual-nostjo, da bi kdo skušal pobegniti. V Frohnleitnu pri Brucku jeT)ilo Habsburgu posebno tesno pri srcu. Sele ko je vlak oddrdral, mu je postalo lažje. Celo pot je bilo treba najstrožje paziti. da ostanejo yozovi nedotaknieni. Samo spremstvu socijalistične stranke gre hvala, da niso ponekod na postajah prišli ljudje do vagona. Ce bi se jim to posrečilo, bi bili Karla Habsburga linčali! Ko smo se pripeljali v Feldkirch, so se pojavile sitnosti radi moje osebe. Uradniki me niso hoteli pustiti dalje, češ, da nimam potrebnih dokumentov. Šele ko sem pojasnil svojo odgovorno navzočnost, se je stvar uredila in odpeljali smo se naprej. V Feldkirchu sem videl karlistič-nega podpolkovnika in nadporočnika v pravi luči. Postavljala sta se sem in tja in na vse strani, da bi izzvala Habsburgovo pozornost. Hotela sta menda, da si Kari zapomni njuno fi-zijognomijo. Toda ekspralj se je malo menil za nju. Ko sta morala častnika izstopiti iz vlaka, sta prosila navzočega nadkomisarja za dovoljenje, da se o (J »Njegovega Veličanstva* poslovita. Toda nadkomisar se ni dal omehčati H Karlu ni pustil nikogar. Da pa ne bo zamere, sta se častnika postavila ob vlak, in ko je začel voziti sta strumoma salutirala —■ v temno noč. V Hiitteldorfu smo se ločili. An-tantni oficirji in konzul Strauss so se mi zahvalili za trud, ki sem ga imel na potovanju in kmalu nato vlak s Habsburžnnom odpeljal r:: ' ■ k.', tla. bivši župan Rima Ernesto Nathan. Z Nathanom izginja iz vrst italijanskih preporoditeljev ena najodličn.-iših o-sebnosti, ki so udejstvovale program G. Mazzinija. -f- Volilne priprave bojkotirajo magistralni uslužbenci v Milanu. Usluž-jenrf so zahtevali, da se jim priznajo posebne draginjske doklade. Ker tega niso dosegli, so proglasili bojkot za vse volilne priprave, ki bi jih moral izvršiti milanski magistrat. Bojkot se strogo izvaja. -f- Spor med italijanskimi komunisti in socialisti. Med italijanskimi socialisti in med komunisti je prišlo do hudega spora zaradi znaka srp in kla divo, ki ga obe stranki porabljata za svoj amblem. Radi potrebne razlike nameravajo socialisti srpu in kladivu dodati še pero. -j- Nastop italijanskih komunistov pri volitvah. V Milanu se je sestal iz vrševalni odbor italijanske komunistične stranke in je razpravljal o nastopu pri bodočih državnozborskih volitvah. Na sestanku so je sklenilo, 'la ne bo komunistična stranka Italije sklepala kompromisov z nobeno skupino ali strujo, tudi ne s socialistično. Volilni program komunistične stranke Italije bo stal popolnoma v okviru moskovskih 21 točk tretje internacionale. -f Avstrijsko-italljanska meja. Pri določanju avstrijsko - italijanske meje na Tirolskem je podal zastopnik dunajske vlade izjavo, da avstrijska vlada ne more dovoliti, da bi mejna črta segala čez določene točke, kakor si to želi Italija. Posebno ne more Avstrija tega dovoliti na sektorjih, kjer si je komisija glede razvodja popolnoma na jasnem. Avstrija si hoče s tem utrditi in zagotoviti posest zelo važnih alpinskih točk. -j- Posvetovanje «neopredeljenih» v Rusiji. Da pridobi »neopredeljene* delavce na svojo stran in za svoje cilje, sklicuje sovjetska vlada za najbližjo bodočnost konferenco »neopredeljenih* delavcev. Petrograjski sovjet je doM ukaz, da skuša »neopredeljene* delavce na vsak način pridobiti za boljševizem. Da se to lažje posreči, se hr.a »neopredeljenim* odstopiti primerne število mest v upravi sovjetske Rusije. -f- Obnova Francije. Neko poročilo agencije »Havas* javlja iz Berlina, da bo nemška vlada pred 1. majem predložila vrhovnemu svetu noto, obsega-jočo popoln načrt za obnovo porušenih francoskih krajev. Načrt je rezultat posvetovanj, ki so jih imeli merodajni činitelji v Berlinu. -f Posledice Hardingove politike. »Dailv Telegraph* prinaša od nekega svojega diplomatičnega sotrudnika iz Amerike poročilo, ki pravi, da bo ime- ški politiki napram zvezi narodov, pravi pisec, bo sledili vela kopica južnoameriških držav, ki se bodo zvezi narodov odpovedale po ameriškem v-zorcu. Nicaragua se je zvezi narodov že odrekla, in njej sledita Argentinijs ter čilska republika. -f- Japonski pridržkL Japonski zunanji minister je pred kratkim podal izjavo o japonskem stališču v kitajskem vprašanju. Izjava povdarja zlasti, da si Japonska pridržuje popolnoma proste roke, kar se tiče njenili interesov v Mandžuriji in Mongoliji. -r Nov predsednik kitajske republike. Kakor se iz Pekinga brzojavno poroča, je zakonodajna skupščina v Kantonu soglasno izvolila dr. Sunvai« sena za predsednika kitajsko republike. Dr. Sunyatsen je vodja kitajske revolucije in ustanovitelj republike. Ze 40 let deluje za prerojenje svoj-i domovine. Prosveta — Za izdajo «Češke antologije« Gospod češkoslovaški generalni konzul dr. Otokar Beneš je nabral znesek 7000 kron kot prispevek za izdanje dr. Lahove »Češke antologije* v Slovenski Matici. Darovali so: CeSkoslovenska obec 5000 K, uradništvo Češke industrijalne banke v Ljubljani 1000 K, ataše češkoslovaškega konzulata gospod dr. Z&horsky 400 K, gospod Anton Volny, uradnik češkoslovaškega konzulata 200 K, ostalo pomožno osobje češkoslovaškega konzulata 400 K. — Gospodu generalnemu konzulu, ki je že iz lastnih sredstev daroval v isti namen 10.000 K. kakor tudi vsem ostalim p. n. darovalcem bodi izrečena najtoplejša hvala. Izdaja knjige je s tem zagotovljena, — «Lepa Vida» na Ljudskem odru. Ljubljanski učiteljiščniki so uprizorili v pondeljek na »Ljudskem odri* Cankarjevo »Lepo Vido*. Predstava je bila dobro obiskana, bilo je mnogo mladine iu raznih znancev. Svoj čas smo videli »Lepo Vido* v naši drami, ko so jo igrali realci (leta 1919.). Da so si ji izvolili tudi učiteljiščniki, je dokaz, da priznava mladina v »Lepi Vidi* svojo pesem hrepenr-nja, saj je njen Dioniz oni, ki veruje iu zmaga. »Lepa Vida* seveda zahteva mn^-go od odra in igralcev. Spremljevanj* godbe upliva na poslušalca, da se prepusti sanjam. V splošnem jo bila itr.i dobra pohvalili bi posebno obe ženski u-logi, Dioniza. Polianca in Mrvo. Poljane:; je poskušal zadeti pisateljeve geste, kar se mu je tu in tam tudi posrečilo. Režija je bila slaba in je skazila utis zadnjega dejanja. Med odmori je zapel pevski zbor nekaj pesmi. Ob času, ko se govori o prosvetnem delu učiteljstva med narodom, pozdravljamo ta poskus in želimo, da bi se ravno učiteljiščniki mnogo vadili v aranžiranju podobnih prireditev, ker bodo to v 6vojem poznejšem delii potrebovali. — Ruski umetniški večer. Predproda;:i vstopnic za »Ruski umetniški večer*, v petek dne 15. t. m. v opernem gledališču, prične v sredo dne 13. t. m. Vstopnice s* dobivajo pri blagajni opernega gledališča ob navadnih urah po sledečih cenah: Parter: Sedeži I.vrsto 70 K, H.in nT. vrsto 55 K. IV. do IX. vrste 45 K, X. u« XI. vrste 35 K. Dijaško stojišče 4 K. — Lože: Parter 250 kron, Balkonske 150 kron, Nadaljnje vstopnice v I. redu i a parterju 50 K. Balkonske lože 25. — Balkon: Sedeži L vrste 35 K, II. in IIL 20 K. — Galerija: Sedeži I. vrste 10 kron II. do V. vrste 8 K, Stojišča 3 K. —»Glasbena Matica». V sredo, dne 27. aprila t. L, ob 8. uri zvečer se vrši v p-rr-ki dvorani »Glasbene Matice* izredni občni zbor z dnevnim redom: Podržavljanje konserva-torija in šole »Glasbene Matice*. Zaradi važnosti dnevnega reda prosi odbor polrioštevilne udeležbe. k Mariborsko narodno gledališče. V četrtek Finžgarjeve -^Razvaline življenja.. Predstavi prisostvuje tudi pisatelj sam. — Velik ospeh Hudožestvenega teatra na Dunaju. Ob navdušenih manifestacijah ruske kolonije se je pričelo pretečeno soboto v dunajskem »Stadttheatru* gostovanje moskovskega Hudožestvenega teatra, ki na svoji turneji potuje preko Prage v Nemčijo. V »Treh sestrah* Ce-hova so briljirale ge. Germanova, Km;>-per-Cehova, Križanovskaia in Orlova, ter gg. Kačalov, Masalitinov in Barbanor. Prvaki moskovskega teatra so Dunaič.> nom znani še iz predvojnega časa. * Uredniška vest. Z včerajšnjim dnem je stopil v uredništvo »Tabora*, Božidar Borko, bivši urednik »Murske Straže*. * Izpremebe v državni službi. Revirni nadzornik pri varnostni straži v Ljubljani, Dragotin G ril, je imenovan za revirne-ga nadzornika v 10. činovnem razredu na sedanjem službenem mestu. — Josip Vollouscheg, višji državni živinozdravnik v Konjicah, je z veljavnostjo izza dne 1. februarja 1919., vpokojen. — Eliza Proft, učiteljica na deUiški meščanski šoli v Celju, je odslovljena iz šolske službe na javnih šolah naše kraljevine. * Imenovanje v stavbeni službi. Šef okrožne gradjevinske sekcije v Valje-vu. naš rojak Anton Kovač ie ime- Ljuhljana, 12. aprila novan za inšpektorja drugega razreda v ministrstvu za gradjevine. * Izpraznjena carinska mesta. Minister za finance je proglasil nastopna mesta za izpraznjena: Ivana Mikuža, revizorja tretjega razreda carinarnice v Ljubljani; Andreja Zela, carinika četrtega razreda carinarnice v Srdici; Jakoba Dereanija, carinika četrtega razreda carinarnice v Murski Soboti in Cedomira BogdanoviOa carinika carinarnice v Ljubljani. * Klerikalna poštenost. Po nekaterih štajerskih občinah je bil med ■naprednimi elementi in klerikalci sklonjen kompromis za volitve. Kakor s" nam sedaj javlja, so klerikalci na mnogih krajih, kjer se je to zgodilo, vložili ootem kandidatsko listo pod firmo SLS, da bi tako izgledalo, da je stopilo vse vnjibov tabor. Tudi v tem slučaju se kaže vsa politična poštenost klerikalne stranke. * Kclkovna pristojbina na vlogah na ministrstva. Glede vlog na ministrstvo zunanjih zadev poroča isto ministrstvo, da je treba po naredbl ministrstva financ vse vloge kolekovati s kolekom 2 dinarjev in priložiti kolek 5 dinarjev za rešitev. Nekolekovane vloge se ne bodo prejemale. * Poštno nepragmatično uradništvo obveščamo, da sta na prošnjo društva poštnih uradnikov in uradnic intervenirala poslanca gospoda Reisner in Franič ▼ zadevi pragmatiziranja tega stanu pri gospodu ministru za pošto in brzojav, ki je obljubD, tozadevni odlok predložiti v prvi seji ministrskemu svetu v podpis. Točenje In prodaja alkoholnih pijač. Naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 19. aprila 1920., št. 180 Ur. L, in t dne 5. maja 1920- št. 198 Ur. o točenju in prodajanju alkoholnih pijač v Sloveniji sta z današnjim dnevom razveljavljeni. * Za Jagoslovensko Matico. Kakor se fla.m poroča, je sodni nadsvetnik Anton M e j a č v Ribnici naklonil iz neko kazenske poravnave 800 kron v prid «Jugo-slovenske Matice». Najiskrenejsa hvala! * Koroška Bela. Deželna vlada je naslonila pogorelcem na Koroški Beli ter prizadetim posestnikom in družinam na Javorniku. katerim so italijanski letalci uničili v letu 1917. z zažigalnimi bombami hiše. gospodarska poslopja, obleko itd., izdatno podporo kot prvo pomoč za zboljšanje socialne bede. — Podpisani pogorelski odbor se v imenu VBeh pogo-relcev liajprisrčnejše zahvaljuje za dobrohotno darilo ter upa, da bo deželna vlada še nadalje podpirala pomožno akcijo pri osrednji vladi, oziroma reparacijskl komisiji v Beogradu. — Pogorelski odbor: Čop Anton, čop Blaž. Vidic Janez, Male j Franc. * Kolo jugoslovanskih sester ima svoje aradne ure vsak torek, četrtek in soboto od 4. do 5. ure popoldne. Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 9. * Kongres jugoslovanskega ženstva v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo se vrši v Novem Sadu zborovanje odbora Narodnega ženskega saveza SHS, ki bo določil dnevni red kongresa jugoslovanskega ženstva v Ljubljani. ""Kongres v Ljubljani se ima vršiti začetkom septembra letošnjega leta. Zborovanja v Novem Sadu se udeleži tudi deset Slovenk. * Profesorsko društvo — sekcija Ljubljana bo imelo v petek. 15. t. m. ob 15. uri v posvetovalnici I. državne gimnazije redno odborovo sejo. ca kateri bo poročal predsednik dr. V. Korun o zadnjem mednarodnem profesorskem kongresu v Parizu. Razen tovarišev odbornikov vabi odbor tudi druge člane sekcije k udeležbi. — Tajnik. k * Uradne ure na ljubljanski policiji. 5a policijskem ravnateljstvu ostanejo za strauke tudi od prvega maja nadalje iste doslej običajne ure. Za poslovanje s strankami ni nikake izpremembe. * Carinska posredovalnica v Ljubljani. Generalna direkcija carin objavlja, da sme tvrdka F. A. Uher, ekspedicijsko in komisijsko podjetje v Ljubljani, zivrševati carinsko-posrc-dovalne posle pri ljubljanski carinarnici. * _ Podraženje mesa in dragih življenjskih potrebščin. Na skupni sej; Zveze jugoslovanskih železničarjev in Zveze poštnih organizacij dne 2. aprila je bilo sklenjeno, poslati k predsedstvu deželne vlade deputacijo. Tej deputaciji se je pridružila tudi Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev. Deputacija je bila danes sprejeta. Glavni smoter intervencije je bil znižanje cen mesa in drugih življenjskih potrebščin na one cene. ki so obstojale v januarju letos. Izročila se je vtej zadevi tudi spomenica, podpisana od organizacij, v katerih se zahteva ureditev cen in odgovor tekoir šestih dnij, sicer nastopijo združene organizacije z represalijanii. Predseč! nik deželne vlade je pokazal razumevanje za težki položaj celokupnega prebivalstva, posebno pa stalnih nameščencev. Obljubil je. da se obrne takoj brzojavno na centralno vlado v Beogradu. Deželna vlada bo pa sama takoj za počela najenergičnejše korake za ublaženje teh neznosnih razmer. Obenem je gospod deželni predsednik prosil de-putacijo, da se zglasi še enkrat pri njemu, predno se uporabijo trajna sredstva. * Mariborski mestni sosvet ima iu-13. t. m. ob 18. uri sejo s sledečim dnevnua re2.o0. Valute: dolar 138.50 do 138,75, avstrijske krone 24,50 do 24,75. rublji 75 do 80, češke krone 185, funti 546 do 549, nipole-oni 473 do 476. marke 225 do 229, W 201 do 205, italijanske lire 625 do 630, turške zlate lire 510. Blagovna borza je bila večinoma neizpremeajena. denar blago Banka za Primorje ... 920 940 Hrvatska eskomptna banka . 1600 1700 Jugoslavenska banka . . : 580 590 Ljubljanska kreditna banka . 930 95(1 Pksploatacija drva ■ . » 1800 Slavonia ....»(,. !2SO Srpska banka 745 '50 Trgovsko-obrtna banka t » Jadranska banka .. ... 3000 -'050 Gorama c 680 Gutman........1450 1500 Banka Brod na Savi ... 290 2?5 Praštediona ..... 10250 10400 Narodna šumska industrija . 760 756 Narodna banka ..... 640 645 Ljublj. strojne tov. in liv. . 960 990 Rcčka pučka banka .... 435 440 Slovenska eskomptna banka <-r>0 Beograd, valute: dolarji 34.90 do 35.10. funti 136 do 138. franki 248 do 251, drahme 255 do 260, lire 152 do 154, le.ii 51. do 51.50. levi 42.50 do 43, marke 57.25 do 57-50. češke krone 45.50 do 45.75. napoleondorji 118.25 do 119. Devize: London 140 do 141, Pariz 252 do 253, Ženeva 618 do 620, Solun 258 do 260. Praga 48.50 do 48.80, Dunaj 5.80 do i.85. B?rlin 57.50 do 57.75, Milan 157 do 158. Berlin. Italija 283.70 do 284.30, Loudon 242.75 do 243.25. Newvork 61.C8 do 01.82, Pariz 440.55 do 441.45, Švica 1070.90 do 1073.10. avstrijske žigosane krone 18.73 do 18.77, Praga 85.15 do 85.35, Budimpešta 22.09 in pol do 22.15 in pol. Zurich, Berlin 9.87 in pol, Newyork 577, London 22.64, Pariz 41.15, Milan 26.50, Praga 7.95, Budimpešta 2.07 in pol. Zagreb 4.10, Bukarešta 9, Varšava 0.70, Dunaj 1.72 in pol, avstrijske žigosane krone L Vremensko poročilo l.iub! ana 30« m nad nio Dan e rt O o o e! •m O ® (S c i i m ii s g s* Vetrovi .....1? Nebo J 5 • «a ' t» «e 12. april 7. ari 14. ari 2L ari 737* TU', 7M* rs 1S-7 Ite i. l jasno ' pol obl., redil ■ včenjšnia temperatura 111, normalna 9 1 " ramenska naperad: obl. mimo vreme V Solne« rxbaia ob »17 za&ata uS K M Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. p. Jeleue. Hugh Comvay: 32 Iz teme v luč Roman. Ravno pa, ko je v meni dozoreval ta sklep, sem zapazil da je utripanje žile postajalo močnejše in hitrejše, sem začutil, da je pričela globokej-se dihati, in videl, kako se ji je žarek vračajočega se življenja prikradel čez obraz; in čakal sem z brezdušno ne-potrpežljivostjo. In tedaj se je Pavlina — moja žena — zopet vrnila v življenje — vzdignla se je na postelji ter obrnila cbraz proti meni: in v njenih očeh sem videl n-lsj. kar naj z milostjo božjo niktsr veš nc* vidim tamkaj! OSMO POGLAVJE. Zopet najden. Silno nerad pišem to poglavje. Da bi mogel narediti svojo zgodbo zvezano in popolno brez njega, bi najrajši ne zinil besedice o dogodkih, ki jih zabeležuje. Akoravno je bilo nekaj doživljajev čudnih, se vseeno dajo razlagati; ti-le pa ne bodo nikdar niti ne morejo biti nikoli pojasnjeni kakor rad. Pavlina se je prebudila, in ko sem ji pogledal v oči, sem se stresel, kakor da bi ledena sapa buhnila vame. Ni bila blaznost kar sem videl v njih, a tudi ni bil razum. Odprte so bile kolikor le mogoče; bile so strmeče in nepremične in vendar sem vedel, da niso videle nobene stvari, da niso njihovi živci pošiljali nobenega vtisa v možgane. Konec je bil vseh mojih bujnih nad, da se ji z vrnitvijo v življenje povrne razum. Bilo je jasno, da je zdaj prešla v stanje, ki je bilo še bolj bedno kakor prejšnje. Ogovoril sem jo, jo poklical po imenu; ni se odzvala mojim besedam. Videti je bilo, kakor da se ne zaveda moje navzočnosti. Venomer je imela svoje čudne oči uprte v. eno smer. Zdajci je iznenada vstala in Je odšla iz sobe, predno sem ji mogel ubraniti, šel sem za njo. Hitela je po stopnjicah navzdol in videl sem jo kreniti proti sprednjim hišnim vratom. Roko je imela že na kljuki, ko sem stopil k njej in jo zopet poklical po imenu, jo zaprosil, ji celo velel, da se vrne. A bilo je kakor da ji ne bi noben glas segel do ušes. V tem njenem kritičnem stanju sem se malone bal, zadrževati jo s silo, mi- sleč, da je najboljše, da jo pustita svobodno iti, kamor ji drago; to je, da sem šel z njo, da jo obvarujem vsake nezgode. Pograbil sem klobuk in plašč, ki sta visela v veži; zadnjega sem ji med potoma ogrnil ter ji celo oglav-nico potegnil čez glavo. Ni se upirala, ampak me je brez vsake besede pustila, da sem to storil, da mi pokaže, da je vse opazila. Zatem pa je šla z menoj ob strani naravnost naprej. Stopala je s hitrimi in enakomernimi koraki, kakor človek, ki ima gotov cilj pred seboj. Ozrla se ni niti na levo niti na desno — niti v zrak ali v tla. Celo to pot nisem niti enkrat zapazil, da bi premaknila oči, niti enkrat nisem videl, da bi ji trepalnice zmignile. Akoravno se je moj rokav dotikal njenega, sem bil prepričan, da ni niti mislila, niti vedela, da sem jaz poleg nje. Nisem je več poskušal ustaviti na njeni poti. Ona ni hodila kakor brez cilja. Nekaj je vodilo ali naganjalo njene stopinje proti nekemu gotovemu cilju, vendar nisem vedel kaj. Nekaj o njenih pretresenih možganih jo je sililo, da dospe na nek taaj čim preje mogoče. Bal sem se posle- dic, če bi jo bil pri tem oviral. Celo ako vse to ne bi bilo nič drugega, kakor da bi bila močno mesečna, bi bilo nespametno, da bi jo zbudil. Vse boljše je bilo iti z njo, dokler napad ne odjenja. Prišedši do konca \ValpoIske ulice se je brez obotavljanja pravokotno obrnila in stopala po široki ravni cesti naprej. Po tej cesti me je peljala dobre pol milje daleč, nato pa se je ostro zasukala, šla po neki drugi ulici nekako do polovice, zatem pa je obstala pred neko hišo. Bila je običajna londonska trinad-stropna hiša. Hiša, ki se je prav malo razlikovala od moje in tisočero drugih, samo da je bila videti zanemarjena, kakor sem opazil pri luči poulične svetilke. Okenske šipe so bile zaprašene in na enem oknu je bil list, ki je oznanjal, da se oddaja s pohištvom vred v najem. Zavzel sem se in ugibal, kakšna čudna misel je mogla privesti Pavlino do te hiše brez stanovalcev. Ali je morda tukaj kdaj bival kakšen človek, ki ga je poznala v prejšnjih časih? Če je, potem je bilo to morda upapolno znamenje, da jo je kak vzbujen spomin nagnil, da je nehote naravnala svoje stopinje na kraj, ki je bil v zvezi z nekdanjimi dnovi. Silno radoveden in celo močno razburjen sem čakal, kaj bo sedaj storila. Šla je naravnost do vrat ter po« ložila roko nanje, kakor da bi pričakovala, da se bodo odprla ob njenem dotikanju. Tedaj je pa bilo videti prvikrat, kakor da se obotavlja in vznemirja. «Draga Pavlina*, sem rekel, «poj-diva nazaj. Tema je in prepozno, da bi danes šla v hišo. Jutri pa, če ti je drago, prideva zopet!» Ona pa mi ni odgovorila. Stala je pred vrati in jih pritiskala z roko. Prijel sem jo narahlo za roko in poskušal peljati proč. Ustavljala se mi je z neko pasivno močjo, ki nisem verjel, da jo ima. Najsi je bil nejasni njen kakršenkoli namen, toliko mi je bilo očito, da ga je bilo mogoče doseči zgolj s tem, da prestopiva skozi tista vrata. Bil sem docela pripravljen, da jI ustrežem s tem. Ker sem šel tako daleč, sem se bal iti nazaj. Bil sem prepričan, da bi bilo usodepolno, če bi v sedanjem položaju kljuboval nienim željam. Pa kako priti v hišo? (Dalje prihodnjič.) Schicht IX e 1 o s a* I' * « pvivf li -r.r.inn izvrsten za tek; na oljnate osi in štiri peresa, sanj z us" v zelo dobrem stanju ter uUlII njem revlečene in na peresa. Istotam se prod& znamke Nettel, 9X12; za eno fjffp s notami.. _ oko i(j UlIlU Vprašanja nasloviti na Slavko Suštaršič, Hadov-ljloa. 613 6-3 Išče se perfekten samostojen slovensko- ffldUoFBsponilBiit mfSSStt samci, ki so, jugoslovanski državljani. Ponudbe na „Špediolja", poštno ležeče, Jesenice-Fužine 48. 654 prevlečene in na peresa. Iste fotografiji aparat Spedicijska tvrdka na Rakeku preskrbuje najhitrejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tudi 643 2 as ■ ocarinjenje. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlatovski čevlji domačega izdelka. 634 2 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. čepice za uradnike državne in južne železnice, kakor tudi vsake drage vrste, izdeluje po naročila v najkrajšem času tvrdka FILIP BIZJAK krznar in izdelovaleo oepio Ljubljana, Gosposvetska cesta št 13 _(Kolizej).__680 o Lokal za urarsko obrt na prometnem kraju kakega mesta v Sloveniji se išče. Ponudbe pod R/62 na Anonč. zavod Drago R/82 Beseljak, Ljubljana. 637 2 20,000 kg prima angleškega v vrečah po 100 kg bruto za neto, zacarinjeno, od skladišča Ljubljana ital Lir 4*80, pri nadrobni oddaji Lir 5*—, event. tudi v SHS valuti. Vpraša se pri: COLONIALE OLAN-DESE, TRST. 636 10-2 Proda se osebni avtomobil Fiat 35/18 H. F. s predvojnim motorjem, popolnoma prenovljen, dre karoseriji. Ena odprta, porabna za prevoz 10 oseb ali lahkih tovorov (do 1000 kg) in ena zaprta (limuzina). Ogleda se lahko v delavnici Št. Vid nad Ljnbljano hiš. št. 69. Dopisi na Anončno ekspedicijo AL Matelič, Ljubljana, pod „Avto' 648 3-2 ■ ■ Kupujte nove knjige Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2 K več. A. NovaČan, Vele j a. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 1-80 reč. Shakespeare - Zupančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 1-80 več. lika Waschtetova, Pravljice. Z večbaraimi slikami. Vez. 40 K, po pošti K 1-80 več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. • '. • ; -,-i.-., fif-. , '.s \< -"M / i -. . Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutstva ob smrti našega ljubljenega očeta, ozir. starega očeta, gospoda Jerneja Trebarja za poslano cvetje in obilo spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 12. aprila 1921. 653 Žalujoči ostali, ela zaloga čevljev se radi opustitve tega predmeta sknpno po fakturni ceni proda. Jtoslov pove nprava Jutra". 656 5-1 Za občinske volitve je za vsakogar nujno potrebno, 9a se seznani z novim volilnim redom. V ia namen je pravkar izšel Občinski volilni red za Slovenijo. jtaroca se pri Tiskovni zadrugi v ljubijani, Sodna ulica št. 6, in velja s poštnino vrel) X 4*40. Najcenejše pleskanje železa „PH1UGRAHH1T" specialna barva proti rji. Samo enkratno pleskanje za pet let, brez uporabe mini ja. 644 3-2 Domač izdelek, v inozemstvu priznan. j^KOMET" ftehn. ind. podjetje, dr. z o. z. v Ljubljani. Kovine, gume, barve, kemikalije, strojna olja, bencin.