44. številka. »■dih« llfcaja po trikrat na tednn v ieitih i«. ~ kaoboteh. Zjutranje itdanje ii-»b I. «rl »jutraj, večerne p« ob 7. ■v®»N«ćer. — Oh o jao iidaaje elane t I' »a«aa mteeo . I, -.90, izven AvMrij« f. I.« »i«««. . . 2.S0 . . 4,- »• poi i«u ..: 5 - : : . t- "» '•« leto . . , 10 — . . krti Ritima urthln M ti |9p)i Mir. Potaai il*akm j>**m< iulM^iOfa mehm. — Spisal Arguit Štnoa. Priložil 1. P, Planinski. — — A kdo ti je bil vojvoda? vpraia so-pet Ilija. — To mi je bil Ognjan Strahinič. — Dobro je. A ei li poaoal katerega vojaka, ki ima v ti vaai bilo, a doma je is Like P — Sem, pri moji veri, da aem ga po-aual; ti mislil Matijo Ouletića. Ni hrust, ali sablja mu ne poaue milosti. — Ej, ai le moj človek, rede Ilija, vidim, da govoril resnioo. Matijn mi je lati o Sobi govoril, da si junak in poltena duia; prisodi k meni na voa. Bodi mi goat, ker aem tudi jaa marsikateri krvav dao pod banovo nastavo preiti. Sćdi, Marko! Nato ae Ilija obrne k župniku : „Ne zamerite, milo-atni gospod, od je junak na glasu". — Vzorni ga seboj, reče stareo, Bog ti poplača. Bolja volja je, da lačne nasitil, lojne napojil in popotnike prenočil, Vaprej* -i g»l čini slovensko, tu biva adrlema anvedeo slo-vensk rod — in vendar bi le jedna sama alovenaka učilnica motils mir koalicije! To pač ni podobno dokaau, da bodemo mogli pod anamanjem koalicije pospalevati gmotne in kultnrelne koristi naroda slovenskog*. In kdor ae hoče le bolje obveatiti, koliko in kaj nam je pričekovati v aedanji dobi, ta naj le prečita notico, katero objavlja ainočni „Sloveneo* pod saglavjem a Interpelacija de-ielnega abora goriikega*, katere veati ae mi niti ne upamo ponetiiniti i« lahko umljivih raalogov. Is te notice nem sveni nasproti prav odločno : Lasciate 0(.ni speransa I Kje je torej tiati dokaa, katerega hoče g. poal. ŠukljoP Ne le ds nimamo tega dokaaa, temved tudi nade ne, da ga.kedig dobimo. Io ker g. Šuklje nima niti aenoe takega dokaaa, motamo tem odločneje obsojati njega napad na vae tiate, ki ao — doslednejši u e g o on. Mastni tv6t tržaški. (VII. stja dn4 11, aprila 1894). Predsedoval je lupan d.r Pitteri, vladni sastopnlk nemostnilki svetovalec baron Con-rad, navaočih 89 svetovalcev. Po odobrenju aapisnika VI. aeje priobči lupau sahvalo dotičnih učiteljev, na katere ao je sbor povoljno osiral v poslednji seji. Potem je priobčil rastodbo upravnega sodi-Iča o pritolbi južne iehsnice proti mini-ateraki naredbi, katera jo rassodil« v prilog trlalke občine gledč sgradenja kanala, kateri naj bi aaprečil zlivanje vodil v podsem* ske vilenice pri Skocij anu. Tudi upravno so* dilčo rarsodilo je triaiki občini v prilog in jo pooblaatilo, da smo »graditi dotični kanal pri Oornjib Vremah. Vestni svdt vsprejel je na ananje to poročilo. — Predno se preide nn dnevni red, poroča svetovalec Bonussi v imenu mestoe delegacije jako obiirno o vpra* lanju gledć javnih skladilč, kntero je po* atalo poslednji Čas sopet pereče, Meatna delegacija namreč miali, da ao sačasni Itatuti javnih aklsdilč, katere je isdala vlada, na Ikodo triaiki trgovini, kajti vlada nameruje prevseti vae posamične stroke javnih skladilč v svojo laatno upravo. Zaradi tega predlaga meatna delegacija sporasumno s trgovinsko sbornioo, da so od polije posebna deputacija k trgovinskemu ministru, katera naj bi proaila, da ostane uprava javnih skladilč takn, kakor je bila doslej in da ne bi apremeaila vlada javna ekladitče v predmet Ipskulacij na Ikodo trgovini tr* i • I k i. (P P) Predlog vsprejel je zbor so- Uskok skoči na voa ; a Ilija poiene in reče bojaaljivo iupniku : — Vem, gospod iupnik, da v vaiem dvorci vse spi in da oi ognja, ker mislijo, da ae ie le aa dva dni povrnete domov. Vem, da ste tudi vi gladni in lejni. Pa ker se mi je ie taka lepa prilika dala, da dobrega junaka v boljem imeni pogostim, no bodita hudi, ako tudi vam ponudim svoje airomaitvo. Ne bi tega smel storiti, da niste ie večkrat počastili moje airomaine koče. — Prav, dragi Ilija, prikima iupnik, nafi odreieoik ni lomil kruha samo pri bogatinu, ampak tudi pod streho siromaka. Drage volje, saj je tvoj kruh polten kruh, Ilija savije na svoje dvoriiče, a ta hip se pojavi Kata nt hiiinem podstreiji. Kmetica ae ne sačudi malo, ko 'sagleda v tem posoem čaau nenadejana in čudna gosta, ali se hitro loti dela, ko ji Ilija pove, kakov človek je Marko in kako sta ga iejnegu in lačnega na potu dobila. Ilija ni iivel v zadrugi, ampak aam, svojo iono in otroci, ker nista bila niti on niti Kata is tistega kraja. Zato jima je bilo gospodarstvo boljie in hiša čiatejla. Gosta sta aedla v prostorni aobi sa glasno in bret razprave. — Žiten preide ae na dnevni red. O d1 Angelijevem predlogu (da ae itvoli poseben odbor, kateri naj bi proučeval naj-potrobnejia dela, koja mora oblina isvesti v prihodnjih 6 letih in ki naj sporoči svoje* časno o stroikih aa iata dela in o načinu tega pokritja), vnela se je dolga rasprava. Svetovalec Veatnra omenil je, da vidi v temu predlogu, kateri smatra ie sam ob sebi 6* nančni pololaj občine prepesimitiiko, nekako nezaupnico ftiienčnemu odboru; omenja, da je bil tak odsek, kakor ga predlaga d' Angeli, ie pred 20 leti, preko katerega delovanja pa je konečno mestni svet po rasnih sejah prestopil na dnevni red. Svet. Murpurgn je is-javil, da je d' Angelijev predlog prav primeren, dr. Oonsolo pa je predloiil, da se izroči isti finančnemu odseku na proučevanje in poročilo. Itto priporoča svet. dr. Morpurgo. D' Angelijev predlog podpirata tudi svetovalca Goriup in Dollenz, ielita pa, da bi se v dotičnom načrtu sa potrebna dela primerno oairalo tudi na javna dela, ki so potrobna ta okolico. Zahtevata tudi, da bode isvoijen v dotični odsek tudi jeden sastopnik okolico. O tem predmetu govorila ata ie svet. dr. d'Angeli in podpredsednik Luzzatto. Prod-log izročil ae je a 22 proti 17 glaaovi finančnemu odseku, kakor je bil nasvetoval svet. Ventura, Zatem je poročal svet. dr. J a n o v i t s v imenu pravnega odseka o vprašanju, da-li *e morajo smatrati uradniki in sluiabniki ustanov Revoltolla jednakopravnim s mestnimi alušabniki in jradniki. Povod k temu vpra* ftanju dala je namreč prošnja vratarja pri mostnem muzeju Revoltella, v kateri prosi, da se prisna njega stalno nameičenje. Pravni odsek misli, da tluiabniki pri ustanovah Re voltella n so jednakopravni z mestnimi, po. tebno pa ne, kar so dostaje služabnikov pri muzeju Revoltella. Temu miiljenju nasprotovala sta svetovalca dr. Piccoli in Venezian, katera sta trdila, da je bal musej Revoltella mestni musej, saradi česar naj se valili vra-tarjeva prošnja. Rasai govorniki potegovali ao se še sa naaore pravnega odaeka, na vae sadnje pa je bil vsprejet Piccolijev predlog a 19 glasovi proti 13. Župan prosi na to svetovalce, da naj ie nekoliko vstrajajo v aeji, kajti da ae mora reiiti ie neka sadeva, katera ae nikakor ne more več odlajlati. Ta sadeva je : r a s i i r* jenjeiole v Škodnju. Porofievaleo dr, Slocovioh prečita dotično poročilo, v katerem je rečeno, da ae je pokazalo vsled s u m a- hrastovo miso, ki je stala v kotu, mejtem ko je drugi kot savsimala velika ilovnata peč. Od peči naprej je bilo nameičenih dvoje iirokih postelj, dvoje pisanih ikrinj in priprava za tkanje, a nad mizo je visela podoba sv. Ilije, puika, dvoje turikih kubur in koinata torba. — Vsemi orolje s sebe, ispregovori Ilija, dovolj ai se ga nanosil : — Res je, nasmeje se Marko, poka-savii velike bele zobe, in vrie plašč, torbo in pas na škrinjo, puško pa prisloni k oknu. Vzravnavši te, sede tik župnika, kateri je mirno sedel v kot. Mejtem ko sta se gosta tako urejala, gledalo je iz postelje dvoje rmenih glavic kakor miš od strani, a ko se je Uskok iztegnil, smuknili ste plaho pod odejo, ali se zato ni preplatila tretja glava, katera se je pokazala izza peči. Bil je to črnolas do^ek šeatih let, velikih Črnih očij, v platneni nrajci. Držuč roko na hrbtu, postavi so doček pred brkastega Marka in ga jamo čisto mirno motriti. — A čigar si ti, sink<)? vpraiSa vojak maloga. — Jaz sem Stepko Gregorič, odgovori resnobno mali, ne da bi premaknil oči. ričnega preiskovanja, da je med otroci, ki obiskujejo šolo v Škednju, 124 iz Sv. Mar. Magd. Dolnje, U iz S. M. M. Gornje in 15 iz Žavelj. Od teh 150 učencev da obiakuje 88 aloveniki in 62 italijm iki oddelek. Ako bi ae tsrej tudi zgradila nova šola pri sv. M. Magd. Dolnji, zahajali bi otroci is Škedenjske v poslednjo in moralo bi se zatorej razširiti novo šolo. Zaradi tega predlaga šolski odbor, da te potroši 19.000 gld. sa razširjenje šole v Skednju, v kateri svoti pa so ie vračunani stroški za nahup dveh sosednih zemljišč. — Ta predlog pobija svetovalec dr. Venezian, ponavljajoč svoj pred log iz posludnje seje, dt se počeka na iiid poizvedovanj gledč potrebo Šole pri Sv. Mar. Magd., predno se dovoli stroške za razširjenje Škedenjske šole. D.r Sanzin podpira toplo predlog šoUkega odseka, pridruži mu se tudi d1 Angeli, katori priporoča razširjenje šole v Skodnju io saradi zdravstvenih osirov, svetovalca d.r Consolo in d.r Janovitz pa podpirata predlog Venezianov. Poslednji bil je konečno vsprnjet z 17 glasovi proti 14. Vsled tega ostane ljudska šola v .Skednju taka, kakoršna je bila doslej in .poizvodo-vanja" saradi šole pri Sv. Mar, Magd. trajala bodo menda vsaj do konca tega stoletja, ako ne le dalje. Politiške vesti. Državni zbor. V nadaljevanju tmšega poročila v sjutranjem izdanju današnjo štev. omenjamo, da je poslanska zbornica v svoji včerajšnji aeji konečno vsprejela tudi naslov »Diapozicijski fond*. Tekom rarprare izjavil je dr. Grfcgr, da proklicujo izraze, katere je rabil proti Poljakom, ker ni hotel laliti nikogar. Na to je spregovoril minister ski predsednik knez Windiachgriitz, Rekel je, da to popolnoma strinja s Gregrjovo optzko, t katero trdi, da je svota dispozicij-tkega fonda nizka; obialuje pa — kur so dostaje ministrove osebe —, da so se razpravljanja gledč volilne preosnove objavila ie tako zgodaj; noče pa preiskovati, ako to dejstvo ne bode morda nepovoljno vplivalo na ratvoj rasprave. Na vtak način pa računi na tporasumljenje koalinovanih strank, katere menda najdejo kljubu vaem zaprekam vendar načio, po kojem ad bode moglo sagotoviti volilno pravo slojem driavljanov, ki so doalej isključeni od tega prava, in to, ne da bi ae a tem premenilo državno ravno* veaje. Da bi te pa saradi tega, pravi mini-ater, raspravljali posamični preosnovni načrti, nikakor ni potrebno, kajti vlada so nikakor ne — Ej, pa Bog te poiivi, ainko I Ali ai kaj priden P Znaš li moliti P — Znam, odgovori dete, a kdo ai ti P — Jas sem vojak, ainko. — A čemu imaš puško P — Da streljam Turke. — Glej tudi mi imamo puško, pokaže mali s pratom na zid, tudi moj oče je streljal Turke. — Pojdi som, sinko, reče vojak in prime s obema rokama dečka ter ga posadi na svoje koluno, a mali molče gleda sedaj dolgu brke, sedaj prijema za svitle nožnice. Mejtem prinese Kata večerjo, Ilija pa vrč vina. — Pojdi v posteljo, kara Kata sina, kaj nadleguješ tu gosta. Zato ni večerja, ampak postelja. — Pustite, botra Kata, pristriže ji bo-sedo Marko in pogladi malega; naj sedi muli junačuk. Ej, pri tnojl veri, lep je, čiato materin ain. — R-tvno treba je, da vas tu nadleguje, ki ste trudni od pota, pravi Kata, zardovii ztrudi Markovih lankavih besedij. (Dalje prih.) odaako« od tvojega pravca („saodus vivendi*) ktterfga ao že primale koalinovana stranke, še mauj pa ae bode plašila grožnjam, prihajajo« pitni od zunaj. Kar pa ae doitaje tolmačenja njegove trditve ▼ proračunskem odseku gledć čeSkega vprašanja, izjavlja minister, da govorijo Mladočchi o češkem vpraianju kakor o mednarodnim in da ratumijo pod istim golo ogebno unijo (upojenje dežele pod jednim in iitim kraljem). Naj torej aodi ibornica, ali more priznati c. kr. vlada ćeiko vprašanje v takem amialu ? Nikakor pa ni opravičena trditev, da on, min. predsednik, taji, da ni na Češkem rešiti še mnogo vprašanj, katera se rešijo a časom toliko v amialu državnih interesov, kolikor v zadoščenje deželnih poli-tiftkih činiteljev. Naiaviiost nezmiaelna pa je trditev, da on, Windiachgriitz, ceI6 taji obstoj češkega naroda. Taka trditev da more sicer biti dobro sredstvo za agitacije, a zaradi tega pa ni niti utemeljena, niti pravična. I)a se je sestavila koalicija is nekdaj nasprotnih strank in činiteljev, to ni ni6 novega; etiiki moment pa, katerega pogreša dr. Gregr, tiči baš v skupnem delovanju elementov, ki fzdr> žujejo državo, sa ubrano pred skupnimi nevarnostmi. In baš ta etiški (nravstveni) moment povdarjajo odločno prijatelji koalicije in baš isti določil je govorniki malnruskih poslancev o glavni razpravi, da se pridruži koaliciji, kar njega, Windischgrittsa, posebno vosoli. Žoli, da bi se razširila koalicijska mi* nel vnestransko in zaključuje izrasajoč nadejo, da izpolni vlada svojo nalogo na podlagi avstrijskega duha sborniee. — Zatem je zavračal Grcgrja še minister dr. Plener. Proti „diaposioijsk. fondu* govoril jo tudi dr. Pei jančič. Povdarjajoč zahteve slovenskega naroda, polumiioval je proti ministru Plenerju, čigar govor da nasprotuje obljubam ministrovim v proračunskem odseku glade Slovencev. Zavrnil jo tudi izjavo posl. Šuklja, češ, da je napadel patrijotiško čast, kar obsoja ves narod, kar dokazuje cel6 „Slovenec" v svoji številki z dne 9. t. m V svojem stvarnem popravku pa se je Suklje skril sa Klunovim poročilom, zamolčal pa je drugi člsnek .Slovesov", dasi je imel v rokav „Slovencu", Odgovoril mu je sopet dr. Ferjaučič, opozarjajoč Šukljeja na drugi članek in naglaiajoČ simpatizovanjo Slovencev s ostalimi a v« tli j-»kimi Slovani. VI. poglavje proračuna „Priueski sa skupne zadevo" vzame se na tnanje. Pričela jo razprava o VII. poglavju : „Ministerstvo notranjih zadev*. Proti temu poglavju govorila sta poslanca Oessmann in Formanok, sa vaprejum pa poslanca Kogl in Pfeifer. Poslednji povdarjal jo, da se nadeja, da >e bode vlada odslej bolj ozirala na ielje Slovencev o na nameščanja slovenskih uradnikov. — Mladočeh Dvorak priporočal je vladi rasiir-jenje in popoluitev zdravstvenih naredb. — Danes je sopet seja. Domobran stveni odsek vapreje) je včeraj na snanje poročilo o sakonskem načrtu gledć dolžnosti prijavljenja črnovojni* kov. Rasloček med odaekovin poročilom in vladino predlogo je le ta, da predlaga prvi, da «u morajo prijavljati črnovojniki pri občinskih predstojniitvih, v ten, ko vladina predloga ne določuje ničesar o tem. Gospodar st ven,i odsek odobril je trgovinsko pogodbo s Romunsko in resolucijo, katera določujo, da se ne bode sklepalo z Romunsko posebnih pogodb saradi živinske kuge, dukler bode veljavna trgovinski pogodba. Različne vosti. .Edinoit" sejo preselila s to številko sopet v Dolenčevo tiskarno, ker so se poravnale diference, nastale mej poslednjo in upravo „Edinosti". —Zajedno javljamo čestitim čitateljem .Edinosti", da je z današnjem dnem gonpnd Julij Mikota prevzel odgovorno uredničtvo „Edinosti*. Novoimenovanog« nadškofa Zagrebškega d. ra Jurija Posilovida hočejo Za* grebčani svečano vsprejeti. V ta nameu se je sestavil poseben odbor. Obed na čast škofu Sterku. O p slednjem bivanju novoimenovanoga škofa krškega, mogr. Š torka, na Dunaju, priredil je papižuv nuncij nadškof Agliardi slavnosten obed njurnu na ćant. Povabljena bila sta med ostalimi cerkvenimi dostojanstveniki tudi kne-zonadskof goriški dr. Zorn in knesofikof Va-lussi i/. Trenta. Cee. namestnik vitez Rinaldinl odpotoval je včeraj ajutraj v Opatijo. Novi notar Za Ajdovščino. Minister pravosodja imenoval je notarjem za Ajdovščino notarskega kandidata d.rja Marija PascolttUo. — (Kak rt pa je s posnanjem slovenščine f f Ured.) Proeimo pojasnila. V uradnem „I/O« servatore Triestino" s dne 6. apr la ntaao italijanski razglas, koji javlja, da se je razdružilo „Bralno društvo" v Zgoniku. Ker je podpisano predsedništvo društva, moramo misliti na našo žalost in sramoto, da je i«tn doposlalo italijanski rasglas. To bi bilo že najbrid'tcjšn ironija. — Morda pa je predsedništvo nedolžno na tem pregrešku proti naši narodni časti in našemu ugledu — sato bi prosili pojasnila. Prekrščeno ulice, v kratkem prekrstijo se v Trstu te-le ulice: „Via Canal Oranle" v „Via della Caisa di Rispsrmio*; „Via della Cssaa" v „Via del Campanile" ; „Via dello Poste" v „Via delle Poste Vec-chie"; „Via Dogana" v „Via della Posta" in „Piazza Dogana" v „Piazza della Posta". Sprememba poštnih naslovov. Poštno ravnateljstvo isključilo je vasij Oatrovica in Ko-zjane i« poštnega urada Materija in ji pri-delilo pošti „Divača-kolodvor*. Za družbo sv. Cirila In Metoda. V namen, da postane Barkovljanska župnija pokroviteljica podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, plačala je g.diČna N. N. sa požrto „cidelo" 20 stotink. — G. N. N. doJsl je v isti namen 20 stotink, skupaj toraj 40 stotink. Il Treta se nam piše: Krasni pomladanski dnevi vabijo človeka v probudi vio se naravo, blesteče se v pomladnem sijaju. Primerno bi bilo, da bi tudi naša tržaška društva priredila kak skupen islet na deželo. Ob tej priliki se Še vedno s veseljem spominjam isleta, katerega je priredilo „Dol. podporno društvo* leta 1887. na sv. Goro. Kako krasuo je bilo, ko se uas je okoli 600 zbralo pod krasno saatavo in smo se odpeljali s posebnim viskom. Kolika sadovoljnost je bila videti na vseh obrasih, ko smo vsaj za jeden dan pozabili na svoje reve ia težave. Takih is-letov bi si ie želeli, ker ob takih prilikah se mnogokateri vsbudi is narodnega spanja. Dodatek k poslednjemu roperekema napadu. Sinod je polic. ofio. g. Tis spravil v sapor 24letno Marijo Krcljevič is Šibenika, „devico* v zloglasni hiši št. 2 v ulici Spor-cavilla, ker je na anmu saradi neke tatvine in ker je m^nda sokriva poslednjega roparskega napada na Ivana Viskovića. Ista bila je ljubica ie saprtega Petra Ohierega, ki je bržkone jeden roparjev. Vabilo k veseliei, katero priredi pevsko društvo v Šturiji v nedeljo doe 15. aprila 1894 v prid društvenim namenom in v nedeljo dnć 22. aprila 1894 na korist družbi sv. Cirila in Metoda v prostorih druitva „Edinost* v Ajdovščini. Vspored: 1. Wink)er: „V gaj", veliki moški sbor, 2. Nedved-Gre-gorčič: „Sroe sirota*, samospev sa sopran s spromljevanjem glasovira. 3, A. Jaklič: „Pevčeva spomladanska", sbor z bariton-solo, 4. Kucken : „Baroala*, dvospev sa aopran in bas s s p remije vanje m glasovira. 5. Opereta „Tičuik". — Po končanem vsporedu prosta sabava s petjem. — sačetek ob 7,8 uri sve-čer. Vabilo na veselico, s plesom, katero priredi seuožeška Čitalnica dnć 15. aprila 1894 v prostorih g. Mušica. Vspored: 1 „Lepa uaša domovina", udarja tamburaški sbor. 2. „Sam ne vć kaj hoče", igra v IV. dejanji. 3. „Kje dom je moj* udarja tamburaški sbor. 4. Petje, kvartet, 5. „Domači glasovi*, udarja tamburaški sbor. (I. Tombola. 7. Ples. Začetek ob 7,8 uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. za osebo, k plesu 50 kr. Dame proste. K mnogobrojni vdeležbi vabi najuljudneje ODBOR. Iz spodnje okolice te nam piše: V večernem izdanju „Edinosti" št. 43 od dne 10. t. m. omenili ste grozne nesreče, prigodivie se v Barkovljah, ali prav sa prav pod Greto. — Ubogi mož, sedeč na vosu, padel je pod istega, ter bil povožen, in sicer tako, da je v malo minutah izdihnil svojo dušo. — „Edinost" je tedaj poročala, da je prihitevši dr. Strasser konstatira! smrt nesrečnika, o katerem „hitenju" tega gospoda doktorja so poročali tudi vsi italijanski listi. Uprav vsled tega pa naj mi bode dovoljeno izpregovoriti beaodico. — Imenovani nesrečnik jo bil povožen ob 5. ■ri popdudne, ter od tedaj je ležal n* cesti ob sidu do č«z 7. ure svečer, ko ga j« videl pisec teh vrstic. Zdravnik je prišel na mesto še-le ob 7'/* uri, o čemer sem se prepričal osobno. — Nesrečnik je ležal toraj celi 2 uri ia en četrt, predno je prišel do njega adravaik, čeravno je oddaljena prva sdravniika postaja le kakih 35 minut od mesta, kj*r se je »godila nesreča! — Ako bi nesrečnik ne umrl, ter bil le hudo povožen, morsl bi tedaj čakati v silnih bolečinah oele 2 uri in tetrt na sdravniško pomoč. Pred nekaj tedni povosil je v Barkovljah nek kolesar lSletnega fanta, slomivii mu pri tem eno nogu. Tudi tedaj ao nemudoma telefonirali is Barkovelj na imenovano sdrav. niško poatajo po sdravniško pomoč. A tudi tedaj sem se morsl — žal — osobno prepričati, da je bilo treba čakati par ur, predno je prižal toliko saželjeni sdravnik. Mislim, da ako bi se ravnali gasilci po navodu rečena sdravniško postaje, pogorels bi psi vsa poslopja, predno bi priftli isti ns moato, da pogaae ogenj. — Na Dunaju in v drusih večjih mestih Avstrije imamo tudi sdravniške postaje (ali straže), ali drugod so najbrž mnogo točnejši v isvrfevsnju svojega posla. Francosko prebivalstvo se deli rastopno po svojem poklicu: Polovica ao poljedelci; četrtina obrtniki, deseti del trgovoi ; 4V. se jih živi s takosvanim liberalnim zanimanjem, a 6'/. od svojih dohodkov. Med poljedelci je 9,176.000 gospodarjev, koji obdelujejo šamijo zase. Ostali ao polovlfaiji (kmetje); s velikim obrtom se bavi 1,300.000. V trgovini je 789.000 bankirjev in trgoveev na veliko, 1,895.000 malih trgovcev in 1,164.000 gostilničarjev, kavarnarjev itd. Pri železnicah in drugih javnih občilih ter pri trgovinski mornarici je 800.000 vsek. Liberalns »a zanimanja nam dajejo nastopne številke: duhovnov je 112.000, redovnikov 115.000, sodnikov 156.000, sdrnvnikov 130.000, avoboduih javnih učiteljev 111.000, rokodeloev 12.000, književnikov in novinarjev 23.000. Kapitalistov in poaeatnikov je 1,849.000, umirov|jen-cov 272.000. Jevna dralba. Načel it v o tukajšnje južne želesnico javlja nam, da se bode v petek, dud 27. t. m. o poludue v skladišču it. II. južne želesnice, II. nadstropje, prodajalo no javni dražbi ruslično blago, katero prejemniki doslej niso ie povsdignili. Blagć odda se najboljšemu ponudniku proti plačilu in ku-peo je mora odpeljati takoj. •Obče delavsko Izobraževalno pravi varstveno In podporno d. Uštvo" ima v nedeljo, dnć 22. t. m, dopoludne I. svoj redni občni sbor, V ta uamen bode posvetovanja članov gledć volitve novega odbora še v nedeljo, dnć 15. t. m. ob 6. nri popoludne v društveni sobi (via del Torrente hšt. 34.) Društveni članovi vabljeni ao k mnogoštevilni vdelešbi. Mednarodni ljudski sbod priredi se v nedeljo dnć 22. t. m. Na dnevnem redu ja : Volilna reforma in 1. majnik. Kraj in druge podrobnosti naznanijo ae prihodnjič. Delavci so naprošeni, da akrbijo sa mnogobrojno vda-leži te v shoda. Sklicatelji. Poltoijsko. 24letno hiiino Marijo Zupauc is Kamnika spravili so včeraj pod ključ, ker je na sumu, da je ukradla svoji goapodinji, gospej Kugy, aukna in platna, vrednega nad 60 gld. — 56letni ogljar Anton G. ia Vipave spri se je včeraj — ker je bil revček pijan — na trgu Stasione a redarji, katere je prav pošteno osnerjal. V „sahvalo* spremili so ga redarji v zapor. Loterijsko številke, izžrebane 28. t. m Brno: 26, 57, 30, 3, 80. Najnovejše vesti. Budimpešta 12. Poslanska zbornica odklonila je predlog posl. Apponyja gledć civilnega zakona v nujnih alučajih in vspre-jela v poimenncm glasovanju vladino predlogo o zakonskem pravu s 271 glasovi proti 160. Za vladino predlogo glasovali bo : liberalna, neodvisna stranka (isvzemši 12 Članov) in 10 poslancev narodne stranke. Valencija 12. Romarski vlak, nsmenjen v Rim, napadla je sovražna druhal. Napadalen odbila je policija. Baden (pri Dunuju) 12. V dveh ciglar-nsh (opekarnah) ustavilo je delo 1500 dela-cev. Ker isti razgrajajo, prišli ste dve četi knnjištva, da jih pomirijo. Novi Jerk 12. Na obali Atlantskega o ceana je vihar in snežni zameti. Pri New-Jerseju potopili sti se dve ladiji. Več oseb jo utonilo. Trgovinski bvaqj*vl. Budimpešta. Pšenica sa spomlad 7 50-7 52, sa je»en T'74—7*7t. Koru« za jall-august 5-31 do 6-32 --•— Ovsa ta ipnmlađ 7-90 do T 35. Plenica novs od 77 kil. f. 740—7 45. od 78 kil. f. 7-50 -7-S5, od 7» kil. f. 7 «Q—7 e3 od 80 kil. f. 7 60-7 75, od ei kil. for. 775-7 80, Ri 5*55 — ft'75; oves novi T' — do 7*50. Isčtnen «-66—» 25; proso 4—1-40. Sredo« ponudba plenic«, pavpralavaaj« dobro Prodalo ne je 84.000 rast. »t., po stalaik e«n«k sops 10-15 nč. draije. Koru*. 1» nč dr si j s. Praga. Nerafinirani sladkor : nato posta. Za maro 1» 60, april 16-00. Z* maj 18 65. Nova roba september 15-90, bres prodajale«t. . Bailapsšta. Špirit, i«.50-i7--. Havrs. Kava Santo« good avsran sa april lo2'75, ia avgaata 100 — mimo. Hamburg. Sunto« good avsrars ia maj 83-50, september 70^5, mirno. Dunajska bom Driavnl dolg v papirju . a „ v srebru Avstrijska renta v slntu , „ v kronah Kreditne akcij« . . . . London 10 Lst..... Napoleoni ...... 100 mark...... W0 italj. lir..... It. aprila li včeraj . . . 9850 . . . 98*30 , . . 119 95 . . . 9795 . . . 352 25 . . . 124.95 . . . 903 . . . M IT'/, . . . 43-75 Janea 98 55 Nil 110*95 •7 95 353 85 1S4'90 •Mi'/, 48*70 Dva učenca •li.venskoga in nem&kega jeiikai lepo pisavo sprejme takej, vetji tvrdka z meianim blagom na Dolenjskem. Kje V pove upravniitvo „Edinoat* v Tratu. Gostilna „Alla Cittfc di Vienna" Piszia Caaerma h. Št. 2, (»raven Tiakarns Dolenc) toči tavan I. vrati la prvih kUtij is Kašelj ia Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in ia domačo vpurabo. — Oraško pivo, izvratna kuhinja (italijanska in numika) po j«ke umetnih cenah. — Priporoča se al. občinstvu (10') Ant. Brovedani. zagrebačke dioničke pivovare i tvornice slada preporuča i prima naručbe koliko u baretlh toliko a bocah. Glavno zastupstvo i skladiftče Ulica degli Artisti br. 5. MT* Ovo pivo je lavratna kakvoća UW i Jaftin« olana. 1-8 O. lev. dvorna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. P«dpiaani nasnanja si. občinstvo, da js preraol gori omenjeno lokamo od dedičev pok. Bunndetta Vlach-Miniussija, priporočajoč so najtopleje in ob-ljubkujoč natančno poatreibo * umerjenimi cenami. Članom „Delalukega podpornega društva* pa nasnanja ie posebej, da mu je odbor iaUfa dovolil aprsjeaati recepte od ajih v slučaju, ako njim taksne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarake potrebe se priporoča tO t—80 Ivan Mlszan. pivovarn« bratov Reiningheue v Stelnfeldu — Gradac pri 156 A, DEJAKD, junior, v TRSTU Yi» d«gli Artisti it. S« zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po ukolico staroznano stoinfeldsko eksportno (Esport), olujski (Mftrsen) in uluiano (FjBgor) pivo. tako t sodih kakor po steklenicah, pod ugoduimi pogoji. DROGERIJA na debel« in drobno G. B. ANGELI TRST Cono, I'iazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna ioplčov. V »lika zaloga oljnatih Jbnrv, lastni isdelek. Lak sa kočij« * Angloikcga, ia Francije, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (ia tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkote in pode. Mineralne vode iz nnjbi Ij znnuih vrelcev kakor tudi romanj sko žveplo za žvs-pljanje trt. io4-ss Lautuik politično društvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskari a Dolnno v Trstu.