NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU Gorenjska^ Banica Banka «/ pojlubotn VSAK DAN od 10.00 do 13.00 in od 14,00 do 18.00 VARNOST KRANJ PARTNERJI DOBRIM K&niskz varnostna druzhzl GOSPODARJEM GLAS Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 64 - CENA 180 SIT (10 HRK) Kranj, četrtek, 14. avgusta 1997 Pomorska reportaža On na morju, ona na obali in vendar skupaj: Beno in Metka Rupert Kaj je tisto, kar žene človeka, da gre na morje? Na morje, dobesedno. Ne le do njega, do koder se pogosto poda večina od nas, Gorenjcev in drugih Slovencev. Do obale in potem še malo v vodo, namočit utrujene ali preležane ude in očistit zakajeno grlo. Gre za vprašanje, kaj na morje žene tiste, ki po njem plujejo, vse življenje po vseh svetovnih morjih. Tako kot to že skoraj pol stoletja počne Beno Rupert, "Krekov kapitan", doma iz Nove vasi pod Žirovskim vrhom. CTHAM -J f% Palij za nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta Slovesno tudi na Brezjah Na praznik Marijinega vnebovzetja je tudi letos pričakovati množico romarjev na vseh Marijinih božjih poteh, še posebej na Brezjah kjer bo dr. Franc Rode prejel znak metropolitske službe. Kranj, 14. avgusta - Veliki šmaren, kakor praznik Marijinega vnebovzetja imenujejo v ljudski govorici, spada med najstarejše Marijine praznike in je tudi eden važnejših praznikov v katoliški tradiciji. V slovenskem izročilu je močno zakoreninjen, zato lahko tudi letos na vseh Marijinih božjih poteh pričakujemo veliko romarjev. Na Brezjah, največjem slovenskem romarskem središču, bo ob 10. uri apostolski nuncij nadškof Edmond Farhat kot papežev pooblaščenec ljubljans-kemu nadškofu in metropolitu dr. Francu Ro-detu podelil palij, znak metropolitske službe. Vsem, ki jutri praznujete, voščimo lep praznik NAPOČI I A sklodiV^ Mfrtvorfe tH :061/61 I .140, 61 1 341 tradicionalni mednarodni 47. GORENJSKI SEJEM »*7J» vsakogar rirk.ij trn tMHI mesti* • o*l tft tUM gladtfti Hltrt 15 8 ob 20 uri IRENA VRČK0VNIK (VEČER POPULARNE GLASBE) CD CD 52 OGLASI Z Gorenjskim glasom na Veliki planini Veselo in razgibano tudi poleti Razgibana pokrajina s kraškimi vrtačami in kotlinami, pastirske koče in gostišča so kot nalašč Le na Glasovem izletu se vam lahko zgodi, da plešete že ob devetih Tega so se zavedali tudi številni udeleženci Glaso-vega izleta, ki so se na Veliko planino odpravili preteklo nedeljo. Saj je res, da večina Veliko planino pozna po odličnih smučiščih, toda sezona se tam ne stopi skupaj s snegom. Skorajda obratno. S poletjem Velika planina, raj za tiste, ki si želijo miru in aktivnega počitka, drugače, a spet zaživi. Velika planina je lahko tako cilj potepa kot tudi le izhodišče za večje planinske ture. A na svoj račun pridejo tudi ljubitelji zmajarstva, pa letenja s padalom in gorskega kolesarjenja. Vse to najdete na enem samem koščku planine nad staro- Velika planina je s svojimi pastirji in pastirskim življenjem pravi biser. Pastirske hiške ovalnih oblik in z do tal segajočo streho, pastirski sir, skuta, pa zdravo planinsko mleko... za sproščujoče poletne sprehode, zjutraj. tudi poleti. Zanje, pravijo, je še celo lepša kot v zimskem času. Čar planinskega življenja resda lahko doživite le takrat, ko se krave pasejo po planinskih pašniki, kljub temu* pa bo pastris-ka kuhinja v vseh planinskih domovih, še posebej pa v gostišču Šimnovec, kjer so nas v nedeljo tako prijazno pogostili, pri žičnici vaše želodce razveseljevala vse leto. (spodaj) davnim mestom Kamnik. Naši izletniki so izkoristili le delček omenjenega, pa se zato niso imeli nič manj lepo. Nihče od tistih, pa nikakor niso bili sami mladeniči, ki so se spustili peš do spodnje postaje žičnice, se ni pritoževal nad utrujenostjo. Celo obratno, še za ples ob spremljavi harmonike, stola, kuhalnice in metle so imeli dovolj energije- In prav vsi so se strinjali, da bi bilo prav, ko bi Gorenjci Veliko planino obiskovali in spoznavali Niti nedeljske maše nismo zamudili. INTOURS, d.o.o. TURISTIČNI BOUTIOUE Prečna 8,1000 Ljubljana Tel.: 061/130-35-50,130-35-55 Planšar. Zaščitni znak slikovite Velike planine. KOLESARSKI MARATON že 7. mednarodni 24. AVGUSTA Start in cilj: Borovlje/Ferlach, Glavni trg/Hauptplatz Čas: ob 9. uri Štartnina: Proga A -180 km - ATS 350,00 Proga B - 110 km in proga C - 75 km - ATS 250,00 Prijave in informacije: Carnica - Region Rosental, Kirchgasse 5, 9170 Ferlach, tel./fax: 0043-4227-5119 Po maratonu bo tudi žrebanje s štartnimi številkami z lepimi nagradami! Okvimi program na Glavnem trgu v Borovljah: V soboto, 23. avgusta, od 20. ure dalje veselica z znanimi muzikanti "Die Mooskirchner" V nedeljo, 24. avgusta, od 10. ure dalje - med potekom maratona na odseku od starta do cilja poteka predstavitev avstrijske pasje reševalne brigade "Staffel Rosental", zabava s čarovnikom "Magic Felix" in stalna veselica z muzikanti "Die Mooskirchner". Pokrovitelji: CREDfTANSTALT Glasov izlet v Postojno, na Erazmov viteški Prvi tovrstni turnir v Sloveniji. Na celodnevni izlet v Postojno gremo 24. avgusta 1997. Od 10. uri si bomo ogledali otvoritev srednjeveške tržnice, na kateri se bodo predstavili kovač, kroparski žebljar, lončar, tkalec na statvah, zeliščar, medičar, izdelovalec puščic in orožar. Ob 12. uri PRAVA SREDNJEVEŠKA POJEDINA, ob kateri nas bodo zabavali srednjeveški godci in pevci. Ob 13. uri predstavitev VITEŠKE OPREME, OBLAČENJE VITEZOV, DEVIŠKIH PASOV. Ob 14. uri predstavitev SREDNJEVEŠKEGA KOPANJA NA PROSTEM. Ob 15. uri UPRIZORITEV STRELJANJA - KATAPULT. Ob 16. uri LOKOSTRELSKI TURNIR Ob 17. uri VITEŠKI TURNIR. Najmlajšim tudi ne bo dolg; čas. Lahko se bodo pomerili v vlečenju vrvi, metanju obročev, podiranju piramid... ali si ogledali nastop lutkarjev. Ob vsem tem bo poskrbljeno za pestro gostinsko ponudbo ter plesno glasbo-Tokrat vam bomo predstavili Postojno drugače, vendar nič manj zanimivo. M f G : O . ». . j ■ i i 111 ii i gradijo na istem prostoru. Razprava je pokazala, da nekatera vprašanja, ki so bila pred časom aktualna, niso več. Naprimer, da bi dom ostarelih gradili v Rakulku. če že ne v Starih Žireh pod Tabrom ali pa v stavbi nekdanje Strojarne. Še posebej preseneča, da ni bila omenjena možnost dograditve zdravstvenega doma z domom za ostarele. Tu je namreč že primerna infrastruktura in dovolj dodatnih prostorov. Prednost te lokacije bi bila med drugim tudi bližina oskrbnega centra, knjižnice in kulturnega doma. In nenazadnje - gradnja bi bila cenejša kot na katerikoli drugi lokaciji. M. kuhelj If l i i i l i i i i l i i l i i l i i i i i l l OBVESTILO ZA NAJEMODAJALCE STANOVANJ Občina Trtic najame več eno, dvo ali trisobnih stanovanj na območju občine Tržič za dobo najmanj petih let z možnostjo enoletnega predplačila najemnine. Pisne ponudbe za oddajo stanovanj v najem pošljite do 30. 9. 1997 na Občino Tržič ■ Urad za urejanje prostora, Trg svobode 18, Tržič. Dodatne informacije: Občina Tržič - Urad za urejanje prostora, Trg Svobode 18, Tržič, tel. št.: (064) 50-195 -gdč. Ane ta Šolar. Marjan Kneževič in Franci Richter sta zasnovala povsem novo glasbeno teorijo Poslušanje glasbe - z očmi Zvok je energija, ki ima barve. Če znaš poslušati glasbo, lahko vidiš tudi njene barve. - Nova postavitev inštrumentov v orkestru omogoča, da se zvoki enake barve harmonično širijo v prostor - Tudi nov barvni notni sistem Breg pri Žirovnici, 12. avgusta - Ko se je Franci Richter, učitelj trobil na jeseniški glasbeni šoli, oglasil na redakciji in mi začel razlagati o povsem novi glasbeni teoriji, ki sta jo razvila s prijateljem Marjanom Kneževičem, sem mu pošteno priznala, da o glasbi nimam najmanjšega pojma. Toda ko mi je z zanosom razložil vse o tem, da ima zvok barvo, da se glasbo lahko dojema barvno in da sta razvila celo novo glasbeno lestvico ter povsem nov notni sistem, ki temelji na barvah, me je s svojo pozitivno energijo tako pritegnil, da sem se v zadevo poglobila. In ugotovila, da je vse, kar govori, pravzaprav čisto logično. "Vsak človek ima svoj hobi, in moj je že od nekdaj glasba," razlaga Marjan Kneževič, doma z Brega pri Žirovnici, sicer po poklicu elektrotehnik, ki dela v jeseniški železarni. "Jaz glasbo poslušam z zaprtimi očmi. Že pred dolgimi leti sem ugotovil, da ima glasba barvo. Toda trajalo je deset, petnajst let, da sem to prelil na papir. Vsak ton ima svojo vrednost, globino, volumen, pa tudi barvo. Iz tega sem izhajal pri oblikovanju povsem nove glasbene teorije, takšne, kakršne ne poznajo v svetu." In s to zamislijo je seznanil svojega prijatelja Francija Richterja, učitelja trobil na jeseniški glasbeni šoli. "Franci je bil najprej šokiran in osupel, iz česar sem sklepal, da bo šokirana tudi javnost, ko ji bom predstavil svojo teorijo," pravi Kneževič. Marjan Kneževič in Franci Richter In za kakšno teorijo torej gre? Če razložimo poenostavljeno, je v vsakem tonu barva in lik. Posamezni toni glasbene lestvice imajo obliko pravokotnih trikotnikov, ki imajo svoje barve; ton Do ima zeleno, Re rdečo. Mi zeleno. Ta indigo modro. So rdečo, l.a rumeno, Si rdečo ter Do zeleno barvo. Mavrični osemčrtni notni sistem Kneževič in Richter sta razvila tudi nov notni sistem, ki se revolucionarno razlikuje od klasičnega. Slednji ima pet črt, medtem ko ima novi sistem osem črt. od katerih ima vsaka svojo barvo, imajo pa tudi različno debelino ter razmik. "Različne debeline in razmiki notnih črt povedo, da so toni težji in lažji, kar v glasbi pomeni, da so po višini nižji ali Kaj pa Marjan Kneievič meni o moderni glasbi, denimo tehmt, heavv metalu? Se tudi tu da videti barve.' Kot pravi, je mogoče videti tudi barve modernih zvokov. Toda moderna glasba je hladna, ima preveč temnih vibracij, preveč temno modre, vijolične in zelene barve. "Takšna glasba te sicer poživi, a te močne vibracije poškodujejo," pravi Kneievič in dodaja: "Veliko lepše je poslušati klasika, violino, Verdija. Takšna glasba zdravi dušo..." Jtooenska narodna Ya fdiuuneah &oncect(11%) Notni zapis, kakršnega sta si zamislila Kneževič in Richter, ima osem črt (vsaka je svoje barve), pa tudi klasičnega violinskega ključa nima, temveč nov, tako imenovan F-G ključ. ne vemo, kako bi bilo lahko boljše. Zamislila sta si novo postavitev za ženski pevski zbor; namesto klasične postavitve pevk v obliki podkve je nova postavitev razpršena, glasove sta razdelila po barvah, tako da se med seboj ujemajo. Novo postavitev so že preskusile pevke jeseniškega ženskega pevskega zbora Milko Škoberne in kot pravi Richter, je bil odziv presenetljiv, ne le v dvorani, temveč so tudi same pevke začutile, da je zven lepši. Novo postavitev v obliki polža pa so uspešno preizkusili tudi v leski godbi na pihala. Pa lahko vsakdo vidi glasbo, vidi njene barve? "Glasbo lahko vidi prav vsakdo, če le ima željo. Treba je le spremeni!! miselnost, saj je tudi misel energija. Ce boš pozitivno razmišljal in si želel sprejeti, boš videl. Ce pa imaš v sebi ovire, ne boš nikoli videl," odgovarja Kneževič. višji," pojasnjuje Richter. Tudi za violinski ključ ni prostora v novem notnem sistemu. Kneževič je iznašel nov ključ, poimenovan F-G. ki po njegovem za Amfiteater v jeseniškem kamnolomu namreč simbolizira kroženje tona. Oba njun moto glasi: nazaj k naravi. Približali snovalca zatrjujeta, da je učenje po naj bi se naravni akustiki inštrumentov, novem sistemu veliko lažje kot po za kar ne bi več potrebovali ojačevalcev, klasičnem, saj je novo notno črtovje že na pogled prijetnejše, pa tudi mnogo preglednejše in lažje za učenje. Otroci so nad novostjo navdušeni Ker je Iranci Richter učitelj na glasbeni šoli na Jesenicah, je z dovoljen -]cm ravnateljice V lanskem šolskem letu nekaj učencev poskusno učil novo glasbeno teorijo. Kot pravi, so bili otroci navdušeni: "Otroci so se zavedeli bistva glasbe. Spoznali so, da je zvok energija, ki ima barve. To jim je olajšalo branje not in igranje. Ko smo poslušali glasbo, so zaprli oči in videli barve vseh inštrumentov. Kili so tako navdušeni, da bi samo še poslušali," pravi Richter. Kot dodaja, je bistvo v razvijanju absolutnega posluha. Videti barvo zvoka, jo začutiti, šele nato pa proizvajati in v tem tudi uživati, pravi. Mehko rumeni zven roga Ne samo toni, tudi posamezni glasben; inštrumenti imajo svoje barve. Kot razlagata sogovornika, ima pri trobilih najbolj čisto barvo rog, in sicer mehko : nmeno. Zvok pozavne Ima temnejše barve, zeleno, rdečo ter odtenek modre, [robenta ima na primei rdečo in rumeno barvo EVOka, pa še kakšen odtenek. /\ <>k tube je oranžne, zelene in indigo modre barve, [oda tudi enake vrste inltnuneto> nimajo iste barve zvoka, bai va je odvisna tudi od izvajalca. Iz tega pa izhaja tudi povsem nova postavitev instrumentov v orkestru, v klasičnih postavitvah so skupaj sekcije inštrumentov, denimo V eni vrsti klanne ti, v drugi flavte m tako naprej "Toda v klasičnih postavitvah se inštrumenti tepejo med seboj; če poslušaš, sliši pravo godljo, saj so barve zvokov pomešane. I n inštrument je močnejši in bolj prodoren, drugi pa slabo zaznaven ali celo neslišen. Zato ne dobimo jasne čistosti vsakega inštrumenta. Pri novi postavitvi pa sva upoštevala harmonijo barv, tako da zvoki pridejo bolj do izraza. Inštrumenti so razvrščeni po barvah, ki jo oddajajo, in zvoki se uravnoteženo policentrično širijo v prostor," razlagata. Toda kot dodajata, smo se ljudje že tako navadili na klasične postavitve, da sploh Nova postavitev inštrumentov pa obenem tudi pomeni, da se sliši zvok prav vsakega inštrumenta, zato se glasbenik ne more več "skriti". Kot pravita Kneževič in Richter, to od glasbenikov zahteva več truda, vendar je zvok, ki ga dobimo, mnogo boljši od zvoka v klasičnih postavitvah. "Edina "slabost" nove postavitve je pravzaprav za izvajalca, ki je odvisen le sam od sebe. Večjo vlogo pa dobi tudi dirigent," pravi Richter. V prihodnje naj bi glede na novo notno lestvico preoblikovali tudi inštrumente; sogovornika sta to že poskusila pri blok jlavti. ki sta ji dodala nekaj lukenj, in kot trdita, je zvok iz tako izpopolnjenih inštrumentov bolj čist, mehak, močan in prodoren. V čenči na jeseniški glasbeni šoli so zatrdili, da jim je zvok iz tako izpopolnjenega inštrumenta bolj všeČ kot zvok iz klasične blok flavte. "Glasbo danes poslušamo prek zvočnikov in ojačevalcev. To ni več narava, postajamo nenaravni," meni Richter. Zato se jima je porodila še ena zamisel: da bi v icseniškein kamnolomu naredili nekakšen amfiteater z odlično naravno akustiko, ki bi bil idealen Za nove postavitve. Jesenice bi tako lahko postale tudi evropski glasbeni center. Kol pravita, sta idejo že predstavila jeseniškemu županu Božidarju Brudarju, ki jima |e Z zanimanjem prisluhnil. Na manj posluha pa sta Kneževič in Richter naletela v strokovnih glasbenih krogih, kjer se tako revolucionarnih sprememb večina ljudi pravzaprav boji. Richter je novo teorijo že predstavil na akademiji za glasbo ter na šolskem ministrstvu, zaenkrat bie/ večjega uspeli, i Toda kot se zavedata, je za taksne stvari potreben čas, veliko časa. Svojo novo teorijo je Kneževič zaščitil s patentom in če v nekaj letih z njo ne bo prodrl doma, jo bo pač prodal v tujino, pravi. IJ. Peternel 76 Vse poti vodijo na sejem v Kranj Praznik žetve in velike maše Že od petka, 8. avgusta, je Kranj slovensko izletniško središče in mesto nakupov, zvečer pa glasbeno-zabavnega dopustniškega veseljačenja. V torek je gorenjski-sejem obiskal tudi celovški župan Harald Scheucher (levo) s celovškimi mestnimi sodniki. Kranj, 14. avgusta - Tradicionalni 47. mednarodni avgustovski sejem se je že krepko Prevesil v drugo polovico. Po jutrišnjem državnem in Marijinem prazniku bodo tako številni domači in tuji razstavljavci že preštevali uspešnost svojega nastopa na letošnji tradicionalni 47. velikošmar-enski prireditvi. Eni bolj, drugi morda malo nianj zadovoljni, pa naj bodo razstavljavci ali obiskovalci, bodo tako sklenili še en praznik žetve in velike maše, kot so včasih opredeljevali sejemske prireditve v tem avgustovskem času. Tako je bilo v Kranju, s 500-letUO sejemsko tradicijo, tako je bilo včasih in je danes na primer v sosednjem Celovcu, kjer imajo tudi prav zdaj podoben sejem kol v Kranju. Letošnji v Kranju je že od vsega začetka zvest tudi tradi- ciji sejemskih ugodnosti in popustov. Vsaka dvajseta vstopnica je letos na primer nagrajena s pivom, vsak tisoči razstavni prostor Zavarovalnice Triglav, večina razstavljavcev za večje nakupe povrne tudi vstopnino. Vsak večer, ko se za čez noč zapro vrata razstavnih prostorov, oživijo gostinci in prireditelji zabave. Glasbene skupine uspejo pripraviti in razgreti zabaviščni prostor šele okrog desetih zvečer. Zato je za nekatere potem morda polnoč prehitro. Pa vendar, zabave in razvedrila ter poceni nakupov željni obiskovalci spet pridejo naslednji dan na svoj račun. Kolikšen bo ta, merjen z izkupčkom za razstavljavce, bodo kmalu lahko ugotovili. Kranj pa bo že od ponedeljka, 18. avgusta, spet bogatejši za tradicijo in dogajanja še ene velikošmarenske sejemske prireditve. • A. Žalar Stari običaji in kramarski sejem v Celovcu V torek so 47. Mednarodni Gorenjski sejem, v spremstvu celovškega župana Harulda Scheucherja in mestnega svetnika ter referenta za turizem dr. Dictra Jandla, obiskali celovški mestni sodniki, ki 80 predstavili prireditve ob praznovanju starega mesta Celovca ob koncu meseca. Za letošnje praznovanje, ki ga pripravljajo h tretje leto zapored, so pripravili pester program. Predstavilo se bo več kot 20 glasbenih skupin in več kot 30 izdelovalcev Izdelkov domače obrti iz evropskih in tudi neevropskih dežel, s tem pa bo praznovanje pridobilo tudi mednaroden pomen. Brez Slovenske udeležbe seveda ne bo šlo in v središču mesta bodo med ostalimi predstavili tudi slovenske kulinarične specialitete. Z .i prireditve; ki bodo potekale v starem delu Celovca 29. in 30. avgusta so namenili kar 1,4 milijona šilingov, polovico te vsote je prispevalo mesto, ostalo pa so mestni SOdnikim zbrali s pomočjo zasebnih sponzorjev. 'Mestni sodniki mesta Clagenluilir so od leta 1964 združeni v svoje društvo, v katerem je 3> moških. Društvo je prevzelo organizacijo družabnega življenja in obujanji starih običajev v Celovcu, glavno besedo pa ima grajski grof, ki je vodja sodnikov. "Sicer pa so stiki med Koroško in Gorenjsko že vrsto let tradicionalno dobri, zelo dobro sodelujemo tudi z Gorenjskim glasom," je ob obisku sejma poudaril celovški župan. "Z mednarodno udeležbo na praznovanju starega mesta, želimo poudariti pomen Celovca za medregijsko in mednarodno sodelovanje, zato bomo še posebej veseli, če se bo praznovanja udeležilo veliko obiskovalcev iz Slovenije, ki jih osebno vabim v naše mesto." Gospod Harald Scheucher je že večkrat obiskal Gorenjski sejem kot vodja zunanjetrgovinskega oddelka Koroške gospodarske zbornice, letos pa prvič tudi v županski vlogi. Ob tej priložnosti mu je direktor PPC Gorenjski sejem mag. Franc Kkar podaril sejemski dežnik, za katerega je dejal, da je dobrodošel v vsakem vremenu, v dežju varuje pred mokroto, v soncu pa pride prav kot senčnik. M.G. VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM: od. 19. do 24. ure - vstop prost • petek, 15. avgusta, ŠTAJERSKIH 7 • sobota, 16. avgusta, K1NGST0N • nedelja, 17. avgusta, ROCK'n'BAND 21. GORENJSKI OBRTNI SEJEM KRANJ, 9. -12. september '97 t sejem STANOVANJE KRANJ, 9. -11 september '97 • vse za opremo stanovanja 25. jubilejni mednarodni sejem ZAŠČITA '97 - PROTECTION '97 KRANJ, 30. september - 3. oktober • protipožarna, osebna, kolektivna, kemična zaščita zaščita območij, objektov, naprav reševanje, varovanje, sredstva zvez posvetovanje, vaje, demonstracije Ko potrošnik ve, kaj kupuje 7. strokovno specializirana razstava SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST KRANJ, 9. -12. september '97 TRG, d.0.0., BLED Prešernova 50, 4260 Bled teL064f76-076 • kupujemo • prodajamo • menjamo • najemamo Lahko nas obiščete v našem podjetju TRG, d.o.o. Bled: VEDNO Z VAMI PRI NAKUPU IN PRODAJI Kupon za razvijanje Primer popustov in ugodnosti je tudi ta, da vsak obiskovalec pri nakupu vstopnice dobi kupon za brezplačno razvijanje filma pri Foto Bobnar in sicer v Kranju za hotelom Jelen, v Ljubljani na Plečnikovem trgu nasproti Maksimarketa in v Skofji Loki v Veleblagovnici Nama. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, tel.: 223-276, 211-225 V času 47. Gorenjskega sejma v Kranju za svoj denar dobite več!!! ALPETOUR REMONT VAM ZA VAŠ NOV) RENAULT PODARJA DODATNO OPREMO: LITA PLATIŠČA ALI • AVTORADIO ALI • AVTOALARMALI • STREŠNO OKNO ALI... SUPER KREDITI - STARO ZA NOVO - TESTNE VOŽNJE AVTO MOČNIK sl™? Britof 162. Kranj, tel: 064/242-277 PRODAJA VOZIL MICRA 1.0 16V airbag.......................15.990,00 DEM AJLMERA 1,4 16V airbag.....................22.490,00 DEM PRIMERA 1,6 16V airbag, ABS..........29.400,00 DEM bogata serijska oprema, garancija 3 leta ali 100.000 km PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI THUU: ZA VSE TIPE VOZIL OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU SEJEMSKI POPUST Od goi vtotehna wll® in Plntar tna odločitev od četrtka do nedelje, 14. do 17. avgusta, od9hdo 18h vAvtotehniVIS In Pintar, Korotka c. 53a v Kranju. Testne vožnje z avtomobili Corsa, Astra, Vectra, Frontera in Sintra. CORSA ž« od 15.700 DEM dal}«. ASTRA ie od 21.400 DEM dalj«. VECTRA SINTRA 2« od 49.990 DEM dalj«. OPEL. 17^- ^^^^ ^^^^^^ moj naslednji avto 0 alples lesni program in PREVC SALONI POHIŠTVA predstavljata na Gorenjskem sejmu v Kranju • program sistem garderobnih omar in spalnic • program TEMPO za °Premo dnevnih in otroških sob, sistemsko pohištvo predsob ter jedilnic • klubske mize, audio in video omarice POLEG TEGA ŠE POSEBEJ UGODNO • garderobne omare, sedežne garniture, vzmetnice SEJEMSKE CENE otroška soba FREDI 54.720 SIT • kotna jedilniška garnitura 63.916 SIT • pogradi iz smrekovega lesa 26.950 SIT Dodatne ugodnosti za takojšnja plačila, ali obročno odplačevanje BREZPLAČNA DOSTAVA, možnost strokovne montaže LJUBI JANA, I.JTC SMARTINSKA 1W, t«»l./fa*: 061 t«i VI 21 Žl t \ 2NIKI, DRA^GO'k b, tal /u* tM m J):J1, inob. 0009 M'j 'J/9 triglav premoženje p= zavarovalnica triglav Vsak 1000. obiskovalec Gorenjskega sejma bo naš POSEBNI GOST. Čaka ga prijetno presenečenje. V soboto, 16. avgusta 1997, bo naša gostja alpska smučarka ALENKA DOVŽAN iz Mojstrane. OBIŠČITE NAS NA NAŠEM RAZSTAVNEM PROSTORU GORENJSKEGA SEJMA, od 8.-17. avgusta 1997, v večnamenski dvorani Svoj most gradimo od desetletij preteklosti k desetletjem prihodnosti. Leta truda so poplačana z družinsko srečo v lastnem domu, s sproščenimi počitnicami, z udobnim in varnim avtom ali s predanostjo kakšnemu konjičku. Pri Zavarovalnici Triglav želimo, da bi svojo srečo uživali brezskrbno. Na Gorenjskem sejmu Vam bomo zato predstavili premoženjska zavarovanj* v novi podobi. Seznanili Vas bomo tudi s konkretnimi izračuni za pokojninsko, življenjsko in rentno zavarovanje, v okviru katerega Vam bomo na novo predstavili tudi štipendijsko za varovanje. / veseljem Vas pričakujemo! p= zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Kranj ZA PEHDOLO Nova merila pri sistemskih ogrevalnih kotlih Na osnovi njegove ekonomičnosti ekstremno nizkih emisij škodljivih snovi je bil plinski stenski kotel PENDOLA od internacionalne komisije na sejmu Energetika odlikovan z zlato plaketo sejma. Posebno pozornost je komisija posvetila enostavnemu in udobnemu servisiranju naprave. Če se odpravljajo motnje, je možno vsak del s sprednje strani brez težav doseči. POHOTO LIIZ KADANTANIA SEJEMSKE CENE - NAKUPI PO ELEMENTIH! Zastopnik Viessmanna Slovenija za Gorenjsko Iztok Knific pred nagrajenim plinskim stenskim kotlom Pendola. Naprava je predstavljena na Gorenjskem sejmu v Kranju v večnamenski dvorani. Viessmann, d.o.o., Tržaška 53, 2000 Maribor BOGATA PONUDBA R/UP RADOMLJE rOVARNIŠKA TRGOVINA MIZA + 4 STOLI ŽE ZA 44.900 SIT Radomlje Tel: 061/727-122 Del ponudbe: - DNEVNE SOBE, največja ponudba regalov iz masivnega lesa in v različnih barvnih kombinacijah - SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga -LASTNA PROIZVODNJA izdelkov po vaših željah - KUHINJE (46 modelov) izdelava po vaših merah Obiščite nas v času sejemskega popusta na Gorenjskem sejmu ali v Poslovalnicah Liiz Karantania Ljubljana, Topniška 5, tel.: 061/302 689 in Domžale 061/710 130 Delavnik 8. -12. ure, 15.30 -19.30 ure mm * i! Nakup po elementi! Viessmann Slovenija letos prvič razstavlja na Gorenjskem sejmu. Na njihovem razstavnem prostoru v večnamenski dvorani razstavljajo ogrevalno tehniko za stanovanja in stanovanjske hiše. Obiščite jih torej in si oglejte njihove izdelke. V Senzor Tradeu vam postrežejo Laško pivo Senzor Urade iz Kranja na Gorenjskem sejmu ekskluzivno toči Laško pivo in s tem temu pivu omogočil, da ga prvič točijo tudi na Gorenjskem sejmu. Zato se vsi ljubitelji Laškega piva oglasite pri njih. Na svojem razstavnem prostoru, ki je postavljen tik ob vhodu na zunanji razstavišč-ni prostor, imajo prostora za tristo sedežev. Pri njih so gostje varni tudi pred nepričakovanim nalivom, saj imajo svoje gostinske prostore pokrite. Za prijetno vzdušje v Senzor Tradu pa vsak dan skrbijo tudi z glasbo. Ponujajo vam vse vrste pijač in pijačo, ki jo dobite tudi v njihovi restavraciji Senzor Trade na Levstikovi 8, ki deluje v prostorih doma Zveze borcev. Tako lahko pokusite mešano meso, pleskavico, ples-kavico s kajmakom, lepinjo, ražnjiće, čevapčiče, vešalice, prekajene vešalice, kotlete, pikantno klobaso, piščanca, kranjsko klobaso in pečenico. Tek vam bo vzbudil tudi slasten prebranec ali pa prebranec s klobaso. K ponujeni hrani sodijo tudi klobase in v Senzor Tradu vam ponujajo šobsko in mešano klobaso ter pečeno papriko. Za vse ljubitelje odojka je v Senzor Tradu poskrbljeno, postrežejo pa vam tudi jagnjetino. Seveda pa imajo vsak dan pripravljena tudi kosila. Če se boste torej odpravili na Gorenjski sejem, se oglasite tudi v gostinskih prostorih Senzor Trade poleg zunanjega vhoda, kjer vas poleg okusne hrane čaka tudi prijazna postrežba. RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV TA PECI R A NEGA SEDEŽNEGA POHIŠTVA IS OSTANKOV IZVOZNEGA BLAGA ZA TAPECIRANJE Večerni sprehod med zabavaj očo se množico Veseli sejemski glasbeni večeri ali zabava tako in drugače pozno v noč Redarji z obiskovalci nimajo težav, glasbeniki nekoliko več - Ko so montažni toaletni prostori le okras Kranj, 14. avgusta • Gorenj-ski sejem ni samo razstavljanje in prodaja, ampak ga vse dni spremljajo tudi ostale prireditve. Tako razne stojnice obiskujejo znane osebe, predvsem športniki, največja dopolnitev sejemskega utripa pa je povsem gotovo večerni zabavni program, ko se na enem prostoru zbere največ ljudi v Kranju. Večerni programi so tako ali tako doživetje zase, saj je pestro ne samo na zabaviščnem prostoru, ampak tudi okoli njega. Tako se vse začne že na parkiriščih, ki se napolnijo okoli 22. ure. Predvsem v petek, soboto in ne- Nekateri so se vozili .. drugi pa raje plesali. Opsa, nisem hotel... gneči vsakemu malo popustijo. A nikoli ne pretirano. Po drugi strani pa imajo z obiskovalci nek*oliko večje probleme glasbeniki. Pravijo namreč, da je z Gorenjci težko, da potrebujejo kar precej časa, da se razživijo. Ponavadi se to zgodi šele zadnjo uro. Pri Agropopu se je celo zgodilo, da je bilo plesišče nekoliko bolj polno šele zadnje pol ure. In ko bi morali ob polnoči prenehati z Agropop na sejmu prepeva že nekaj let zapovrstjo. deljo je bilo najti parkirni prostor, kot bi iskal iglo v kupu sena. Še večji problem nastane, ko te redarji do 23. ure, tedaj prenehajo z delom, ne pustijo parkirati na pločnik, zato vozniku ne preostane, kot da kroži, dokler se mu ne nasmehne sreča. Sicer redarji pravijo, da z vozniki ni velikega problema, saj le-ti dobro upoštevajo njihova navodila, tako podnevi kot tudi zvečer. Živci pa tako ali tako ob večji igranjem in so se luči že pogasnile, so morali na željo plesalcev zaigrati še nekaj skladb. V mini lunaparku, ki je že standardno postavljeni povsem rob sejmišča, se zbirajo najmlajši. Tam se srečujejo, ogledujejo, skratka vse tisto, kar najstniki počno. Poleg pa se seveda popeljejo z vrtiljakom ali pa avtomobilčkom. Krožna pot, ki vodi z zabaviščnega prostora mimo gostinskega dela ob hali A do lunaparka in nato ob •7£>It>";-' -r-------J> }~ ' ~" no polna sprehajalcev. Pre-nekateri od njih se z veseljem postavi pred objektiv naše fotografinje, spet drugi ji le zbežijo. Zanimiv je pogled na zelenico, kjer stoji osem montažnih stranišč, ki pogosto Najprej plešemo in nam je zelo vroče, potem veliko pijemo. samevajo, le streljaj stran pa vidiš kolono možakarjev, ki se raje olajšajo kar v naravnem okolju. Marsikaj nepričakovanega se pripeti tudi pred, za in celo na odru. Matjaž Zupan, pevec Californie, si je tako med nastopom (verjetno od silne vročine) slekel majico in nežnejšemu spolu pokazal, kako grajen je. Trenutek kasneje pa je demonstriral še, kako grajen bi lahko bil, če bi to le hotel. Šerbi pa je na primer kar med prepevanjem od enega izmed njenih oboževalcev dobila darilo - krof seveda. Do konca nastopa ga je nato držala v roki, med odmorom pa ga je z veseljem pojedla. Teknil je, saj je bil svež, vsaj obljubljajo na bližnji stojnici, kjer jih prodajajo. Na plesišču se hitro najde kakšen razgreti plesalec, ki za svoje 'akrobacije' (načrtovane, pogosto pa tudi ne) potrebuje nekoliko več prostora. Ostali se mu tako raje umaknejo, kot pa da bi jih ves večer pohojal. Videli smo tudi možaka abrahamovih let, ki je omotočin poskušal plesati na rock'n'roll, kar mu je slabo uspevalo, je pa zato nehote zabaval najstnice, ki so se ob pogledu nanj veselo muzale. i vinu /.IIa iuicj uiu na sejemskih glasbenih večerih, tudi če jih spremljaš iz ozadja. Dobro razpoloženje poleg glasbe naredi seveda tudi kapljica vina, predvsem pa piva. A vse skupaj je le zabava, ki možem v uniformah ne povzroča večjih preglavic. zvočniki - gratis) velja do 15. septembra ZX Tentation - zmagovita serija (omejena količina) in večkrat nas močno lulat. Modro! CITROEN Citroen leasing / Bank Austria - ugodni kreditni pogoji POOBLAŠČENI PRODAJALCI IN SERVISERJI: LJUBLJANA AVTOMERKUR-VOZILA-BTC, 061/14-12-000; METRO AVTO. 061/314-752; SERVIS TROBEC, 061/12-35-480; TRZIN: SERVIS ŠTEFE, 061/722-977; GROSUPLJE: SERVIS JEROVŠEK. 061/771-419; VRHNIKA: SERVIS MERLAK. 061/753-807, TRBOVLJE: AVTOSERVIS SPAJZER, 0601/30-170, MARIBOR: AVTOCENTER KRAJNC-AVTO PLUS, 062/307-706; JEKLOTEHNA AVTOHlSA, 062/225-202 224-11 2, PTUJ: AVTO SVARC. 062/772-796, CEUE: AVTOTEHNIKA AVTOCENTER d.o.o, 063/38-511, 38-365; ROGAŠKA SLATINA: ŽGAJNER SERVIS, 063/813-817, 815-080; POLZELA: KOSSAN, 063/702 660; VELENJE: AVTO MURŠIČ, 063/856-852; RADOVLJICA: AVTOHlSA MAGISTER, 064/715-256; POTOČE: AVTO SLEJKO, 065/67-031; SLAP OB IDRIJCI: AVTOHIŠA RUTAR S.P., 065/809 070, KOMEN; CITROEN STOLFA, 067/78-398, NOVO MESTO: AVTO HIT d.o.o,, 068/7.6-077, 341-300; NOVOTEHNA, 068/322-066, BREŽICE: INTEGRA d.o.o. 0608/62-140, 62-334, MURSKA SOBOTA; AGROSERVIS-AVTO CIT d o o , 069/21-630 POOBLAŠČENI PRODAJALCI; LJUBLJANA: CIMOS COMMERCE-PC UUBUANA, 061/16-13-441 16-11-064; SLOVENJ GRADEC: AVTOMOTOR, 0602/44 103, 41 -461, KRANJ: MERKUR, 064/211 380, POUANE: QUICKINŽENIRING-AVTO PODANE. 064/685-217; NOVA GORICA: CIM5, 065/23 178; KOPER: PDA-PRODAJAL NA KOPER, 066/481-242. 481 222. mila* AVTOHlSA MAGISTER RADOVLJICA JMJIlJIfcEUl tel.: 064/715-015 lA. J«««««') fax: 064/715-256 PRODAJA VOZIL - POOBLAŠČENI SERVIS - ORIGINALNI DELI - DODATNA OPREMA VOZILA NA ZALOGI CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO Naša družina gre na koncert Kelly Family S Kellyji v novo šolsko leto Veliki koncert skupine The Kelly Family bo 27. avgusta, na stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Do sedaj si je z nakupom vstopnice ogled koncerta zagotovilo že 15.000 ljubiteljev te najbolj glasbene družine na svetu. Saj vem, da o Kellvih že vse veste. Ampak vseeno. Par kratkih -The Kelly Family že dvajset let, vsako leto jih je bilo več, pa tudi nasprotno, trije člani družine v skupini ne pojejo več. Ves čas sami producirajo svoje albume, sami delajo skladbe, glasbo, prav tako pa tudi za svoje nastope skrbijo sami. Trenutno v skupini nastopajo: Kathv (34), John (30), Patricia (28), Jimmy (26), Joey (25), Barbv (22), Paddy (19), Maite (17) in Angelo (15), kmalu pa se bo pridružil tudi .... ops, to je nagradno vprašanje. Mnogi, ki so že videli The Kelly Family na koncertu, so mnenja, da je deveterica glasbenikov prav v živo najboljša, za njih celo velja, da so na odru ena najbolj energičnih skupin devetdesetih. Niso le pop ročk band, saj v njihovi glasbi lahko zasledimo irsko -ameriške vplive, predvsem pa so značilni po svojem multikulturnom izrazu, bodisi ko gre za prelepe balade kot za vokalno ognjevite rockerske komade. In še nekaj The keliv Farnih nikoli ne nasto- Vstopnice na Gorenjskem dobite: Kranj: Aligator; Škofja Loka: Music Shop Elektron, Hot Music shop; Prodajna mesta so tudi na vse poštah, v času Gorenjskega sejma so vstopnice v prodaji tudi na Gorenjskem sejmu na razstavnem mestu TROLLNE". NAGRADNO VPRAŠANJE "The Kelly family so D' Best": Seveda ste na vprašanje vsi odgovorili pravilno, skupina The Keliv Family namreč šteje 9 članov. Kmalu naj bi se jim pridružil, sem pa tja se že, tudi deseti član, simpatični sin najstarejše od pojočih Kellvjev Kathy. In vprašanje za tokrat. Kako je ime Kathyinemu sinu? Rešitve pošljite do petka, 22. avgusta, na Gorenjski glas, Zoisova 1 seveda. Nagrade - cedeji. Tina pa je izžrebala tokratne nagrajence: cd ploščo prejmeta - Špela Dolence, 4204 Golnik (Špela prosim pošlji mi cel naslov) in Živa Saj nit. Ravne 25,4290 Tržič; singl cd ploščo pa prejmeta - Alenka Jane, Struževo 47 c in Nina Perhavec, Oidhnni.ska 14, 4000 Kranj. NAGRADNA IGRA "Najljubši Kelly": Bomba ste, poslali ste namreč zelo veliko dopisnic, tako da sem imel kar precej dela s preštevanjem, gor in dol, levo in desno. Lepo je napisala Mateja Pire, ki pravi, da občudovalci družine Keliv ne delate razlik med člani banda, vsi, da so na prvem mestu. Da pa bo glasovala pač zaradi nagradne igre. Mateja seveda imaš prav, ampak igra je igra, nagrade je pač treba podeliti. Zadnjič sem napisal, da bomo žrebali nagrade za tiste, ki bodo najbližji prvim trem na lestvici, pri tem pa sem pozabil napisati, da bodo v žrebanje šle prav vse dopisnice, na katerih boste glasovali v nagradni igri "Najljubši Kelly". Glasujte, čaka vas še nekaj nagrad. (Do 22. avgusta seveda) Top lestvica pa je orzkone po prt t akovanfu~*«km 1. Paddy - 69 glasov 2. Angelo - 28 3. Jimmy - 3 4. Kathy - 1 5. Matie - 1 Naša fotografima Tina je izžrebala naslednje nagrajence: plakate dobijo - Gašper Miklavčič, Podgora 5, Gorenja vas, 4224 Gorenja vas, Majda Grašič, Barletova 19, 4207 Cerklje, Irena Šinkovec, Kremenk 1, 4223 Poljane, Tanja Kepa, Poljanska cesta c. 48, 4220 Škofja Loka in Boštjan Urbane, Gorice 24, 4204 Golnik (prosim, da plakate dvignete * naši oglasni službi, saj bi se sicer zaradi transporta lahko pomečkali); čepico prejme - Urša Smoiej, Sp. Rute 27, 4282 Gozd Martuljek; videokaseti prejmeta: Marija Smodiš, Planina 1, 4000 Kranj in Saša Petrovič, Prešernova 17, 4240 Radovljica (zadnje tri nagrade bodo poslane po pošti). Koncert Vroči "Loco" večer v Križankah V ljubljanskih Križankah bo v sredo, 20. avgusta, ob 21. uri nastopil Davor Radolfi s skupino Ritmo Loco. Mešanica mediteranske harmonije in vročih južnoameriških ritmov. Glasba Latinske Amerike je v svetu nedvomno zelo razširjena, posebno v zadnjem času. In Davor Radolfi s skupino Ritmo Loco predstavlja prav to. njihovo glasbo namreč odlikuje melodičnost, spevnost, raznovrstni ritmi in prijetne harmonije. Taka je pač Latino glasba - vroča, ritmična, strastna, čutna... Davor Radolfi je tej glasbi dodal še pravšnjo medo osebne note, avtorskega izraza in modernih prijemov. Skupino je ustanovil leta 88, od takrat skupaj z nami deli svojo največjo ljubezen, prav zdaj pa nam odkriva svoj najnovejši izdelek "Kruh i vino". Ti odlični hrvaški glasbeniki so doslej v svojo diskografijo zapisali že šest projektov: Pjesme Latinske Amerike (1990), Canto Latino (1992), Baila Como Yo (1993), Za ljubav jedne žene (1995), Best Of Live (1996), Ljubav svih mojih ljubavi (1996), sedma pa je že omenjena zadnja plošča Kruh i vino. Skladba "S ribama" v teh dneh že osvaja slovenske poslušalce, saj je pravi zadetek v polno za te vroče dni. Takoj za njo je druga En prav kratek pogovor s Šerbi Šerbi bi šla na Jacksona Kranj - S Šerbi sem prvič govoril lani, ko smo snemali Kamero presenečenja, ko sva se v hudem snežnem metežu peljala z njenim justvjem v Žirovnico. Že tedaj sem ugotovil, da je Šerbi v resnici zelo zgovorna, ki tudi rada pove, kar misli. In sva se zadnjič srečala na Gorenjskem sejmu, pa sem ji ukradel nekaj dragocenih trenutkov odmora. Šerbi je bila sicer precej utrujena, a je vseeno sodelovala v zelo, zelo resnem pogovorčku. * Šerbi, bi šla na koncert Michaela Jacksona? "Seveda bi, ampak sem kar pričakovala, da ga ne bo v Slovenijo. In sem povsem prepričana, da ga ne bo niti septembra." * Potem ti je všeč njegova glasba? "Mi je bila všeč, tista izpred desetih let. Novejša pa ne. Jaz bi šla na njegov koncert izključno zaradi spektakla, ta me zanima." * Kaj pa Kellvji? "Ti me ne zanimajo toliko kot Jackson." • S. Š., foto: T. D. izstreljena puščica "Moje sve ti si bila", za poletno romantiko si lahko privoščite "Kruh i vino", naslovno skladbo, ki jo je Davor letos predstavil tudi na festivalu Melodije hrvaškega Jadrana (bivši Splitski festival). Skratka v Križankah vas čakajo Davor in njegovi latinosi. • I.K. Nova muzika M4M na V in E Naslov novega albuma dueta M4M je "Veneros", v katerem se skriva dvoje imen Venera in Eros, ljubezen in telesnost. Punci pravita, da je prav Veneros tista, s katero bi označili ploščo z eno besedo. Glasba, besedila in izvedba dueta M4M se namreč združujejo v energijo, ki nas popelje v svet senzualne emotivnosti. Dekleti, Mirjam Beranek in Maja Lešnik sta seveda zelo venerostni in povzročata venerotična občutja. To je dejstvo. Na albumu je 12 novih skladb, ki se med seboj precej razlikujejo, vendar ostajajo zveste "emforemovskemu" stilu. Novost pa so predvsem slovenska besedila, ki jih je poleg Slavka Avsenika Ml. prispevala Mirjam, nanje pa sta vplivala tudi Maja in Silvester Žnidaršič, ki na nek način zaključuje glasbeni štiri - stroj M4M. Vse skladbe na plošči so Slavkove, ki je tudi odigral vse instrumente z izjemo akustične kitare pri komadu "Lahkih nog naokrog", ki jo je odigral njegov studijski kolega Aleš Čadež. Silvester pa je skladbe posnel in zmiksal v svojem studiu v Rožni dolini v Ljubljani. Album je oblikoval Zvone Kukec. fotografije pa posnel Majin oče Peter Lešnik. Plošča in kaseta sta tudi tokrat izšli pri založbi Helidon, "Veneros" s skladbami Legenda, Del srca, Objemi me nežno, Hej, mister, 1001 zvon, Lahkih nog na okrog... pa vas čaka v vseh trgovinah s kasetami in ploščami. • I.K. REPORTAŽA Spačkarski bal v deželi mlinov na veter Dvanajst palčkov je, trinajsti je spačkar in prav ta dela nered v glavi Spačkarski "The Way Of Life" je letos polno luno doživel na Nizozemskem, kjer je bilo 12. mednarodno srečanje ljubiteljev 2CV. Tipično srednjeevropsko vreme, dež, sonce, dež, sonce tudi tristo slovenskim udeležencem ni moglo do živega. Zgodb in legend o nastanku Citroena 2CV, pri nas popularnega spačka, je veliko. Idejne projekte v tridesetih letih je prekinila druga svetovna vojna in avto je na trg prišel šele konec štiridesetih, v petdesetih je bil najbolj prodajani Citroenov model, v šestdesetih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobivamo na svetovnih srečanjih ljubiteljev vozil, izdelanih na osnovi 2CV, spačkov, dyan, meharijev... Letošnje, 12. srečanje po vrsti je bilo na Nizozemskem. Kar pestra druščina slovenskih spačkarjev, članov Citroen kluba Slovenije, se je konec julija podala na letošnje, že 12. po vrsti srečanje ljubiteljev teh priljubljenih Citroe-novih vozil, uradno imenovano "12'th International \vorldmeeting of 2CV friends in the Netherland 1997". Dobrih tisoč kilometrov nas je Slovence rocfto' od mesteca na jugu Nizozemske, velikega kot Škofja Loka, v katerega bližini je na otoku Maurik vasica Eendendam. Vasica na otoku, prepletenem s kanali, ki je skupaj s tamkajšnjim turističnim kampom, od 30. julija do 3. avgusta, postala spačkarska Indija Koromandija. Slovenci smo se na pot odpravljali, kakor je pač komu zneslo s časom in njegovimi interesi, mnogi so pot na Nizozemsko izkoristili še za potepanje po državah, ki v. *§*i iti ■ - 1*31 Gostitelji so v bilten srečanja zapisali: Kjer je srečanje citroenarjev, je velik prireditveni šotor, kjer je šotor, je zabava, kjer je zabava, je pivo. Na srečanju se je stočilo več kot 25.000 litrov pijače, od tega največ piva. Pri fotografiranju sem uporabljal diahime Kodak Ektachrome Elite 200, ki so jih prispevali v Pro foto centru Cumulus iz Kranja. mogla k spačkarski številčnosti na obali, sledili pa smo Gorenjci. Prav na Gorenjskem se je v zadnjih letih spačkarstvo najbolj populariziralo. Srečanja se je sicer udeležilo kar 3554 avtomobilov (številka spač-karskih navdušencev je dvakrat večja, saj sta se z vsakim avtomobilom v povprečju pripeljala najmanj dva), so izračunali tokratni gostitelji "dutchmani", kot se jih je prijelo ime in za katere se tudi imajo. To pa je tudi absolutni rekord vseh dosedanjih srečanj. Seveda je bilo največ domačinov, sledili so Nemci z 866 vozili, pa Francozi, Angleži, Belgijci, Finci in Švicarji, takoj za njimi pa smo bili mi, Slovenci. Srečanja so prava manifestacija spačkov, dyan, amijev, meharijev... v prvi vrsti pa so namenjena druženju, novim prijateljstvom, izmenjavi šo- "Majhen avto, v katerem bi se lahko peljala dva kmeta v maksimalna hitrost naj bi bila 50 km/h, porabil pa najbitel liter goriva na 33 kilometrov," je daljnega leta 1936 razmišljal Pierre Boulanger, idejni oče Citroena 2CV, pri nas znanega kot Spačka, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 49 let. Od leta 1948, ko je bil prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Naš Oblakov Leve pri temeljitem pogovoru s svojo Dyano. ... ampak, ko uspe, je žeja toliko večja, noge pa "osrane" (z leve: David - A je to, Kristi, Pero, Curko, Slave) Na srečanje smo se tako Slovenci pripeljali kar v 120 avtomobilih, največ je bilo seveda tistih z registrskimi tablicami "KP", tovarna Cimos in sosednja Italija, Italijani namreč na odpadih puščajo še zelo dobre spačke, sta veliko pripo- terskih in mehaniških izkušenj.... Tekmovanja, prave poslastice so spretnostne vožnje, zvečer nadomestijo družabne igre, zabava, ponavadi kakšen ročk band, skratka na sporedu je en velik žur, za nej-katere tudi do jutranjih ur. Ni mačji kašelj "žabe" spraviti iz močvirja... REPORTAŽA VSEH BARV, STILOV, OBLIK... S tem spačkom sta Manfred Muller in Paul Ernst Luhers v obdobju od 30. marca 1964 do 23. aprila 1984 obkrožila svet. Prevozila sta 83 držav, ob zaključku poti pa je števec kazal 350.000 kilometrov. S tem sta se vpisala v Guinessovo knjigo rekordov. Kot James Bond ga je vozil Roger More, na srečanju pa nek Nizozemec. Oglas, ki je krožil po kampu: Prijazen fant, s prikolico in psom, brez avtomobila in vozniškega dovoljenja, išče punco s spačkom. Telefon.... Zanimiv, za spačkarski žep pa pogosto poguben, je bolšji trg, kjer so naprodaj rabljeni in novi rezervni deli za naše stroje in kup raznovrstnih izdelkov, pravzaprav relikvij na temo 2CV. V petin,- šestihrdnofr, kolikor pbrtavadi trajajo srečanja, tudi tokratno je, spačkarji pač nahranimo svojo dušo za naslednji dve leti, do naslednjega srečanja. Naslednjega, ki bo leta '99 v Grčiji v Igoumenitsi, Grki obljubljajo le odprto streho na avtomobilu, sonce, pesek, morje in modro nebo. Da nizozemskega vremena, ki nam kljub sistemu dež -sonce - dež -sonce ni moglo do živega, ne bodo vzeli s seboj domov, so še rekli. Drugo leto bo spaček praznoval 50 let. V ta namen bosta tudi dve srečanji, eno maja Kanzu; urugo -,■ juliju na Portugalskem. Čeprav so spačke prenehali izdelovati leta 1990, pa je teh simpatičnih avtomobilov na cestah vedno več. In nas, ki jih imamo radi tudi. • Igor K. 27. julija je v kraju Mangualde na Portugalskem s proizvodnega traku pripeljal zadnji spaček. Od leta 1948 so jih izdelali 6.956.895. Kljub temu pa ni strahu, da bi avtomobil, ki je na neki način zaznamoval stoletje, izginil s cest. Nasprotno, v Sloveniji jih je vsako leto več in vedno lepši so. Vedno več pa je tudi spačkarskih navdušencev. In če boste na cesti slučajno opazili pozdravljanje med avtomobili - "žmiganje" z lučmi, hupanje, mahanje skozi odprto streho, to smo mi, ljubitelji spačkov. ... potem pa še splezali vanj Na pot so nam pomagali: Gorenjski glas, Hribar in otroci, Optika Monokel, Mesarija Arvaj (v si Kranj), Peks - Škofja Loka, Jelovica - Škofja Loka, Yucca d.o.o. - Rimske Toplice, Kolinska - Ljubljana, Ilirija Vedrog Ljubljana in še mnogi drugi. MESNICA PRI EFHJTZJ Galetova 9/a, KRANJ, tel./fax: 064/245-087 PRO FOTO ^ CENTER AtA^ lA KRANJ Kolodvorska 3, 4000 KRANJ, Tel.:-4- 386 64 266 552, tel. & fax:+ 386 64 266 583 /ALIGATOR. w* SI Hf'VRtT Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 20. avgusta 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agenciji Tik-Tak v Preddvoru, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1 v Kranju. Wk, 14. avgusta 1997 AKTUALNO 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Nova zakonodaja na področju brezposelnosti Brezposelni morajo doma čakati na delo ^ezposelni, ki so prijavljeni na zavodih za zaposlovanje in prejemajo denarne prejemke, bodo morali biti za zavod dosegljivi vsak delovni dan od 10. do 14. ure. Kra»»j, 13. avgusta - Tisti U^poselni, ki bodo odklonili °' DO€*° prejemali man-Pol ?a^omest,'°' Ugodnejši aih° Moiaj starejših brezposel- M no unistrstvo za delo, druži- PJ socialne zadeve je že M Podstavilo predlog zakona o Prernembah in dopolnitvah Kona o zaposlovanju in varovanju za primer brez-r^lnosti, predlog, ki uvaja *r nekaj pomembnih novosti , Področju zaposlovanja in ■ ezPoselnosti. Ministrstvo se L Pri marsikateri novosti ..dedovalo tudi po zakonodaji.*1 Je v veljavi v zahodnoev-°P?kih državah. /Nova zakonodaja je zaniha tudi za številne Gor-,JCe> saj je bilo ob koncu . aJa na Zavodu za z slitve, ki ne sme biti oddaljen več kot dve uri vožnje od kraja bivanja. Za brezposelne, ki živijo sami v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, je predvidena olajšava - kot ustrezna oddaljenost se šteje zaposlitev od karaja bivanja do kraja zaposlitve do ene ure vožnje v eno smer. Manj prejema, kdor odkloni In kakšne so sankcije, če nekdo ne bo razpoložljiv za delo, če ne bo iskal zaposlitve in ne bo sprejel ponujene zaposlitve? Tedaj mu bo prenehala pravica do denarnega m* $e Kranj prijavljenih kar Han Drezposelnih. Denarno 3^°mestilo je prejemalo upravičencev, denarno 5pJJoč pa 283. V Kranju je bil ^ vsemi slovenskimi zavo-v J}aJvečji delež nadomestil -Sloveniji je delež znašal 33 ^stotkov, v Kranju pa 41 Ij.stotkov. Najnižje nadomesti0 Je znašalo 28.137 bruto ali več p »8 tisoč tolarjev pa je Nce *9 odstotkov upravilo je brezposeln? v X sPremembah in dopolnit-zakona o zaposlovanju in C* kovanju za primer brez* naselnosti je na novo določe-0s definicija brezposelne prt ki lahko uveljavlja W'Ce P° za^onu' bolj nali k 0 So določene obveznos-p bfezposelne osebe med L ^manjem denarnih pre-tev ter sekcije za krši-pr obveznosti. Namen nove sp h e ureditve je, da se ^°dbudi brezposelno osebo Nova zakonodaja o brezposelnih prinaša za nas vrsto novosti, ki pa jih v državah Evropske unije že nekaj časa iaOitm^i ^ dobro poznajo. Tisti, ki bodo iskali delo, bodo morali biti prejemanja denarne pomoči. koncu doma in dosegljivi, kajti brezposelni ne more biti pri In kaj ;e primerna zaposli aposio- razpolaganju s prostim časom v ugodnejšem položaju kot tev9 razpolaganju s prostim zaposleni delavec - Foto: J. Pelko Plačevanje pokojninskih prispevkov Nova ureditev določa možnost plačevanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za enako obdobje po izteku denarnega nadomestila za vse brezposelne: tako za tiste, ki so zaradi nizkih sredstev za življenje upravičene do denarne pomoči kot tudi tiste, ki do teh prejemkov niso upravičene. S tako ureditvijo se brezposelnim omogoča, da izpolnijo pogoje za upokojitev, da izboljšajo odstotek odmere pokojnine in da lahko med brezposelnostjo pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja, njihovi družinski člani pa do družinske pokojnine v primeru, če brezposelni umre. Po novem na status brezposelne osebe ne vplivajo več lastninska upravičenja na podjetju, gozdnih zemljiščih in na nepremičninah. Taka upravičenja pa lahko vplivajo na pridobitev in ohranitev tev? Če brezposelnemu ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve, se po dveh mesecih prejemanja denarnega nadomestila lahko ponudi zaposlitev, ki je primerna. Primerna zaposlitev je zaposlitev na delih, ki so po zahtevnosti eno ali dve stopnji nižji od pravica z izrazito socialnim kivnosti pri iskanju in na črno - kar pomeni, da si ministrstvo tudi na ta način želi omejiti vse več črne "es namreč je, da je pri ekonomije. Kdo je sploh brezposeln? Brezposelna oseba je vsaka oseba, ki ni zaposlena oziroma ne opravlja dejavnosti ali nima statusa upokojenca, študenta ali dijaka in je zmožna k . denarja kot zdaj, ko za delo, prijavljena na zavo-i^Jemajo denar iz državne du, je na razpolago za zapo* $ajne. Številni tudi preje- slitev ter aktivno išče novo 1° ta denar, zaposleni pa so zaposlitev. le JuČevanju v novo zaposli- va .na zavodih za zaposlo-gjn kar nekaj takih brezpo-Et1. ki pravzaprav sploh ne ueJo dela, saj se jim v v nnici ne splača. Če bi se v**'"''- ne bi dobili bistveno e* dem 15 Mercator POPRAVEK \ oglasu PS MERCATOR, d.d., objavljenem v 63. številki Gorenjskega glasa v torek, 12. avgusta, sta objavljena napačna cena in tip izdelka TOMOS APN. Pravilno je: TOMOS APN 6 S, sejemska cena ■ 133.917 tolarjev, °t je bilo objavljeno že v 62. številki Gorenjskega glasa v petek, 8. 8. 1997. "° vključno nedelje, 17. avgusta 1997, prisrčno Rabljeni na 47. Mednarodni Gorenjski sejem k Mercatorju! značajem. Vsak dan na razpolago Novo je tudi to, da mora biti brezposelna oseba vsak trenutek na razpolago. V tujih, še posebej v nemškem sistemu imenujejo to obveznost "rezidenčna obveznost". V zakonu se šteje, da je tisti, ki je brezposeln na razpolago za zaposlitev, če je vsak delovni dan dosegljiv za zavod za zaposlovanje v času med 10. in 14. uro na dogovorjenem naslovu. Rezidenčna obveznost je utemeljena z dejstvom, da brezposelna oseba ne more biti pri razpolaganju s prostim časom v ugodnejšem položaju kot zaposleni delavec, ki prispeva sredstva v zavarovanje brezposelnosti, iz katerih se plačujejo denarni prejemki za brezposelnost. Aktivno iskanje zaposlitve izkazuje brezposelni s pisnimi prijavami na prosta delovna mesta in sicer: do devet mesecev na ustrezno, po tem času pa na primerno delovno mesto. Brezposelni lahko uveljavi in ohrani denarni prejemek, če ni na voljo ustrezne zaposlitve. Ustrezna zaposlitev po zakonu ni več vezana na izobrazbo, znanje in zmožnosti, temveč se šteje za ustrezno zaposlitev v delovnem razmerju na delovnem mestu, ki je po zahtevnosti enaka dela, ki ga je brezposelni opravljal najmanj šest mesecev v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti.S tako ureditvijo se brezposelnim zagotavlja poklicni in delovni položaj, ki so ga imeli pred nastankom brezposelnosti. Ustreznost je določena tudi na kraj zapo- selni prej. Ta dela so po zakonu sicer ustrezna, vendar pa so oddaljena od kraja več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvo. Da bi preprečili nepotrebno razporejanje na delovna mesta nižje zahtevnosti, je z zakonom določeno, da se lahko brezposelni osebi ponudi primerna zaposlitev samo, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Če brezposelni odkloni primerno zaposlitev se višina denarnega meni najvišje nadomestilo, ki nadomestila ali pomoči zniža je enako štirikratniku najniž za 50 odstotkov.Starejši brez- jega denarnega nadomestila. znižanje in mirovanje denarnega nadomestila. Ukinjeno je izplačevanja denarnega nadomestila v enkratnem znesku v primeru vložitve skupnih sredstev denarnega nadomestila v organizacijo, ki je zaposlila brezposelno osebo ali za začetek samostojne dejavnosti. To pomeni, da tisti delodajalci, ki bodo zaposlili brezposelne, ne bodo več deležni državne podpore.Uvedena pa je možnost pridobitve denarnega nadomestila pod posebnimi pogoji za delavce, ki brez utemeljenega razloga niso prejeli plač najmanj 3 mesece. Se pravi, da bodo tisti delavci, ki so ostali brez dela zaradi stečaja podjetja, lahko vendarle odšli na zavod. Ob tem pa je ohranjen temeljni pogoj, po katerem lahko pridobi denarno nadomestilo le tisti brezposelni, ki mu je prenehalo delovno razmerje proti njegovi volji in brez njegove krivde. Koliko časa se pomoč prejema? V spremembah zakona je določena osnova za odmero tako, da so vsi upravičenci v enakem poločaju. Osnova je po novem povprečna osnovna mesečna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Odstotek odmere ostane nespremenjen: 70 odstotkov za prve tri mesece in 60 odstotkov za nadaljnje mesece brezposelnosti. Prav tako se ne spre- poselni ali tisti, ki so težje zaposlivi so v smislu varstva brezposelnih obravnavani posebej. Zato je v zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti še naprej predvidena možnost, da se brezposelni osebi, ki ji do upokojitve manjkajo tri leta in ki ji je iztekla pravica do prejemanja denarnega nadomestila, plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zaradi pospeševanja zaposlitve starejših brezposelnih je v spremembo zakona dodatno omogočeno plačilo prispevkov na bruto plače, ki jih plačujejo delodajalci, če zaposlijo brezposelno osebo, ki je starejša od 55 let. Po stečaju zdaj lahko na zavod Denarno nadomestilo ostaja osnovni denarni prejemek. Tudi v državah Evropske unije je denarno nadomestilo osnovna dajatev, ki je namenjena vsem, ki so izgubili zaposlitev ne glede na njihov ekonomski položaj. Zakon prinaša spremembe tudi v pogojih za pridobitev, odmero, višino, prenehanje, V zakonu se spreminja trajanje upravičenosti do denarnega nadomestila. Trajanje prejemanja denarnega nadomestila je določeno v odvisnosti od predhodnega zavarovanja in znaša tri, šest, devet ali dvanajst mesecev. Po konvenciji je trajanje denarnega prejemka lahko omejeno na 26 tednov ali na 39 tednov v 24 mesecih, če pa je trajanje odvisno od predhodne dobe zavarovanja mora povprečno trajanje upravičenosti biti določeno na najmanj 26 tednov. V evropskih državah je trajanje omejeno v tednih praviloma na obodbje od 6 do 12 mesecev. Daljše trajanje je le izjemoma dolodeno za starejše. Najdaljše trajanje 12 mesecev je določeno na Irskem, v Lux-emburgu, Avstriji, Švedski in v Veliki Britaniji. S spremembami zakona za brezposelne, ki so mlajši od 47 let, so tudi v Nemčiji skrajšali dobo prejemanja nadomestila in sicer na 12 mesecev - šele po tej starosti pa se doba prejemanja nadomestila povečuje. D.Sedej AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so v tem času opravili 14 vlek poškodovanih vozil in nudili 4 pomoči na kraju nesreče. GASILCI Kranjski gasilci so iz kanjona reke Kokre pri slaščičarni Čebelica pomagali reševalcem poteg-niti onemoglega narkomana. V sredo ponoči pa je na Miljah nasedel tovornjak in iz njega je izteklo gorivo. Gasilci so cestišče sanirali. V torek in sredo cel dan vozijo vodo proti Blegošu, kjer obnavljajo delavci cesto. Včeraj pa so za občino Kranj odvažali zapuščene avtomobile. Jeseniški gasilci so opravili dva prevoza z rešilnim avtom. Tehnično pa so intervenirali ob prometni nesreči na izstopu iz avtoceste na Hrušici, kjer je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost avtobusu. GORENJSKI NOVOROJENČKI Gorenjci smo v tem tednu dobili 12 novih prebivalcev. V Kranju so se rodili 3 dečki in 6 deklic. Obe mejni teži sta si bratsko razdelila. Najtežji je bil deček s 3.840 grami, najlažja pa deklica s 3.000 grami. Na Jesenicah pa so se rodili le 3 dečki. Najtežji je imel 3.880 gramov, "najlažji" pa 3.680 gramov. Srečnim staršem čestitamo! URGENCA V Splošni bolnišnici na Jesenicah so na internem oddelku oskrbeli 46 pacientov, na kirurgiji so pomagali 156 pacientom, na pediatričnem oddelku so pomagali 14 malim bolnikom in na gineko-loško-porodniškem so nudili pomoč še 10 bolnicam. ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J 5 Ttl./fAX:064/861 '910, 881 ^484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA vVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, MARKIZE, Zavese, ROLOJI Hišni tekstil MENCINGER LESCE, proizvodnja. tel.7I8-II8 prodoja:(v centru, poleg Goreniske banke) MENCINGER RADOVLJICA, delovni C*0S: Od 9. do 19. ure VAVGUSTU 10% POPUSTza ROLOJE iz ZALOGE MM POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Poslanske pobude Otroci bodo preobremenjeni Ljubljana, 13. avgusta • Poslanka in dva poslanca so predlagali, naj se opusti načrtovano preverjanje znanja v osnovni šoli, saj bi bil to prevelik psihični pritisk za učence. Zakon o osnovni šoli namreč predvideva, da se dodatno preveri znanje ob koncu tretjega, šestega in osmega razreda. Trije poslanci - Janez Mežan, dr. Helena Hren Vencelj in Samo Bevk - so v prvo parlamentarno obravnavo vložili predlog zakona o spremembah zakona o osnovni šoli. Kaj predlagajo trije poslanci? Zakon o osnovni šoli je uvedel zgodnejši vstop v šolo, pri čemer bosta v bodočem prvem razredu poučevala dva učitelja - do zdaj eden - od katerih je drugi učitelj, ki poučuje polovico pouka, lahko vzgojitelj predšolskih otrok. Zakon je uvedel tudi drugačne rešitve v zvezi s preverjanjem znanja in končnim spričevalom: zakon predvideva preverjanje znanja z nacionalnimi preizkusi znanja in sicer ob koncu tretjega razreda iz dveh, ob koncu 6. razreda pa iz treh predmetov in ob koncu osnovne šole iz petih predmetov. Tega do zdaj v osnovni šoli ni bilo kot ni bilo preverjanja znanja ob koncu osemletke. Do zdaj je bila za uspešno dokončanje osnovne šole zahtevana samo pozitivna ocena iz vseh predmetov. V javnih polemikah so starši in strokovnjaki opozarjali, da je sedanja mala šola dokaj ustrezna oblika vzgoje in izobraževanja. Vzgojiteljice so usposobljene, zato poslanka in poslanca predlagajo, da imajo vzgojiteljice v bodočem prvem razredu pomembnejšo vlogo kot jim določa zakon o osnovni šoli. Javne razprave so opozorile na strokovno spornost uvajanja nacionalnih preizkusov znanja, s katerimi se preverjajo minimalni standardi znanja učencev. Utemeljeni pomisleki se pojavljajo tudi glede standardiziranega preverjanja znanja ob koncu prvega in drugega obdobja kot glede zaključnega preverjanja znanja ob koncu osnovne šole. Nekateri strokovnjaki menijo, da zunanje preverjanje znanja običajno vodi do zoževanja ciljev osnovne šole predvsem na izobraževalni vidik in ovira poln razvoj otrokove osebnosti. Opazni so številni negativni učinki dosedanjega skupinskega preverjanja znanja ob koncu osnovne šole - iz samo dveh predmetov - kar pa ni niti pogoj za zaključek osnovne šole. Take rešitve, pravijo, ne najdemo skoraj v nobeni drugi evropski državi. Zelo verjetno je, da bo dodatni preizkus znanja pomenil še dodatni psihični pritisk na učence, še posebej v višjih razredih osnovne šole , saj imajo predmetni učitelji premalo psiho - pedagoškega znanja. Poslanci so zato predlagali odpravo določb o nacionalnih preverjanjih znanja ob koncu vseh treh ocenjevalnih obdobij. Poslanci nadalje tudi menijo, da je reforma šole pomembna in zato naj bi podaljšali roke za uveljavitev devetletne osnovne šole. • D.S. Komu proračunska sredstva za varstvo potrošnikov? 9 (MI^MJMGLAS P Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a); Moj naslov:. Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM ©©IBUKRsK za najmanj eno leto GLAS Ime in priimek: Naslov:............ Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen Čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen že več kot pol leta oz. doslej še ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku in vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! Kdo bo skrbel za varstvo potrošnikov; Slovenska vlada je ustanovila Urad za varstvo potrošnikov zato, ker seje v asociacijskem sporazumu j Evropsko unijo zavezala, da bo skrbela za varstvo potrošnikov. Predlog zakona o varstvu potrošnikov ' poslanskih klopeh. Vlada je proti monopolu nacionalne potrošniške organizacije. Ljubljana, 13. avgusta - Vlada je državnemu zboru v tretjo obravnavo poslala predlog zakona o varstvu potrošnikov, obenem z vsemi amandmaji. Državni zbor je namreč pred tem že sklenil, da mora vlada ta zakon pripraviti, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pa se mora državnemu zboru predložiti nacionalni program varstva potrošnikov. V razpravi na delovnih telesih državnega zbora so podali na ta zakon kar 86 amandmajev: največ odbor za gospodarstvo državnega zbora in skupina poslancev s prvo-podpisano Viko Potočnik in dr. Metko Kerner Lukač, 18 amandmajev pa je na predlog zakon v drugi obravnavi podala vlada. Vlada je v predlog zakona o varstvu potrošnikov vključila vse amandmaje. Predlog zakona o varstvu potrošnikov je vzbudil precej pozornosti in jo še vedno vzbuja. A ne toliko zaradi tega, ker bi bili naenkrat vsi zainteresirani za čimvečjo varnost in zaščito potrošnikov, ampak zato, ker ne gre ravno za prijateljske odnose med vladnim uradom za varstvo potrošnikov in Zveze potrošnikov Slovenije, ki dela že dalj časa. Tako je vlada že odgovorila na poslansko vprašanje poslanca SDS, ki ga je zanimala zagotovitev sredstev za financiranje svetovalne mreže Zveze potrošnikov Slovenije. Vlada med drugim v odgovoru na poslansko vprašanje pravi, da je Urad za varstvo potrošnikov v prvem polletju letošnjega leta sprejel sklep, da se za izvajanje svetovalne dejavnosti do izbire izvajalca začasno financira Zvezo potrošnikov Slovenije v višini milijon tolarjev in za razvijanje informacijskega sistema za opravljanje svetovalne dejavnosti pa prav tako Zvezi potrošnikov Slovenije nameni milijon tolarjev. Zveza potrošnikov Slovenije pa kljub večkratnim prizadevanjem ni želela sprejeti ponujenega denarja. Naknadno so jim ponudili še milijon tolarjev za delovanje njihovega Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave. Zveza potrošnikov je pogodbo za sofinanciranje svetovalne mreže podpisala, ostalih ne. Svetovalno dejavnost - pravi vlada v odgovoru na poslansko vprašanje - opravljata v Sloveniji tudi DOMUS in društvo Varstvo potrošnikov Celje - z njima pa je urad podpisal pogodbi o začasnem financiranju del. Urad za varstvo potrošnikov je v skladu s programom načinom delitve proračun«^ dela maja letos podpisal po- ga denarja preko javne"' podpisali tudi pogodbo z MUS-om v vrednosti 360 tis* tolarjev in s Turistično zyc^ Slovenijev vrednosti 530 tis* tolarjev. Urad pravi, da nima narne' na prenehati s financiranj6?1 svetovalne dejavnosti, ki J° izvajajo nevladne organih' cije. Problem je povezan ' delitvijo proračunskih sre"' stev. Zveza potrošnikov Si0" venije se namreč ne strinja1 godbo za sofinanciranje revije VIP v znesku 6 milijonov tolarjev, ki jo izdaja Zveza potrošnikov; v okviru izobraževalnega programa pa so Brez monopolov Vlada je nasprotovala določanju podeljevanja koncesij na osnovi vnaprejšnje delitve potrošniških organizacij, kot je bilo določeno v nekaterih členih zakona. Koncesijo za naloge s področja vzgoje in informiranja ter svetovanja, pomembna za območje države, naj bi po teh členih pridobila le nacionalna organizacija, ne pa tudi kakšna druga potrošniška organizacija, ne glede na to, ali bo tudi kakšna druga potrošniška organizacija izpolnjevala pogoje za pridobitev koncesije. Takšna določba po mnenju vlade pomeni vzpostavljanje monopolnega statusa nacionalne potrošniške organizacije na področju vzgoje, informiranja in svetovanja potrošnikom. Vsem ostalim, nenacionalnim potrošniškim organizacijam bi bila v primeru, da bi bila ta zakonska določba sprejeta, onemogočena pridobitev koncesije za opravljanje javne službe varstva potrošnikov na področjih, ki so pomembna za območje države. V predlogu zakona o varstvu potrošnikov so zanimive predvsem kazenske določbe, saj so zagrožene kar visoke kazni za prekrške. Med drugim velja za prekršek tudi to, če se s potrošniki ne posluje v slovenskem jeziku, če se posluje na nedostojen in zavajajoč način, če se ne zagotovi nadomestnih delov tudi po prenehanju proizvodnje blaga... razpisa, ker trdi, da je ediijj organizacija v državi, ki J usposobljena za naloge jj področju varstva potrošnik0' Vendar - pravi vladni urad *j varstvo potrošnikov - je Zve* potrošnikov registrirana k0, društvo in po mnenju ura«' za varstvo potrošnikov bP koncesije ne more opravlja dejavnosti javnega servisa. Vlada je kot predlagatelj^ Zakona o varstvu potrošnik0 opredelila tudi način izvajaj te dejavnosti, ki bi se lah" opravljala kot javna služb* Javno službo bi lahko n podlagi koncesije opravlja' potrošniške organizacije, *■ so vpisane v register r. Uradu za varstvo potro8fll kov. Koncesija bi se podel'1 na osnovi odločbe vlade. Slovenska vlada je Urad j varstvo potrošnikov ustanovl la zato, ker se je v asociacij5 kem sporazumu z Evrops£ Skupnostjo zavezala, da si 0 prizadevala za učinkov^ varstvo potrošnikov kot j, meljnega pogoja za zagO*a janje učinkovitega tržneg gospodarstva. • D.S. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC| SLS o brezposelnosti Sistem ni primeren Ljubljana, 13. avgusta - Slovenska ljudska stranka pravi, da o zlorabah in izigravanjih, ki jih omogoča sedanji sistem, ki obravnava brezposelne, že vrabci čivkajo. Ob oblikovanju letošnjega proračuna se je Slovenska ljudska stranka zavzela za nekatere ukrepe, ki bi dolgoročno izboljšali razmere v Sloveniji ob hkratnem zmanjšanju pritiska na proračun. Eden izmed takih ukrepov je vzpostavitev reda pri prejemanju nadomestil za brezposelnost, kjer se SLS zavzema za to, da bi nadomestila res dobili tisti, ki zaposlitve ne morejo dobiti. Nadomestila pa sedaj prejemajo tudi tisti, ki se ukvarjajo z delom na črno, ob tem pa od države dobivajo nadomestilo za brezposelnost in zato niso zainteresirani za legalno zaposlitev. Posledica sedanjega nereda je dejstvo, da podjetja in posamezniki, ki iščejo delavce, le-teh pogosto ne morejo dobiti, čeprav je na Zavodu za zaposlovanje na istem kraju prijavljenih veliko nezaposlenih. Slovenska ljudska stranka v sporočilu za javnost tudi pravi, da so o konkretnih primerih predsednika SLS Marjana Podobnika pred kratkim seznanili tudi nekateri direktorji na srečanju notranjskih gospodarstvenikov. Tam je bila omenjena Cerknica kot ena izmed občin, kjer je precejšnje število nezaposlenih, posamezna podjetja pa preko razpisov niso prišla do iskanih delavcev. Ta primer je predsednik SLS med drugim omenil tudi na proračunskih pogajanjih med strankama LDS in SLS. Premajhna pozornost ali nekaj površnosti v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je verjetno pripeljalo do tega, da je minister gospod Rop javno razlagal, da konkretne navedbe SLS ne držijo, saj v Cerknem oziroma v tamkajšnjem največjem podjetju ETA niso imeli teh problemov. V dokazilo so predsedniku SLS dostavili celo kopijo dopisa pristojnega zavoda za zaposlovanje. Cerkno in Cerknica imata res skupen koren besede, ločuje pa ju več kot 50 kilometrov razdalje in tudi gospodarski problemi so različni. Slovenska ljudska stranka nadalje pravi, da so v SLS veseli, da se je ministrstvo za delo lotilo odločnih ukrepov s ciljem učinkovitejše politike zaposlovanja in reševanja problematike brezposelnosti. Ta dogovorjena vladna usmeritev je še posebno pomembna ob dejstvu, da o zlorabah in izigravanju, ki jih omogoča sedanji sistem, že vrabci čivkajo. Pristojni minister in ministrstvo lahko konkretne primere teh izigravanj najdejo, če le želijo, tudi sami. V SLS pa so vedno pripravljeni postreči s konkretnimi primeri, imeni, priimki in datumi in številkami - predvsem zato, da bi se razmere v Sloveniji čimhitreje izboljšale. • D.S. Sindikat Neodvisnost pripravlja izredni [res kongi Ljubljana, 13. avgusta - Na izredni seji sveta sindikata Neodvisnosti ■ KNSS, ki so jo sklicali pooblaščenci, so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta, pravilnik o evidentiranju, kandidiranju in volitvah v organe sindikata, potrdili pravilnik o načinu delegiranja delegatov za izredni kongres, ki ga bodo pripravili 25. septembra. Po seji sveta je bila izredna konferenca tega sindikata, izvolili so delovne organe, potrdili statut in sprejeli sklep, da se razprava o statutu podaljša do 28. avgusta. Po spremembah in dopolnitvah statuta se razmejijo vloge predsednika predsedstva in predsednika sveta. Izvolili so tudi delovne organe za izredni kongres, ki bo v Postojni. Na seji so sprejeli tudi sklep, da $j predsedniku Francetu Tom5 ču izreče obsodba za vS. neresnice in dejanja, ki jih j povzročil v mesecu in pol. Za zaščito naših interesov na Cipru Ljubljana, 13. avgusta ' kabineta podpredsednika v'.. de so sporočili, da sej podpredsednik vlade Marja, Podobnik pogovarjal s pr.e stavniki Banke Slovemr Ministrstva za finance in M,p istrstva za zunanje zadeve njihovih aktivnostih po sodbi ciprskega sodišča, ki je razglasilo za nepristojne? glede premoženja Narod11 banke Jugoslavije na Cipr11; ( Sogovorniki so Podobn'\ seznanili z dejavnostmi 1 organov. Med drugim so J vezani stiki z ambasad0] nekaterih najvplivnej'1^, držav, pripravlja pa se ^ pritožba na razsodbo sodi*'; Kljub temu pa obstaja nev* nost odmrznitve jugoslova*1 kega premoženja na Cipf' kar bi pomenilo, da bi SK>V. nija lahko izgubila svoj dele Zato je Podobnik pot* predstavnike prisojnih mig trstev, naj pripravijo poro^1 o asvojih aktivnostih in Pf dlagajo morebitne doda^ ukrepe za zaščito slovensk^ premoženja na Cipru in $ gih po svetu. • D.S. (MMMoJMEII GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Dlfjjfl r, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma StanOJj j a/d Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kf 9 tisk: DELO- 11 R, Tisk časopisov in revij, d.d , Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova J, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: &64/222-°17 / Mali oglasi: tel« « Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanki Marija Volčjak, Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Sini' ' 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15 ure / Časopis izhaja ob torkih m petkih. Naročnina: lrii«eSjf obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v lajo ZU odstotkov popusta Ck tuji časopisa (mnenje RMI 23/27-92). O-NA IZVODA: 180 SIT (10 I IRK /a prodno na Hrvaškem) Slovesno ob 20-letnici Kranjske koče na Ledinah Tisto, kar imamo, je od včeraj "Skeptiki in drugače misleči zagotavljajo, da planinska organizacija ne postane kalna mlaka lenih krapov/' je na slovesnosti dejal predsednik PZS Andrej Brvar. Jjjjjne, 14. avgusta - V ^celku meseca so se gorenjs-J planinci zbrali na sloves-f°sti ob Kranjski koči na J^dinah. V petek, 1. avgus-g je namreč minilo dvajset .l> kar so planinsko posto-l*n|to na Ledinah odprli. ,cer pa je Kranjska koča Poleg^ dvajsetletnice praznota se en pomemben jubilej * P'ed petimi leti jo je namreč J'agoslovil ljubljanski nadš-5°f in metropolit dr. Alojzij Jro, kar je bil prvi blago-,0v planinske postojanke v '»dostojni Sloveniji. Zamisel .•^8radnji planinskega zave-sča se je porodila Francu j^arK potem ko sta leta rjo skupaj s Tomažem Jam-•kom opravila prvi zimski ošE°n po žlebu Velike Kor" ,.Ke babe, sestopila na Le- *lne in ob velikih težavah po 5-relu do Jezerskega. Kljub ^•nu so o predlogu v Planins- em društvu začeli resno Jjtijfljati šele leta 1973. O z? evi so razpravljali tudi na ooru volilcev na Jezerskem, 1 so se ga udeležili vsi Pomembni in ugledni Jezerja- %h 0<^ predstavnikov krajevne ^upnosti do lovcev in pla- mcev. Lovci na načrtovano Sradnjo niso imeli pripomb, pa tudi jezerski planinci z Andrejem Karničarjem so podpirali idejo Planinskega društva Kranj. Zeleno luč za začetek gradnje pa je dal tudi eden največjih tedanjih veljakov na Jezerskem, Jože Sku-ber. Že oktobra istega leta si je posebna komisija ogledala teren in izbrala kraj, kjer naj bi postojanka stala. Člani komisije so se strinjali z Ekarjevim predlogom, da jo postavijo na mesto, kjer je bila nekdaj Ofnarjeva ovčar-ija. Kranjsko kočo so slovesno odprli 1. avgusta 1977. Objekt je veliko pripomogel k odpiranju planinskega sveta vsem, ki imajo radi gore in občudujejo naravo. Na tem območju so se kasneje utrjevale tudi prve slovenske smučarske medalje, saj so na Ledinah trenirali naši najboljši smučarji, kot so Križaj, Franko, Benedik in Strel. "Čeprav se v planinski organizaciji zavzemamo za številnejša močna in po vsebini kompletna planinska društva, pa jih resnici na ljubo ni na pretek. Zato je toliko bolj hvale vredno dejstvo, da je Planinsko društvo Kranj med številčno močnejšimi društvi, ki skrbi V sklopu praznovanja 20-letnice planinske postojanke je potekala tudi tako imenovana tradicionalna ledeniška šola za varnost in strokovno usposobljenost planincev. Učno uro so na ledeniku pod Skuto izvedli člani GRS Kranj. tako za redno delovanje pla niskih koč kot tudi za bogat program izletov po gorah, za vzgojo, in da so pota, za katera skrbijo društveni mar-kacisti, redno vzdrževana," je na slovesnosti poudaril predsednik PZS Andrej Brvar. 'To je pomembno toliko bolj, ker je velik del gorskega sveta, s katerim upravlja 4. srečanje izgnancev J[ nedeljo, 17. avgusta, bo na Srednji dobravi pri Domu Krajevne skupnosti 4. ječanje izgnancev in njihovih svojcev. Po ^turnem programu, v katerem bodo gnanim in umrlim odkrili spominsko obeležje, bo družabno srečanje z bogatim ^ečelovom, za dobro počutje pa bo igral lfio Planika. Od bilke do platna j-^&vča, 17. avgusta - V nedeljo bodo v Davči po več kot petnajstih letih ponovno obudili spomin na pridelovanje in predela- vo lanu. Predstavitev, ki bo prikazala celoten potek dela od setve do Žetve, ter nadaljnje predelave, se bo začel ob enih na domačiji Pr' Vrhove. Obiskovalci bodo spoznali za kaj vse in pa predvsem, kako je moč predelati lan, spoznali pa boste tudi njegove zdravilne učinke. Prireditev bo povezoval Jože Logar, predstavili pa se bodo tudi člani Pihalne godbe Alples, Folklorna skupina Mali Vrh iz Nemilj, dekleta iz Bukovice, oktet Porezen. ki deluje pod vodstvom Franca Peternelja, za ples in zabavo pa bo igralo Ptujskih 5. Organizatorji obljubljajo zanimivo predvsem pa poučno in obenem tudi zabavno nedeljsko popldne, prav vsi pa ste seveda lepo vabljeni v Davčo k Vrhove'. U.Š. Jamnik ni demografsko ogrožen! Bomo zmogli ohraniti gorenjski balkon * teh dneh smo pisali o krajih, ki bi menda morali soditi v družbo demografsko ogroženih. jamnik, 12. avgusta - In ob branju prispevka nas je Poklicalo pet mladih gospo- darjev z Jamnika. Tudi sami, pravijo, bi jim zaradi Pogojev, v kakršnih živijo, zagotovo moral pripasti ta s»atus. Kdorkoli med vami je že ?il na Jamniku, ve, da je to ,2redno slikovita hribovska vasica s cerkvico, ki jo lahko °hčudujete iz skorajda vse Gorenjske. Ampak za obdelovanje tamkajšnje zemlje morajo tamkajšnji kmetje vložiti Precej več (ročnega) dela. Porabijo precej več nafte... Nekatere kmetije imajo denimo tudi polovico svoje 2emlje na klancih. Da ni Pretiranega interesa za živl-lenje v jamniških višavah pa Jjajbolje dokazuje dejstvo, °a so v petdesetih letih gradili kvečjem pet novih "•S in kakšno gospodarsko Poslopje. , Bližnji zaselek Kolom-?art, v katerem stojijo Še st'ri hiše, je že nekaj let Prazen. Tudi na Jamniku na nekaj kmetijah menda še ni jasno nasledstvo. Tisti, ki bodo ostali, pa ne bodo zmogli boja z zaraščanjem gozda. Eden od mlajših gospodarjev mi je potožil, da živijo pravzaprav v brezizhodni situaciji. Na pogovorih za službo ga na koncu kadroviki praviloma vedno vprašajo, kdo mu bo plačeval prevoz na delo, saj je Jamnik od centra Kranja oddaljen kakih 20 kilometrov. Za plačilo kmečkega zavarovanja (o mizerni kmečki pokojnini na stara leta zaenkrat še ne upajo razmišljati), mora nameniti kar 30 kubičnih metrov letnega etata. Njegov traktor se precej hitreje izrabi, kosilnice pa so tako ali tako uporabne le na delu travnikov. Na preostanku še vedno poje le kosa. Razmišljanja o dodatni dejavnosti se običajno končajo pri zbiranju takih in drugačnih dovoljenj in dokumentacije, ki precej stane, nasploh pa bi v težkem delovnem dnevu na kmetiji težko našli čas za dodatno delo. Edini prosti čas, ki jim ostane, je kakšna večerna urica za sosedovo mizo. Jamničanom ni jasno, zakaj so tudi tokrat izpadli pri izboru za demografsko ogroženo območje. Doslej si tega statusa še niso uspeli priboriti, vendar pa vse bolj ugotavljajo, da bodo brez pomočiu bodisi občine ali pa države morali začeti razmišljati o selitvi v dolino Svetovno znano cerkev na Jamniku bo počasi začelo preraščati grmovje, pa drevje, na koncu pa od ene najbolj znaih gorenjskih razglednih točk poleg spomina ne bo ostalo prav nič. Starejši domačin je dodal, da so tam, kjer so bile nekdaj njive, danes travniki, tedanje travnike pa je že prerasel gozd. Jamničani upajo, da bodo tako od občine kot od države dobili odgovore, sicer, pravijo, bi se kaj lahko uspela ponoviti usoda Kolombarta. U.Š. Planinsko društvo Kranj, tik ob meji in kot tak strateškega pomena za planinsko organizacijo. Ne zgolj zaradi ohran- janja slovenskih imen pred tujim vplivom, pač pa zavoljo ohranjanja in oživljanja gorskih predelov, ki so lep čas samevali. Bolj ko bodo planinci hodili po poteh in vrhovih ob meji, manj bodo obremenjeni najbolj obiskani gorski predeli." Planinsko društvo Kranj je v planinski srenji večkrat delovalo samosvoje, nekateri ga uvrščajo kar v opozicijo uradni planinski oblasti, je še dejal Brvar. "Potrebno pa je odkrito priznati, da so tudi zavoljo takšnih planinskih društev demokratični procesi v planinski organizaciji trdnejši in močnejši, kajti skeptiki in drugače misleči zagotavljajo, da planinska organizacija ne postane kalna mlaka lenih krapov." Poudaril je še, da upravljanje in oskrbovanje planinskih postojank poteka amatersko, zato ni zanemarljiva tudi njihova narodnogospodarska vloga. "Amaterji namreč prostovolj- no pokrivamo pomemben del prostora in s tem opravljamo njegovo ekonomsko preverjanje. Ko se neka lokacija izkaže kot podjetniško zanimiva, praviloma planinci prepustimo prostor turističnim podjetjem. Niso nas zaman pred stoletjem klicali avant-turisti. Skoraj vse visokogorske centre v Sloveniji so najprej obvladovale planinske postojanke, potem pa smo prepustili mesto izlet-ništvu, ki terja storitve na višji ravni. Zgodovina Ledin se je tudi začela tako. Zapustili smo Krvavec in Šmarjetno goro v zameno za Ledine ali Vodine. Pa tudi tukaj smo orali ledino. V tem predelu je bila to naša prva slovenska gradnja. Prej so s kočami ta gorski prostor obvladovali tudji planinci. In radi se spominjamo začetkov, ko so prav na Ledinah naši smučarski asi poleti nabirali potrebne kilometre na bližnjem ledeniku." Vprašanje bralca Damjana Hafnerja Kaj bo z Lipniško dolino Ondan sva se srečala z Damjanom Hafnerjem, mnogi med vami se ga verjetno spomnite še iz časov, ko je bil direktor Upniške Iskre. Beseda je dala besedo, Damjan Hafner pa je predlagal, naj na strani namenjeni dežurnemu novinarju objavim naslednje vprašanje: Kdo je kriv za sedanje stanje v Upniškem gospodarstvu. Dandanes ne mine dan, da ne bi v naših časopisih našli zapise o težkih gospodarskih razmerah v Sloveniji. Med temi temami pa po njegovem mnenju svoj prostor vse pre-redko najde Lipniška dolina. Tipičen primer gospodarske krize zaradi nevestnega gospodarjenja je po njegovem mnenju podjetje Plamen v Kropi. Plamen sodi v koncem Slovenskih železarn in je nekdaj dajal delo več kot 550 delavcem. Danes jih v Plamenu dela manj kot dvesto, kljub temu da je podjetje od najrazličnejših ustanov prejelo precejšnje število denarja. Gospoda Hafnerja zanima, koliko in predvsem, kako je vodstvo denar porabilo. Po njegovem mnenju, neustrezno. Uprava je na cesto pošiljala vse več delavcev, obenem pa prodala počitniški dom v Pacugu, Kulturni dom, stroje, orodjarno in žicovlek. Vse to, meni Damjan Hafner, pa kaže edinole na eno stvar - na propad podjetja. In prav zato, pravi, bi domačini, in pa nenazadnje tudi vsi Gorenjci in Slovenci, morali vedeti, koliko denarja je država dala podjetju, kako je bil porabljen. Pomoč bi uprava po njegovem prepričanju morala preusmeriti v razvoj in iskanje novih proizvodov, ne pa za reševanje trenutnih likvidnostnih težav in pa zagotavljanje osebnih dohodkov zaposlenim. Poleg tega je šla vsaj polo- vico odpuščenih ljudi v predčasni pokoj, kar za državo predstavlja dodatno breme, njegovo višino bi morali prav tako javno predstaviti javnosti. Menda ni skrivnost, da so vodilni, ki jih je postavljal koncem Slovenskih železarn prejemali zelo dobre plače, rezultatov pa ni in ni bilo. Razmere so se kvečjem le še poslabševale. Kot ocenjuje, v Lipniški dolini poleg zaposlitve v tovarnah skorajda ni druge možnosti zaposlitve. Ljudje bodo odhajali iz doline, saj bodo prisiljeni delo iskati drugje. To pa se, kot ugotavlja ravnatelj tamkajšnje osnovne Šole Stane Mihelič, že dogaja, saj število otrok v šoli že upada. Oba, Damjan Hafner in Stane Mihelič upata, da bosta njuni vprašanji našli prava ušesa in dobila ustrezne odgovore. • U.Š. Sava je v Braziliji! Pa da ne bo pomote, reka Sava še naprej teče pod vsemi doslej znanimi savskimi mostovi. Tokrat pišemo o folklorni skupini Sava, ki se je v torek odpravila na dolgo pot v Brazilijo. Razlog za njihovo pot je enajsti mednarodni folklorni festival v mestu Praia Grande. To je njihovo prvo gostovanje v Braziliji, 235 članov pa bo predstavljalo plese iz vse Gorenjske, poleg tega pa bodo ob spremljavi svojih tamburašev in ostalih glasbenikov predstavili tudi delček slovenskega pevskega ljudskega bogastva. Po doslej znanih podatkih bodo Savčani eni redkih evropskih folklornih skupin, uvrstitev na festival pa je plod trdega dela v skupini in prispevkov sponzorjev, precejšen delel je prispevala kranjska Sava kot njihov finančni pokrovitelj, tri desetine pa so prispevali člani sami. O vtisih in uvrstitvi pa bomo pisali seveda takoj, ko se Sava ponovno vrne v domovino. • U.S. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V Galeriji Pungert razstavlja slike Lea Dežman. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Je ukuhano oglje. V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela Marjan Židanek. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Lončarstvo iz Šenjerneja. POKLJUKA - Razstava slik nastalih na 5. triglavskem slikarsko kiparskem taboru je zaradi velikega zanimanja v Šport hotelu podaljšana do 15. avgusta.V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. slikar/rane Vozel. V hotelu Astoria je na ogled fotografska razstava Krajinski park Lahinja. V galeriji Vila Nana so na ogled slike Konrada Peternelja-Slovenca in Josipa General-»ca. V Vili Prešeren in v hotelu Astoria razstavlja slikarka Irena Polanec RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša oblikovalec Klemen Rodman razstavlja celostno glafično podobo Festivala radovljica. Na ogled so tudi likovna dela nastala ob prejšnjih festivalih. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava ob 60-letnici Muzejskega društva Loka in zamore s krono, v okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava Brižinskih spomenikov. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena klobučarska in glavnikarska zbirka ter nova stalna zbirka pregled arheoloških obdobij na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure.V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani društva umetnikov Šk. Loka.\ KašČi je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja akvarele z naslovom Utrinki iz Egipta Edi Sever iz Škofje Loke. Predstavitev grafične umetnosti na Loškem gradu STO ŠKOTSKIH GRAFIK Škofja Loka - Po lanski imenitni predstavitvi japonske grafike v galeriji Loškega gradu, se obeta letošnjo jesen, v oktobru, nova razstava stotih grafičnih listov, tokrat škotskih umetnikov. Razstavo bo tako kot japonsko pripravila Umetniška zadruga Agart v sodelovanju z Občino Škofja Loka in Loškim muzejem. Kot zdaj kaže, bo v Škofjo Loko prišel izbor grafik, ki ga bodo opravili škotski selektorji iz obeh grafičnih združenj v Gldsgovvu in Edinburghu. Škotska grafična umetnost za likovne poznavalce pri nas seveda ni nobena neznanka, saj so škotski imetniki skupaj z britanskimi dokaj redni gosti mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Od drugih grafičnih šol se Škotska grafika razlikuje po svoji težnji ostati kar najbolj tradicionalna z uporabo izrazito klasičnih tehnik. Zaradi teh posebnosti v likovnem svetu odmeva vsaj tako kot prav tako dobro znana ljubljanska grafična šola. Slovenskemu likovnemu občinstvu se bo z grafikami predstavilo okoli petdeset likovnih umetnikov. Kaže, da so pri Umetniški zadrugi Agart program grafičnih razstav na Loškem gradu zastavili zelo smelo. V petletnem programu imajo tudi predstavitev finske in nizozemske grafike. Lanska razstava japonske grafike je očitno spodbudila tudi umetnike na Sri Lanki, da so se slovenskim organizatorjem oglasili s ponudbo. Te vrste razstave seveda niso pomembne zgolj zato, da se slovenska likovna javnost seznani z umetnostjo iz drugih krajev, pač pa se na ta način odpirajo vrata tudi slovenskim umetnikom; tako bo že dogovorjeni razstavi slovenske grafike na Japonskem sledila še marsikatera tudi v drugih deželah. • L.M. Samospevi 20. stoletja NOVA ZGOŠČENKA JU ANA VASLETA Operni pevec Juan Vasle, sin slovenskih staršev iz Argentine, je v zadnjih letih, odkar se je za stalno naselil v Slovenijo, že nekajkrat opozoril nase. Predvsem s svojimi opernimi vlogami, pa tudi s prvo samostojno CD ploščo Slovenske pesmi in knjigo Pevci so tudi ljudje, v kateri je zbral svoje pogovore s svetovno znanimi opernimi pevci. Zdaj je k temu dodal še novo dvojno CD ploščo, ki jo je pripravil skupaj s pianistom Leonom Engelmanom, njen naslov pa je Slovenski samospevi 20. stoletja. Basbaritonist Vasle in pianist Engelman sta na njej prikazala pravo antologijo slovenskega samospeva za nizki glas od začetka stoletja do današnjih dni, saj se kronološko plošča začenja z deli Josipa Ipavca (1873 - 1921), končuje pa z Marjanom Gabrijelčičem in Jožetom Troštom (oba rojena leta 1940). Posebna vrednost projekta pa je, da je na njem tudi konkretno zabeležen "enotni slovenski kulturni prostor", saj ima tukajšnja javnost prvič priložnost spoznati tudi dela, ki so jih pisali napi skladatelji v zdomstvu in zamejstvu, kot so Alojzij Geržinič in Ciril Kren iz Argentine, Jože Osana iz Kanade, Paul Šifrer (ZDA), Božidar Kantušer (Francija) ter Pavel Merku (Trst). Glede na to, da so Vasletovo prvo ploščo morali ponatisniti kar trikrat, bo verjetno tudi tokratnje delo naletelo na dober odziv, toliko bolj zaradi tega, ker so v spremni knjižici zbrani podatki o avtorjih pravi priročnik za ljubitelje tovrstne umetnosti, kot tudi za tiste, ki se vanjo šele uvajajo. Marko Jenšterle Mateja Bajt, umetnica kljunaste flavte: Mateja Bajt na solističnem koncertu v Radovljici; skladbo Rotations je napisal Jan Rokus van Roosendall leta 1988 (foto: Matej Rupel) NIKOLI ME NISO SILILI, NAJ VADIM V radovljiški graščini je imela pred kratkim svoj prvi solistični koncert Mateja Bajt iz Zapuž pri Radovljici, ki je pred kratkim končala osemletni študij kljunaste flavte na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Mateja je bila deset let učenka Klemena Ramovša, potem je z enoglasno odliko zaključila prvo stopnjo koncertne in pedagoške smeri kljunaste flavte pri priznanem profesorju Hansu Marii Kneihsu, junija letos pa, prav tako z enoglasno odliko, še drugo, specialistično stopnjo koncertne smeri pri istem profesorju. Z izjemne dosežke je ob tem prejela tudi posebno nagrado avstrijskega ministrstva za znanost. Pred kratkim ste v radovljiški graščini nastopili s solističnim koncertom. Radovlji-čani vas sicer kot flavtistko že poznajo, s solističnim programom pa ste se jim tokrat predstavili prvič. "To je bil v bistvu moj prvi koncert, ki je bil povsem solističen. Program, takšen kot je bil, je v nastal zato, ker mi je čembalist odpovedal koncert, ki bi ga sicer imela julija. Občinstvu sem tako ponudila solističen koncert. Časa za pripravo programa je bilo malo. Zato sem izbrala nekaj skladb, ki sem jih sicer igrala na svojem diplomskem koncertu v začetku junija, nekaj je bilo novih in nekaj takšnih, ki sem jih igrala že prej. Predvsem pa sem v program uvrstila tiste skladbe, ki so bile dinamične in zanimive za poslušalce. " Glede na to, da ste se na dunajski akademiji šolali za koncertno flavtistko, večjih težav kljub velikemu projektu verjetno ni bilo. "Ne, v bistvu je bilo vse skupaj kot izziv. Solističnih koncertov sicer tudi na akademiji ni bilo prav veliko, na razrednih koncertih in podobnih projektih pa smo veliko delali, čeprav sem doslej nastopala predvsem ob spremljavi čembala ali v ansamblu. Pravzaprav si nisem predstavljala, da je solistični koncert tako velik napor, večino skladb na koncertu v Radovljici, ki je trajal kar celo uro, sem namreč igrala na pamet." Kljunasta flavta - na vrhunski, profesionalni ravni - pri nas ni ravno običajen inštrument. Vas je skrbelo, kako vas bo občinstvo sprejelo? "Pravzaprav ne, ker radovljiško publiko dobro poznam. Že maja sem imela tu, pa kasneje v Ljubljani, koncert s čembalistom, kjer sem izvajala tudi solo skladbo. In tudi to je občinstvo zelo lepo sprejelo, tako da me tokrat ni skrbelo, da bi se dolgočasili. Res pa je, da sem se zelo potrudila, da so bile vse skladbe razgibane in zanimive. Precej menjave inštrumentov je bilo, kar je prav tako popestrilo program." V Sloveniji je kljunasta flavta še vedno malce "manj vreden" Inštrument. Kaj pa v svetu? "Pri nas se kljunaste falvte ne da študirati na akademiji niti na srednji glasbeni šoli. V svetu pa je inšturment popolnoma enakovreden ostalim. Ne več manjvreden, tako kot pri nas v Sloveniji, kjer je še nepoznan kot vrhunski inštrument, popolnoma primeren za izvajanje na najvišji koncertni ravni. V Evropi so kljunasto flavto ponovno odkrili po drugi svetovni vojni. Sicer je glasba, napisana za ta inštrument, omejena na obdobje od srednjega veka do poznega baroka, ponovno pa se je začelo pisati za kljunasto flavto šele v dvajsetem stoletju. V vmesnem obdobju jo je izpodrinila prečna flavta, ki ima večje dinamične možnosti, večje možnosti glede obliko- Mateja Bajt (foto: T. Doki) vanja tona. V tistem času so se začeli tudi veliki koncerti za publiko, kjer je bila dinamika inštrumenta zelo pomembna, kljunasta flavta pa je v tem oziru zelo omejena. Je bolj komorni instrument. Sicer pa je zanimanje za staro glasbo v zadnjih desetletjih, v moje veselje, spet večje. " Kako to, da ste se odločili za profesionalno ukvarjanje prav s kljunasto flavto? To, da večina otrok z njo začne glasbeno izobrazbo, je zdaj že nekaj povsem običajnega. "Kar ostala sem pri tem inštrumentu. Najbrž je bilo vse skupaj bolj naključje. Takrat, ko sem prišla v glasbeno šolo, je tu začel poučevati Klemen Ramovš. Moj profesor je bil vse do konca gimnazije, deset let torej. V tem času se je v meni razvila ljubezen do stare glasbe in do inštrumenta, tako da sem si zares želela s kljunasto flavto tudi nadaljevati. Pri nas žal ni bilo možnosti študija ne na srednji šole ne kasneje na akademiji. Klemen Ramovš mi je priporočil prof. Kneihsa, ki je najboljši na dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost in tudi eden najboljših v Evropi - to zdaj že lahko potrdim. Opravila sem sprejmite izpite in osem let ostala na Dunaju. Po Štirih letih, ko sem zaključila prvo stopnjo koncertne smeri in glasbene pedagogike na tem inštrumentu, sem Študirala še štiri leta na drugi stopnji, ki sem jo zaključila to pomlad. Ni mi žal." Zaključili ste drugostopenjski študij na koncertni smeri. Kaj to pomeni? "To je, če primerjamo z našim izobraževalnim sistemom, stopnja magisterija, solistična diploma. Študij je skoncentriran na umetniško dejavnost, na igranje in obvladovanje inštrumenta, na pre-igravanje literature, medtem ko je pedagoška smer skon-centrirana bolj na delo z mladimi glasbeniki. Če bom dobila štipendijo, se bom, upam, še vrnila na Dunaj in doštudirala še na tej smeri. S poučevanjem sem se med Študijem tudi delno preživljala. Sicer pa je moja prioriteta vsekakor konvertiranje." Kako poteka dan študenta koncertne smeri na Visoki šoli za glasbo na Dunaju? "Različno, kakor si ga človek zastavi. Včasih je več, drugič manj časa za samo vajo, sama je k sreči ne potrebujem tako zelo veliko. Sicer pa sem v zadnjih dveh letih igrala veliko komorne glasbe, sodelovala v orkestru kljunastih flavt, v mešanih zasedbah, pa poučevala..." Koliko v povprečju vadi koncertni flavtist: "Povsem odvisno od vsakega posameznika. Nekateri vadijo zelo veliko, po pol dneva vsak dan, kar je zame skoraj neizvedljivo. Jaz rabim veliko manj. Pianisti in violinisti, na primer, pravijo, da potrebujejo vsaj po osem ur dnevno. Jaz tega ne počnem, je pa seveda veliko drugih stvari, s katerimi se je potrebno ukvarjati..." Kot vem, niste bili nekakšen čudežni otrok, ki bi že od tretjega, četrtega leta starosti vadil in presenečal navdušeno občinstvo? "Ne, začela sem povsem normalno, s petimi leti v zborčku prof. Kolarjeve v radovljiški glasbeni šoli. Nadaljevala sem v skupinici flavtistov, z devetimi leti pa sem začela z izobraževanjem pri prof. Ramovšu. Mislim, da je to povsem dovolj zgodaj, da nisem ničesar zamudila in predvsem nisem bila oropana običajnega otroštva. Nikoli me ni nihče silil, da bi sedela in vadila. Veselje do glasbe pač mora priti iz otroka samega. Fenomenov čudežnih otrok nikakor ne odobravam." Je to tudi vaše siceršnje pedagoško stališče? "Seveda. Otroci, orop3fli otroštva, so po mojem težko dobri glasbeniki. Predvsem imajo težave, ko odrastejo in niso več čudežni otroci, enaki so drugim in se morajo sami postaviti zase, Pomembno je, kakšna osebnost je umetnik, saj glasba govori skozi umetnika. Ima vsebino, umetnik pa je tisti, ki ji da končno obliko. Iz nje povleče tisto, kar je v njej, in ji doda nekaj svojega, Eovsem osebnega. Zato je arakter glasbenika, njegova duša, še kako pomembna." Kaj je tisto najpomemb' nejše, kar boste skušali t prihodnjih letih poskšali posredovati svojim učencem? "Skušala jih bom naučiti ljubiti instrument, glasbo samo, spodbuditi veselje do muziciranja in ustvarjanja, pa seveda do vaje tudi..." Toda v nižji glasbeni šoli, kjer začnete s poučevanjem to jesen, najbrž ne boste obstali- "To je prvi korak. Skušala bom storiti vse, da bi se oddelek za kljunasto flavto odprl tudi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, pa potem še na Akademiji. Rada bi, da bi tudi Slovenci imeli možnost študij? doma. Zdaj glasbenikov, ki °i profesionalno igrali kljunasto flavto, pri nas ni prav velik?: Edini, ki je zaključil študij kljunaste flavte, je le Klemen Ramovš in gospa Jelačičeva, P uči na eni od ljubljanski/1 glasbenih šol. Maja Osolnik # Kranja pa prav ta čas študira na Dunaju, prav tako kot ja* pri prf. Kneihsu." V Sloveniji torej primanj' kuje dobrih pedagogov Za kljunasto flavto? "Tako je, kljub temu da JFj posebej na nižji stopnji, priljubljen in pogost inšrt}»: ment. Hitro se moč nauČ>u prve tone, prve melodije ,n pesmice, za profesionalne^3 glasbenika pa je kljunasta flavta zelo zahteven instrument." • M. Ahačič Občina Radovljica praznuje dvakrat v letu Poletni praznik v Lescah S sedmimi visokimi jubileji bodo praznik vse radovljiške občine slovesno obeležili ta konec tedna v Lescah. 'Občina Radovljica praznuje avgusfa in decembra. Odločili smo se, da bomo 5. avgust, ki Je posvečen spominu na upor Proti nacizmu, obeležili s praznovanji v Lescah od 15. do 17. avgusta. Razlog za to so obletnice, ki jih je letos v Lescah *ar sedem: 75 let ustanovitve Praznujeta Veriga in Gorenj-*•> Gasilsko društvo Lesce in igrišče za golf na Lipcah imata ?estdesetletno tradicijo, Konjeniški klub Zriglav in Krajevna organizacija Rdečega križa sta bila ustanovljena pred Petdesetimi leti, Kinološko društvo Lesce Bled pa pred tridesetimi," sta v povabilo k Praznovanju zapisala predsed-JJfr sveta KS Lesce Bernard fonejc in radovljiški župan Vladimir Černe. . "Vse te organizacije so pražile pripravljenost, da °odo svoje obletnice obele-*ile na skupnih prireditvah. Za sredo avgusta smo se odločili, der bodo v počastitev Marije, Leske zavetnice, posvetili nove zvonove. Da poudarimo pomen praznovanja, smo se v Občini Radovljica odločili, naj bodo leske slovesnosti osrednje prireditve posvečene prazniku Občine Radovljica." Eden najpomembnejših projektov, ki ta hip tečejo v občini, je prav gotovo plinifikacija mesta in okolice. "To je vsekakor eden najbolj zahtevnih projektov, ki bo Radovljico postavil na višji standard v primerjavi z vsemi modernimi organiziranimi sredinami. Projekt teče zadovoljivo in po programu. Prva faza v Gradnikovi ulici je zaključena in odziv potrošnikov je zelo ugoden, saj se jih je na omenjenem področju za priključek na plin odločilo kar devetdeset odstotkov. Občina Petek, 15. avgusta 15.30 - Zbiranje gasilskih enot pred vrtcem in otvoritev razstave gorenjskih vezenin v avli družbenega centra 16.00 - Sprejem gostov in proslava • 17.00 - Gasilska parada 17.30 - Veselica z Alfijem Nipičem v prireditvenem šotoru pri Družbenem centru v Lescah s srečelovom Jutri, sobota, 16. avgusta *O,O0 - Otvoritev brunarice ob 30-letnici kinološkega društva Med - Lesce na društvenem vadbišču IS.OO - Nastop službenih psov, prikaz reševanja in iskanja s psi, predstavitev agility in vesele prireditve za obiskovalce. 17.00 ~ Uvodni pozdrav, predstavitev zgodovine 19.00 - Srečanje delavcev in upokojencev Verige in Gorenjke, veselica, srečelov kinološkega društva Bled - Lesce, kegljanje za odojka Nedelja, 17. avgusta 1997 10.00 - 24. Šahovski turnir Šahovskega društva Murka Lesce v prireditvenem Šotoru H.OO -12,00 - Program Alpskega letalskega centra 11.00 - 15.00 - Predstavitev modelov modelarjev ALC Lesce na prireditvenem prostoru 15.00 - 16.00 - Letalski program nad prireditvenim prostorom 17.00 - jadralna letala nad lesko cerkvijo 16.45 - Sprevod do cerkve 17.00 - Posvetitev in dviganje zvonov 19.00 - Veselica z ansamblom KATERMAN in srečelovom. župan občine Radovljica Vladimir Černe je glavni garant za vsa sredstva, kar je veliko breme." Občina Radovljica ni samo mesto Radovljica. Kateri so najpomembnejši projekti zunaj centra? "Prav zdaj je v delu ureditev vpadnice na Brezje, ki je bila že dolgoletni problem. Predvsem ob nedeljah in večjih praznikih. Seveda imamo nekaj težav s pridobivanjem zemljišč, v glavnem pa dela potekajo brez večjih težav. Drugi pomembnejši projekt pa je gradnja vrtca v Begunjah, ki sicer poteka po programu, preden pa bo prišlo do zaključka gradnje, pa pričaku- jemo precej težav s financiranjem, ker država ne izpolnjuje svojih obveznosti. Kljub temu upam, da bo projekt še letos gradbeno zaključen." Radovljica letos občinski praznik praznuje v Lescah. "Tako je. Poletni praznik, praznik bivše občine, ki izhaja iz narodnoosvobodilne vojne, tokrat praznujemo v Lescah. Osrednje praznovanje je pač tam, ker praznujejo kar sedem pomembnih obletnic. Sicer pa je ta praksa veljala že v bivši občini Radovljica. Praznovanje smo vsa leta prenašali iz kraja v kraj in mislim, da je prav, da se ta praksa nadaljuje. " Že nekaj let po vrsti se v Radovljici praznujeta dva občinska praznika. Se je ta rešitev izkazala kot ustrezna za vse? "Mislim, da se je. Če drugega ne zato, ker je dobro, če obstaja tudi poleti nek dogodek, okoli katerega se vrtijo vse pomembne prireditve. In določenemu delu naših občanov prav gotovo tudi ta praznik nekaj pomeni. Sicer pa bo čas pokazal, kateri od obeh praznikov bo pomembnejši, kateri se bo bolj uveljavil. Decembrski Linhartov praznik je morda zaradi samega datuma malce bolj svečan, mislim pa, da je vsaj zaenkrat prav in dobro, da imamo oba." • M. A. V Gorenjki vas vsak dan razveseljujemo s slastnimi čokoladami Gorenjka, riževim programom Bali, pecivom Triglav in s svežim, hrustljavim kruhom. ORENTKA Prijazno vas vabimo, da obiščete tudi našo butično prodajalno Hlebček v Lescah ter prenovljeni slaščičarni na Jesenicah in v Bohinju. alpski letalski center lesce - bled 4248 LESCE, BEGUNJSKA 10 Dobrodošli na letališču v Lescah V okviru praznovanja občinskega praznika občine Radovljica smo pripravili pester program na letališču v Lescah. Vse tri dni, to je od danes, 15., do nedelje, 17. avgusta, smo poskrbeli, da boste preživeli pester dan. Za vas smo pripravili program "krstnih letov", možnost skoka s padalom tandem, polet z jadralnim letalom, ogledali si boste lahko modelarsko razstavo, kjer boste iz prve roke izvedeli, kako postati padalec, jadralec ali motorni pilot. V nedeljo, 17. avgusta, smo za Vas pripravili: 11.00 - 15.00 prikaz dejavnosti modelarske sekcije 15.00 - 16.00 letalski program nad Restavracijo Center 17.00 - spremljajoči program pri transportu zvonov nad lesko cerkvijo 19.00 - 23.00 ples ob zvokih ansambla Katerman člani Alpskega centra bodo poskrbeli, da ne boste ne žejni ne lačni. Dobrodošli v Lescah! AVTO M&CO MARKEU MAM-MA Trgovina, šivanje in zastopanje, d.o.o. Rožna dolina 10 4248 LESCE, Tel.: 064/719-101 nadprti, prti (od 380.- SIT dalje) iz damasta kuhinjske krpe VAFEL blazine za vrtne sedežne garniture KOMUNALA RADOVLJICA d. o. o. DE Radovljica teL: 715 372 DE Bled tel: 77 429 DE Bohinj teL: 721 314 Komufiola Rodovijko io.o., Ljubljanska 17,4240 Radovljica, Slovenija tel.: 064 715-1», 715 373, fax: 715-660; e-mail:komanrad@perftech.st AKRIS d.o.o, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240Radovljica, TeL:064/733365 NON-STOP PEKARNA MAGUSAR Oblak Milan s.p. Alpska c. 30, 4248 Lesce le/.: 715-396 Z,T,Llj(>! arVaj kraj kulture, družabnosti in zabave prisiljeni opustiti tovrstne ambicije. Tukaj je gospod šel čez rob. Ker po njegovem cenjenem mnenju ne sme biti mestno jedro spalno naselje, meščani torej v kontekstu prireditev kakorkoli glasnih, trajajočih do kadarkoli in kakršnihkoli, le da so zopet po njegovem mnenju kulturne, nimamo pravice do spanja in počitka pa pika. Tisti, ki temu nasprotuje, pa je po pisanju prejšnjega odstavka zločinec. Dojenčku, ki se ob polnoči joka, ko vibrirajo šipe pri 28 stopinj C Nadaljevanje na 24. strani Od kod so družine, ki so jih selili med okupacijo Vsi se še spominjamo selitev za časa nemške okupacije. To so bili težki časi za Slovence in upajmo, da se nikoli ne ponovijo. Poznan je rek, da se ta dejanja lahko oproste, nikoli pa se ne morejo pozabiti. Dve vrsti selitve smo poznali. Prve so bile že leta 1941 v poletju, ko so začeli seliti po posebnih spiskih in ocenah, ki so jih zbrali na posebnih zasliševanjih vseh družin, opravljale pa so jih posebne komisije. Ta preseljevanja so nato Še istega leta prenehala, ponovno pa začeli s preseljevanjem leta 1943 in 1944. Takrat so selili le v "Rajh" in to družine katerih člani so bili pri partizanih. Piše: Božo Benedik Brez Blejcev tudi Bleda ni Te družine so lahko jemala seboj več opreme, svoje obleke in drugih drobnih predmetov, kar pri selitvah v Srbijo in Hrvaško ni bilo dovoljeno. Tako nam kažejo te slike, za katere ne vemo, od kod so, katere družine so tu prizadete. Mogoče bo le kdo videl ali "našel" sebe na teh slikah. Če hoče, naj se oglasi v uredništvu "Gorenjskega glasa", da lahko dobi te slike. Slike so napravili nemški vojaki in oficirji pri selitvah in jih nato odnesli razvijat fotografinji Metki Vodička na Bled. Na skrivaj je razvila vkljub prepovedi za sebe in jih sedaj daje na razpolago. Mogoče bodo koga le zanimale, posebej če bodo ti prizadeti. Bled, 1. junija 1997 Trenutki našega vsakdana jReter Čolnar, zunanji sodelavec "Vsi smo si enaki," so časih zagotavljali tisti, ki so imeli več pravic kot drugi. "Vendar so nekateri bolj enaki kot drugi," smo dodajali ostali. Se je sedaj kaj spremenilo? Poglejmo reakcije na pismo 31 razumnikov z naslovom Ura evropske resnice. S svojim pogledom na življenje so opozorili na stranpota, ki jih doživlja Slovenija. Reakcija večine medijev je (bila) strahovita. Očitki, žalitve, podcenjevanje, norčevanje, smešenje. Skratka: diskvalifikacija, ki je včasih pomenila likvidacijo iz družbenega življenja. Ko je urednik Dela zaprosil predsednika države za mnenje o pismu in opozoril, da so "opisali tudi nekatera realna stanja", je predsednik odgovoril: "...na nekatera sem opozarjal tudi sam." Rekel in ostal živ! Očitno ni pomembno kaj, ampak kdo je kaj rekel. Ko so stvari povedali razumniki, se je nanje vsul plaz kamenja. Ko je isto povedal predsednik, se časopisom ni zdelo vredno reagirati. Kaj to pomeni? Ali predsednik lahko javno govori tisto, kar drugi ne smejo? Včasih smo si vsi oddahnili, ko je maršal Tito kakšno stvar jasno in odločno pribil. Očitno tudi sedanji (slovenski) predsednik lahko pove tisto, kar pomeni iz ust drugih skorajda narodno izdajstvo... Potem pa vse mirno je bilo. Namreč potem, ko je del tega, kar so povedali razumniki, povedal pred njimi predsednik. Tudi v tem je trenutek našega vsakdana. Lahko se pridružimo vprašanju, če to pomeni, da predsednika nihče resno ne jemlje? Mar človek govori, da pomiri množice? Saj veste tisto o psih, ki lajajo, a karavana gre dalje. Če gredo lajajoči s karavano, je lajež še manj moteč. Morda samo odganja druge? V trenutkih našega vsakdana si nekateri z zlorabo oblasti gradijo lepše življenje. Ne gre samo za politično, ampak še večkrat stanovsko pripadnost. Te dni povzroča jezo predlog zakona o notariatu, ker si odvetniški lobi očitno poskuša z njim zagotavljati nove mastne zaslužke. Ko so se začela podjetja lastniniti, je notarski lobi z zakonom zagotovil notarjem obvezno podpisovanje na zapisnike raznih skupščin podjetij. Teh zapisnikov je izredno veliko, vsak podpis, ki potrjuje, da je bilo res tako, kot je zapisano, pa stane v protivrednosti tudi po nekaj tisoč nemških mark. Ni čudno, da se je vnela med odvetniki prava bitka za to, kdo bo lahko dobil notarska pooblastila. Narod pa plača... Pri prodaji nepremičnin se je odprla druga zlata jama možnih velikih zaslužkov. Ker je prodaj veliko in gre za velike zneske, nameravajo sedaj z zakonom predpisati, da je treba vsako pogodbo o prodaji nepremičnine obvezno sestaviti pri notarju ali odvetniku. Zanimiva je pojasnitev takšne zahteve: posameznik se lahko zmoti in bi zato brez nadzora pravnikov lahko utrpel škodo. Se je od časov, ko so člani komunistične partije "skrbeli" za nas, kaj spremenilo? Smo (p)ostali uboga polpismena nerazumna raja, ki potrebuje skrbnika? Kaj je z eno od temeljnih načel demokratične ureditve - pravico, da lahko vsak sam skrbi zase? Mar ni najetje notarja ali odvetnika pravica in ne dolžnost? Trenutki naše resnice nam iz vsakdanjih Časopisnih strani govorijo o tem, kako država omejuje konkurenco, uvaja javna podjetja, določa monopole, organizira sklade, dodeljuje koncesije in licence, ustanavlja agencije in obvezno zdruie-vanje v zbornice, določa najnižje ^cene, uvaja registre in čudaške tehnične ateste, nostrificira diplome in potrdila, mnoii inšpekcije in državne uradnike deli državne garancije ... V Sloveniji očitno živijo najbolje tisti, ki drugim kradejo. Ukoreninila se je brezbrižnost do soljudi, socialna neobčutljivost, nedemokratičnost, korupcija, cinizem in samodrštvo. Žal so tudi to postali trenutki našega vsakdanja. P.S. Zadnji del razmišljanja sem vzel iz prispevka Petra Kodermaca v Sobotni prilogi Dela, ko je reagiral na intervju s pravosodnim ministrom Tomažem Marušičem, ker se z njim strinjam. Nadaljevanje s 23. strani in zaprtih oknih, pač pojasnimo, da je starejši občan in terorist in še spat naj gre v Stražišče. Gospod(je) pisec(ci)! NE! Živo mestno jedro je sožitje vseh, ki v njem živijo, služijo kruh ali se zabavajo in upoštevanje pravic v odnosih drug do drugega gre po tem vrstnem redu, prav tako kot povsod. Obratni red je nekaj, za kar ima svet druge izraze. In v mestu živimo! Prave vzroke bega inteligence (in ne samo inteligence) iz Kranja bo gospod pisec (ci) kaj kmalu videl z druge plati in ko bodo tehtali ali naj ostanejo ali gre jo živet drugam, bodo uteži na tehtnici povsem drugačne. - Zakaj je v Kranju toliko narkomanije (kaj pa drugega mladi sploh lahko počnejo?) Stavek si zasluži izjemno pozornost borcev proti temu zlu z vsega sveta in hkrati ponuja rešitve za celoten problem od evidentno "zaparje-nega" Zuericha, Amsterdama in New Yorka pa do najbolj kritične situacije naprimer v Zgornjem Kašlju ali Ambrožu pod Krvavcem. V tem kontekstu se s piscem nekoliko strinjam, da tudi odsotnost dobrega rojeva zlo, vendar ga opozarjam, da definicija dobrega zasluži kakšen drug kriterij, kar mu bo morda razvidno iz gornjih vrstic. Na koncu naj napišem, da me je tak članek, ki izhaja iz takega foruma, kot ga gospod v svoji navedbi predstavlja, močno razžalosti. Mislim, da mu s svojo vsebnostjo osebnih žalitev, negacije zakonodaje, uzurpacije pogledov na kulturo in pogledov na livljenje v Boštjan Mrak čaka na vnovično zaslišanje Mraka ne povezujejo z ostalimi tremi primeri Kranj, 14. avgusta - Ministrstvo za notranje zadeve je pri izjavah o primeru 200 kilogramov heroina, ki so jih v Londonu našli v tovornjaku Boštjana Mraka iz Zminca, bolj skopa. Kakor pravijo, so skopi tudi podatki, ki jim jih pošilja britanski Scotland Vard. Povedali so le, da z britansko policijo tesno sodelujejo, opravili so tudi hišno preiskavo na Mrakovem domu. Pri preiskavi niso našli nobenih dokazov, s katerimi bi lahko povezali sedanji primer s prejšnjimi tremi. Tudi Mrak dosedaj ni bil znan kot človek s kriminalnimi nagnjenji, so še dodali na ministrstvu za notranje zadeve. Njegova mati pa pravi, da ima sin odklonilen odnos do mamil. Kot je že znano, je sodišče Belmarsh v vzhodnem Londonu Mraka zaslišalo že v ponedeljek, vendar so ga pridržali v priporu do naslednjega zaslišanja, ki naj bi bik) na vrsti 21. avgusta. Iz zunanjega ministrstva so tudi sporočili, da je slovensko veleposlaništvo v Londonu že vzpostavilo stik z Boštjanom Mrakom in mu ponudilo svojo pomoč. Vlačilec, ki ga je Mrak vozil, je last ljubljanske Avtotehne, ki je vozilo oddalo v najem podjetju GA&BR, katerega lastnik je Gaber Guna iz Kranja. Ta je vlačilec Mraku oddal za en mesec proti plačilu 3500 mark, pogodba je bila sklenjena 30. julija. Po Gunovih besedah,Je Mrak zagotovil, da bo vozilo uporabljal le v Sloveniji. • S. šubic Pojasnilo V torkovem članku '200 kilogramov heroina v rezervoarju za gorivo' smo zapisali, da Marka Osela z Zgornjega Brnika čaka dvanajstletna zaporna kazen. Njegovi sorodniki so nam sporočili, da je Osel trenutno še v priporu, obsojen pa je na deset let. stilu ex chatedra ali če hočete "gospod Bog in njegovih sedem palčkov" ni ravno v čast. V Kranju, 25. julija 1997 Andrej Fock Tavčarjeva 19, Kranj Spoštovana gospa Pretnar Zabolelo me je, ko sem iz vašega pisma začutila, kakšen odnos imate do "ubogih" Žensk, ki so prevarane in izkoriščane. V zadnjih letih sem zato, da sem jih lahko predstavila bralcem, prepotovala dobršen del Gorenjske. Srečevala sem se tako z ženskami, moškimi, z družinami, otroki, s starimi in mladimi. Doživela sem šoke, kot je bil naprimer ta, še čisto svež, ko sem obiskala družino, ki se ji je ponesrečil sin, ne hudo sicer, toda vseeno. Ko sem po vasi spraševala, kje jih dobim, mi je nekdo začudeno dejal, ja, zakaj pa ravno te, daj jim je sin ostal živ! Kot da so nam nesreče postale že nekaj vsakdanjega in si želimo le vedno bolj krvavih tragedij"! Ko sem se ponavadi usedla in prisluhnila, mi je bilo zmeraj hudo, ker ne znam delati čudežev, da bi tistim, ki so bili v stiski, lahko tako ali drugače pomagala. Veliko src se je pri tem odprlo in ko sem prisluhnila njihovi bolečini, je bilo marsikdaj tudi meni hudo. Ne samo zato, ker sem šele sedaj, ko te usode pišem, bolje spoznavala, kako ljudje trpijo, kako so ujeti v svojo kletko, iz katere velikokrat ni nobene prave rešitve. In morda tudi zato, se me je, kdaj pa kdaj, kakšna izpoved dotaknila bolj, kot se vam je zdelo prav in smiselno. Žal mi je edinole toliko, da je bila moja napisana beseda preskromna, da bi se lahko vanjo vživeli tudi vi, da bi se v vas nekaj zganilo in bi si rekli, če ne drugega: hvala bugu, da kaj takega ni bilo usojeno meni. In naj na koncu dodam še nekaj: prepričana sem, da bi bilo veliko manj tistih, ki bi želeli poklepetati z mano, če bi znali vsi ljudje v pravem trenutku prisluhniti, če bi znali najti tudi za druge ljudi tolažilno besedo, če bi znali priskočiti na pomoč takrat, ko je dovoli ena sama prijazna beseda. Se nekaj bi vam rada povedala: pred letom ali malo več ste lahko prebrali usodo o dekletu, ki me je poklicala takrat, ko je bila trdno odločena, da bo naredila samomor. Skoraj celo noč sva se pogovarjali in ko me pokliče danes, srečna, vesela in nasmejana, se mi zdi, da ob tem na neki način tudi vaše besede o "ubogih" in izkoriščanih ženskah nekako izgubijo na svoji teži. Veliko srečnih in nasmejanih dni vam želim. Milena Miklavčič Sanacija ceste Bled - Bohinj (Gorenjski glas, 29. julija 1997) V članku Do kod seže potrpežljivost turistov je grajana prepočasna dinamika del na regionalni cesti med Bledom in Bohinjem. Navedbe, da se dela izvajajo prepočasno, so točne. Direkcija RS za ceste je že večkrat ukrepala in izvajalec ji je zagotovil, da bodo težave odpravljene in da bodo omenjena dela opravili korektno in v najkrajšem možnem roku. Gre za izvajalca, ki je doslej vedno korektno opravljal dela, zato v dosedanjem postopku niso bili uvedeni strožji ukrepi. V vsakem primeru pa dela potekajo tudi poleti. Cestnogradnja ima določeno gradbeno sezono, ki pa se žal "pokriva" s turistično. Direkcija RS za ceste se za zamudo izvajalca opravičuje vsem prizadetim in hkrati prosi za razumevanje. Prizadevali si bomo za čim hitrejšo rešitev v obojestransko korist. Ljubljana, 30. julija 1997 DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE Anton Šajos Direktor ROSSTEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE knaveo Tinjan kum Ajdovščini 104. < 01.2 IOf.0 01.2 Varnost prometa na Gorenjskem v prvem polletju 1997 Letos slabše kot lani Večje število prometnih nesreč, več mrtvih - Najpogostejši vzrok še vedno neprilagojena hitrost Kranj, 14. avgusta - V prvem polletju 1997 je bilo stanje varnosti cestnega prometa slabše od lanskega. Število prometnih nesreč se je na Gorenjskem povečalo za sedem odstotkov, število prometnih nesreč s smrtnim izzidom pa za tretjino, je splošna ugotovitev poročila Inšpektorata policije pri UNZ Kranj. V prvem letošnjem letu je v prometnih nesrečah umrlo osemnajst ljudi (lani 16), kar je trinajst odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V zadnjem šestletju je v prometnih nesrečah v prvem f>olletju najmanj ljudi umrlo eta 1992 (11 mrtvih), leta 93 21 mrtvih, leta 94 je bilo 15 mrtvih, predlani pa 20. Skupno je bilo v prvih šestih mesecih 1393 nesreč (lani 1304). Najpogostejši primarni vzroki za prometne nesreče so bila neprilagojena hitrost (328), nepravilni premiki z vozilom (324), nepravilna stran ali smer vožnje (301) ter neupoštevanje prednosti (239). Število zgoraj naštetih vzrokov za prometne nesreče se je v primerjavi z lani povečalo za 18 odstotkov. Za četrtino se je zmanjšalo število prometnih nesreč, ki jih je povzročilo nepravilno prehitevanje. Vsak osmi povzročitelj je bil v času prometne nesreče pod vplivom alkohola, kar se šteje kot sekundarne vzrok. Najbolj varne avtoceste Krajevna analiza prometnih nesreč je pokazala, da je najbolj varna avtocesta št Al, kjer se število nesreč sicer povečalo za 30 odstotkov (52, lani 40), vendar pa so posledice ugodnejše. Med najmanj varne ceste pa sodijo magistralne in regionalne ceste, na katerih se je zgodila večina hujših prometnih nesreč. Število prometnih nesreč na regionalkah se je le malenkostno povečalo (365, lani 359), posledice pa so ugodnejše od lanskih. Na magistralnih cestah, se je število nesreč povečalo skoraj za četrtino, na njih pa se je zgodilo tudi šest nesreč od skupno šestnajstih s smrtnim izidom. Boljše vozne razmere voznike ohrabrijo k hitrejši in manj skrbni vožnji, zato se število prometnih nesreč pomladi najbolj poveča. Največ nesreč se je zgodilo maja in aprila (v primerjavi z lani jih je bilo več za 32 odstotkov). Najhujše nesreče se zgodijo ob ponedeljkih, četrtkih in petkih, v teh dneh je bilo tudi največ smrtnih žrtev (skupaj 11). Najbolj kritične ure so od 12. do 15. ure, ko se je skupno zgodilo 273 nesreč. Najhujše posledice pa povzročijo prometne nesreče, ki so se zgodile okoli 22. ure. Najnevarnejše ceste na Gorenjskem so magistralna cesta št. 1 z odsekoma Lesce ; Podtabor in Podtabor - Kranj. Med regionalkami najbolj te' stopa cesta Lesce - Bled, meo lokalnimi cestami pa je bila v prvem polletju najbolj rizična Zadraga - Resje. Vozniki 1 manj kot dve leti vozniškega staža so povzročili 177 nesreč. 11 odstotkov več kot lani, od tega dve s smrtnim izidom-Najbolj rizična starostna skupina so še vedno vozniki stan od 24 do 34 let, nato pa skupina od 18 do 24 let. S. Šubic Na dan velikega šmarna pričakujejo zelo visoko gostoto prometa Na Brezje pravočasno na pot Na Brezje raje pojdite po stranskih cestah - Promet bodo usmerjale okrepljene policijske patrulje Kranj, 14. avgusta - Že za danes policija pričakuje povečan promet, zelo visoko gostoto prometa pa predvsem pričakujejo na jutrišnji praznik veliki šmaren. Posebej glavna gorenjska prometna žila (Torovo Karavanke) bo v petek polna zastojev. Zato policija svetuje vsem, ki se odpravljate na velikošmarensko romanje na Brezje, da greste na pot pravočasno. Vsi, ki poznate pot, pa raje uporabite staro cesto skozi Naklo in Posavec, kjer bo promet verjetno bolj tekoč. Pričakovati pa je treba, da bo tudi ob vračanju z Brezij promet zgoščen. V petek bodo promet nadzorovale in usmerjale okrepljene prometne patrulje, ki jim bo z zraka pomagal tudi helikopter letalske policijske enote, ki bo opremljen tudi z megafonom, s katerim bodo lahko voznike opozarjali tudi neposredno s helikopterja. Ža vse voznike pa velja, naj bodo strpni in naj upoštevajo odredbe policistov, saj bo tako tudi promet hitreje tekel. Sicer pa je za jutri, 15. avgusta, od 6. do 22-ure prepovedana vožnja za vsa vozila, katerih dovoljena masa presega 7,5 ton. Prepoved vožnje velja tudi za traktorje, motokultiva-torje, vozila avtošol in podobno. Za vozila nad 7,5 ton je v času dopustov prepovedana vožnja tudi ob sobotah med 6. in 13. uro ter ob nedeljah od 6. do 22. ure. . Za veliki šmaren pa se pričakuje tud» povečan obisk zdomcev iz Zahodne Evrope m ostalih turistov, ki se bodo spotoma verjetno ustavili tudi na Brezjah in Gorenjskem sejmu. Obiskovalcem Gorenjskega sejma zato svetujejo, da naj svoja vozil3 parkirajo v mestu ali pa na parkiriščih blizu sejma (npr. pri Aquasavi, Merkurjevih skladiščih ipd.) Parkiranje po pločnikih, kjer bi to oviralo tekoč promet, policija ne bo dovolila- s. Š. Odkritih za skoraj 1,4 milijarde tolarjev oškodovanj družbenega premoženja Tudi gorenjska podjetja so grešila Seznam podjetij, kjer so revizorji odkrili oškodovanja, je prenehal biti uradna tajnost. Nekatera podjetja so oškodovanja odpravila prostovoljno, druga pa na sodiščih dokazujejo, da so "čista" Kranj, 14. avgusta - Kot kažejo najnovejši podatki, je bilo v Procesu lastninskega preoblikovanja oškodovanega za dobrih ™5 milijard tolarjev oziroma 1,4 milijarde nemških mark družbenega premoženja (toliko oškodovanj je bilo vsaj °dkritih do konca junija letos). Podjetja so prostovoljno spravila 61 odstotkov oškodovanj v višini 51,9 milijarde farjev, medtem ko 39 odstotkov podjetij tega ni storilo. *»ko so za 33,4 milijarde tolarjev neusklajenih oškodovanj J*>«zorji izdali odločbe, da podjetja to morajo storiti. 1- Nekatera so odločbe spoštovala, nekatera pa "pravico" še postopki upravičeni, saj je v Kdo lahko da pobudo za uvedbo revizije? To je lahko revizijski organ, organi za notranje zadeve, javni tožilec, javni pravobranilec, agencija za privatizacijo, sklad za razvoj, denacionalizacijski upravičenci, parlamentarna komisija za nadzor lastninjenja, poseben zakon, pa tudi sindikati, davčni uradi, inšpekcijske službe, družbeniki. Nekaj pobud je bilo doslej tudi anonimnih. Vedno iščejo po sodiščih. Podatki izhajajo iz najno-Vejšega poročila o opravlje-nem delu, ki ga je izdala agencija za revidiranje in P°d katerem je podpisana generalna direktorica Alen-** Kovač Arh. Kot izhaja iz P°fočila, so se z revizijami od ,et* 1990 naprej pri nas ukvarjale kar štiri ustanove: naJprej SDK, ki se je nato Preimenovala v agencijo za Pecilni promet, nadziranje in formiranje, nato pa razpa-na agencijo za plačilni Promet ter na agencijo za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. . Vse omenjene institucije so izdale 1113 sklepov o uvedbi f"evizije, revizorji pa so ro-*ave zavihali v 1113 podjel-»■ Delo so končali v 1079 Podjetjih. In kaj so ugotovili? ^° konca junija letos je bilo oškodovanje na podlagi 48. a ^'ena ugotovljeno pri 649 Podjetjih, ki so družbeno Premoženje oškodovala sku-P^j za več kot 85 milijard ^Utjev. Preračunano v ,Tla'*e na dan 1.1.1993 to 2naša skoraj 1,4 milijarde laških mark. Vsako podaje torej v povprečju kar za ^va milijona nemških mark! 31.12.1992, šlo pa je za revizijo lastninskega preoblikovanja. Ker pa so se oškodovanja nadaljevala tudi po 1.1.1993, je agencija avgusta lani dobila nove pristojnosti, na podlagi katerih je začela nov revizijski postopek v podjetjih, kjer je bila revizija večini od njih agencija ugotovila, da se je oškodovanje nadaljevalo, pa ga bodoči lastniki še niso mogli preprečiti. Tudi na Gorenjskem je denar odtekal... Revizije so bile opravljene tudi v vrsti gorenjskih podjetij in v nekaterih so odkrili Gorenjska podjetja, v katerih je bila uvedena ^vizija, pa revizorji niso odkrili nikakršnih oškodo-v°n/, so med drugim Servisno podjetje Kranj, RT C Krvavec, PTT podjetje Kranj, Pekarna Kranj, Aerodrom Ljubljana, Iskra Terminali, Creina Kranj, LTH Škofja Loka, Alples Železniki, HTP Gorenjka Kranjska Gora, Mira Radovljica, Lip Bled, Komu-nola Radovljica, Murka foce, Alpinum Bohinj, Lip Bled in druga. Revizorji so prišli tudi v Frizerski salon Nada v Radovljici. Odkrili so, da se je družbeni kapital kar "potiho" preoblikoval v zasebnega, odliv kapitala je dobrih 700 tisoč tolarjev - Foto: J. Pclko lastninjenja sicer že končana, oškodovanja po 48. a členu, a je obstajal sum, da je prišlo Številna podjetja so tako do oškodovanja tudi po neutemeljeno odpisala ter- 1.1.1993 pa do vpisa podjetja jatve, nepravilno delila dobi- v sodni register. Do danes je ček, neodplačno prenesla tako agencija izdala enajst takšnih sklepov o uvedbi novega postopka revizije ter sedem za uvedbo preverjanja finančno-materialnega poslovanja (slednjega je denimo uvedla tudi v Radio Triglav Jesenice, vendar dodatnih oškodovanj ni bilo odkritih). V teh podjetjih agencija lah- ^°djetja najraje kar tako odpisovala terjatve Seznam nepravilnosti je j°lg. Podjetja so najpogos-eje neutemeljeno odpisala ^rjatve, ne da bi odpis utemeljila oziroma terjatve izterja. Med njimi je bilo tudi Imena omenjenih podjetij so prenehala biti uradna tajnost, saj je agencija za revidiranje postopke opravila do takšne faze, da ne pomeni več uradne tajnosti. ko opravi tudi postopek pre- Precej odpisanih terjatev do verJanJa finančno-material-Ujine Kot drugi najpogostej- "e8a Poslovanja. Doslej je 5 ^„x:_ „xi...j„.._..:„ ' bilo odkritih za skorai 1,3 način oškodovanja se po-J^vlja nepravilna razporeditev revalorizacijskih rezerv, ki Pomeni neohranjanje realne Rednosti družbenega kapita-a- Naslednji način je neprava delitev dobička, s čimer ^e bilo družbeno premoženje J^kodovano za 9,8 milijarde olarjev. Med načini oškodo-anj omenimo še neutemeljeno izplačevanje pavšalnih slroškov, denimo dnevnic, Potnih stroškov in zavaroval-£lri premij, neupravičeno znižanje družbenega kapitala, Pr^minjanje družbenega ka-P'tala v zasebnega, zaračunanje prenizkih najemnin... "sumljivih" nova revizija Vsa omenjena oškodovanja s° nastala med 1.1.1990 ter oraj milijarde tolarjev oškodovanj, zlasti zaradi nezakonitih ustanovitev by-pass podjetij, zmanjšanja premoženja podjetij ter sklepanja škodljivih pogodb. Kot ugotavlja Alenka Kovač Arh, so bili ti družbeni kapital, izkazala premalo naložb iz naslova revalorizacije in podobno. Ta oškodovanja je bilo mogoče odpraviti že samo s knjižnim popravkom posameznih deležev kapitala v bilanci stanja in s spremembo lastniških deležev v sodnem registru. Drugačna pa so oškodovanja, ki so jih spremljali tudi denarni tokovi oziroma dejanski odliv sredstev. Med podjetji, v katerih je prišlo do dejanskega odliva sredstev, so po podatkih agencije za revidiranje med drugim Elita Kranj (za 18,8 milijona tolarjev odliva sredstev), PPC Gorenjski sejem (8 milijonov), Tekstilna tovarna Zvezda Kranj (26 milijonov), Merkur Kranj (188 milijonov), Iskra Stikala (94 milijonov), Iskra Ero (15 milijonov), Iskra Kibernctika (45 milijonov), Agromehanika Kranj (20 milijonov), Živila Naklo (27 milijonov), SGP Kaj se šteje za oškodovanje? Po 48. a členu so načini odškodovanja naslednji: neutemljen odpis terjatev, nepravilna razporeditev revalorizacijskih sredstev, nepravilna delitev dobička, neodplačen prenos kapitala, neutemeljeno izplačevanje pavšalnih stroškov ter druga oškodovanja, zlasti neupravičeno zniževanje družbenega kapitala, spreminjanje družbenega kapitala v zasebnega brez pravnih podlag ter še nekatera. Po 48. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij pa se za oškodovanje Šteje zlasti prenos dejavnosti na drugo podjetje (by-pass), sklepanje škodljivih pogodb, zmanjšanje premoŽenja podjetja, neupravičene prednosti posameznikov ali skupin ter druga. Gradbinec (22 milijonov), Iskra Telekom Holding (101 milijon), Domel Železniki (170 milijonov), Trgovsko podjetje Rožca Jesenice (dobrih 10 milijonov), Pla-num Radovljica (12 milijonov). Ponekod je bil odliv majhen, denimo v Frizerskem salonu Nada v Radovljici (dobrih 700 tisoč tolarjev). Kot poudarjajo na agenciji za revidiranje, so te številke relativne, saj absolutno veliki zneski oškodovanja lahko pri velikih podjetjih pomenijo razmeroma majhen odstotek oškodovanja. Poudariti je treba tudi, da je večina od gorenjskih podjetij, v katerih so odkrili omenjena oškodovanja, v tridesetih dneh opravila prostovoljno uskladitev. V nekaterih podjetjih pa je bil poleg omenjenih oškodovanj podan tudi sum, da je prišlo do oškodovanja po še enem členu, to je po 48. členu. Za ta podjetja obstaja sum, da so ustanavljala by-pass podjetja, zmanjšala premoženje, sklepala škodljive pogodbe, brezplačno prenesla družbeni kapital, da je bilo upravljanje neustrezno ali pa je bilo oškodovanje večje od ene tretjine celotnega družbenega kapitala. Na podlagi teh sumov je postopke prevzel družbeni pravobranilec. Na Gorenjskem je bil tak sum podan za več podjetij, denimo za Kokro Kranj, Mercator Izbiro, Varnost Kranj, Creino, Gorenjski tisk, Savo Trade, Instalacije Škofja Loka, IBI Kranj, Zarjo Jesenice, Radio Triglav Jesenice, Kompas Hotel Bled, Donit Medvode in druga. Iz poročila agencije za revidiranje izhaja, da je bil podan le sum o oškodovanju, medtem ko v poročilu ni podatkov o tem, ali je družbeni pravobranilec v omenjenih podjetjih oškodovanja tudi zares odkril. Tožbe in protitožbe In kako ukrepajo pristojne ustanove, če je odkrito oškodovanje družbenega kapitala? Do konca junija letos so vsi revizijski organi vložili 234 ovadb za kazniva dejanja zaradi utemeljenega suma storitve 540 kaznivih dejanj, ki jih je storilo 423 fizičnih oseb. Podali so tudi 332 ovadb za gospodarski prestopek za 842 dejanj zoper 331 odgovornih pravnih ter 537 odgovornih oseb ter 26 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Zanimivo pa je, da so tožbe vložila tudi nekatera podjetja. Pritožilo se jih je 83, ki so na sodiščih izpodbijala skoraj 21 milijard tolarjev ugotovljenih oškodovanj, kar je kar 63 odstotkov vseh oškodovanj. Doslej je bilo končanih 26 postopkov, sodišče pa je ugotovilo za 2,8 milijarde oškodovanj. Le za 180 milijonov pa je presodilo, da ne gre za oškodovanje. Ostalih 57 zadev na sodiščih pa še ni končanih. • V. Pcternel Milijonske plače očitno niso zadostovale Tršan in Janžekovič terjata še odpravnine! Če so odpravnine določene v njunih pogodbah, stečajnemu upravitelju verjetno ne bo ostalo drugega, kot da jih - prizna. Kranj, 13. avgusta - Bivša direktorja Alples Pohištva Marko Tršan in Darko Janžekovič, potem ko sta v slabih petih letih od podjetja "potegnila" 45 oziroma 37,7 milijona tolarjev ter v dobršni meri pripomogla k sesutju podjetja, zdaj terjata še odpravnino. Kot nam je povedal stečajni upravitelj Janez Mlakar, zahtevata vsak po 24 neto plač odpravnine, poleg tega pa še dve plači in pol za čas od njune razrešitve do uvedbe stečaja. Kot sta zapisala v svojem zahtevku, naj bi bila razrešena brez utemeljenega razloga, zato naj bi bila do odpravnin povsem upravičena. Darko Janžekovič skupaj terja 12,6 milijona tolarjev odpravnine, medtem ko naj bi sodišče zahtevek Marka Tršana vrnilo, češ da ni navedel skupnega zneska terjatve. Vsekakor tudi on zahteva 24 neto plač ter neizplačane plače za april, maj in del junija skupaj z obrestmi, njegov zahtevek pa je dolg tri strani. Zaenkrat še ni jasno, ali Tršan zahteva 24 plač za eno direktorsko mesto ali za vse štiri. Stečajni upravitelj Janez Mlakar nas je opozoril, da dokumentov še ni uspel v celoti proučiti in da so omenjeni podatki zgolj okvirni. V prihodnjih dneh bo proučil, ali imajo omenjeni zahtevki pravno podlago. In če se bo izkazalo, da imata zahtevka podlago v individualnih pogodbah? "Pogodba je pogodba, zato bom v tem primeru moral razmisliti, ali bi zahtevka lahko zavrnil. Pri tem namreč mora prevladati pravo, ne pa pravičnost, tudi če sam osebno mislim, da to ni prav," je dejal Mlakar. Vsekakor so bile pogodbe obeh vodilnih delavcev po Mlakarjevem mnenju zelo slabe, saj so vsebovale predvsem veliko pravic, dolžnosti pa so bile bolj "meglene". Po Mlakarjevem mnenju je to skregano z logiko in pravičnostjo, zlasti upoštevajoč rezultate njunega dela. "Če bi bil jaz lastnik, ne bi nikoli podpisal takšne pogodbe. Po zdravi pameti ne moreš imeti takšnih plač za tako slabe poslovne rezultate." V primeru, da bo moral priznati zahtevka po odpravninah, pa stečajni upravitelj lahko vloži zahtevek za povrnitev škode, ki sta jo podjetju povzročila direktorja. Kakorkoli že, počakati je treba na narok za preskus terjatev, ki bo 27. oktobra, na njem pa bo jasno, katere terjatve bo stečajni upravitelj priznal, katere pa prerekal. Kot je še dejal Janez Mlakar, bo prerekal vsako terjatev,'za katero ni pravne osnove ali ne bo ustreznih dokumentov. V takem primeru mora upnik dokazovati, da je njegov zahtevek upravičen. Na naroku bo morda tudi že znano, koliko stečajne mase je ostalo in kolikšen odstotek terjatev bodo dobili poplačan upniki. • U. Peternel Direktor Fiproma zahteva odškodnino od sindikata V času nezakonite stavke je nastalo skoraj 12 milijonov tolarjev škode, ki naj bi jo organizator - sindikat Neodvisnost zdaj povrnil Jesenice, 13. avgusta - Glavni direktor jeseniškega Fiproma Gvido Melink je na sindikat Neodvisnost naslovil zahtevo za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi stavke junija letos. Direktor pravi, da je bila stavka nezakonita, zato od Neodvisnosti in stavkovnega odbora terja skoraj 12 milijonov tolarjev, ki naj bi jih plačala v 60 dneh, sicer bo direktor izbral sodno pot. Kot je znano, je sindikat Neodvisnost v Fipromu med 18. in 20. junijem letos organiziral stavko, ki pa ni bila pravilno napovedana. Kot pravi direktor Melink, je sindikat stavko napovedal 16. junija, zaradi česar bi delo lahko prekinili šele 21. junija, a so jo že 18. Stavkalo je le 80 delavcev (od skupaj 460, stavki pa se ni pridružil sindikat SKEI), pravi Melink, vzrok pa je bilo izplačilo plač in regresa. Kot pravi direktor, so sindikatu in stavkovnemu odboru že ob sami stavki pojasnili, da stavka ni bila pravilno napovedana in da je zato nezakonita. Zaradi stavke je bila realizacija nižja od načrtovane, direktor pa škodo ocenjuje na 11.938.000 tolarjev. Poleg te škode pa naj bi podjetje zaradi stavke sedaj imelo slabše pogoje pri dobaviteljih ter pri najemanju kreditov. "Z nezakonito stavko se je slabo gospodarsko stanje družbe še poslabšalo, ogrožen pa je bil tudi sanacijski program," pravi direktor Melink, ki zato trdi, da je zahteva po plačilu odškodnine upravičena. Pri tem se sklicuje na zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, na zakon o delovnih razmerjih in na splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Kot še pravi Gvido Melink, v prihodnjem obdobju pričakuje močan napad sindikalnega vodstva nase in na svojo funkcijo, pri čemer sindikat nanj zvrača tudi očitke, ki letijo na prejšnjega direktorja. Na takšne očitke Melink ne bo odgovarjal, saj pravi, da je on le nameščenec, vse niti pa so v rokah lastnika, to je države. Kot še poudarja, je cilj večine kolektiva in vodstva Fiproma v tem, da se s sanacijskim programom podjetje reši iz težkega položaja in ohrani večino delovnih mest, kar pa ne bo lahko in bo terjalo veliko naporov. Melink tudi opozarja, da bo prva naslednja stavka pomenila začetek likvidacije družbe in tisti, ki jo bo začel, bo za to odgovoren. • L. P. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija VoJcjak Barba Štembergar Zupan je pustila delo bančne uslužbenke in se posvetila oblikovanju iz gline Glina daje toplino in energijo, ki privlači Dober ducat njenih izdelkov ima potrdilo Obrtne zbornice Slovenije kot izdelki domače obrti - Od skodelic, vaz, namiznih luči, latvic, oljenk pa do čebulnika in modela za potico Voglje, 13. avgusta - Barba < Štembergar Zupan iz Kranja je bila devet let bančna uslužbenka. Dokler pred nekaj leti nt odšla na svoj prvi tečaj oblikovanja iz gline (kot pravi, je tam sploh prvič videla lončarsko vreteno) in glina jo je tako pritegnila, da se je odločila zamenjati poklic ter začeti na svoje. Ustanovila je podjetje Port, d.o.o., in z glinenimi izdelki si služi kruh že četrto leto. Kot pravi, se nikoli prej ni ukvarjala z umetnostjo, saj je ves njen čas zapolnil šport, najprej plavanje, nato pa lokostrelstvo. Neka ročna spretnost pa je bržkone prirojena. "Predvsem pa je pri oblikovanju iz gline potrebna vztrajnost; treba je vaditi in se učiti," dodaja. Začela je v drobnimi glinenimi izdelki, vazicami, skledicami, sčasoma pa se je lotevala čedalje večjih izdelkov, poskusila je z drugačnimi oblikami in različnimi tehnika- Barba Štembergar Zupan je za kar nekaj svojih izdelkov pridobila nalepko oziroma obešanko Obrtne zbornice Slovenije, ki potrjuje, da so njeni izdelki delo domaČe obrti. Kupiti jih je mogoče v specializiranih trgovinah, pogosto pa se predstavlja tudi na različnih sejmih, denimo na Riklijevih dnevih na Bledu. Takšno predstavljanje na stojnicah se ji zdi posebej zanimivo, saj dobi takojšen odziv ljudi, kaj menijo o izdelkih. mi. V teh letih se je v spretnosti že tako izpopolnila, da glino oblikuje pravzaprav rutinsko in danes za izdelek, s katerim se je včasih mučila ves dan, porabi le še kakšno uro. Posoda za svečo z nalepko "izdelek domače obrti" in steklenica za žganje s kozarcem. Kakšen je postopek oblikovanja iz gline? Iz surove gline se na lončarskem vretenu ročno oblikuje izdelek, ki se nato teden dni suši na zraku, nato se ga retušira (posname robove ter obriše z gobico), sledi prvo žganje v peči, nato nanašanje glazure ali barve, nato pa še eno žganje. Sogovornica pa se rada loti tudi posebnih tehnik, denimo tako imenovane raku tehnike žganja, pri kateri iz peči vzame žareč izdelek, ga obrizga z vodo, da glazura razpoka, nato pa zakoplje v žaganje, kjer dim napolni razpoke. Rezultat so čudoviti unikatni vzorci, kaj lahko pa se zgodi, da je celoten izdelek povsem pokvarjen. "Najraje delam uporabne stvari, poseben izziv pa je tudi delo po naročilu," razlaga. In od kod dobi ideje? "Ideje pridejo kar same od sebe, sproti; bodisi iz narave bodisi iz potrebe, funkcionalnosti, tako dekorativne kot tudi uporabne." Tako med njenimi izdelki najdemo vrtne in namizne luči, skodelice, latvice za mobitel Poslovna enota Kranj, Koroška c. 27 (BEŽKOVA VILA), tel.: 360 800 061 ŠČITI MAJ ISA 4?. wmimm vse o NMT in GSM mobilnih telefonih mobilink storitve - EKG merilec posebno ugodne cene aparatov GSM Štembergar Zupanova že nekaj let zapored v osnovni šali na Orehku četrto- šolcem pri likovnem pouku predstavlja umetnost oblikovanja iz gline. AVTOSERVIS AMBROŽ LAHOVČE POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVIS OBE3B <§) nudimo Vam široko izbiro osebnih in dostavnih vozil FIAT in LANCIA VOZILA IZ ZALOGE: ♦ UNO 1.0 FIRE 12.490 DEM ♦ PUNTO 55 S 5V 14.890 DEM ♦ PUNTO 75 SX 5V 18.960 DEM ♦ PUNTO 85 ELX 5V 19.990 DEM ♦ BRAVO 1.6 SX 24.190 DEM ♦ BRAVA 1.6 SX 24.940 DEM ♦ MAREA 1.6 SX 26.990 DEM ♦ MAREA 1 8 ELX 29.390 DEM ♦ DUCATO MAXI FURGON 33.970 DEM UGODNO: ♦ BRAVA 1.4 SX 96' 19.999 DEM centralno zaklepanje, servo volan, radioaparat, električni pomik stekel, kovinska barva, zračna blazina za voznika in sopotnika 1 % SEJEMSKI POPUST OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU avtomobilov: 064/421441rs©rvis in trgovina: 064/421-021 mleko ("v nobeni skodelici se ne naredi tako dobro kislo mleko kot v glineni"), ol-jenke, čebulnike (posode s pokrovom za čebulo), pekače za meso, modele za potico in podobno. Kot ugotavlja, se ljudje v zadnjem času vračajo k naravnim materialom, saj glina daje toplino in energijo, ki privlači ljudi. Tudi v gospodinjstvu, kjer je pred leti prevladala plastika, se vrača glineno posodje. "Keramike je pri nas vse več in je po svoje celo neke vrste modna muha." In kakšne izdelke dela VEDEŽEVANJE-TAROTB VEDEŽEVANJE 090 44 69 3 PRI/NAM VI Dl /I V* KI TANIA jN MARICA najraje? Kot pravi, so ji najljubši izdelki iz visoko žgane gline, ki so bolj trdni, nenazadnje imajo tudi lepši zvok. Uporablja izključno domačo glino, saj se je zdi prav, da se materialov za izdelavo etno izdelkov ne uvaža. Pa se pri nas da preživeti s to dejavnostjo, ki je za marsikoga le prijeten hobi? Kot odgovarja sogovornica, zaenkrat Še ne, saj je v zadnjem času imela nekatere velike naložbe, med drugim je kupila novo peč za Žganje gline, ki jo je dobila iz Nemčije. Pred kratkim - lani oktobra - pa je sogovornica prišla tudi do nove delavnice, saj so v Vogljah kupili staro hišo z drvarnico, v kateri si bo Barba uredila svoj delovni prostor. Pa načrti? Izpolnjevanje v tujini je glavna želja. Rada bi se tudi posvetila čistemu ustvarjanju in kot pravi, bi - če ji ne bi bilo treba skrbeti za vsakdanji kruh - samo še eksperimentirala. Skuša pa tudi izoblikovati svoj prepoznavni slog, ki jo bo ločeval od ostalih vse številnejših lončarjev pri nas. • U. P. STROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno j 090-41-43 I POGOVORI V SnSKI-SVtTOVANJE 090 44 89 :iu.'i*:rtir*MiM lAtoMosf osebnega obiska! ^^090/41-29 r^|090/42-38 astrologijo, v«d*ievar>je RIPO d.o.o. SONcfo W 117s,T/i!?45 22 GSM NMT hllp tel (JG09/61P35-1 //www j.innsf.r«iiie si/ MEŠETAR Ocenjevanje slovenskega vina V okviru mednarodnega kmetijsko živilskega sejma poteka vsako leto tudi ocenjevanje vin. Vinska olimpiada, kot imenujejo ocenjevanja vin v Gornji Radgoni, je bila letos že 23. zapored, tri ocenjevalne komisije pa so v petih dneh ocenile kar 917 vzorcev vina. Splošno mnenje ocenjevalcev je bilo, da je kakovost slovenskega vina iz vseh treh vinorodnih rajonov iz leta v leto na Čedalje višji kakovostni ravni in se lahko primerja z najvišjo mednarodno konkurenco. Kljub slabemu lanskemu vinskemu letniku je komisija letos podelila precej odličij. Komisija je izločila le 7 vin, 17 vin pa si je prislužilo priznanja, 108 bronasto ter 488 srebrno medaljo, zlata odličija pa so letos pripadla 266 vinom, z veliko zlato medaljo pa se ponaša 31vin. Prvič letos je komisija razglasila tudi 245 prvakov sort, od devetih mogočih šampionskih naslovov pa so letos podelili pet: rebuli, 1996, kmetije Slavček iz Potoka, sivemu pinotu, 1996, vinogradništva Kraner & Plateis iz Zgornjega Hlapja, cabernet sauvignonu, 1993, Borisa Lisjaka iz Dutovja, laškemu rizlingu,- suhemu jagodnemu izboru, 1996, zakoncev Gros iz Maribora ter zlati radgonski penini - chardonav, 1995, iz Radgonskih goric. Sprehod po kranjski tržnici Cene vrtnin se počasi umirjajo, sezona nakupov ozimnice pa se približuje svojemu vrhu. V tem tednu je precej padla cena papriki, paradižniku in kumaricam, sicer pa so cene pri branjevcih naslednje: orehova jedrca 1.000 tolarjev pesa 150 tolarjev zelje 100 tolarjev fižol 300 tolarjev paradižnik 160 tolarjev jabolka 250 tolarjev jajca 22 tolarjev solata 200 tolarjev korenje 200 tolarjev čebula 180 tolarjev krompir 60 tolarjev cvetača 300 tolarjev paprika 300 tolarjev česen 500 tolarjev Slovensko kmetijstvo in Evropska unija Prihodnji teden bosta Ministrstvo za znanoast in tehnologij0 ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila rezultate raziskovalnega projekta Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Projekt se je ukvarjal z učinki, ki bi jih slovensko včlanjevanje v Evropsko skupno^ utegnilo povzročiti v slovenskem kmetijstvu. Pri pripravi pojekta sta poleg Biotehniške fakultete pripravila kmetijski inštitut Slovenije ter Inštitut za ekonorns^ raziskovanja, o zaključkih pa v eni prihodnjih številk Gorenjskega glasa. AVTO KADIVEC, Šenčur 064/411-573 |HYunDfli SSigfl V ČASU GORENJSKEGA SEJMA POSEBNI POPUST PRI NAKUPU LANTRE, ACCENTA RABUENA VOZILA Tel.: 064/411-860 non-stop HYACCENT 1.5GS 1.96 16.900 HYP0NY 1.3 I. 90 6.200 ALFA 33 1.90 6.900 FORD ESCORT 1.3 1.88 6.900 FORD FIESTA 1.3 1.93 10.900 MAZDA 323 KARAVN.!. 90 9.600 CITROEN AX 1.88 4.100 CITROEN AX I. 92 7.900 HYSC0UPE1.5GT 1.93 17.900 R-9 GTL I. 89 5.300 R-19TS I. 89 7.800 SUBARU JUSTY I. 86 3.400 SUBARU JUSTY 1.88 5.300 SUBARU LEGACY 1.93 14.600 HYUNDAI-ev KREDIT T + 5 % STARO ZA NOVO LADA NIVA 1.6 1.92 5.600 HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN UŽARSKE STORITVI AVTO MLAKAR - PODBORSEK Blelvvelsova 10, Kranj, Tel.: 064/224-540 V času sejma doseglivl tudi na mbt.: 0609/643-504 Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU, kjer vam NUDIMO že VEČ! PANDA 1.1 4*4 17.990 PUNTO 95 S 14.S90 BRAVO 1.4 S 21.490 MAMA 1.6 SX 26.990__ FIORINO PANORAMA DUCATO MAKI SCUDO UNO 1.0 PUNTO 7 3 t IX BRAVA 1.4 S MARCA 1 6 SX 1.4 15 MO 2.5 DSt 33.970 24.S76 11.490 19.990 22.A60 27.990 c*n« »o v LANCIA VREME Meteorologi nam za danes napovedujejo pretežno jasno s temperaturami do 30 stopinj Celzija, V petek in soboto bo sončno, le v gorskem svetu so možne nevihte. LUNINE SPREMEMBE V ponedeljek bo ob 12.55 nastopila polna luna. Po Herschlovem vremenskem ključu se nam obeta veliko dežja. "Tole je, drujgani SREČALI SMO 1ACKSONOVO EKIPO ^ichaela Jaksona sicer ni bilo v Ljubljano in ga verjetno nikoli ne k°/ smo pa v Bernardinu srečali del njegove ekipe, ki je prišla v Slovenijo že teden dni pred napovedanim koncertom. Bili so zelo razpoloženi in navdušeni nad lepotami naše deželice. Zaradi odpovedanega koncerta pa se niti malo niso vznemirjali. Eden od Jacksonove ekipe pa se je predstavil kot njegov koreograf, in ker mu besedo nismo verjeli, je sredi terase izvedel nekaj vratolomnih Pesnih gibov. Res ni bilo slabo. Naš nejeverni Tomaž pa je takoj komentiral: Če bi jaz leta in leta delal z Jacksonom in bil primoran opazovati nJegovo gibanje, bi se me tudi kaj prijelo. Zato ni treba biti koreograf..." ^a lažje razumevanje Jackosonove odpovedi koncerta v Stožicah pa ^kaj informacij v zvezi s številkami, ki obkrožajo super zvezdnika: ' londonski stadion Wembley je bil leta 1988 kar sedemkrat razprodan, kajti vsakokrat je koncert obiskovalo kar 72.000 'jubiteljev glasbe. Vsega skupaj torej pol milijona ljudi. Pel je seveda Michael Jackson. ' Jackson se je zapisal v zgodovino glasbe z veliko ploščo Thriller. Od izdaje plošče decembra leta 1982 je bilo prodanih že 40 bilijonov primerkov. Kar sedem pesmi s te plošče pa je zasedlo Prvo mesto na ameriških lestvicah. ' Manager znanega pevca ni hotel izdati Michaelovega zaslužka, Vendar naj bi po podatkih pevec v naslednjih 15 letih prejel kar 1,5 Milijarde mark od proizvajalca plošč. *se lepo in prav, pevec je vajen drugačnega zanimanja, kot ga je doživel pri Slovencih, ampak res je, da nosijo vsi zgoraj navedeni Podatki letnico izpred desetih let. *udi času super zvezdnikov se spreminjajo... Tudi kakšno tako je včasih slišati pri Aligatorju, čeprav bol poredko. Letos le enkrat pomladi, mislim da 12. aprila ob 16. uri 32 minut. Kakorkoli že, spet smo vsi "na številki'' (samo prevajam frazo "na broju"), dopusti so mimo, une so bile fletne, uni tudi, močili smo se in to v vseh smereh, ravno toliko, da smo bili na koncu dopusta, kako bi se reklo, precej zmatrani. Sosedova stara mama pravi zlajhani. Potem, ko je odpadel (beri, da redko kdo pričakuje, da bo pa septembra le prišel) Jacko, govori se, da je ena od variant, da bodo temnopoltega fanta bele polti prevzeli v sosednji Hrvaški, je najbolj aktualna koncertna zadeva pri nas seveda družina Kellvev, katero naj bi videli 27. avgusta v Ljubljani. Karte se prodajajo kot "sneta skira", tako hitro namreč, in vse kaže, da bo to eden največjih koncertov zadnjega obdobja v Sloveniji. Mogoče celo sploh. Tudi tja na jesen zna biti kaj pametnega na slovenskih koncertnih odrih. Ampak za tovrstne debate je še cajt, kajne. Stvar je taka stoji pa takole, da vam zadnjič nisem postavljal nagradnega vprašanja, da ste Ja imeli "free mind", oziroma, da vam ni bilo treba obremenjevati možganov še s tem. Iz tega pa sledi, da tudi žrebali tokrat nismo... Ane. TOP 3 1. Almost Heaven -The Kelly Farnih/ 2. Fat of the land - Prodigy 3. mesto tokrat ni bilo dodeljeno NOVOSTI Kdor še ne ve, da imajo novo ploščo Backstreet Boys "Backstreet's Back, tisti jih ne posluša. Dalje: Yoakam Dwight "Under The Cowes", Gipsy Kings "Campos", Pantera "Offi-cial life" (gre za 101 % preverjeno zadevo), Divas "Ladies", E - rotic "Sexual madness". Hrvaška: "Melodije hrvatskog Jadrana", Vanna (E.T.) "I to sam ja", Dino Dvornik "Enfant Ter-rible", Tony "Prah i pepeo", Nana "Nana", Alen Vitaso-vič "Como va?". Našle bi se tudi kakšne poletne uspešnice..., ja pa še kaj... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 272: Glede na to, da imajo Gipsy Kings zunaj novo ploščo, vas tokrat sprašujem tole. Napišite mi vsaj en njihov hit (velja tudi tiste, ki niso njihovi komadi, pa jih Gipsyi samo izvajajo). Rešitve čakam na dopisnicah do srede, 20. avgusta, na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Toliko za danes. No, pa čav. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 432 • fax:061/741 §12 Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Vode veliko po svetu teče, le eni se EDINA reče. Martin Gorenc, Novo mesto LESTVICA RADIA KRANJ z Lattello Ureja: IGOR ŠTEFANČIČ Jutri, v PETEK, 15. 8., ob 18.30 Domača: 1. VILI RESNIK: KO VRBE JOKAJO 2. FARAONI: KAR JE RES, JE RES 3. MARTA ZORE: LE S TEBOJ 4. TINKARA KOVAČ: NE ODHAJA POLETJE 5. KINGSTON. MENE LUNA NOSI 6. POP DESIGN: GREVA NA POTEP 7. VICTORV. NE BRIGA ME 8. MIRAN RUDAN: POLETJA NE BO M»: 1. KELLY FAMILLY: WHEN THE BOYS COME IN TO TOWN 2. HANSON: MMM BOP 3. ETERNAL I VVANNA BE THE ONLY ONE 4. TIC TAC TOE: MR. VVICHTIG 5. R. KELLY: GOTHAM CITY 6. TONY BRAXTON: I DON'T WANT TO 7. ALEXIA OH LA LA LA 8. BACKSTREET BOYS: EVERYBODY LatteUa =?i\DiO mm 913 F m fTIRIO KUPON ŠTEVILKA 40 DOMAČO ŠT.: TUJO ŠT.: MOJ NASLOV: mmm ■MM LE-TV G 0 R £ N J 3 K A T E L t y 1 Z 1 j A H*Oil TflU f. r p. III. iMi « »KUJ. liOVf Kij* m.. »A*»>unMk)>i>« ŽELITA VSEM GLEDALKAM IN GLEDALCEM PRUETNE POLETNE POČITNIŠKE DNI. VSE TISTE, KI BOSTE OSTALI KAR DOMA. PA VABIMO K OGLEDU 36 KABELSKIH PROGRAMOV IN PROGRAMA GORENJSKE TELEVIZIJE. TRUDILI SE P0M0 ZA VASI MIK YJC§ 24 U* 008RE GUK8UU LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. BACHSTREET BOYS - EVERYBODY (BACSTREETS BACK) 2. RICKY MARTIN - MARIA 3 CI TA. - BABE 4. CCOUO - C U WHEN U GET THERE 5. GIMME 5 - TI 6. PUFF DADDY -1 LL BE MISSING YOU 7. MERE DITH BROOKS - BITCH 8. BEUJNI - SAMBA DE JANIERO 9. CARMEN - JAZ NE MOREM VEČ 10. GARCIA - BAMBOLEO 11. NEVV/TODD TERRY - SOMETHING GOIN'ON 12. NEVV/SHOLAAMA - YOU NIGHT NEED SOMEBODY 13. NEW/SMAGGY- PIECE OF MY HOART 14. NEVV/R. KELLY - GOTM'M CITY 15. NEVV/PETER ANDRE - ALL ABOUT US LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. DJ DADO - COMING BACK 2. U.S.U.R.A. - OPEN YOUR MIND 3. KLUBBHEADS - DISCO SHOPPING 4. 2 COLORS - LA NOCHE 5. SOUD ATTACK - LE TEBE ŠE HOČEM 6. RAMIREZ - CHUPA SHUPA 7. PORN KINGS - AMOUR 8. SHARADA HOUSE GANG - GIPSY BOY 9. SASH feat RODRIGEZ - ECUADOR 10. 2 EIVISSA - OH LA LA LA 11. STRIKE -1 HAVE PEACE 12. CORONA - THE POVVER OF LOVE 13. VERTIGO - MAGIC EYES 14. JAM AND DEEP - THE NO. 1 JAM 15. POVVER DANCERS - VZEL SI Ml VSE 16. SOUND LOVERS - ANOTHER DAY 17. LUNA - ESCUCHA A TU CORAZON 18. NEVV/OBJECT ONE - TYPEWRITTER 19. CELVIN ROTANE - THEME FROM MAGNUM/BACK AGAIN ME 20. NEVV/HARDER - SEX AGAIN 21. D J VVALKER - DEEPER LOVE 22. PLAYAHITTY - ANOTHER HOLIDAY 23. FULL INTENTION - SHAKE YOU DOWN 24. NEVV/LAGUNA - DO IT EASY 25. DR. ALBAN - IT'S MY LIFE 97 26. MR. PRESIDENT- JO JO ACTION 27. NEVV/CANDIDO - JINGO 28. ULTRA NATE - FREE 29. NEVVVDA HOOL - MEET ME AT THE LOVEPARADE 30. 2 FABIOLA - MAGIC FLIGHT TRZISKI HIT LESTVICA POPULARNE GLASBE RADIA TRŽIČ vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 MHz 1. La noche - 2 COLOURS (9) 2. Poletje ljubezni - AVTOMOBILI (10) 3. Te amo-GINA G. (15) 4. Babe - CAUGHT IN THE ACT (14) 5. Gothan citv - R. KELLY (3) 6. MMM Bop - HANSON (7) 7. Sonce je zašlo - POP DESIGN (6) 8. Midnight in Chelsea - BON JOVI (1) 9. Ti-GIMME5(12) 10. Until I find you again - RICHARD MARX (predlog) 11. Fun in the sun - FUN CRUISER (predlog) 12. Everybody - BACKSTREET BOYS (predlog) 13. Tu sei, tu sai - NEK (predlog) 14. Dve sonci - AVIA BAND (predlog) 15. Bamboleo - GARCIA (predlog) Nagrajenki oddaje: Branka Zakotnik, Zabnica in Anica Treven, Besnica. Lep pozdrav od Vesne in Dušana! KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: LESTVICA 3 + S RADIA SORA UREJA IN VODI SAŠA PIVK 1. del 1. Vili Resnik - Ko vrbe jokajo 2. 4fun - Hay ti 3. Faraoni - Kar je res, je res 4. Čuki - Poletna 5. Power dancers - Bomba 2. del: 1. Damjana Golavšek - Krog 2. Botri - Ob tebi se mi zrola 3. Avtomobili - Poletje ljubezni 4. Alenka Godec - čas zaceli rane 5. 2 4 you - Nisi sam V sredo, 6. avgusta, smo izžrebali dva naša poslušalca: Dušana Sajeta, Rozmanova 5, Ilirska Bistrica in Moinko Urbančič, Župančičeva 12, Kranj. KUPON Glasujem za: Moj naslov: TVS 1 7.00 Vremenska panorama 7.45 Včeraj, danes, jutri 8.00 Otroki program 8.00 Radovedni Taček: Palček 8.15 Taborniki in skavti 8.25 Zgodbe iz školjke 8.55 Plamen iz Kanade 9.25 Tedenski izbor 9.25 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 10.15 Hugo, TV igrica 10.45 Drobtinica L, danski film 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 16.20 Parada plesa, ponovitev 16.50 EP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Odprava nosorog, nemška poljudnoznanstvena serija 18.05 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, šport 19.50 Utrip 20.10 Koncert Big Banda z Otočca, 1. del 21.10 Povej naprej 21.40 San Marino 22.00 Poročila, vreme . šport 22.30 Poletna noč 22.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 23.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 23.45 Die falte, nemški film TVS 2 14.25 Marija iz Nazareta, francoski film 16.10 Poletna noč: Pacific drive, avstralska nadaljevanka 16.40 16.40 zadnja epizoda ameriške nanizanke 17.30 Teniški magazin 17.55 Postojna: Kvalifikacije za EP v košarki 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Babe, avstralski film 21.50 National geo-graphic, ameriška dokumentarna serija 22.40 V vrtincu 23.10 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Detektiv Droo-py, risana serija 11.25 Kapitan Planet, risana serija 11.50 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 12.15 Sobotna matineja: Strahopetec in duh, ponovitev 13.45 Vitez za volanom, nanizanka 14.35 Daktari, nanizanka 15.30 Charles je glavni, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Mac Daviš, lutkovna serija 17.00 Disnev predstavlja: Ala-din, risana serija; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Dva neumna psa, risana serija 20.00 Sobotni večerni film: Jeklene pesti 21.35 Roka pravice, nanizanka 22.20 Privid, film 23.50 Ulica ljubezni, erotična nanizanka 0.10 Ponižana Emanuela, erotični film POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Kužek Monti, risana serija 9.00 Munkci, nsana serija 9.30 Mož pajek, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Morska deklica, mladinska serija 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Brez zavor z Jonasom, ponovitev 6. oddaje 13.00 Grand prix magazin 13.30 V družinskem krogu, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Robocop, 8. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 18. del ameriške nanizanke 18.30 Xena, 18. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Peggy Sue se je poročila, ameriški film 22.00 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Pravo življenje, ameriška komedija 0.30 Playboy: Pozno ponoči, 4. del erotične serije 1.00 Playboy special 2.00 24 ur, ponovitev 2.30 Veseli trabant, nemška komedija TV 3 8.15 TV shop 10.00 TV prodaja 10.15 Video kolaž 13.00 TV prodaja 14.45 TV prodaja 15.00 TV razglednica 16.00 Utrinek 16.30 Tečaj francoščine 17.00 Videcboom 40, glasbena oddaja 18.00 Tropska vročica, ponovitev 19.00 Utrinek 19.30 Burleska 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Autocrash, reportaža 23.00 TV prodaja HTV 1 9.25 TV koledar 9.35 Poročila 9.40 Otroški program 11.30 Dokumentarni fim 12.00 Dnevnik 12.25 Skrita kamera 12.50 To trapasto življenje,'ameriška nadaljevanka 13.40 Alica v čudežni deželi 15.15 Risanka 15.30 Bnljantina, ponovitev 16.15 To je Amerika, dokumentarna seri|a 17.00 Z jadn okoli sveta, hrvaška potopisna serija 17.30 Poročila 17.35 Čista resnica 18.05 Masada 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Reka spominov 22.40 Svet zabave 23.10 Polnočna premiera HTV 2 15.45 Acapulco s telesom in dušo 17.35 Zakon v Los Angelesu 18.20 Moč morja, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, šport 20.15 Klasična glasba 21.15 Poljudnoznanstvena serija 21.50 Hišica v cvetju, ameriška nanizanka 23.05 Kontakt, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 13.15 Življenje in jaz 13.40 Čudovita leta 14.00 Princ iz Bel-Aira 14.25 Kirk 14.50 Superman 15.40 Beverly hills 90210 16.25 Melrose Place 17.15 Savannah 18.00 Nogomet 19.30 čas v sliki/Kultura 20.15 Za nami potop, nemški film 21.45 Maščevalec iz New Yorka, ameriški film AVSTRIJA 2 14.40 Dobre strani 16.30 Alpe -Donava - Jadran 17.05 Pogled v deželo 18.00 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.15 Hansi Hinterseer in prijatelji 22.05 Ljubezenske prigode in poročne zadeve 22.30 Kibic TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 9.00 Direktni prenos balinarskega turnirja v športnem parku Hrastje, v živo 11.55 EPP: Veselica s skupino Obvezna smer m balinarskim klubom TELE-TV Rogovila v športnem parku Hrastje 12.00 Direktni prenos balinarskega turnirja v športnem parku Hrastje, v živo 16.55 EPP: Veselica s skupino Obvezna smer in balinarskim klubom TELE-TV Rogovila v športnem parku Hrastje 17.00 Direktni prenos balinarskega turnirja v športnem parku Hrastje, v živo 18.55 EPP: Veselica s skupino Obvezna smer in balinarskim klubom TELE-TV Rogovila v športnem parku Hrastje 19.00 EPP blok 1 in EPP Seme '97 19.20 Direktni prenos balinarskega turnirja v športnem parku Hrastje, v živo 20.00 EPP blok - 2 in EPP Sejem 97 20.10 Poročila Gorenjske 545 (ponovitev) 20.25 Glasbeni videospot 20.30 TV sejem 1: Obiski na 47. Mednarodnem Gorenjskem sejmu v97 v Kranju 20.50 TV sejem 2: Dogodki na 47. Mednarodnem Gorenjskem sejmu 97 v Kranju 21.10 TV sejem 3: Utrip na 47. Mednarodnem Gorenjskem sejmu v97 v Kranju 21.30 EPP blok 3 in EPP sejem 97. Glasbeni spoti 22.00 Kamera presenečenja - 90. oddaja: Ansambel Blegoš pri Jerneju Nunarju 22.20 Duhovnost kot avtenična potreba, ponovitev 23.02 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 00.02 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Novice izpod Ratitovca 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napo-vednik 18.16 EPP blok 18.20 Trije vrhovi plus kolo 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant 20.42 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev, Zajček Jaka 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Videoboorn 40 22.30 Film 24.00 Top spot 0.05 Nočne videostrani mmamilk KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7,50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Napovednik 11.20 Oglašanje z Gorenjskega sejma 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mah oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Program iz studia bo stekel ob 13:30, ob 14:30 pa se bo začela oddaja Ta dobrh deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali, nekaj pa povedali tudi o otvoritvi šole v Naklem. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Pia Nepremičnine. Nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravljajo v studiu Zelda 8, nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro s Stanko Razinger 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) 8.30 Telegraf 9.45 Otvoritev šoie v Naklem 10.00 Vedeževanje 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodopivec) 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Aktualno - O okužbi s klopi 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Pogled v jutrišnji dan 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Prireditve ob občinskem prazniku Občine Radovljica 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Dobrodošli v Lescah 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 do 8.00 Jutranji servisni progam 6.40 Prevoznost cest 7.00 Da današnji dan 7.35 Vreme 7.45 Vic dneva 7.55 Danes v dnevniku 8.00 - 11.00 Dobro jutro Slovenija 11.00 - 12.00 Dober tek, Slovenija 12.00 - 13.30 Na slovenskih vinskih cesah 14.05 Pasji radio 14.50 Notranjsko kraški mozaik 15.30 Dogodki in odmevi RaS 16.20 Spoznajmo se 17.00 Vic dneva 17.15 Novice 18.25 Glasbene želje 19.00 Rick Dees 22.00 Nočni program RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenjo 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program 12.10 TV koledar 12.20 Obalna straža KINO CENTER amer. spektakel BATMAN IN ROBIN ob 16 30, 18.45 m 21. uri STORŽIČ amer srhljivka - spektakel RELIKVIJA ob 17. in 21. uri; amer. romantična komedi|a NA VRAT NA NOS ob 19 uri ŽELEZAR JESENICE američki SF spektakel ZVEZDNE STEZE - PRVO SREČANJE ob 18.30 in 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški triler BREAKDOVVN ob 18.30 in 20.30 uri KINO BLED ameriški akcijski SANJSKO MOŠTVO ob 18.30 in 20 30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška komedija SUŽNJA LJUBEZNI ob 18.30 uri; ameriški erotični triler TRK ob 20.30 uri KINO ŽIRI ameriški triler BRFAKDOVVN ob 20.30 uri TVS 1 7.00 Vremenska panorama 8.40 Včeraj, danes, jutri 8.45 Ozare, ponovitev 8.50 Otroški program 8.50 Čebeiica Maja. risana nanizanka 5/24 * 9.15 Med vetrom in vodo, nizozemska nadaljevanka 1/8 , 9.30 Pod klobukom 9.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Pečarcev 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 11.30 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.00 4 x 4, ponovitev 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja, ponovitev 15.15 Šend me no flowers. ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Kamra 21.15 Moški ženske 22.05 Poročila, vreme 22.20 Poletna noč 22.20 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 22.50 Stranski učinki, kanadska nanizanka TVS 2 11.00 D. Jovanovič: Konec tedna, nadaljevanka 11.55 Povej naprej 12.25 V vrtincu 13.05 Donington: Motociklizem za VN Velike Britanije, prenos 15.30 Poletna noč: Pacific drive, avstralska nadaljevanka 16.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 16.45 R. Strauss: Šaloma, opera 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Alpe Jadran 20.30 Jakovo otroštvo, angleška nadaljevanka 21.20 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Smoke, balet 23.00 Sprehodi po piranskih glasbenih večerih 0.00 Atletika: Finale pokala Slovenije, reportaža iz Celja 0.15 Alpe Jadran, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Detektiv Droopy, risana serija 11.25 Kapitan Planet, risana serija 11.50 Super Samuraj, nanizanka 12.15 Nedeljska matineja: Iskanje Noetove barke, dokumentarni film 13.55 Atlantis, ponovitev 14.40 Miza za pet 15.30 Dva neumna psa, ponovitev 16.00 Alf, nanizanka 16.30 Muppet show: Carol Burnett, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Časovni popotnik, mladinski film 17.50 Lovec na krokodile, dokumentarna oddaja 18.40 Kung fu, nanizanka 19.30 Sam svoj mojster, nanizanka 20.00 Nedeljski večerni film: Čokoladna vojna 21.45 Odklop, ponovitev 22.20 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov 23.20 Ne najin sin 0.45 Videostrani POPTV 8.00 Kje je Wally. risana serija 8.30 Zvezne steze, risana serija 9.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Levvis, mladinska serija 11.00 Twix mix koncert z Rodom Stowartom, Backstreet Boys, Diano Ross... 12.00 Herkul, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Zaščit nik, ameriška drama 15.00 Grand prix magazin, ponovitev 15.30 Samski stan. ameriška nanizanka 16.00 Gola resnica 16.30 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Velik taient, film 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Miss Slovenije '97, polfinale 22.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 23.00 Zapleti na snemanju, ameriška komedija 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 IV prodaja 12.20 Črni vranec, risani film 13.00 Utrinek 13.20 Ivanhoe, risani film 14.15 Tropska vročica, ponovitev 15.15 TV prodaja 15.30 Šport - Mednarodni športni dogodki 16.00 Polet v pekel, 1. del nadaljevanke 17.00 Lepote Evrope, dokumentarni film 18.00 Autocrash, reportaža 19.00 Utrinek 19.30 Risanke 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30TV razglednica, ponovitev 22.15 Nik, lovec na glavo, 2. del nadaljevanke 23.00 T V prodaja 23.50 TV shop - komercialne predstavitve HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Plodovi zemlje 13.15 Folklora 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.55 Oprah show 15.40 Pot v Avonleo, ameriška mladinska nanizanka 17.10 Bitje srca, film 19.10 Hrvaški spomeniki 19.30 Dnevnik 20.20 Hvali morje, drži se kraja 22.25 Motrišča 22.45 Husters, film 23.35 Poročila HTV 2 12.10 TV koledar 12.20 Med nami 12.50 Dosjeji X, ponovitev 13.40 Polnočna premiera 17.05 Klasična glasba 18.05 National geographic, dokumentarna serija 18.55 Popaj, risana serija 19.20 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Cookie, ameriški barvni film 22.30 Zakonske vode, humoristična serija 23.00 Neumni Kolumbo, angleški film AVSTRIJA 1 6.00 Parker Levvis, ameriška mladinska serija 6.25 Otroški program 9.15 Con-fetti Club 9.25 Šport: Formula 10.15 Ena, dva ali tri, uganke 10.40 Pustolovščina življenje 10.45 Disnevjev festival 11.45 Medvedov ni moč ustaviti, film 13.15 Heart-break Hotel, ameriški film 14.50 Skok navzgor, ameriški film 16.30 Dvojica v Miamiju 18.00 Srček 18.45 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.15 Policijska akademija III., film 21.40 Columbo AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Živalski raj, dokumentarni film 9.30 Katoliška maša 10.15 Zakladi svetovne človeške dediščine, dokumentarni film 10.30 Teden kulture 11.00 Šaljivci z bencinske črpalke 14.00 Pogledi od strani 14.30 Monstrumi, zveri, pošasti, 2. del angleške dokumentarne serije 15.00 Policijska inšpekcija 1, 9. del nemške humoristične serije 15.30 Sonce in dež, avstrijki film 17.00 Čas v sliki 17.05Klub za seniorje - poletna oddaja 17.55 Lipova ulica 18.30 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 Pogledi od strani 20.15 Dvorec na Vrbskem jezeru - počitniške norčije, film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 in EPP Sejem '97 9.20 Miha Pavliha - otroška oddaja, ponovitev 9.50 Glasbeni spoti 10.00 Taborniški festival Kranj 97 10.25 TV sejem: Utrip na 47. Mednarodnem Gorenjskem sejmu 97 v Kranju 10.45 EPP blok 2 in EPP Sejem 97 11.00 Poročila Gorenjske 545 (ponovitev) 11.15 Iz sveta glasbe: Elio Pisak -Alpe Adria mix 11.47 Glasbeni spot 11.50 EPP blok - 3 in EPP Sejem 97 12.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) 13.05 Z vami smo bili... nasvidenje 13.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ-POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 17.50 Too much, mladinska oddaja, ponovitev 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.30 EPP blok 20.40 Nedeljski film: Svetnik trdnjave Fort VVashigton ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 10. Groharjev teden v Sorici - jubilejni koncert Ženskega tria iz Sorice ob 10-letnici delovanja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napo vednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Trije vrhovi plus kolo, ponovitev 20.25 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10 00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program; Ura pravljic KINO 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Potovanja 21-OJ Videoboom 40 22.00 Top spot 22.08 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna W poved 5.50 EPP 6.00 Napovedm* programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 1M Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP *f Napovednik programa 8.20 Oziramo s« 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 £™ 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska ' Kranj 10.50 EPP 11.00 Napovedm* programa 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezpla^ mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahval« 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 0* 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 VošC|,a 14.50 EPP 15.00 Napovednik progama 15.25 EPP 15.30 Dogodki i" odmevi RS 16.50 EPP 17.00 Napoved' nik programa 17.20 Hitro, daleč, viso*0 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz «in» Kranj 18.50 EPP 19.00 Reportaž^ oglašanje z Gorenjskega sejma; 1WJ Večerni program - Glasba po izbo^ Marijana Koželja 20.00 Napoved^ programa 24.00 Zaključek prograrr* Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sled1* Nedeljsko dopoldne. V tem času bor"° povedali kaj zanimivega in male* poklepetali s poslušalci. Ob 12:00 V bomo sprehodili po Tedenskem 1% zaiku in pregledali vse pomembnepjj dogodke, ki so se v naši okolici zgod1 v preteklem tednu. Ob 12:10 va» vabimo, da prisluhnete Nedeljski o*** hovnl misli. Sledil bo pogovor » aktualnem dogajanju v Tržiču. D',V?J tilom boste lahko prisluhnili ob 12:5*' 13:10 je čas za Osmrtnice in zahval'-Sledile bodo glasbene čestitke, prijeten konec delovnega tedna bofl* ob 14:30, poskrbeli tako, da bom« zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutranji kronika 7.50 Kronika OKC Kranj 8.0" Minn vrtiljak 9.30 Dober dan (Suzar» Adžič) 9.35 Ceste 11.00 Mali 0?**, 12.00 BBC, voSCIla 13.00 Praznujem« s krajani lese 14.00 Voščila 15.3* Dogodki in odmevi 16.00 V°*f z 17.00 Nedeljska tema: Pog°v0' „ leškim župnikom 19.00 Ml«««*! ljubitelje resne glasbe 19.30 Zaključi programa R SORA 8.00 Napoved programa 8.40 NjjJ zgodovinski spomin 9.00 Aktuain tema 11.00 Škofjeloški tednik Ufl Kino 12.00 Nedeljska duhovna trm 12.30 Čestitke 14.00 Nedeljsko Popoldne 15.30 RA Slovenija 16-" Glasbena zmešnjava 16.30 Honzonj Jože Brus in Bojana Pivk 17.30 Ne deljsko srečanje 19.30 Nočni glasbe program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 M*? UUBUANA: 105,1 MHz 6.30 Doo", jutro 6.45 Poročila IC AMZS '\ Novice 7.35 Vreme 7.55 Vic cnev 8.00 Izbranka tedna 8.30 Nedelj čvek 9.00 Ljubljana to dopoldne JHj Novice 10.05 Duhovna misel Novice 11.00 Nedeljski gost RGL 13.00 Kuharske šale 13.15 Novi• , Kmetijska oddaja 8.30 Dop. Inf. odo* 9.00 Prenos svete maše 10.00 Nede'L ka reportaža 11.00 Poročila 12'^ Zvonjenje 12.15 Naši poslušalci č8* taio in pozdravljajo 15.00 Dopoldan* informativna oddaja 15.30 Naši po*'. šalci čestitajo in pozdravljajo - nad3'1L vanje 18.30 Večerna informativ^ oddaja 20.15 Radio Vatikan 20-J Sakralna glasba 21.35 Radijski rornj 22.00 Ponovitev verske oddaje lokal", radijskih postaj 22.30 Nočni glasbe program KINO CENTER ameriški spektakel BATMAN IN ROBIN ob 16.30, 18.45 m *J uri STORŽIČ ameriška romantična komedija NAVRAT NA NOS ob 17. in 21 . 0|" ameriška srhljivka - spektakel RELIKVIJA ob 19 uri ŽELEZAR JESENICE a^ SF spektakel ZVEZDNE STEZE - PRVO SREČANJE ob 18.30 m 20 30 jI LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški akcijski SANJSKO MOSTv* ob 18.30 in 20.30 KINO BLED ameriški triler BREAKDOVVN ob 18.30 in 20-3V un KINO DOVJE ameriška romantična drama ROMEO IN JULIJA ob 20, j9 KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška komedija SUŽNJA UUBEZNI ob 18 JU in 20.30 uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriški erotični triler TRK ob 20. u'' KINO ŽIRI ameriški triler BREAKDOVVN ob 18. uri; ameriška ljubezenska dra^* ZELO OSEBNO ob 20.30 uri G O) Odprte strani- 3 vKNJ GORENJCI I N M O R J Lepo je iti na morje, se lepše pa domov ^Kakšen je (bil) odnos Gorenjcev do morja? Stoletja so se naši predniki le nejeverno čudili, ko si jim dopovedovali, da je za južnimi obzorji naših gora vode brez konca. Pa še slana je! Le redkim je bilo dano videti jo. Tiste, ki so po njej zapluli, bi nemara Prešteli na prste. Še zdaj, ko nam je že dobra tri desetletja vsako poletje znova dopuščeno iti na morje - kar je prav imenitno! -nam od vsega skupaj še najbolj prija vrnitev domov. Tu smo Gorenjci, morje pa naj bo kar tam, kjer je ... O takih in podobnih rečeh sem premišljeval, ko sem bil zadnji teden julija na morju. °d sem v gosteh pri dobrem rojaku in Prijatelju, ki si je postavil hišo pod vrhom hriba nad obalo. Obalo od Izole do Sečovelj P°znamo tako rekoč vsi, hrib, ki jo obvladuje, 'e malokdo. Malijski hrib je to, 278 metrov Vls°k, širok pa kot Žirovski vrh. Tam, kjer se Začne spuščati proti Izoli, je vas Šared. In tu je to hiša z razgledom. Takega pogleda na širni tržaški zaliv in na venec gora na obzorjih Zkpa ne užiješ. Obrisi Nanosa, Trnovskega Š°zda, Triglava, Krna in še koga so čisto Prepoznavni, čeprav jih gledamo ravno z "rUge strani kot običajno. Vrh tega je tu prav dober zrak (zdravniki ga priporočajo kot travno zdravilišče za astmatike) in zmeraj favetra ali vsaj blage sape. Pravijo, da se proti jugu vidi Jadransko ^orje. Bil sem mnogokrat na Blegošu, ali ^orja nisem nikdar ugledal. Danes se je tam sPodaj nekaj kadilo; vzlic temu je dekle trdovratno trdilo, da natančno razločuje ^odro morje ..." Tako Tavčar v Cvetju, Sfedi znamenitega opisa razgledov, kakršni ie nudijo z vrha "rodovne gore" gorenjskega ma. Videti morje s Triglava ni nič posebnega; Ujeti ta pogled z Blegoša, je pa menda res ^mogoče. Tudi jaz se ne morem pohvaliti, a bi ga; s sosednjega Porezna sem ga, več *°t enkrat. Nič se ni kadilo, bila je modro s^a plošča, ki se je lesketala nad obzorjem, z daljnogledom si v njej razločil lagune zahodno od Tržaškega zaliva. Obratno bi ilo veliko težje: uzreti Porezen in njegove s°sede z morja, s prostim očesom/ Teh pa Verjetno res ni še nihče "nikdar ugledal"? Sol in vino da, morje ne "Ivan Jakob pl. Wagneroekh, loški oskrb-poroča freisinškemu škofu o raznih Zadevah loškega gospostva. Naznanja mu, £Q je poslal vsled njegovega ukaza pred kratkim časom lovskega mopjstra Ivana ]°rento na Prosek, v Trst in druge tamošnje ^aje, da bi nakupil sladkega vina. Od tod je °renta poročal, da se letos ni obneslo ^nikalsko in rožaško vino, pač pa proseš-*°, ktero se je pa zarad mnogih kupcev jako Podražilo, zato ga je naročil le 26 sodov." jQk je slovenski povzetek (Kos, Doneski, '894) poročila, ki ga je dne 28. septembra 629 imenovani oskrbnik poslal z Loškega &adu v Freising. V nekem poznejšem pismu P$. januaraja 1645) pa se oglaša Korbinijan uernpfeil, loški sodnijski pisar in se ^krbnikUt ki je medtem postal tudi glavar n *e je ravno mudil v Freisingu, "opravičuje, *Qkaj mu tako pozno pošilja iz Trsta ostrige, Cltrone in druge stvari ..." &ne 12. novembra istega leta je naš Pomeniti glavar spet na Loškem gradu in °dgovarja svojemu škofu, "da je prejel Vegovo pismo z dne 31. oktobra. Pošilja u 24 sodov raznovrstnega vina, kakor Pr°sekarja, črnikalca in refoška. Poroča mu ° raznih malo važnih zadevah, med drugim ]?di to, da je hotel iti pred kratkim časom v enetke, a je moral zaradi bolezni ostati ,°rna. Dalje piše o raznih dogodkih, katere }e Zvedel z bojišča. Slišal je, da namerava Torstenson (švedski poveljnik v tridesetletni vojni) priti s svojo vojsko na Štajersko, Koroško in Kranjsko. Ako bi pridrli od druge strani tudi Turki, prišli bi Kranjci v največjo nevarnost." Čemu vsi ti navedki? Da bi ponazorili, kako pred stoletji niti naši najvišji gospodje niso hodili na morje. Če pa je kdo že šel, je šel zato, da bi iz obmorskih krajev pripeljal "sladkega vina", ostrig, citron in podobnih dobrot, s katerimi so si imenovani blažili strahove sredi tridesetletne vojne. Da bi se v morju okopal ali ob njem nasončil - Bog ne daj! Umivali se tako ali tako niso, sončenje bi bilo izguba časa. Pri vsem tem me "vznemirja" samo še eno vprašanje: ali so se ga vsaj malo napili tudi tovorniki, tisti kmetje iz naše doline, ki so svojo tlako opravljali tako, da so v gornjih pismih omenjeno vino in dobrote vozili od morja čez Loko v Freising? Po moje so se ga in sam Bog jim ga je požegnal! prezgodnji smrti njegovih otrok, je namenil v posebno ustanovo (Bartholomaeus Sellak-Stiftung), za cerkvev sv. Ane na Ledinici. Denar je bil (k sreči, ker bi sicer med 1. svetovno vojno propadel) porabljen za zidanje nove župne cerkve v Žireh. (Da tega danes v Žireh nihče več ne ve, je žalostna, a druga zgodba.) V drugi polovici 19. stoletja smo že, a še zmeraj na kopnem! To je čas, ko je kak mladenič iz naših krajev gotovo plul po morju, kot cesarsko kraljevi mornar ali celo častnik. Proti koncu pa se je proti morju in čezenj, v Ameriko, usul cel plaz naših ljudi. Med njimi je bil tudi moj stari oče, Jernej Naglic (1879-1952) iz Žirov. Ti ljudje seveda niso bili pomorščaki; čez morje so šli po sili razmer, s trebuhom za kruhom. "Pravi mornar" je bil, denimo, Janko Majnik. Rodil se je 1918 v Stari vasi pri Žireh. Po škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu je postal gojenec mornariške podčastniške šole Beno Rupert, kapitan dolge plovbe, v Benetkah, 1. avgusta 1997. Foto: Miha Naglic. V drugačen, a še vedno čisto poseben stik z morjem so prišli izjemno redki posamezniki iz naših krajev, ki so ob morju služili cesarju, kot vojaki ali uradniki. Tak je bil (navajam seveda le primere, ki jih poznam, dejansko jih je bilo več) Jernej Seljak (1789-1866), Svetletov iz Jarčje doline, zahodno od Žirov. Študiral je pravo in po študiju služboval v številnih primorskih mestih, kot visoki upravni uradnik: v Štanjelu, Labinu, Lošinju, Podgradu, Voloskem in naposled v Trstu. Tu je 1852 postal notar in umrl primerno bogat. Denar, ki je ostal po njegovi in po v Šibeniku; od 114 vpisanih jo je dokončal kot deveti, zato si je lahko sam izbral nadaljevanje šolanja. V jugoslovanski kraljevi mornarici je postal radiotelegrafist, bil kratek čas radio oficir na potniških ladjah, ki pa niso ustrezale njegovi pustolovski žilici. Že pred vojno se je prekrcal na podmornico Nebojša, eno redkih bojnih ladij, katerim se je v dramatičnih dneh aprila 1941 uspelo izmuzniti iz zaliva Boke Kotorske ter pobegniti na Kreto in v Egipt. Tu se je pridužil angleški kraljevi vojni mornarici, v njej postal inštruktor za radiotelegrafijo in GORENJSKI GLAS / stran 29 / Kranj, 14 avgusta 1997 specialist za dešifriranje. Lani je v Avstraliji, kjer živi od 1949, izšel njegov Dnevnik podmorničarja (Diary of a Submariner, Cooma, NSW, 1996). Slovenski izvirnik, ki se bere kot kaka pustolovska povest, izide letos v Žirovskem občasniku. Z veseljem do morja, se raje domov V nadaljevanju tega zapisa o morju in Gorenjcih bomo videli, kako je eden od nas dosegel najvišji civilni mornariški čin: postal je kapitan dolge plovbe. Beno Rupert, rojen 1933 v Novi vasi pod Žirovskim vrhom, je pravi "morski volk": na Jadranskem in na svetovnih morjih je prebil skoraj pol stoletja, odkar se je 1949 odločil za pomorstvo; zamenjal je kakih 30 ladij in obiskal 85 odstotkov večjih svetovnih pristanišč. Kdor bi se rad peljal z njim, si to lahko privošči še to poletje in jesen; zdaj, ko je v pokoju in mu pomorska žila ne da miru, je namreč kapitan katamarana Prince of Venice; vsak petek in soboto vozi iz Portoroža v Benetke in nazaj. Mi si ob sklepu tega uvodnega razmišljanja oglejmo, kako smo na morje v tem času hodili njegovi sodobniki. Ne vem, kako je bilo drugod, a za Žirovce je gotovo, da nam je letovanje ob morju omogočila Alpina, tovarna obutve, ki prav letos praznuje svoj zlati jubilej. Tudi sam sem bil med tistimi, ki smo se enkrat v drugi polovici petdesetih vkrcali na zeleni tovornjak znamke Mercedes, opremljen s klopmi in pokrit s ponjavo ter se odpeljali v Crikveni-co. Okoli 1960 smo začeli hoditi v bližino Umaga, kjer je tovarna zakupila del naselja počitniških hišic. Zlatorog se je imenovalo, stalo je v borovem gozdičku pri cerkvici sv. Pelegrina, ob poti iz Umaga v Novigrad. Naša družina je šla tja vsako poletje, razen 1967, ko je oče kupil avto in je v družinskem proračunu zavladala suša. Letovali smo, kakor bi bili na šihtu: čimprej na zajtrk, potem na plažo, kosilo, spet na plažo, večerjat, spat. Starejši so pogosto odhajali v bližnje vasi, v Dolince in San Giovanni, po vino, ki so ga nosili tudi v kamp in tako je bilo vse skupaj kar ugodno. Za njih; za otroke je bilo pa vse skupaj itak Amerika. Tako je bilo v šestdesetih. Po 1970 ni bilo iti na morje nobena posebnost več. Kdor si tega ni privoščil, si je pač tako izvolil. Tisti, ki so se namenili svoje vsakoletno bivanje ob morju povišati v statusni simbol, so si nekje ob obali omislili svojo zasebnost: šotor, prikolico ali kar počitniško hišo. Drugi si spomagamo drugače, kakor kdo more. Enim pa sploh ni do tega. Zadostuje jim morje, kakor ga vidijo na televizijskem zaslonu ali z vrha katere od naših gora. Sam sem med tisto polovico, ki prisega na spoznanje, da je prebiti vsako leto teden ali dva ob morju potreba, skoraj nujnost - da se potem z veseljem vrneš in lažje preživiš gorenjsko zimo ... Morje samo po sebi je slej ko prej nekaj magičnega, strah in spoštovanje zbujajočega. Nanj si upajo samo izbrani. Eden od njih je gotovo Beno Rupert, "Krekov kapitan". Miha Naglic p O M O R S K A R E P O R T A ž A :i : i i < . '■:(■'.■ •■ *' < "V;'::::::::-:-:::':-::;:'v'::-:-..-.. . ,,■■■■> On na morju, ona na obali Kaj je tisto, kar žene človeka, da gre na morje? Na morje, dobesedno. Ne le do njega, do koder se pogosto poda večina od nas, Gorenjcev in drugih Slovencev. Do obale in potem še malo v vodo, namočit utrujene ali preležane ude in očistit zakajeno grlo. Gre za vprašanje, kaj na morje žene tiste, ki po njem plujejo, vse življenje po vseh svetovnih morjih. Tako kot to že skoraj pol stoletja počne Beno Rupert, "Krekov kapitan", doma iz Nove vasi pod Žirovskim vrhom. Comandante Rupert, Krekov kapitan Navigare necesse, vivere non necesse; pluti je treba, živeti ne. Tako so menili že stari Grki in Rimljani, navedeni latinski stavek je pozneje postal geslo pomorcev pristaniškega mesta Bremen. Za večino je stvar seveda ravno obratna: vivere necesse, navigare non. Naš kapitan sodi k prvim, čeprav je še vedno živ in zdrav. Rodil se je, kot rečeno, 1933 pri Kreku v nekdanji Novi vasi, ki je danes del Žirov. To je bila kmetija, ki sama po sebi ne bi prehranila staršev in številnih otrok (Beno se je rodil kot zadnji, osmi). Zato so imeli v hiši še pekarijo in skromno trgovino. Kapitan Beno Rupert pristaja v Benetkah, poleti 1997. Foto: Miha Naglic. zatem položil kapitanski izpit, saj je imel staža na ladji že dovolj. Vkrcal se je kot prvi oficor na ladjo Zelengora, njegova prva kapitanska ladja je bil Piran. In za njo še cela vrsta drugih. Kakih 30 ladij je zamenjal na svojih pomorskih poteh, obiskal z njimi skoraj vsa večja svetovna pristanišča, pri čemer ni izkoristil niti ene ure bolniške! Prislužil si je najdaljši "ukrcaj" od vseh, ki so bili kdajkoli zaposleni v Splošni plovbi Piran, pri kateri se je 1991 upokojil. Metka in Beno Rupert na vrtu njune hiše v Piranu, 1988. Zgodba staršev je nadvse zanimiva. Oče Franc, doma iz Iga pri Ljubljani, je bil kar osem let avstrijski vojak. V teh letih je bil tolikokrat lačen, da se je na fronti prostovoljno javil v prvo bojno črto, kjer so imeli boljšo hrano. Pozneje se je izučil za peka -ravno zato, da ne bi bil nikdar več lačen. V Kraljevini SHS je bil s prijateljem Tinauer-jem, s katerim sta bila kar naprej skupaj, poslan na novo državno mejo pri Žireh, kot "financar". Naneslo je, da sta pri poskusu ilegalnega prehoda čez mejo "prijela" dve brhki dekleti, Krekovo Francko in Strojarje-vo Minko. Prva je kmalu za tem postala Rupertova žena, Rupert sam pa je postal Krek. Gospodaril je na kmetiji in pekel kruh. Brezdelja ni trpel. Otrok ni pretepal, znal pa je poskrbeti, da so bili kar naprej zaposleni. Če so prišli otroci sosedov, da bi se s Krekovimi igrali ali šli z. njimi postopat, je oče Krek posegel vmes na njemu lasten način: zaposlil je še sosedove. Ti so nato delali ali pa so jadrno odšli. Ko so otroci odhajali od doma, jim je naročal: tudi če bodo na vaših plečih cepili drva, vzdržite; slej ko prej bo boljše. Oče in mati, Franc in Franca, sta se v življenju dobro razumela in rada imela, čeprav je bil on sedem let mlajši od nje; umrla sta le dan vsaksebi, on za njo, pokopana sta bila pa kar hkrati. Edinstven primer! V tej kratki družinski biografiji ni nič morskega; pomebna je zato, ker razkriva značaj ter vzgojo za delo in poštenost. Zdaj pa od novovaških travnikov k vodi. Nedaleč stran od domačije še danes teče Plastuhlja, pohleven potok, ki priteka iz Plastuhove Beno Rupert v Hong Kongu, 1958. grape v Žirovskem vrhu, ob večjem deževju se spremeni v pravi hudournik. Poznejši pomorščak prizna, da je kot otrok rad zahajal k tej vodi. K njegovi odločitvi za pomorstvo pa je največ prispeval njegov ravnatelj v nižji gimnaziji, tovariš Albin Završnik. Ta ga je spomladi 1949 opozoril na razpis za pomorsko šolo, ustanovljeno 1947 v Semedeli, danes v Portorožu. Sprejet je bil v navtični odsek, po naključju, lahko bi bil tudi v strojnega; da je bil sploh sprejet, je pripomoglo tudi priporočilo iz mladinske delovne brigade. Kandidatov je bilo namreč preveč. Začelo jih je 27, končalo 15, samo 3 so bili upokojeni kot kapitani dolge plovbe. V svojem šolanju za pomorca je prestal vse mogoče faze: redni pouk, prakso, kadetski staž, vojaški rok v mornarici, po katerem je pozneje dosegel čin poročnika fregate v rezervi. Po srednji šoli je bil dve leti kadet in si s tem pridobil pravico do izpita za poročnika dolge plovbe in postal tretji oficir, pa drugi oficir ... in bil po treh letih navigacije 1959 sprejet na višjo pomorsko šolo na Reki. Končal jo je 1961 in takoj Metka Rupert na vrtu svoje hiše Portoroškim zalivom, julija 1997. nad Vesela druiha, fotografirana na Gorenjem Vrsniku nad Žirmi, julija 1961. Prva z leve: Metka Zajec in Beno Rupert. Čepi Franc vVolf, šaljivec, ki se je tisto pot uštel: misleč, da drii dekle za sabo, je za nogo prijel Bena Ruperta. GORENJSKI GLAS / M), strnit I KraiiJ, 14 avgusta 1997 Beno Rupert kot drugi oficir plovbe, pred 19& O podjetju, v katerem je delal, noče ni° govoriti, saj ga preveč jezi vse tisto, kar se zadnja leta dogaja z nekdaj uspešno firmo. Ne pozabi pa povedati, da so petnajst let dela'1 "skoraj zastonj" in se odrekali delu zaslužka v prid razvoja podjetja. Za primerjavo: plač3 kapitana "na tujcu", na kakem tankerju n3 primer, znaša danes okoli 7.000 ameriških dolarjev. Prizna tudi, da je šel takoj P° upokojitvi sam za nekaj časa na tujca, flj* ameriško ladjo Navios Enterprise (70.00* BRT) v italijanskem menedžementu. Na njej je doživel tudi svojo najtežjo morsko pre' izkušnjo. V Mehiškem zalivu jih je zajel pravl hurikan, pihalo je s hitrostjo več kot 25" kilometrov na uro; neko manjšo prazno ladj0 je tako premetavalo, da je bočno trčila v njihovo, vendar so se rešili, čeprav močno poškodovani. Spominja se, da so na tovornih ladjah, v posebnih potniških kabinah pluli tudi števil^1 "civili". Na Ljutomeru so bile kabine reze''! virane za tri leta vnaprej. Med Američani je bilo tako potovanje prava moda. In korisj obenem: za prvo ali drugo kabino je ta" potnik odštel od pet do sedem tisoč dolarji za hišo, ki jo je za tisti čas oddal v najem, jih )e iztržil deset. Danes ta vrsta turizma ni v6 aktualna; tehnologija nakladanja ozirofl13 razkladanja se je tako posodobila in pospe^1' la, da so postanki v lukah prekratki, kom3! kak dan; včasih so na sidru ali navezani čaka" več dni ali celo tednov. Nevarno je bilo tudi leta 1975, ko je z ladj" Postojna posegel v svetovno politiko, j. Pločah so jih natovorli z orožjem in jih posla"! v Angolo, kjer so takrat potekali končni boj1 za neodvisnost te zadnje in največje portu' galske kolonije. Ko je Postojna priplula v Luando, so nanjo večkrat streljali, vendar s°, orožje kljub temu začeli raztovarjati. Ko s^ nasprotniki Agostinha Neta in njegove MPk£ to videli, so pristali na pogajanja. Razkladanji orožja so prekinili, ostanek orožja odpeljali sosednji Kongo, Neto pa je zmagal. Postoji1" so pozneje še večkrat omenjali kot ladjo, ki f "usodno" posegla v boj za njihovo neodvi^ nost, "comandante Rupert" pa je Še vozil Angolo in tam doživljal svojemu sloves11 primeren sprejem. Nadaljevanje na 31. strani- P O M O R S K A R E P O R T A Ž A in vendar skupaj: Beno in Metka Rupert Afriška in slovenska mati z otroki: Metka Rupert s hčerkama v Gani, 1974. s čebulo po receptu, ki je hišna skrivnost; potem špagete s školjkami (cappe rosse, vongole), sir, sladoled, voda in dve buteljki beneškega tokaja. Kako dobro je lahko tako mornarsko kosilo! Tudi nazaj grede smo bili skupaj in rekli še marsikatero. Pred Piranom smo naleteli na nevihto, ki pa se je unesla še pred pristankom. Iz Pirana smo katamaran zapeljali do njegovega priveza pod Bernardinom in se v gostilnici nad njim poslovili. Kaj bo počel, ko ne bo več na ladji, sem vprašal našega kapitana. Pozimi se bo ukvarjal z oljkami pri Sv. Petru (v vasi z znamenito Tonino hišo, vredno ogleda), kjer je vzel v najem manjši nasad. "Poleti se bom zapeljal pa malo po kopnem, tudi v Žiri bi se rad vrnil bolj pogosto kot doslej, ko smo prihajali samo za vse svete in mogoče še enkrat na leto ..." Dobrodošel! Metka Rupert, žena, ki čaka na bregu Metko Rupert, danes gospo kapitanovo, sva obiskala že v ponedeljek. Ob petih popoldne sva prišla, ob enajstih zvečer odšla. Postrežena sva bila, kot se spodobi (v treh rundah), pogovarjali pa smo se ves čas toliko, da sem bil na koncu od vsega skupaj skoraj utrujen. Sprejela naju je v veliki in lepo opremljeni hiši v Regentovi ulici, ki se vije pod vrhom hriba, pod katerim ležita Piran in Bernardin, pogled s terase pa Metka in Beno Rupert na ladji Bovec, na Poti v Argentino, 1964. Nadaljevanje s 30. strani! Beneški princ Vse to in še marsikaj mi je pripovedoval kapitan sam. Ker ga doma sploh ni mogoče dočakati (med tednom vozi iz Istre, za konec tedna iz Pirana), sem šel kar na ladjo, na Prince of Venice in z njim v Benetke. Seznanili smo se kmalu po vkrcanju, v Petek, 1. avgusta, zjutraj v Piranu. Najprej rne je vprašal po očetu, ki si ga je zapomnil Po tem, da mu je vačsih meril hlače. Potem °aju je s sopotnico povabil v poveljniški prostor. "To ni plovba, to je igračkanje," je Začel, kot bi se opravičeval, da mora Poveljevati tako majhni ladji na tako kratki Poti. "A nekaj mora človek delati, dokler je Se zdrav!" Seznani naju z osebjem in nato z glavnimi inštrumenti. Ob kapitanu (Master) sta tu še poveljnik stroja (Chief Engineer), krmar (Boss) in drugi strojnik (Second Engineer). Zdaj, med počitnicami imajo "praktikanta", ki je deklica za vse. Od naprav me je pritegnil radar in kapitan mi Je rad razložil njegovo delovanje. Slabe tri ure in dobrih sto kilometrov od tirana do Benetk, vse to je hitro minilo. Pripeljati se v to edinstveno mesto po morju Je pa tudi nekaj imenitnega. Vzela sva si par ur za ogled (mi bo kdaj dano, da si bom Benetke ogledal, kot se spodobi in ne le na hitro?), popoldne naju je kapitan povabil na kosilo v pristaniško krčmo pri Robertu. Ko 8a je ta zagledal, ga je prijazno pozdravil in Pri tem tituliral z vsaj tremi nazivi: "barba", "comandante", "amico di časa". Jedli smo Po njegovem izboru, preprosto, a neverjetno °kusno. Najprej sardele iz soda, pripravljene nese čez cel Portoroški zaliv. Tudi ona je naša rojakinja; doma je iz Dobračeve, kakor se je tej vasi reklo takrat, ko še ni bila del Žirov. In tudi ona se je s poznejšim možem spoznala v posebnih okoliščinah - kakor sta se njegova mati in oče. Da sta se zagledala, ni nič čudnega: ona je bila mlada in lepa trgovka, on mlad in postaven mornariški častnik, ki se je vrh tega v domači kraj pripeljal z lambreto. In sta se dogovorila za sestanek. Ko se je junak z motorjem pripeljal na njen domači prag, se je, glej ga šmenta, na vratih pojavila mladenkina mati Mica in suvereno zatrdila, da Metka ne gre nikamor. Prizadetemu ni ostalo drugega kot vzeti to na znanje in se odpeljati. A ne za dolgo. Kmalu je bil spet pred hišo. Potrkal je in vstopil ter vljudno prosil pojasnila, zakaj da ne bi šla in ali imajo nemara kaj proti njemu. Končalo se je tako, da so Metko, ki je bila ves ta čas v gornji hiši, poklicali dol. In kaj je imela videti? Celo družino, zbrano okrog bodočega kapitana, ki lepo postrežen in kakor bi bil domač odgovarja na številna vprašanja ... "Senzacionalnost" njune poroke je bila tudi v tem, da je bil on iz partizanske družine, ona pa iz take, ki so ji očeta ubili partizani. A je bila ljubezen močnejša od morebitnih zamer. Naprej bi šlo tako kot v drugih zgodbah te vrste, vendar je bila njuna nekaj posebnega. Biti žena pomorca pomeni biti nenehno v pripravljenosti. Po tri, po Šest, celo trinajst mesecev ga ni bilo! Ko pa 1 jiiM.i?^*:-: t, enkrat pride, vidi še raje kot drugi moški, da je žena "na razpolago". Vrh tega je to "dopisni zakon". Koliko pisem je napisala! Danes se veliko pomenijo po telefonu, včasih to ni bilo mogoče in vse tiste vsakdanje reči je bilo treba popisati. Ko je prejela prvi telegram, se je ustrašila; v Žireh so telegrame pošiljali le, če je kdo umrl. Pa je le njen kapitan sporočal, da prihaja. Dostikrat mu je šla naproti: na Reko, v Trst in z vlakom v Genovo, enkrat, za novo leto, celo v Pirej, 36 ur z vlakom! Dvakrat je šla z njim na daljšo pot: 1964 v Argentino, kjer živita njeni sestri in tedaj še brat, 1974 v Afriko. Lahko bi šla večkrat, vendar bi bilo to v škodo hčerk in njunega šolanja. "Če že očeta ne vidijo, bodo vsaj mater," je menil kapitan, ko je odhajal. Mislil je seveda na otroka, na hčerki, ki sta se jima rodili. Lučka se je rodila še v Žireh, 1962. Ko je dobil stanovanje v Luciji, v bloku, so se preselili na obalo. V tem bloku so bile skoraj same mornarske družine, sorodnih usod, zato je bilo med njimi dosti solidarnosti. Teta Franca, danes ena najstarejših Žirovk (rojena 1901), ki je Lučko varovala, je bila po njenem odhodu tako iz sebe, da bi jo rada Metka Zajec (desno) kot prodajalka pri Majdi v Žireh, okoli 1960. GORENJSKI GLAS / 3:1* strati / Kranj, 14 avgusta 1997 Metka Rupert meče steklenico s pismom v morje, v Mesinski ožini med Italijo in Sicilijo. Pismo je našel ribič in je prispelo, za stroške poštnine je bilo treba dodati za škatlo cigaret. videla in je morala k njej. Ker ji je na avtobusu slabilo, je nagovorila znanca Ru-petra Gantarja, da jo je tja dol zapeljal z motorjem. Si predstavljate žensko pri Šeste-desetih in čez, ko se prvič v življenju pelje na morje z motorjem in z ruto na glavi! Lučka je danes zdravnica, njena štiri leta mlajša sestra LIrška je diplomirana ekonomistka, zaposlena v Drogi, živi pa v Sv. Petru; oljčni nasad, ki ga tu obdeluje njen oče, je last njenega tasta. Sredi sedemdesetih je Splošna plovba pridobila nekaj parcel nad Piranom. Eno je odkupil kapitan in na njej so postavili hišo, v katero so se vselili 1979. Kdor se danes postavi prednjo, se seveda ne zaveda, koliko dela je bilo treba, da je danes taka vila! "V kakšno hosto si se spravil", se je čudil Benov brat Franc, ki živi v Semedeli, ko je prišel pomagat. Najprej so morali posekati hosto, potem izkopati pravi kamnolom, narediti mogočne škarpe ... Marsikdo si misli: gradila je kapitanova plača. Pa ni bila samo ta. Brez ur in dni in skrbi, ki jih je v teh zidovih pustila "gospa kapitanova", ne bi šlo. "Dobro sva jo zvozila; ona je zdržala mene, jaz pa njo," komentira njuno pot kapitan. Že na začetku ji je povedal, da ga mogoče ne bo tudi pet let. "Te bom pa počakala," je odvrnila. In ga je čakala, zmeraj znova. Še danes gleda s terase, ko Prince of Venice zapluje v zaliv. Svoje zavestno žrtvovanje za družino poudari s pojasnilom, da današnje mladenke niso iz te moke. Ali boš našel službo "na kraju" ah pa bova šla narazen, se glasi ultimat, ki ga dobi marsikateri mladi pomorec ... Je že tako, vsak čas ima svoje posebnosti. In svoje zgodbe. Zgodba Bena in Metke Rupert je ena lepših. Ko ju človek posluša, ima občutek, da jo pripovedujeta s ponosom. Nagradna igra z gorenjsko fotografijo Koga je tokrat obkrožila Simona Že nekajkrat smo v Gorenjskem glasu fotografije z različnih prireditev izkoristili za nagradne igre. Tudi danes, ko je zaradi praznika Vaš Gorenjski glas v Vašem poštnem nabiralniku oziroma pri Vaši prodajalki časopisov en dan prej kot običajno, objavljamo aktualno gorenjsko fotografijo. Aktualna je zato, ker je na njej delček utripa ene od gorenjskih množičnih prireditev. Na sliki je Simona s pomočjo skenerja in računalnika obkrožila enega udeleženca oz. udeleženko prireditve, Če nas tisti, kije na fotografiji OBKROŽEN, pokliče v uredništvo, ga čaka super nagrada: izlet v Gardaland, zabaviščni park ob Gardskem jezeru v Italiji. Za vse, ki boste spoznali, koga je Simona obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: poletne reklamne majice Gorenjskega glasa z ekskluzivno počitniško karikaturo Iztoka Sitarja! Seveda obstaja omejitev: Čas za Vaš telefonski klic je le do prihodnjega petka, 22. avgusta 1997, do 13.30 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/ 223 - 111. Popolnoma iz trte so zvite govorice, da sta si nacionalni Zavod RTV Slovenija in komercialna televizija POP TV tako huda tržna konkurenta, da med njima ni nobenega sodelovanja. FotoEJGA je za zgodovino Slovencev posnel tole fotografijo, ki neizpodbitno dokazuje odlično sodelovanje obeh najbolj gledanih slovenskih televizij oziroma dveh najodgovornejših: Janeza Čadeža, generalnega direktorja RTV Slovenija, in Staneta Graha s POP TV-ja. Ker sta teve izkušnje poglobljeno premlevala na prvem pikniku Pop kluba v Pevnem pri Skofji Loki, lahko pričakujemo dober izid: preko M MTV, IV Robin in Tele 59 bodo na POP TVod jeseni naprej predvajali Omizje, Forum, Pisavo in druge najbolj gledane oddaje, ki jih proizvaja nacionalna televizija - v zameno pa boste na prvem ali na drugem programu TV Slovenija lahko gledali posnetke lanskih dirk Formule 1. Najbolj znan občan Stratišča, ki se je svojčas zaljubil v svojo zobozdravnico in skrbel za belo miško Carmen, je za letošnje poletje močno spremenil imidt Pripadnice nežnega spola so navdušene nad dolgolascem - za vse, ki v zadnjih tednih Sifkota niste srečevali, pa je poskrbel FotoEJGA. Gorenjski novinarski stan se krepi z mladimi, ambicioznimi diplomantkami in diplomanti novinarstva na fakulteti za družbene vede. Na sliki so, z desne; Polona Oman (ki skrbi za Merkurjeve novice, časopis delniške družbe Merkur Kranj); Marjana Ahačič (Gorenjski glas); Brigita Potočnik (Radio Kranj) in Simon Subic (Gorenjski glas). Avgusta izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA JULIJA 1997 Evi 214 glasov, Damjanu 186 EVAZAJC SOBOČAN Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Do predzadnjega dne v tem mesecu, do sobote, 30. avgusta, bo trajal izbor GORENJKEJ GORENJCA za mesec JULIJ 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vse avustovske petke neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z mode-ratorjem Petjem KOGOVŠ-KOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIV K ali Jože BRUS. Televizijski glasovan- DAMJAN SOFRONIEVSKi ji: vsak petek v tem mesecu, zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjsko-gorsko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno do konca meseca, do vključno 30. avgusta (poštni žig!), pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, d. p. 124, 4 001 Kranj. Ce boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenice, Kranjska Gora, 1 Prva "stotica" Dannyjevih zvezd V ponedeljek, 18. avgusta, bo na Kanalu A že STOTA oddaja Dannvjeve zvezde! Danici Šmid - Dannv, ki pripravlja in vodi oddajo, je doma iz Železnikov, prvo avgustovsko soboto pa je bil s svojimi gledalkami in gledalci tudi na Glasovem izletu po avstrijskem Koroškem. Na sliki, nastala je na Otoku (Maria VVoerth), na Vrbskem jezeru, so Dannv (v sredini) ter harmonikarja Alex Ruter in Dejan Raj. Dannvjeve zvezde na Kanalu A: Vsak ponedeljek in četrtek ob 15. uri in ob 01.15 uri! KUPON AVGUST 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog:___________ Ime, priimek, naslov:_ Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Zadnji dan v tem mesecu, 31. avgusta, bomo pripravili PRVI SPOZNAVNI PIKNIK za vse, ki sodelujete v akcijah GORENJKA/GORENJEC MESECA. Piknik se bo 31. avgusta začel ob 13. uri pri Gostilni SRNJAK na gaberšah nad Kranjsko Goro. Za odlično vzdušje bo poskrbel Ansambel VITA, predstavili se bosta Alenka & Monika, ki nastopata kot GORENJSKI DUET, prireditev bo vodil MARSEL GOMBOC. Za obiskovalce vseh starosti bomo pripravili družabne igre, šaljiva tekmovanja in gorenjska presenečenja - za odlično postrežbo na osebje Gostilne Srnjak, Vstopnine seveda ne bo, priporočljiva je dobra volja - katere pa Gorenjkam in Gorenjcem itak nikoli ne zmanjka, VABLJENI 31. AVGUSTA NA GABERŠE NAD KRANJSKO GORO! Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Mer-idian Jesenice in Veronika Kamnik. Vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo seveda pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Za GORENJKO/GORENJCA meseca JULIJA 1997 sta predlagana: 1/ EVA ZAJC SOBOČAN, učenka Osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj, zmagovalka mednarodnega natečaja za novo evropsko znamko na temo "Evropa 2000" - med sto predlogi iz vseh evropskih držav, ki so prišli v ožji izbor, je bila julija za prvo nagrado izbrana Evina risba, nagrado sta ji podelila italijanski predsednik Scalfaro in slovenski šef države Kučan. 2/ DAMJAN SOFRONIEVSKI, dvakratni mladinski prvak v balinanju, dijak, doma s Trate uri Škofji Loki, prijatelji v Balinarskem klubu Trata ga kličejo Softi; svetovni prvak je v balinanju posamezno in v natančnem zbijanju, prvenstvo je bilo prejšnji mesec v Maroku. Po drugem krogu avgustovskega glasovanja za GORENJKO/GORENJCA MESECA JULIJA ste EVI ZAJC SOBOČAN dali že 214 glasov (78 v prvem + 136 v drugem tednu); DAMJANU SOFRO-NIEVSKEMU pa 186 glasov (34 prvi glasovalni teden tet 152 do sredine tega tedna)-Štetje glasov smo tokrat zaključili v sredo, saj je bil časopis zaradi prazničnega 15. avgusta tiskan en dan prej. Po drugem avgustovskem glasovalnem krogu smo z žrebom spet razdelili deset nagrad. Vrednostne bone pa tisoč tolarjev prejmejo: V Petra Podgornik, Kurirska pot 2, Cerklje; 2. Helena Gracar, Janeza Puharja L Kranj; 3. Janez Tušan Straži' šarjeva 28, Jesenice; 4. Betka Špan, Pobreg 27, Kranjska Gora in 5. Milka Čemažar, Podblica 22, Zg. Besnica. Gla; sove reklamne majice po pošti pošiljamo naslednji peterici srečnih: 1. Ferdo Spegltfr Strniševa 26, Ljubljana ' Črnuče, 2. Marica Jan, Alpska 17, Bled; 3. Andrijana Cerkovnik, C. M. Tita 96, Jesenice; 4. Jože Podgorelec, Jakčeva Ljubljana in 5. Darko Gorica* Frankovo naselje 68, nec, Škofja Loka. Čestitamo Turistično društvo Tržič, Radio Tržič in Gorenjski glas Tržičanka in Tržičan leta 1997 Do konca avgusta poteka akcija "TRŽIČANKA in TRŽIČAN LETA". Kot enoletno obdobje se upošteva dvansajt mesecev od prejšnje, 29., do letošnje, 30. Suštarske nedelje, ki bo v Tržiču na Angelsko nedeljo, 7. septembra. Natanko ta dan bo Turistično društvo Tržič, kot organizator Suštarske nedelje in kot pokrovitelj izbora "Tržičanka in Tržičan leta", obema izbranima z največ glasovi, podelilo imenitni nagradi. In nagradilo izžrebane glasovalce! O vseh podrobnostih akcije pa vsak avgustovski petek točno ob 16.15 uri na Radiu Tržič z Andrejo Meglic. Pravila: izbor poteka s kuponi iz Gorenjskega glasa + z glasovanjem na Radiu Tržič vse avgustovske petke od 16.15 do 16.29 ure, zadnji glasovalni danje 29. avgust. V izbor so uvrščene osebe, rojene v Tržiču (pa ni nujno, da zdaj še živijo v Tržiču!), in drugi Tržičani oz. Tržičanke, ki izpolnjujejo pogoj, da na območju občine Tržič živijo že vsaj 7 let. Glasujte s kuponom iz Gorenjskega glasa, vsega skupaj bo objavljen samo štirikrat, vsak glasovalec lahko pošlje neomejeno količino ORIGINALNIH kuponov iz Gorenjskega glasa. Fotokopiranih kuponov se ne upošteva. V Tržiču je vse avgustovske petke v Trgovini Meta in v trgovini Višnja, na poštah Tržič, Bistrica ter Križe, pa tudi v pisarni Turističnega društva, naprodaj dovolj Gorenjskega glasa - kajti postati Tržičanka ali Tržičan leta (in to prav na jubilejni 30. Šuštarski nedelji) vsekakor ni kar tako. Za vse, ki boste glasovali, so pripravljene lepe nagrade, ki jih prispevajo Turistično društvo Tržič, Gorenjski glas in Radio Tržič. K_r^ <<^r t 93,30 93,70 13,18 13,28 9,45 9,60 TENT0URS Domžale 92,70 93,70 13,10 13,25 9,35 9,70 TROftCAl. Kamnik- Bakovnik 93,40 9W 132.5 13,29 9,56 9,60 UBKŠk.Loka 92,70 93,70 13,14 13,30 9,41 9,65 862-696 VVJLFAN Kranj 360-260 vVLFAN Radovljica. Grajski dvor 714-013 VVILFAN Tržič 53-016 pomnim rst&j 92,86 93,80 13,03 13ŽS 9,36 9,64 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb men/alniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih memahkah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Diplomanti MBA že doma Kranj, 13. avgusta - Prejšnjo soboto je na univerzi v Clemsoni v Južni Karolini v ZDA diplomirala tretja generacija slovenskih študentov podiplomskega študija menedžmenta MBA. Študij je zaključilo okoli 200 študentov z vsega sveta, ki so še julija na Clemson University poslušali zaključna dva predmeta. S tem so zaključili dveletni part-time študij, ki ga organizira Aktiva IIBS skupaj s Konzorcijem ameriških poslovnih šol, s študijem pa so začeli jeseni 1995. Med diplomanti iz različnih slovenskih podjetij in ustanov je bil tudi direktor Kompas Hotelov Bled Vlado Kovač. • U. P. NLB daje posojilo ruski družbi Denar bo namenjen financiranju nove poslovne stavbe, ki jo bo v Moskvi gradil Smelt International in nekomercialnim tveganjem. Po besedah Kranj, 13. avgusta - Iz Nove Ljubljanske banke (NLB) so sporočili, da so ruski družbi Mosenergo iz Moskve odobrili posojilo v višini 24,2 milijona nemških mark. Gre za petletno posojilo, ki je namenjeno financiranju izgradnje poslovne stavbe omenjenega ruskega podjetja, ki jo bo gradil Smelt International iz Ljubljane. Vrednost investicije sicer znaša 28,5 milijona nemških mark. Za vračilo posojila bo garancijo izdala ena največjih ruskih poslovnih Inkombank iz Rusije, posojilo pa je zavarovano tudi pri Slovenski izvozni družbi pred komercialnim Zorana Bizjaka, pomočnika direktorja sektorja za projektno financiranje, NLB s tem posojilom utrjuje svojo prisotnost na ruskem trgu, obenem pa povečuje konkurenčnost ponudb naših podjetij, ki delajo na teh trgih. Sicer je delniška družba Mosenergo eno večjih ruskih podjetij, saj ima štiri milijarde dolarjev letnega prometa, ukvarja pa se s proizvodnjo in distribucijo električne ter toplotne energije. Obrestne mere, po katerih naj bi jim NLB nudila posojilo, naj bi bile konkurenčne. • U. P. • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov Gorenjska borzno posredniška družba d.d.' s finan"»m premoženjem Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija . Ljemna priložnost za nakup delnic serije B Tel.:+386 064 361-300,361-301 Fax: +386 064 211-889 "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST' V Postojnski jami letos že 196 tisoč obiskovalcev Kranj, 13. avgusta - Iz ^druženja za gostinstvo in •Urizem pri Gospodarski zbor« [nci Slovenije so sporočili, kakšen je bil obisk naših turističnih znamenitosti od Januarja do julija. V Postojns-*° jamo se je do konca julija Popeljalo 194.620 obiskovalcev, kar je za 36 odstotkov več kot lani (vstopnica za °draslo osebo stane 1.900 tolarjev). Predjamski grad si Je v sedmih mesecih ogledalo 46.554 obiskovalcev, kar je 27 °dstotkov več kot v enakem °t>dobju lani (vstopnina za °draslo osebo je 500 tolarjev). Jama pred Predjaniskim gra-jj°m pa je v tem času imela '•675 obiskovalcev ali za 29 °dstotkov več kot v enakem 'anskem obdobju (ogled jame ye)ja 600 tolarjev). Škocjanske Janie si je do konca julija letos °8'edalo 25.696 obiskovalcev ali 18 odstotkov več kot v sedmih mesecih lani (vstopnica za odraslega je 1000 tolarjev). Kobilarno Lipica si je v tem času ogledalo 46.321 ljudi, kar je za 48 odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih lani, za jahanje pa se jih je odločilo 3.776 (sam ogled kobilarne odraslo osebo stane 900 tolarjev, skupaj z dodatnim programom pa 1.800 tolarjev). Kobariški muzej v Kobaridu je obiskalo 33.608 oseb ali 12 odstotkov več kot do konca julija lani (vstopnina za odraslega je 450 tolarjev). Kartuzi- ja Pleterje je imela 5.815 obiskovalcev (vstopnina je 200 tolarjev), Cankarjeva spominska hiša na Vrhniki pa 4.2628 (vstopnina 200 tolarjev). Zbirke in razstave v Pokrajinskem muzeju na Ptuju pa si je v letošnjih sedmih mesecih ogledalo 5.815 obiskovalcev, kar je za odstotek manj kot lani (vstopnina je 580 tolarjev). • U. P. S 54 proti 46 odstotkov vodijo tuji gostje Kranj, 13. avgusta - Po podatkih statističnega urada so polletni rezultati slovenskega turizma v primerjavi z enakim obdobjem lani dokaj razveseljivi. V prvih šestih mesecih je pri nas letovalo 760.920 gostov ali 18 odstotkov več kot lani, od tega 353.582 domačih in 407.338 tujih. Razmerje med domačimi in tujimi gosti se giblje po pričakovanjih, saj je tujcev spet več kot domaČih turistov (53,7 proti 46,5 odstotka). Pri nočitvah za odstotek vodijo domači turisti, toda nočitve z nemškega trga so se povečale kar za 39 odstotkov. Devizni priliv se je v primerjavi z lam povečal samo za odstotek, predvsem zaradi tečajnih razlik (dolar je od lani dražji za 15 odstotkov). CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (21. del) Zakaj javljamo davčno številko? Vsi, ki smo ali še bomo prejeli dividende, moramo pred izplačilom javiti našo davčno številko. V teh dneh se kar vrstijo pozivi delniških družb, s katerimi od delničarjev zahtevajo davčno številko. Vsak davčni zavezanec (pravna ali fizična oseba) je do danes že prejel davčno številko, pod katero je vpisan v davčni register. Vsak ima le eno davčno številko, ki se ne bo spremenila. Potrebno jo je navesti na 1. davčni (dohodninski) napovedi 2. davčnem obračunu 3. drugih vlogah naslovljenih na davčni organ 4. drugih dokumentih, če tako predvideva zakon 5. računih, ki jih izstavljamo kupcem (kjer je potrebno navesti tudi davčno številko kupca) Fizične osebe jo moramo javiti izplačevalcu dohodkov, npr. podjetju, katerega delničarji smo in nam želi izplačati dividende, kot tudi podjetju, kjer smo zaposleni, ker nam sicer podjetje dohodkov ne sme izplačati. Skratka, davčna številka je v davčnih zadevah zamenjala EMŠO. če sto dobili obvestilo podjetja o izplačilu dividend in ne boste javili svoje davčne številke, vam podjetje dividend ne bo izplačalo. Kako je z lastninjenjem zavarovalnic? Mnogo ljudi je mislilo, da so s tem, ko so certifikat zaupali DZU Triglav in njenim regijskim Pooblaščenim investicijskim družbam kot npr. Triglav PID za Gorenjsko, postali solatniki zavarovalnice Triglav, kar ni res. Razlog za zmoto je morda v tem, ker so certifikate zanje zbirali tudi po zavarovalnicah Triglav kot tudi njihovi zastopniki po terenu Zavarovalnica je dejansko le eden od ustanoviteljev (lastnikov, delničarjev) DZU Triglav. Pri nas (Slovenija ni v primerjavi z ostalimi državami v tranziciji v tem nobena izjema) se zavarovalnišc še niso lastninile. Priprava zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic je v zadnji fazi. Zakon bo določil kriterije za ugotavljanje deleža družbenega kapitala zavarovalnic. Ta bo prešel v začasno državno last. Republika Slovenija bo nato s premoženjem in delničarskimi pravicami sodelovala pri prestrukturiranju zavarovalnic. Tečejo pa tudi priprave na spremembo lastninskega zakona o zavarovalnicah. Vabimo vas, da nam vprašanja na naslovno temo pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, CERTIFIKATI, DELNICE..., Zoisova 1, 4000 Kranj. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu vsak torek in petek od 14. do 14.30 ure, številki sta 064/361-300 in 064/360-600. Ani Klemenčič, borzna posrednica :uiuiti!i!riirti»5i'!nruiuuHM«uHiituwt!(iiiHjiHU»i»tmHtmim«i t tuisutttioit ! Na radgonski sejem... \ \ Kmetijska svetovalna sklužba Kranj vabi pridelovalce i l zelenjave na Gorenjskem v sredo, 27.avgusta, na \ '< strokovno ekskurzijo in na ogled radgonskega sejma, j j kjer bo strokovni posvet o zelenjadarstvu. Predavanje in j i strokovni pogovor bo o embalaži, pakiranju in mehani- j zaciji pri pridelovanju vrtnin, po predavanju pa se boste j j odpravili na ogled poskusnega polja v Logarevcih. j Odhod avtobusa izpred zadružnega doma na Prims- I j kovem bo ob pol šestih uri zjutraj. Udeleženci | j samiplačajo stroške avtobusnega prevoza in vstopnice, f i okvirna cena ekskurzije je 2600 tolarjev, prijave pa I l sprejema Kmetijsko svetovalna služba Kranj do petka, I \ 22. avgusta, oziroma do zasedenosti avtobusa na J I telefonski številki 242-738 in 242-736 (Potočnik, Poga- ! j čar), 421-391 (Žižek) od 7. do 10. ure. Novoustanovljena Zveza govedorejcev Slovenije Branik interesov govedorejcev Združenje govedorejcev je sklicalo izreden sestanek predsednikov društev. Rodica, 14. avgusta • Prve organizacije govedorejcev so bile v Sloveniji ustanovljene v začetku stoletja, kasneje pa so se spreminjale skupaj z družbenimi spremembami. V samostojno Slovenijo so govedorejci prišli brez svoje organizacije, vendar pa so imeli na voljo razmeroma dobro strokovno službo, ki vodi rejsko delo. Govedorejci so že dlje časa ugotavljali, da potrebujejo stanovsko organizacijo, ki bi zastopala njihove interesen tako na trgu kot tudi na drugih področjih, konec prejšnjega meseca pa so ustanovili Zvezo govedorejcev Slovenije. Pri snovanju nove organizacije so takoj osvojili načelo, da bo ta organiziranost enostavna, prilagojena in prilagodljiva novim razmeram, pri tem so še posebej upoštevali naše približevanje Evropski skupnosti. Osnovne organizacije govedorejcev so društva, ki obsegajo praviloma gospodarsko zaokrožene okoliše. V društva so povezani vsi rejci usmerjeni v tržno proizvodnjo. Pri tem niso povezane pasme govedi, za vse pasme, ki služijo za proizvodnjo, je enako delo pri vodenju rodovništva in pri kontroli proizvodnosti. Nov način njene kontrole je naravnan k potrebam gospodarjenja s čredami za visoko produktivnost, podobno enake pa so tudi osnove strokovnega rejskega dela pri vseh pasmah in tipih govedi za prirejo mesa. Zelo pomembno je delovanje društev, saj skupaj s strokovnimi službami skrbijo za smotrno povečevanje produktivnosti čred članov, za zniževanje proizvodnih stroškov ter za redno vnovčevanje blaga. Nekaj nesporazumov pri izgradnji nove organizacije se je pojavilo pri nadgradnji organiziranosti. Prva možnost je predvidevala, da bi iz društev nastalo Združenje govedorejcev Slovenije, člani društev bi bili tudi neposredni Člani zveze, s tem pa bi imeli večji vpliv na delo združenja. Druga oblika bi se naslonila na selekcijo znotraj pasem, zagovorniki so prednosti tovrstnega načina poiskali v sosednji Avstriji in Švici, kjer imajo tovrstne zveze bogato tradicijo in vodijo prodajo plemenskih živali. Ob pomislekih o prvi in drugi možnosti so se govedorejci odločili za kombinacijo obeh. Novonastalo Zvezo govedorejcev Slovenije sestavljajo društva govedorejcev in zveze rejcev za pasme, rejci pa so neposredni člani le v lokalnih društvih. Govedorejci so opozorili tudi na najpogostejše težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Velik problem še vedno ostaja tržni red za vnovčevanje mleka. Kakovost mleka bi se morala določati v nevtralnih laboratorijih po mednarodno priznanih pravilih. Posebej so še izpostavili vprašanje suhe snovi v mleku, ki jo nekatere miekarne upoštevajo kot glavno merilo za ceno mleka, pri tem pa se nemalokrat dogajajo nepravilnosti v škodo rejcev.Tržni red za klavno živino govedorejcem še vedno grem življenje. Njihova glavna zahteva je redna prodaja in redno plačevanje govedi za zakol. Domače govedo bi morali zavarovati pred nekontroliranim uvozom mesa, ta pa je največrat povezan tudi s slabšo kvaliteto mesa. Zato so rejci zahtevali, da se domače meso na vseh prodajnih mestiv vidno označi, prav tako pa bi morali vidno označiti Kidi poreklo uvoženega mesa. Rejci prav tako zahtevajo pravico sodelovanja z Ministrstvom za kmetijstvo pri finančnem podpiranju razvoja govedoreje ter pri izvajanju drugih pospeševalnih ukrepov. Zveza govedorejcev bo navezala stike z združenjem mlekarn ter z Združenjem mesno predelovalne industrije za skupno reševanje vprašanj pospeševanja proizvodnje in prodaje blaga govedorejskih gospodarstev. Ob koncu so pozdravili in podprli dosedanja prizadevanja za seznanjanje porabnikov mleka in mlečnih izdelkov cei mesa in mesnih izdelkov o kakovosti na naših kmetijah pridelanih živil. Predvidoma ob koncu leta bo novoustanovljena Zveza govedorejcev izvolila nove organe ter začrtala dokončen program delovanja. • U.S. Medvedja ovčja delikatesa na Soriški planini Ovce v ogradi, pastir na drevesu Po nekajletnem zatišju imajo letos na Soriški planini nemalo težav. Glavni in edini razlog za to je predstavnik medvedje vrste, ki je letos pobil že trinajst ovac. Številka še ni končna, saj je povsem možno, da pastir in lastniki še niso našli vseh pobitih živali. Soriška planina, 13. avgusta • O težavah z medvedom, ki jih ima ovčarska pašna skupnost Soriška planina smo na kratko pisali že v prejšnji številki Gorenjskega glasa, ko smo vam o soriškem medvedu obljubili tudi daljšo reportažo. V torek zvečer sem se odpravil na planino, kjer sem se srečal s predsednikom ovčarske pašne skupnosti Tonetom Logarjem. Z medvedom so se na planini doslej prvič in edinkrat srečali pred petimi leti, kasneje na njihove pašnike ni več zašel. Potem ko so našli trinajst mrtvih ovac, so se odločili, da bodo le te čez noč zapirali v ogrado, pastir Ramo Spahič pa noč prebije v začasnem prenočišču na drevesu. Tone Logar pravi, da bi končno kdo moral kaj ukreniti z medvedom. Pristojni bi, po njegovem mnenju, za medveda morali izdati dovoljenje za odstrel, vendar ti le tega ne storijo, saj nihče ne Čreda že nekaj časa vsak večer odhaja v ogrado. Pastir Ramo Spahič ve, ali na Soriški planini hlača on ali ona. Določitev spola medveda pač utegne biti sila zoprna stvar, saj srečanju z njim veČina pametnih raje uide, pravzaprav pa je tudi možnost srečanja s kosmatincem sorazmerno majhna. Obenem pa brez dovoljenja za odstrel lovci nimajo nobene motivacije za igranje skrivalnic z medvedom zgolj zato, da bodo pred pristojnimi zatrdili, da je na Soriški planini klal on in ne ona. Bilanca letošnjih mesarskih medvedjih pohodov se je ustavila pri trinajstih (najdenih) pobitih ovcah, dokončna številka bo znana šele ob koncu sezone, ko bodo živali ponovno razdelili svojim lastnikom. Zaradi pobojev so se člani pašne skupnosti skupaj s pastirjem odločili, da bodo čredo zvečer zapirali v ogrado. Pastir sam se je odločil, da bo prespal v zasilnem ležišču v drevesu nad ogrado. Kako lahko spi v drevesni krošnji, ni jasno ne lastnikom ovac, niti meni. V zadnjih dneh je imel na srečo lepo vreme, v dežju se bodo njegovi stanovanjski pogoji še precej poslabšali. Res pa je, da se bo menda ob koncu tedna 'preselil' v podzemno vojaško postojanko na vrhu Soriške planine. Kot pravijo lastniki ovac, medved na tem področju ni avtohtona žival, za življenje tod nima pravih pogojev, zatorej bi ga bilo potrebno s tega konca pregnati. Planina je namenjena paši, trenutni pašni režim pa ne vodi prav nikamor. Ovce so od napadov medveda začele hujšati, stres pa negativno vpliva tudi na rojevanje jagenjčkov, saj so v tem času vse ovce večinoma breje. Pastir Ramo Spahič pase na Soriški planini že štirinajst let. Kot pravi, je Škoda, da ovce zaradi medvedovih vpadov ne morejo izkoristiti ugodne paše, ki jo v teh dneh nudi lepo vreme. Kot pravi sam, se verjetno noben drug pastir ne bi odločil za spanje pri čredi v drevesu, vendar pa meni, da se bodo lastniki ovac ter 'oblast' morali dogovoriti, kaj bodo ukrenili. Medved in ovce pač ne gredo skupaj. Vse ovce so zavarovane, lastniki pa bodo zanje prejeli odškodnino. Vendar pa kmetom ne gre toliko za denar, kot za izgubljene živali. Vse ovce, ki so jih izgubili so plemenske živali jezersko -solčavske pasme, v njihovo vzrejo so vložili veliko dela in truda, odškodnina pa je preračunana na povprečno vrednost živali. O rešitvi medvedje - ovčjega vprašanja na Soriški planini zaenkrat nič novega. • U. Špehar Nasveti Raziskovalne enote za sladkorno peso pri Tovarni sladkorja Ormož Priprava površin za setje sladkorne pese Sladkorna pesa kot intenzivna poljščina zahteva za doseganje visokih, kakovostnih in dobičkonosnih pridelkov pravočasen pristop glede kolobarjenja in tehnoloških ukrepov. Ta čas je najugodnejši za odločitev, kje bomo prihodnje leto posejali sladkorno peso. Sladkorna pesa se prideluje v štiriletnem kolobarju, v ožjem kolobarju prihaja do manjših pridelkov, saj se poveča intenzivnost bolezni in škodljivcev, tla pa postajajo fizikalno in kemično monotona. Raziskovalna enota za sladkorno peso pri Tovarni sladkorja v Ormožu kmetom sporoča, da so dobri predposevki pšenica in ostale strnine, krompir, koruza za silažo in krmni grah. Slabi predposevki so oljna ogrščica in ostale prezimile križnice, detelje, luccr-na in travnate mešanice. Temelj za dobro prehrano je seveda analiza tal. Pred časom smo vas že opomnili, da morate vzorce zemlje v analizo oddati čimprej oziroma najkasneje do konca avgusta, s preostalih poljščin pa do konca oktobra. Oddajna mesta za vzorce so na lokacijah iz prejšnjih let. Priprava tal Raziskovalna enota za sladkorno peso priporoča, da strnišče takoj po žetvi plitvo obdelamo s plugom ali krožno brano, da žetveni ostanki pro- padejo. Tako v tleh obdržimo več vlage, kar omogoči vznik plevelov, ki jih kasneje mehanično uničimo. Pomemben kolobarni ukrep je globinsko podrahljc-vanje, zaradi katerega so tla bolj zračna in hitreje odvajajo odvečno vlago. Avgusta zaorjemo hlevski gnoj na globino 20-30 centimetrov. Na obdelano strnišče, še zlasti tam, kjer ni hlevskega gnoja ali pa si pesa pogosto sledi v kolobarju, je zaradi humusa zaželeno čimprej posejati neprezimne striščne posevke, kot so raoula, gorčica in facelija. Tako v tleh zadržimo več vlage v tleh, preprečujemo zapleveljcnost in nenazadnje izboljšujemo strukturo tal. V primeru, da je strnišče zapleveljcno s slakom, pirnico, gabezom ali osatom, priporočamo, da se izognete strniščnemu dosevku in njivo razplevelite. Jesensko oranje (20-30 cm) opravimo konec scptembia ali v oktobru Ce namesto oranja podiahljavamo (globina 40 cm), moramo to storili do konca septembra, ko tla še niso prevlažna. Ne smemo orati pregloboko, ker sicer mrtva zemlja na površju ne omogoča normalne rasti in razvoja. Gnojenje Pred oranjem potrosimo priporočeno količino NPK gnojil i Simrnanj dušika, in sicer po analizi, Hranila i/ jeseni danega NPK gnojila so pomladi rastlinam dostopna takoj, hkrati pa zmanjšamo količino kemijskih soli, ki spomladi v prevelikih količinah negativno delujejo M vzklijajoče rastlinice. Z dušikom gnojimo spomladi. Zelo pomemben ukrep v prehrani sladkorne pese je apnjenje, ki zmanjšuje kislost tal, pozitivno pa vpliva na strukturo in s tem boljšo obdelavo in pripravo tal-Naša tla so kisla in pri pridelovalcih, ki tega ne upoštevjo, neredko pomanjkanje kalcija privede do zelo nizkih pridelkov na kislost zelo občutljive sladkorne pese. Pri strniščih ali brazdi apni-mo s karbonatacijskim muljem, ki poleg kalcija vsebuje tudi fosfor, kalij, magnezij i*1 druge mikroelemente. Sicef pa so vam za vsa vaša dodatna vprašanja na voljo strokovnjaki Raziskovalne enote za sladkorno peso pri ormoški tovarni sladkorja na telefon*" kih številkah: (062) 701-527 in 702-606. Luka Špik je 18. rojstni dan proslavljal letos februarja, visok je 195 centimetrov in težak 85 kilogramov. Luka Špik, svetovni veslaški mladinski prvak v skifu ODBOJKAR, KI SO GA ZMAMILA VESLA Osemnajstletni veslač iz Lipnice je pred štirimi leti odbojko zamenjal za veslanje in po srebru Pred dvema letoma letos na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojil zlato kolajno Bjed, 14. avgusta - Kljub temu da veslanje ?' šport, ki bi "vzdigoval" množice, pa se )e zadnja leta tudi pri nas postal med P°pularnejšimi. Seveda so k temu največ Prispevali veslači sami, ki se iz vseh velikih tekmovanj vračajo z odličnimi rezultati in No naslovi svetovnih prvakov. Zadnji "ted njimi je Luka Špik, ki je naslov ^ladinskemga svetovnega prvaka minulo "edeljo osvojil v belgijskem Hazevrinklu. Kljub temu da so te pred odhodom na ^etovno prvenstvo razglašali za favorita v 5Jdfu, pa v zmagoslavje nisi bil prepričan. Kako to? "Ja, moje napovedi so bile res negotove, SaJ je znano dejstvo, da so včasih - celo v Predtekmovanjih ali polfinalu - favoriti že Upadli. Lahko imaš slab dan, nekaj se ti zalomi" in od načrtovane uvrstitve ni nič. Moram priznati, da so mi letos vsi govorili, đa bom lahko zmagal, vendar pa sem Vseeno tekmoval, kot da sem lahko tudi zadnji. Pred finalnim nastopom so mi celo ^onkurentje govorili, da ne bom imel težav, !lendar pa sem vzel tekmo še kako resno. *° pa zato, ker tekmecev praktično nisem Poznal, pogoji na tekmi pa so bili Počasni"." Jo, da imaš na treningih in domačih 'ekmah za "konkurenta" svetovnega prva-*a Iztoka Čopa je zate najbrž dobra sPodbuda in ti tudi veliko pomeni? . "Seveda se ves čas primerjam z njim in to j,e zame velik plus. Ko na treningih vlečeva" moram biti zelo hiter, tako da So razlike čim manjše. Vendar pa sem Zartenkrat še preslab, da bi ga naprimer Pohitel na tekmi. Lani sem mislil, da ga b°ni morda uspel kdaj prehiteti že letos -P°tem pa sem pač na regatah videl, da še Veljko manjka." Štiri leta si že med veslači, prej pa si bil »dbojkar. "Ja, dobre štiri leta že treniram veslanje, Prej pa sem igral odbojko. Šel sem celo na 'zbor za mladinsko kadetsko odbojkarsko feprezentanco v Škofjo Loko in prišel v ožji *rog - takrat pa me je naenkrat "zmamilo" vwlanje in pri tem sem ostal do danes." Lipničan z zlato kolajno okoli vratu. Te je kdo povabil v Zako, v veslaški klub? "Mislim, da je k navdušenju za veslanje veliko prispevala olimpiada v Barceloni, kjer so naši veslači osvojili kolajne. Ne da bi šel veslat zaradi kolajn, kar naenkrat sem si zamislil, da bi tudi sam poskusil z veslanjem. Nekaj je k temu prispevala tudi mami, ki me je pri tem podpirala. Moj stric Franci Šparovec je potapljač, nekdanji veslač Bojan Prešeren pa je njegov znanec in ta mi je svetoval, naj se - če si želim veslati - oglasim kar v klubu pri Milošu Janši in se dogovorim o vseh podrobnostih. Za mami sva res šla k njemu in tako se je začelo. Hitro so prišli uspehi, saj sem že drugo leto dobil srebrno kolajno na mladinskem svetovnem prvenstvu. Precej izkušnje sem si nabral tudi lani v Atlanti." Pravkar končano svetovno prvenstvo v Belgiji je bilo tvoje zadnje svetovno prvenstvo med mladinci, sedaj te čakajo nastopi v konkurenci do 23 let. "Ja, najbrž me najprej čaka reprezena-tanca do 23 let, čeprav upam, da se bom takoj uvrstil v A reprezentanco, kot sta se naprimer Čop in Žvegelj. Vendar pa mislim, da bi mi takojšen "preskok" uspel le, če bi bil Čop zato, da bi poskusila v dvojcu - kar pa je vprašanje. Zato tudi že premišljujem, da tudi če bi veslal med člani B, ne bi več ostal v skifu, saj sem se "samote" v skifu že naveličal in bi rad poskusil veslati v družbi. Bil bi zadovovol-jen z dvojcem, četverecem, osmercem....". Koliko ur dnevno treniraš? "Sedaj, pred svetovnim prvenstvom sem vsak dan treniral dvakrat na dan po dve do tri ure. V soboto in nedeljo še več..." Zato je treba veliko energije. Kaj rad ješ? "Nimam kakšne posebne prehrane.... najraje imam makarone, mesa ne pojem veliko.....edino, česar pa res ne maram, so vampi." Imaš dosti oboževalk, resno dekle ? "Ne, kakšne posebne popularnosti ni, ni panike.... veslanje je pač šport, ki ni tako zelo odmeven. Tudi punce nimam, moj največji hobi je trenutno rolkanje. Vendar trener Miloš ne ve, saj bi pred svetovnim prvenstvom tega ne bil preveč vesel." Kaj pa šola? "Še vedno obiskujem lesno šolo v Škof j i Loki. Najprej sem naredil poklicno šolo in sem mizar. Sedaj pa delam program 3 + 2, da bi imel priznano tehnično šolo. Drugače kar gre, le s fiziko in predvsem matematiko imam težave. Če bom opravil še izpit iz matematike, potem bom imel letos končan tretji letnik... nato pa me čaka še četrti." V. Stanovnik, foto: J. Pelko V LEŠAH VEČ KOT 100 OLDTIMERJEV '-*še, 13. avgusta - V organizaciji moto sekcije Leše pri Tržiču so zagnani ljubitelji dirk °ldtimerjev odlično organizirali gorsko hitrostno preizkušnjo motorjev ofdtimerjev. irvY ^' kategorijah je nastopilo več kot tekmovalcev iz vse Slovenije. Ponovno So se odlično odrezali gorenjski tekmovalci, jjj V kategoriji mopedi do 60 ccm je zmagal Peno Lipnik iz Most pri Žirovnici, 2. mesto E osvojil Borut Bogataj Paloviče, 3. mesto *lr»a Katrašnik Radovljica, 5. mesto Franci °°hinjcc Leše in 6. mesto Mitja Novak ttudi Graben. > V kategoriji do 90 ccm je zmagal Brane Jj'Pnik (Moste pri Žirovnici), drugi je bil j*Prut Bogataj Paloviče, tretja je bila Darja ^'Pnik Moste pri Žirovnici. V kategoriji do 125 ccm je 1. mesto Zasedel Niko Sodnikar (Kranj) in 3. mesto ^eto Bohinjec iz Leš. V kategoriji do 175 ccm Puch je 1. mesto ^Vojil Cveto Bohinjec (Leše), 2. mesto °oris Grabeč, Mavčiče, in 3. mesto Gašper £upan, Kranj. Motocikli do 175 ccm: ponovno je zmagal Niko Sodnikar Kranj, g mesto je osvojil Andrej Štamcar Kranj. V kategoriji do 250 ccm Puch je zmagal Slavko Perdan, drugi je bil Božo Hladnik, korenja vas, in tretji Pavel Rupar, Tržič. V kategoriji do 250 ccm je zmagal Andrej Štamcar (Kranj), 2. mesto je Osvojil Slavko Perdan, Kranj, 3. mesto lvan Kastigar, Kranj. V kategoriji do 50 ^rn je zmagal Cveto Bohinjec Leše, 2. 'nesto je osvojil Niko Sodnikar Kranj, 3. Na sliki posadka voznik Miro Hrast in sovoznik Jože Kralj iz Tržiča na motorju BMW - SAHARA iz leta 1939. mesto pa Marjan Kristan, Kranj. V kategoriji do 500 ccm je zmagal Niko Sodnikar (Kranj), 2. mesto je osvojil Marjan Kristan, Kranj, 3. mesto Cveto Bohinjec, Leše. V kategoriji do 500 ccm predvojni je zmagal Evgen Rebec, drugi je bil Peter Ribnikar Tržič, tretji pa Filip Pretnar, Podbrezje. V kategoriji do 550 ccm: letnik 1969 do 1977: zmagovalec je Darko Katrašnik iz Radovljice, drugi Milan Špendal iz Kranja in tretji Janez Bencina iz Kovorja. Prikolice in veterani: zmagala je posadka Niko in Sašo Sodnikar, drugi Edo in Nada Berden, Murska Sobota, tretji Miro Hrast in Jože Kralj, Tržič. Avtomobili veterani: ponovno je zmagal Niko Sodnikar iz Kranja, drugi je bil Jože Zupan, Predoslje, 3. in 4. mesto pa sta osvojila Tine Ločniškar in Dušan Janša iz Kranja. Kategorija Enduro: zmagovalec je Darko Katrašnik iz Radovljice z rekordom proge. Kategrija do 60 ccm cestni: zmagovalec Lovro Mervar Novo mesto, 3. mesto Milan Špendal, Kranj, 4. mesto Cveto Bohinjec, Leše. Kategorija nad 600 ccm cestni: ponovno zmagal Darko Katrašnik iz Radovljice, 3. mesto je osvojil Matjaž Terpin, Bled. V odprti kategoriji je zmagal Darko Katrašnik iz Radovljice, četrti je bil Primož Čavs iz Krope. Tekmovalni prikoličarji: zmagala je posadka Bunderla - Bunderla iz Velenja, druga je bila posadka Smolnikar - Sodnikar iz Kranja in tretja Hrast - Kralj iz Tržiča. Ob lepem vremenu in 2000 gledalci je dirka odlično uspela, upamo, da bo ta prireditev postala tradicionalna. M. Jenkole DRESURNO JAHANJE Kovač osmi, zevnik enajsti blaz kalan tretji J^panj, 13. avgusta - Minulo nedeljo je bila v Linzu v Avstriji — «nj, u. avgusta - lvimuiu neueijo je uiw v .i^m/.u ? /»vsinji tekma v srednjem triatlonu, ki je štela za Evropski Prestige Pokal. Triatlon je '»J""™™' "> « esarjenja po HM) Triatlon je obsegal 2.500 m plavanja v reki Donavi, 72 km ...jenja po izredno zahtevni hriboviti progi z višinsko r«»*liko 2000 m in 20 km teka. Nastopilo je skoraj 2000 tekmovalcev iz vse Evrope in tudi £vstralije. Slovenijo so zastopali Matjaž Kovač (Energija), Kranjčan Klemen Zevnik (TK Ribnica), Jurij Lovše in med Veterani Rado Ačimovič (oba TK Kovinotehna). . Po odličnem teku je zmagal Attila Fazckas iz Madžarske, drugi K bil Jason Matters iz Avstralije, tretji pa legenda triatlona ^olfgang Dittrich iz Nemčije. Odlično sta se odrezala tudi Matjaž ^°vač z osmim in Klemen Zevnik z enajstim mestom. Rado Ačimovič je zasedel med mlajšimi veterani tretje mesto. , Rezultati: 1. Fazckas (Madž.) 3:50.51; 2. Matters J. (Aus) ,:5U8, 3. Dittrich W. (Nem) 3:56,36,... 8. Kovač M. (Slo) 4:04,34, **• Zevnik K. (Slo) 4:97,45, 29. Lovše J. (Slo) 4:23,57, 38. Ačimovič R. (Slo) 4:29,03. • A.S. Kranj, 14. avgusta - Konec tedna je bil v Prestranku tretji krog pokala Slovenije v dresurnem jahanju. Tekmovanja, na katerem so nastopili jahači iz devetih slovenskih klubov, sta se udeležila tudi člana konjeniškega kluba Kranj Dana Grajf in Blaž Kalan. V najtežji nalogi St. Georg je Blaž Kalan z VVhisperjem zasedel tretje mesto, zmagal je Evgen Bubnič z Gradinom iz Postojne. Dana Grajf s konjem Fajans se je v nalogah A5 in L5 uvrstila na 11. mesto. Zmagal je Aleš Peterlin s Štrumfom iz Ljubljane. N. Antonič BALINANJI Turnir trojk za II. Vodnikov memorial - V soboto, 16. avgusta, bo v H rastju na igrišču balinarskega kluba Rogovila - TELE TV Kranj potekal turnir trojk za //. Vodnikov memorial. Turnir se začne ob 8. uri, na njem pa bo nastopilo 16 ekip. • S. Š. NOGOMET ZA UVOD VSTOP PROST Kranj, 14. avgusta - Ta konec tedna z jesenskim delom letošnjega prvenstva začenjajo tudi nogometaši v 2. slovenski nogometni ligi ter mladinci in kadeti v 1. slovenski nogometni ligi. V 2. SNL bodo nogometaši Triglava Tele TV na štadionu v Kranju ob 16.30 uri gostili ekipo Esotech iz Šmartna. Kranjčani, ki so v svoje vrste pridobili vratarja Dina Laliča, so se na sezono dobro pripravili in si v prvenstvu želijo uvrstitev med šesterico najboljših. Žal so na začetku ostali brez napadalca Čustoviča, ki je poškodovan. Na nedeljsko premiero vabijo vse ljubitelje nogometa na Gorenjskem, vstop pa bo prost! Prav tako prost je vstop na vse tekme mladinske in kadetske vrste ekip Triglav Megamilka. Kadeti bodo tekmo prvega kola z ekipo Kopra odigrali v soboto ob 14.15 uri, mladinci pa bodo vrstnike gostili ob 16.30 uri. • V.S. $L ^Oi JCk $5) *ft Rtv E L 3^ LOKOSTRELCI ODŠLI V KANADO Ljubljana, 14. avgusta - Potem ko so se slovenski mladi lokostrelci pravkar vrnili z izjemno uspešnega nastopa na mladinskem evropskem prvenstvu v Nemčiji, kjer so kar po vrsti osvajali medalje, so včeraj na preizkušnjo s svetovno konkurenco odšli tudi naši članski lokostrelci. Od 18. do 22. avgusta bo v Victorii v Kanadi namreč potekalo svetovno lokostrelsko prvenstvo. V reprezentanci v olimpijskem slogu so izkušeni Samo Medved in mladi lokostrelci Peter Koprivnikar ter Mitja Burja in Črt Dornik, ki sta se pravkar izkazala tudi kot mladinca. Ekipa v tem slogu brani odlično 5. mesto osvojeno na SP v Džakarti in 5. mesto z lanskih olimpijskih iger. V Kanado je odpotovala tudi mlada ekipa v compound slogu z Dejanom Sitarjem, Gregorjem in Sašom Emeršičem in Matejem Marcenom, ki bo skušala svoje sposobnosti uveljaviti tudi v svetovni članski konkurenci. V ženski konkurenci pa bo slovenske barve zastopala Bernarda Zemljak. • M. Vo. JADRALNO PADALSTVO VREME SE JE VENDARLE UMIRILO Preddvor, 13. avgusta - Minuli ponedeljek so jadralni padalci vendarle začeli letošnje odprto državno prvenstvo, ki naj bi se uradno začelo že v soboto, vendar do začetka tega tedna vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Tako sta prvi tekmovalni dan predpisano razdaljo 53 kilometrov preletela Aleš Šušter (Špica Int.) in Marjan Grah (Komulus DeniČ). V torek nobenemu od tekmovalcev ni uspelo pristati v Preddvoru, še najboljši pa je bil Roman Lotric (Krokar Železniki), ki je namesto 52 preletel 45 kilometrov. Tekmovanje bo trajalo še do nedelje. • V.S. HOKEJ ZMAGA, PORAZ IN REMI Jesence, 14. avgusta - Od sobote do torka so jeseniški hokejisti gostovali po severni Italiji, kjer so odigrali tri tekme. Najprej so premagali mlado italijansko reprezentanco do 24 let z rezultatom 3:6 (1:0, 2:2, 0:4), v drugi tekmi pa so izgubili 4:3 (2:0, ,2:1, 0:2). Turnir so zaključili z remijem 3:3 (0:1, 2:0, 1:2). Ekipa Acronija se bo na domačem ledu prvič letos predstavila to soboto, ko se bo ob 19. uri pomerila z domačim moštvom HIT Casino Kranjska Gora. • V.S. Triglavovi naraščajniki že pridno trenirajo - Medtem ko še ni jasno, ali bo kranjski hokejski klub v novi sezoni uspel sestaviti člansko moštvo, pa vse mlajše selekcije že trenirajo. Seveda ne v Kranju, kjer je trenutno sejem, led pa bi si želeli vsaj septembra (čimprej pa tudi novo športno dvorano), ampak na Bledu in na Slovaškem. Najmlajši, malčki in ekipa hokejske šole (na sliki), ki trenirajo pod vodstvom Jožeta Trebušaka in Milana Graha, so tako v minulih dveh tednih opravili prve letošnje treninge na Bledu, kadeti in mladinci so se že vrnili iz Zvolna, dečki pa so proti Slovaški odpotovali danes. • V. Stanovnik TURNIR TROJK V ZAKI Bled, 14. avgusta - Š.K.E.D. Hvvazarje bo to soboto, 16 avgusta, od 9.30 ure dalje organizator košarkarskega turnirja trojk. Prijave sprejema Zdravko Kučan po telefonu 77-806 zvečer med 20.30 in 21. uro. Najboljše čakajo nagrade. • V.S. GLASOV KAŽIPOT Veselica z Obvezno smerjo Hrastje, Prebačevo - BK Rogovila TELE-TV Kranj vas vabi na veliko vrtno veselico, ki bo na njihovem igrišču v soboto, 16. avgusta, s pričetkom ob 18. uri. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Obvezna smer. Kdor bo želel, se bo lahko preizkusil v keglanju, metanju pikade in merjenju pršuta. Za najboljše so pripravljene bogate nagrade. Na veselici pa vam bodo postregli s slastnim golažem in jedrni z žara. Vabljeni! odseku med križiščem ceste proti Strahinju in na Cegelnico ter križiščem z ulico Toma Zupana. Koncerti 3 Stružnikova 19 mobitel 0f AVTOALARM električni pomik stekel 4208 šEnčim TeL, rax: 064/411 016 centralno zaklepanje GLASOV KAŽIPOT M Prireditve M Srečanje z odseljenci Javorje - TD Javorje prireja tradicionalno srečanje z odseljenci iz tega kraja in okolice, ki bo v nedeljo, 17. avgusta, v Javorjah. Vabljeni! Praznik Marijinega vnebovzetja Hodiše - Slovensko prosvetno društvo Zvezda v Hodišah vabi jutri, v petek, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja. Ob 10. uri bo romarska sv. maša v slovenskem jeziku pri Mariji na Otoku ob Vrbskem jezeru. Sv. mašo daruje hodiški Župnik Lov-ro Kaseij. S petjem pa jo olepšata Cerkveni zbor iz Hodiš in oktet Hodiše. To je edina maša v celem letu pri Mariji na Otoku, ki se daruje v slovenskem jeziku! Srečanje upokojencev Železniki - DU za Selško dolino Železniki prireja 16. avgusta z začetkom ob 11. uri na Črnem vrhu nad Cerknem srečanje upokojencev občin Šk. Loka, Gorenja vas - Poljane, 2iri, Cerkno in Železniki. Prijavite se lahko do 11. avgusta na tel.: 67-025 ali 66-776. Dan teric Davča - Po skoraj osemnajstih letih so se krajani ponovno odločili za Dan teric. Prireditev, na kateri bo prikazan celoten tehnološki postopek pridelovanja lanu, pa do tkanja platna bo v nedeljo, 17. avgusta, v Zgornji Davči pri domačiji Vrhove. Prireditev pripravljata KS Davča in PGD Davča. Žegnanje in Planšarski dan Krvavec - V nedeljo, 17. avgusta, ob 10. uri bo na Krvavcu sveta maša v kapelici Marije Snežne, ko je na Krvavcu žegnanje, nato pa bo pri Domu na Krvavcu še Planšarski dan. Obiskovalcem bodo ponudili planšarske specialitete. Odprti bosta planšarski koči Slatnar in Grilc na Kriški planini, kjer je sedaj na paši 192 glav živine in 200 ovac, obiskali pa boste lahko tudi planino Jezerca, ki je oddaljena od zgornje postaje gondolske žičnice približno uro hoda. Če bo vreme lepo pričakujejo na Krvavcu okrog dva tisoč obiskovalcev. Vabljeni! Veseli večer pod lipo Bohinj - PD Srednja vas v Bohinju prireja jutri, v petek, 15. avgusta, tekmo z gorskimi kolesi na Uskovnico. Start tekme je ob 14. uri izpred Sirarne v Srednji vasi. Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri na prostoru Pod iipo. Po razglasitvi se začne program "Veselega večera Pod iipo". Za zabavo in ples bo skrbel ansambel Gašperji. Večer bo popestren z zabavnimi igrami. foto bobnar'.' |LjubijiffikTla, KRANI, tel.: 064/221-112| Nama v Skorji toki Zabavno na bazenčku Tržič - Pridite v nedeljo, 17. avgusta, ob 11. uri na tržiški bazen, kjer bo avdicija za Kar-aoke. Avdicijo pripravljajo za zaključek sezone. Pevci in ostali vabljeni! Žegnanje kapelice Žiganja vas - Danes, v četrtek, 14. avgusta, bo ob 17. uri žegnanje kapelice v Žiganji vas. Kapeiico bo žegnal nadškof Alojzij Šuštar. Najprej bo slovesna maša in žegnanje kipa v cerkvi, nato pa bo šla procesija do kapelice, ker bo še krajše žegnanje. Otvoritev osnovne šole Naklo - V soboto, 16. avgusta, bo ob 15. uri otvoritev osnovne šole v Naklem. V kulturno-zabav-nem programu bodo nastopili učenci nižjih razredov podružničnih šol, kvintet Gorenjci, Pihalni orkester iz Tržiča, folklorna skupina iz Preddvora ter slavnostni govorniki. Šolo bo blagoslovil župnik iz Nakla. Gobarski praznik Zreče - Unior turizem in Gobarska družina Kostanjevka Zreče prirejata v nedeljo, 17. avgusta, Gobarski praznik na Rogli. Pripravili so tekmovanje v nabiranju gob in poznavanju gobjih jedi. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Zreških 6, za dobro hrano in pijačo pa turistični delavci Rogle. Obvestila Naklo - Zaradi varnosti prireditve ob otvoritvi šole v Naklem bo v soboto, 16. avgusta, od 14.30 do 20. ure zapora lokalne ceste Naklo - Pivka - Strahinj - Duplje na Duo Jubilet Bohinj • V okviru Glasbenega poletja v Bohinju bo danes, v četrtek, 14. avgusta, v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi ob 20.30 koncert, na katerem bo nastopil Duo Jubilet. Vabljeni Pevci iz Kanade Tržič - V letnem gledališču na griču pri cerkvi sv. Jožefa bo v soboto, 16. avgusta, ob 21. uri nastopil pevski zbor Plamen iz Kanade. Program koncerta obsega slovenske ljudske pesmi, na zanimiv način pa posega tudi na področje sodobne glasbe. Zbor vodi Marija Ahačič Pollak. Vabljeni! Pod Homanovo lipo škofja Loka - Jutri, v petek, 15. avgusta, bo ob 20. uri pod Homanovo lipo nastopila Irena Vrčkov-nik. Vabljeni! Operne arije Ljubljana - V sklopu prireditev Poletje v stari Ljubljani bo v ponedeljek, 18. avgusta, ob 21. uri večer opernih arij. Nastopila bosta Marko in Bernarda Fink. Prireditev bo v atriju Magistrata. V primeru slabega vremena pa v cerkvi sv. Florjana. Vstop je prost! Razstave It Razstava na Pungertu Kranj - Do 20. avgusta v galeriji na Pungertu razstavlja slikarka Lea Dežman. Razstava ima naslov: Kamniti mavrični mehurčki. Vabljeni! Skulpture Begunje - V Galeriji Avsenik v Begunjah si lahko vsak dan razen ponedeljka ogledate razstavo skulptur Manolisa Thomakakisa iz Grčije. Slikarski razstavi Kranj - V mesecu avgustu si lahko v recepciji hotela Creina ogledate razstavo akademskega V soboto zvečer ste povabljeni v Zbilje Na Zbiljsko noč ob jezeru Poiščite kapo Gorenjskega glasa, ki ste jo dobili na sejmu. Morda vas čaka vstopnica za Zbiljsko noč. Zbilje - Turistično društvo Zbilje bo konec tega tedna organiziralo tradicionalno Zbiljsko noč ob Zbiljskem jezeru. Prireditev bo ob jezeru v soboto, 16. avgusta. Igrali bodo Faraoni, organizatorji pa še posebej opozarjajo na bogat srečelov. Čez dan bo na prireditvenem prostoru tudi turnir v odbojki na mivki. Ob polnoči pa bo na jezeru velik ognjemet. Posebnost letošnjega srečelova bodo glavni dobitki. Ob enih ponoči jih bodo dobili tisti srečni izžrebanci, ki bodo čez dan med srečelovom dobili prazne srečke in nanje napisali svoja imena. Zadela bo tokrat vsaka druga srečka, nagrad pa bo letos prek tisoč. Med glavnimi nagradami so tudi kosilnice. Skupaj s Turističnim društvom Zbilje pa smo v Gorenjskem glasu izžrebali deset dobitnikov vstopnic za obisk Zbiljske noči. Ce ste že bili na Gorenjskem sejmu in ste na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa dobili kapo, ki ima tudi številko, potem poglejte, če ste morda eden od srečnih dobitnikov dveh vstopnic in ste povabljeni na Zbiljsko noč. Po dve vstopnici dobijo lastniki kap Gorenjskega glasa s številkami: 004685, 002401, 017222, 003094, 001493, 002906, 017224, 0008444, 017148, 003778. Vstopnice za Zbiljsko noč dobite na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa do sobote, 16. avgusta, do 19. ure. S seboj pa morate seveda prinesti kapo, na kateri je odtisnjena izžrebana številka. Po domače pri Repanšku V nedeljo, 17. avgusta, ob 15. uri bo na Homcu že 13. tekmovanje harmonikarjev iz občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče. Homec - Pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Kamnik in Domžale bo v nedeljo, 17. avgusta, pri Repanšku na Homcu že 13. srečanje oziroma tekmovanje harmonikarjev iz občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče. Tekmovalci se bodo pomerili v starostnih skupinah do 15 in nad 15 let. V posebni skupini bodo nastopile ženske. Poleg najboljšega bodo nagradili tudi najstarejšega godca. Tekmovalci bodo dobili tudi praktične nagrade, ki so jih tokrat prispevali podjetja in obrtniki - sponzorji letošnjega trinajstega srečanja na Homcu Pri Repanšku. Tekmovanje bo povezovala Metka Šišernik, na srečanju pa bo za veselo razpoloženje in nedeljsko popoldne skrbel tudi ansambel Svetlin. TURISTIČNO DRUŠTVO PREDDVOR organizira v nedeljo, 17. avgusta, že 9. TRADICIONALNI DRUŽINSKI POHOD NA SV. JAKOBA - maša bo ob 10.30 - turistični delavci so vam pripravili zabavne Igre - lepe nagrade za pohodnike - srečelov - popoldne bo v podaku za zabavo poskrbel trio Storžič VABLJENI! Informacije: 451 -023 slika Vinka Tuška. V restavraciji na šmarjetni gori pa je na ogled slikarska razstava Mira Starica. Lončarska razstava Kranjska Gora - V Liznjekovi domačiji je na ogled razstava Lončarstvo iz Šentjerneja. Domačija je odprta od torka do petka od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 16. ure. Izleti Z Naklanci na pot Naklo - DU Naklo vabi svoje čiane na izlet 28. avgusta - Javor-niški rovt: srečanje gorenjskih upokojencev. Pokličite svoje poverjenike! Na Porezen Cerkno - Vabljeni na letno srečanje planincev, borcev in mladine, ki bo 17. avgusta ob 11. uri na Porezni. Pri grobnici bo prižig žare in položitev vencev v spomin na padle borce. Koča na vrhu je oskrbovana. Priporočamo vremenu primerno obleko in obutev. Vabljeni! V gore nad Jezerskim Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 16. avgusta, zanimiv in zahteven izlet v gore nad Jezerskim. Odhod udeležencev bo ob 5. uri izpred hotela Creina v Kranju. Predviden je prevoz z osebnimi avtomobili. Prijave z vplačili sprejemata ga. Jasna Soklič po tel.: 221-321 int. 28-22 oz. 26-44 in g. Matija Grandovec na tel.: 273-093. Na Sonnblick in na Marmolado Kranj - Planinsko društvo organizira 17. avgusta planinski izlet na Sonnblick. Odhod posebnega avtobusa bo ob 3.30 izpred hotela Creina. Potrebna je zimska oprema in plaćana A članarina. V soboto, 23. avgusta, pa organiziramo dvodnevni izlet na Marmolado. Odhod posebnega avtobusa bo ob 4. uri izpred hotela Creina. Potrebna je kompletna zimska oprema in plačana A članarina. Prijave za oba izleta sprejema PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. V Fieso Žabnica - DU Žabnica vabi na kopalni izlet v Fieso, ki bo v sredo, 20. avgusta, z odhodom ob 8. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražiš-ča do Sv. Duha. Ob lepem vremenu se bomo kopali v morju, če pa bo slabo vreme, bo kopanje v hotelu Barbara. Prijavite se lahko pri poverjeniku do 17. avgusta. Pričakujemo Vas! Kranj - Tudi DU Kranj vabi na kopalni izlet v Fieso, ki bo v sredo, 20. avgusta, z odhodom avtobusa ob 7.15 izped kina Center. Vmesni postanek bo v gostišču "Hudiče-vec" v Razdrtem. Potem pa sledi celodnevno kopanje. Na Jakoba Preddvor - TD Preddvor organizira v nedeljo, 17. avgusta, že 9. tradicionalni družinski pohod na sv. Jakoba, kjer bo maša ob 10.30; turistični delavci pa bodo pripravili pester program: lepe nagrade za pohodnike, srečelov, zabavne igre. Popoldne pa bo v Podaku za dobro razpoloženje poskrbel Trio Storžič. Na podlagi 55. in 56. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 24/93 in 19/94) Občina Preddvor objavlja: Bohinj in Gorenjski glas z Naj, Naj, Naj Kranj, 14. avgusta - Ob prazniku občine Bohinj bo v soboto, 23. avgusta, na prireditvenem prostoru Pod Skalco kulturno zabavna prireditev, ki jo bomo v Gorenjskem glasu pripravili z organizatorji v okviru občinskega praznovanja. Na poznani prireditvi, na katerih se kraji in ljudje na Gorenjskem predstavljajo pod naslovom Naj, Naj, Naj, bodo tokrat gostje - folkloristi - harmonikarji - domačini iz Bohinja - ansambel Sava z Jelko - in drugi. Srečanje se bo začelo 23, avgusta ob 17. uri, kulturno zabavna prireditev pa ob 20. uri. Ce bo slabo vreme, bo prireditev pod šotorom za domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Pri organizaciji bodo sodelovali in skrbeli za postrežbo člani Ribiškega društva Bohinj. UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE - posebna ponudba v mesecu avgustu in septembru KUPON za brezplačno objavo prodaje oz. nakupa učbenikov. BESEDILO OGLASA: Izpoljeni kupon pošljite ali pa prinesite na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, p.p. 24. Javni razpis za oddajo del: Ureditveni načrt območja R 4/1 (Jezero Cmava * okolico) 1. Naročnik: Občina Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor 2. Predmet javnega razpisa: Izdelava ureditvenega načrta za območje R 4/' (Jezero čmava z okolico) Razpisna dela obsegajo: - priprava strokovnih podlag za UN R4/1 - priprava osnutka UN - priprava predloga UN z vsemi predpisanimi sestavinami in potrebnim sodelovanjem na javnih m strokovnih obravnavah predlaganega osnutka ter predloga dokumenta in P0 sprejemanju posameznih faz dokumenta. 3. Predvideni rok za začetek del-september 1997 4. Ponudba mora vsebovati: - ime oz. firmo ponudnika - dokazilo o registraciji za opravljanj? dejavnosti, v katero spadajo razpisana dela (dokazilo ne sme biti starejše od treh mesecev) - podrobnejšo vsebino in obseg del . - seznam odgovornih nosilcev Prl izdelavi naloge in sodelavcev - reference ponudnika, odgovornega vodje projekta in sodelavcev - roke za izdelavo naloge - ceno in način plačila - datum veljavnosti ponudbe 5. Meriia za izbor najugodnejšega ponudnika - vsebina in kompleksnost ponudbe - reference na istovrstnih in podobnin delih - ugodnejši rok izdelave - cena in plačilni pogoji 6. Informacije; Vse dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur pisno ali ustno v Občinskem uradu Občina Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Pr*~ ddvor, tel.: 451-007. 7. Način oddaje ponudbe: Ponudniki morajo podpisane, žigosane in pravilno opremljene ponudbe z vso dokumentacijo in v zapečateni ovojnici z oznako "PONUDBA ZA IZDELAVO UN R4/1 v občini Preddvor, JAVNI RAZPIS - NE ODPIRAJ!" z navedenim ponudnikom oddati v Občinskem uradu Občine Preddvor do vključno 29. » 1997 do 12. ure! Ponudbe, poslane po pošti, mora)0 prispeti v vložiščo naročnika do zgOf&i navedenega roka.8. Odpiranje ponudb Javno odpiranje ponudb bo 2. 9. 1997 ob 9. uri v sejni sobi občine Pred°v0, Prisotni predstavniki ponudnikov ^9!" ajo komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje pri odpiranju ponudb. 9. Pripombe Upoštevane bodo vloge, ki bodo izpolnjevale vse zahteve tega razpis3 in bodo pravilno opremljene pravočasno prispele na naslov naročnika. 10. Naročnik ponudnikom ne priznava stroškov za izdelavo ponudbe. 11. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb. OBČINA PREDDVOR DAN TERIC DAVČI v nedeljo, 17. avgusta pri domačiji VRHOVC A. BLED iV BLEJSKO POLETJE |J Danes, petek, 15. avgusta 1997 Občina Bled Zdraviliški park;---' 20.00 OKARINA FOLK FEST BLED '97: Alponhorn (Švica) & Amala (Slovenija) Trgovski center 20.00 Nastop pevskega zbora Sant Cecilija iz VVaaamunstra v Belgiji Jutri, sobota, 16. avgusta 1997 Prireditveni prostor pod Selom: 15.00 90. obletnica GD Sela pri Bledu in razvitje novega prapora. Na gasilsk' veselici s srečelovom vas bo zabaval Ansambel AS. Zdraviliški park: 20.00 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED '97: Yampapaya (International) Pokljuka - Mrzli studenec Konjeniška prireditev - endurance: 6. tekma za Pokal Slovenije Nedelja, 17. avgusta 1997 Zdraviliški park: 14.00 Sejem domače in umetne obrti - rokodelski mojstri se predstavljajo. 17.00 Otroški program: Lutkovno gledališče FRU FRU: "Tobija" je jazbečar, ki ni zadovoljen s svojim izgledom. 20.00 Nastop folklorne skupine KUD RUDI JEDRETIČ RIBNO 20.00 ZAKLJUČEK OKARINA FOLK FESTIVALA BLED '97: Tolovaj Mataj A Katice (Slovenija) & Fenoambv (Madagaskar) V primeru slabega vremena se otroški program seli v plesno dvorano Kazina C? HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Narofil« X« objave sprejemamo po telefonu 0641223-131, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 1230. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. i* LICENCA ZA PREVOZNIKE B & B, Begunjska 10, Kranj, tel.: 22-55-22 PRED 7 LETI PRVI - VOZNIŠKI IZPIT ia vse kategorije DANES PONUJAMO -. -—-— NAJVEČ »BAB KRANJ - tel.: 22-55-22 • BAB RADOVLJICA - tel.: 714-960 • BAB JESENICE - tel.: 86-33-00 IWA KUPnVAI NI Madžare ka Lenti - 23J3., Palmanova 21.8., nočni Gardaland - Aquland , 15JJ., 23.8. - možnost f V^V^rV plačila na dva čeka, Madiaraka toplica 4 dni od 18.9. do 21.8., Rozman, M.: 0647715-249, li.Lh.ll Šenčur 411-887 _______ AVTO ŠOLA ING. KUMAR Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA, Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji J A , \1 1 A \ B CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob I ClH VI I "V V V 18. un popoldan. TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ frizerski salon META Podlubnik 277, Škofja Loka Tel: 064/622-321 METEOR d.o.0. 422-781 Cilka teL: 411-510 Gardaland - Aqualand, konec septembra gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 NOVOI NOVOI NOVOI NOVOI Podaljševanje ali zgostitev las, računalniška simulacija pričesk Gardaland 15.8., Italija • nakupi 21.8., Madžarska 23.8., vsako sredo kopalni izlet v Čatež. GSM: 041/660-658 fNOVO - NOVO VILJEM TURIST 451-542 Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GARDALAND - AQUALAND NOČNI GARDALAND, možen obisk AOUALANDA 16. 8., 23. 8.. Tel. 54-151,53-287 M & CO. d. 30.8.97 - vsako soboto; cena izleta je 4.000,00 SIT + vstopnine NA BLEDU DRSANJE vsak dan GASSER tel.: 697 058 SINGER REKREACIJSKO DRSANJE od 29.7. do 31.8., vsak dan od 18.30 - 20. ure, cene vstopnic: odrasli 600, otroci 300 sit DVODNEVNI IZLET V BUDIMPEŠTO 30. in 31. avgtusto • odlično vodstvo, informacije in rezervacije 697 058 NA 47. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 8. DO 17. AVGUSTA Gospodinjski in obrtniški Šivalni in overtok stroji, likalne preše in parni likalniki.Ugodni plačilni pogoji, brezplačna dostava, staro za novo.ZASTOPNIK FIRME SINGER, PRINT, d.o.o., KRANJ, telefon: 064 311 959 VILJEM TURIST Cenjene potnike obveščamo, da bomo vozili v Gardaland vsak ponedeljek in tmi nsAiAPi sredo Do 9.8. vozimo v Munchen - nakupovanje. Naročila sprejemamo vsak dan od §ei.: 064/451-542 is do 23 ure. GOSTIŠČE ŠIMNOVEC VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO - 1.400 sit VELIKA PLANINA O 061/831 -425 AVTOMURKA Ugodna zamenjava za katrco. V času Gorenjskega sejma dodatne LESCE ugodnosti za celoten program avtomobilov RENAULT. AKCIJA TWINGO Informacije: AVTOMURKA LESCE, tel.: 718-100 BODOČE MAMICE IN DOJENČKI! V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju.) GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE TRŽIČ: ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ura, po 15. avgustu do 18.30 ure, NOČNO KOPANJE: - vsak petek od 20. do 22. ure - cena: 250 SIT (mesečne m sezonske vstopnice ne veljajo!) Voda je ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: - odrasli 500.00 SIT, od 15. ure dalje 300.00 SIT -šoloobv. otroci 300,00 SIT, od 15. ure dalje 150,00 SIT - predšolski otroci 100,00 SIT - vrtci 60.00 SIT -mesečna karta upokojenci 3.000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno. KRANJ: Odprto vsak dan od 9. do 16. ure. Igrišče za odbojko na mivki odprto od 9. do 22. ure. Temperatura vode: OLIMPUSKI BAZEN 26 stopinj C, OTROŠKI BAZEN 30 stopinj C Cene vstopnic: CELODNEVNA VSTOPNICA ODRASLI 500 SIT, ŠTUDENTJE. UPOKOJENCI, OTROCI 300 SIT. POPOLDAN OD 14. ura DALJE ODRASLI 400 SIT. OTROCI, ŠTUDENTJE, UPOKOJENCI 200 SIT. Otroci do 3 let imajo prost vstop. JESENICE: Na letnem kopališču Ukova se po novem popoldansko kopanje začne ob 14. uri. Vsak dan bodo izmed prodanih vstopnic izžrebali in podelili pet nagrad, ki jih prispevata uprava kopališča in slaščičarna Crty bar. Žrebanje bo ob 16. uri, nagrde pa lahko prevzamete pri blagajni kopališča najkasneje do naslednjega dne. KROPA: Letno kopališče je odprto od 1.7. do 31.8., vsak dan od 9. do 18. ure. prt/ E"TA7/ Kranj: pon. - petek 9. - 15., torek 9. - 17., sobota zaprto (velja za študijski, pionirski in splošni * oddelek) POZOR! Knjige lahko podaljšate tudi po telefonu! URNIK Bled - Knjižnica B. Kumerdeja: pon., tor., čet. 8. -14., sreda 8. -19, petek 14. -19., sobota zaprto, GORENJSKIH T****^}0^**** . - - is\r ifŽKiif Jesenice: vsak dan od 8. -14., sreda 8. -19., sobota 8. • 12. l\[SJIZ.[SIL, Ltece: pon. sreda 15. -19., petek 11.-14. Radovljica • Knjižnic« K T. Linharta: pon. 8. -19., tor., sr., pet. 8. -14., četrtek 10. • T4.. sobota 8. -12. Boh. Bistrica: torek 9. -12. in 16. -19., petek 16. -19. škofja Loka - Knjižnica L Tavčarja: odrasli vsak delavnik 8. -14.30. četr. 12. -19. Mladinski vsak delavnik 8. -14., Četr. 12. • 19. Izposojevalnice • Trata: pon., sre. 15. -19., Železniki: torek 15. -19., Žiri: pon. 14. -19., Gor. vat: četr. 14. -18., Poljane: sreda 16. -19. Tržič: pon. 9. • 15., tor, sreda 9. -17., četr., petek 9. -15. Kamnik: pon., tor. 13. -19., sr., čet, pet. 9. • 15.. sobota zaprto, "Medioteka": pon. 13. • 19., ar., pet 9. • 15. Medvode - od 14.7. do 14. 8.: pon., st, pet. 13.30 -19.. tor., čet. 8. -13.30 Vodice • 14.7. do 14.8.: tor., četr. 12. -17.30 Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 V gledališki sezoni 1997/98 bomo uprizorili: v abonmaju: Jimmie Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija Anton Pavlovič Čehov: STRIČEK VANJA drama Slavvomir Mrožek: POLICIJA, komedija za otroke: skupina avtorjev: O TEM SE NE GOVORI v abonmaju tudi: J. Cartvvright: DVA (PDG Nova Gorica) ali D. Mamet: OLEANA (SNG DRAMA Ljubljana) W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA (SLG Celje) Glas GUS Gorenjski $$mm c«s gl&s se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Francka Ravnihar Gorenjski glas bere vsa družina Lipce pri Blejski Dobravi, 13. avgusta - Naša zvesta bralka je tudi Francka Ravnihar, ki se je pred leti z možem iz Selške doline preselila na Jesenice. Cesta skozi Lipce je še vedno nadloga. Francka Ravnihar z Lipe pri Blejski Dobravi je naša zvesta naročnica, ki spremlja dogodke doma in po svetu najraje skozi časopis Gorenjski glas, ki prihaja v hišo že desetletja in desetletja. A ne le Francka, tudi vsa njena družina komaj čaka, da pride v torek ali v petek poštar in prinese najnovejše novice, objavljene v Gorenjskem glasu. "Veste, najraje pogledam nesreče pa osmrtnice, zelo rada berem usode, drugače pa pogledam tudi na druge, zanimive strani časopisa," pravi Francka. Iz Selške doline na Jesenice Rodila se je v številni družini v Selški dolini, v Praprotnem. Bilo je osem otrok, nato pa je dobila še osem polsester in polbratov. "Bilo je res grenko življenje, polno pomanjkanja in trpljenja. Nič dobrega, dan na dan nas je čakalo samo delo in boj za preživetje," se spominja prijazna Francka, ki svojih 85 let resnično ne kaže. Nismo mogli verjeti, da je Francka že v 85. letu starosti. A ne le mi, tudi sosedje in znanci, ki jo poznajo, ji venomer pravijo, da je leta sploh ne morejo dohiteti - Francka je še vedno zelo delavna, saj ima kar velik vrt, kuha, pospravlja in je nenehno v gibanju. Prav to in trdo življenje jo ohranja pri odličnem zdravju in presenetljivo mladostnem videzu. Ko se je Francka poročila z možem, ki je bil doma iz Luše v Selški dolini, sta se preselila za kruhom - na Jesenice. V jeseniški Železarni, v valjami, je bil njen, zdaj že pokojni mož, v zadnjih letih svoje službe delovodja. V zakonu so se jima rodili štirje otroci in tudi na Jesenicah Franckini družini ni bilo ravno vse lepo. Med vojno je bilo hudo pomanjkanje, po vojni je bilo treba nenehno delati, da se je preživela številna družina. "še najlepše mi je danes," pravi Francka. "Moji otroci, zeti ter vnuki zame lepo skrbijo, mi prinesejo, če kaj potrebujem. Vsi se prav lepo razumemo. In zelo mi je všeč, ker imam tudi dobre sosede." Promet je še vedno nadloga Franckina hiša na Lipcah stoji nedaleč stran od obvozne poti, ki pelje skozi Lipce na pokopališče na Blejsko Dobravo. Zato smo Francko tudi vprašali, kako kaj zdaj prebivalci Lipe doživljajo kar precejšen promet skozi njihovo naselje. Pred časom so namreč imeli izredno veliko težav in so se upravičeno pritoževali nad prometom in semaforiziranim križiščem. Tedaj so zagrozili, da bodo fizično zaprli cesto, če se problem ne uredi. "Tudi danes je kar veliko prometa skozi Lipce in tisti, ki stanujejo blizu ozke ceste skozi naselje, so upravičeno nejevoljni. Bilo je že nekaj nesreč, kar nI čudno, saj je cesta zelo ozka, razen tega pa je to strnjeno naselje, kjer živijo starejši in tudi otroci. Številni vozniki še vedno uporabljajo našo cesto, ko se vozijo na pokopališče na Blejsko Dobravo. Seveda bi mi, domačini, vsi radi, da je cesta skozi Lipce kar najmanj obremenjena." Francka se rada odpravi peš do Blejske Dobrave, k maši ali po nakupih. A tudi trgovina na Javo miku ni tako zelo daleč.. Zanjo že ne - ko pa je še tako zdrava in čila, ko pnme še za vsako delo kot vsa leta svojega življenja. Naši zvesti bralki z Lipe želimo še naprej veliko sreče in zdravja. • D.S. Vaša pošta V pričakovanju praznovanja Tudi tokrat smo dobili kar veliko pošte, lepih pozdravov z vse Gorenjske. Naši najstarejši naročniki nas tako hvalijo, da nam je včasih že kar nerodno. A očitno jim je Gorenjski glas res všeč, saj nam sicer ne bi bili toliko časa zvesti. Za vse četitke ob našem in vašem jubileju se lepo zahvaljujemo in vas še naprej vabimo, da nam pišete ali telefonirate. Vsi, ki se nam boste kakorkoli že oglasi ali nam sporočili, da ste v družini že več desetletij naročeni na Gorenjca, boste z dodatnima dvema kuponoma sodelovali v velikem naročniškem žrebanju Gorenjskega glasa, ki ga pripravljamo za oktober, ko bo časopis zares in čisto uradno srečal Abrahama. Z velikim slavjem, se razume. Kajti malo je časopisov s tako dolgo tradicijo in s tako številnimi bralci, predvsem pa tako zvestimi In rednimi naročniki... Ostanite taki kot doslej Med drugimi so nam pisali tudi Udovlčevi a Prebačevega 51. Takole pišejo: "Vsem, ki se trudite, da je Val in naš časopis tako dober in zanimiv, čestitamo ob lepem jubileju. Pri nas doma ga z veseljem Čakamo in beremo Že od vsega začetka, odkar izhaja. Želimo Vam veliko lepih uspehov in še naprej izdajajte tako dober časopis.'' Prvi naročniki smo le prvi... Gorenjski glas radi berejo tudi v Bohinjski Bistrici, na Ribčevem Lazu in po drugih vaseh, od koder smo dobili kar precej pošte. V teh dneh se bomo podali tudi v Bohinj in obiskali katerega od naših bralcev. Vseh na žalost ne moremo, saj jih je le - preveč, iz lepega bohinjskega konca se je nam je oglasila naša zvesta bralka bralka Justina Zvan, ki je takole napisala: "Sporočam Vam, da sem vaše zvesta naročnica od prvega dne, odkar je začel izhajati. Odrezkov od starih časopisov nimam in upam, da mi verjamete. Milsim tudi, da bi morali bolj upoštevati prve naročnike." Ce nismo doslej bolj upoštevali naših starih bralcev, prvih naročnikov, bomo vsaj ob 50-letnici poskušali to popraviti in našim najstarejšim bralcem namenili še dodatno pozornost Deset številk za deset nagrad po deset dni počitnic Se enkrat objavljamo izid četrtega kroga letošnjih jubilejnih naročniških irebanj "Deset napad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečah", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa, Iz naročniške evidence smo izžrebali ittrto deseterico naročniških številk za deset lepih nagrad - za desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. V četrtem krogu so bile izlrebane naročniške številke: 11380; 13846; 15930; 16845; 30713; 31366; 37923; 47328; 50163 in 51792. Pojasnilo k načinu in rezultatom tedenskega naročniškega irebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni ali je morda slabo čitljiva, pa je petmestna naročniška številka izpisana tudi na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada OSEBNO naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za prvi dve letošnji trimesečji (oziroma plačano celoletno naročnino). Rok za plačilo naročnine za tretje trimesečje -račune ste prejeli v začetku prejšnjega tedna ■ je do konca tega meseca in zato bo plačana naročnina za tretje trimesečje za naročniška irebanja od začetka septembra seveda predpogoj za koriščenje nagrade. Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izirebanih številk, st po telefona (ali pisno, ali osebno) javite r naročniški sluibi oziroma tajništva Gorenjskega glasa, telefon 0641223 - lil, vsak dan med 7.00 in 15.00 aro, ob petkih do 14.00 are, zaradi ureditve formalnosti za koriščenje nagrade. Rezultati dosedanjih irebanj so bili objavljeni: prvi krog v 56. in 57. številki Gorenjskega glasa; deset srečnih naročniških številk drugega kroga pav 59 in 60. številki ter naslednjih deset nagrajenih za deset nagrad v Gorenjskem Jlasu št. 61 in št 62 prejšnji teden; deset številk iz četrtega roga pa smo prvič objavili ie v torek. MALI OGLASI MALI OGLASI ■m 223-444 APARATI STROJI Ugodno prodam sodoben SESALEC Kirbv nov v garanciji za 20% ceneje. »226-758, zvečer 18775 SILOKOMBAJN Mengele MB 220 in trak. sejalnico 2 m, prodam. ©061/ 375-168 18812 TELEVIZOR ekran 55 cm v garanciji, star mesec dni, prodam. ©323-663 18671 ODDAM PEČ central 20 S in prodam HLADILNO OMARO Gorenje s šestimi predali za 15 000 SIT. ©226-648 18908 Za 1000 SIT prodam šivalni stroj Slavica. © 59-095 18935 Prodam KOSILNICO Moti, cena po dogovoru. ©695-227 19135 Ugodno prodam 100 let star šivalni STROJ, še vedno šiva. S862-629 19142 Prodam ŠTEDILNIK, rabljen 3p + 1 e^ugodno. Koselj, lipnica 5, 736-684 Prodam toplotno črpalko in dva umivalnika za kopalnico. ©633-055 19144 GLASBILA Prodam večjo italijansko HARMONIKO Scandalli. ©84-352 18962 HOHNER MORINO 5. N, ohranjeno, prodam za 5200 DEM. ©718-176 18979 Prodam diatonično HARMONIKO Melodija. ©241-623 i89»o KuDim rablien KLAVIR. ©411-383 LEKERO, d.o.o. Cesta na Rupo 45 KRANJ (KOKRICA) V zalogi velika izbira španskih keramičnih ploščic priznanega proizvajalca GRES DE NULES & KERABEN (ISO 9001): - ker. ploščice za kopalnice in kuhinje - visoko kvalitetne talne ker. ploščice (tudi za terase, balkone) - keramična tla prihodnosti MARATHON - odpornost, pestrost, higieničnost, varnost in stil - več od tal ne morete zahtevati POPUSTI OD 10 DO 1 5%. OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A. VABLJENI! AKCIJSKE CENE IN VELIKA IZBIRA kopalniškega pohištva Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi, prsne zaslone - enoročne mešalne baterije - sanitarno keramiko - okna, vrata ter vse vrste senčil - laminatne talne plošče ter stenske in stropne obloge Tel.: 064/245-124 ali 245-125 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Prodam enoosni TRAKTOR s kosilnico zelo ugodno. ©422-467 18945 Prodam malo rabljeni ŠIVALNI STROJ Ventas. ©226-544 18953 FOTOKOPIRNI STROJ Xerox poceni prodam. ©52-124 18964 Po delih prodam HLADILNO SKRINJO. ©66-596 18966 Prodam ali zamenjam globinski SESALEC Kirbv G 4. ©731-023 18972_ Prodam sobno PEČ na olje. Kalinš-kova 43, Kranj, 242-076 18981 Prodam satelitsko anteno in TV sprejemnik Grandcolor za 300 DEM. ©714-676 18999 Prodam SUPER NINTENDO z 8. igrami za 30.000 SIT. ©801-492 18000 Prodam 80 I BOJLER za 10.000 SIT. ©57-368 19003 Prodam 7 ANTEN z drogom in ojačevalcem komplet. ©411-878 19005 Prodam MLIN za mletje sadja. ©696-027 19007 Prodam RAČUNALNIK PC 386, 25000. ©323-849_ i9Qi5 Prodam SILOKOMBAJN Mengele 220 MB. Dorfarje 31, Žabnica 19037 Ugodno prodam VIDEOKAMERO SHARP VL - C 690 S s kompletnim priborom. ©331-821_19041 Ugodno prodam KOMBAJN za krompir Grimme. ©632-846 19052 Prodam KOMBAJN za krompir Hagedorm za 2200 DEM. Cegelnica 1 ©472-648 19057 RAČUNALNIK 486 DX 4/120, 16 Mb RAM 1.3 GB, trdi disk, 15 inčni super SVGA, digitalni monitor, CD - ROM, 8 X, SB-16, zvočna kartica, zvočniki, miška, tipkovnica in programi WIN 95, KOREL 4. ASYMETRiX 3 D SX, PAINT SHOP PRO in XTRII-gold. Cena samo 95 000 SIT. ©311 -286 19060 TISKALNIKI EPSON color 500 in EPSON LQ 570 z dodatnimi trakovi, zelo ugodno prodam. ©311-286 19061 PEČ na premog Emocential in kombinirani bojler ugodno prodam. ©718-794 19106 Elek. HLADILNIK Gorenje, 50 I, malo rabljen, prodam. ©311-642 19114 GR. MATERIAL Poceni prodam rabljena kovinska drsna vrata višina 325, širina 300 cm. ©421-739 zvečer 18947 Prodam zunanje montažne stene z nekaj vgrajenimi okni. ©633-678 18952 Suhe smrekove plohe paralelno žagane in javor prodam. ©221-872 18957 Prodam nova GARAŽNA VRATA 4 krilna, dim. 2.75 x 3.40 m. Ugodno! 058-681 18959 BETONSKE STEBRE za žične kozolce dobite na ©66-848 18964 Stilna vhodna vrata prodam. ©66-244 19013 Brezplačno ODDAM strešno OPEKO Folc. Kern, Jezerska c. 115, Kranj Prdoam hladilni BAZEN 100 I in 4 m hrastovih plohov. ©64-133 19025 Ugodno prodamo VHODNA VRATA (KRILO). ©242-284_19051 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. »682-061 19085 Zelo ugodno prodamo nova dvižna garažna vrata Up Bled, dim. 240 x 215 cm in rabljeno brezhibno PEČ Tam Stadler 40.000 Kcal z bojlerjem in avtomatiko. »645-031 19104 SNEGLOVILCI po ugodni ceni. Možna dostava in montaža. »725- 319 19108 IZOBRAŽEVANJE Sem maturantka Gimnazije Kranj in INSTRUIRAM SLOVENŠČINO. NEMŠČINO in MATEMATIKO za OŠ in Sš. 57-632 is399 Nudim instrukcije in pripravo na popravne izpite za matematiko in fiziko, na vašem domu. »360-362 18802 Popravi izpit! Instruiram matematiko, fiziko In osnove elektrotehnike. »223-064 18946 Prodam KNJIGE za 4. razred »241-660 18961 Kupim KNJIGE za 2. letnik EŠ -Ekonomski tehnik. Grošelj, Poženik 50, Cerklje 18963 Prodam nekaj KNJIG od 1-4 letnik Srednje lesne šole. »681-125 iswi OD GRADOM Pizzerija POD GRADOM Tržič, tel.:52-055 PIZZA PO DOMAČE samo HM SIT (ne velja za dostavo) Vidav - višja matematika I., Kokelj -naloge iz osnov elektrotehnike I, Bratkovič - osnovna načela delovanja računalnikov, vse skupaj 1000 SIT. »718-176 18993 Instruiram matematiko za SŠ. »50- 821 18994 Kupim dobre knjige za 1. letnik Mlekarske šole, smer živilski tehnik. ©461-326 19002 Prodam KNJIGE za 1,2,3 in 4. letnik Srednje ekonomske šole. ©401-003 19006 Prodam UČBENIKE za 7. razred. Robljek Karmen, Golniška c. 48, Kranj, ©245-060 19008 Prodam BERILO za 3. 4. in 5. razred, vaje iz matematike za 4. razred in delovni zvezek. ©681-125 19012 Kupim knjige za II. letnik Gimnazije. ©431-028 ,9019 Kupim KNJIGE za 1. letnik EŠ upravni tehnik. ©731-395 19055 Poučujem FIZIKO za srednjo in osnovno šolo. ©327-189 19065 Kupim učbenike za 1. letnik Turistične šole. Kokali Mirja, ©441-156 Kupim nekaj KNJIG za 1. letnik Ekonomske šole - ekonomski tehnik. ©310-537 19109 Kupim knjige za 2. letnik EŠ ekonomski tehnik. ©422-576 19141 IZGUBLJENO Na Visokem sem izgubil GSM MOBILNI TELEFON. Poštenega najditelja čaka nagrada. »431-250 ali 331-897 19120 KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj »211-248 ali 471-534 _18050 Kupim CITROEN DS ali dele zanj, 1.64-75. »718-227_16969 KLARINET SELMER PROLOGUE z ustnikom C 85 120, kupim. »634- 802 18973 Odkupujemo CELULOZNI LES smreke. Takojšnje plačilo. I. klasa -3500 SIT, II. klasa 3000 SIT, III. klasa -2500 SIT. »324-484, 0609/652-061 Kupim salonitne plošče nove 90x92. »861-998_ 19125 LOKALI PRODAMO KRANJ PLANINA nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, NAKUP MOŽEN PO ETAŽAH. KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku prodamo trgovski lokal z izložbo, 65 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14303 POSLOVNE PROSTORE prodamo -KRANJ 100 m2 v pritličju poslovne hiše, ob cesti s parkiriščem. DOM NEPREMIČNINE »22-33-00 in 0609/650-123 U195 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj - manjši trgovski lokal za specializirano trgovino, 400 DEM mesečno. DOM NEPREMIČNINE »22-33-00 In 0609/650-123 i7iee IN EPREMIĆ NIN5K01 POSLOVANJE V najem oddamo lokal s poslovnimi prostori v centru Tržiča. »51-955 ali 50-093 18432 MANJŠI LOKAL cca 10 m2, v Kranju Planina II ali lil kupimo. LOCI ing. 225-116 19094 LOKAL poslovni prosotr 15 m2, v starem delu kranja, prodamo. LOCI ing. 225-116 19097 Takoj kupimo tri lokale v Kranju 20-40 m2. LOCI ing. 225-116 19098 Manjši poslovni prostor v Škofij Loki ali bližnji okolici najamemo. LOČI ing. 225-116 19103 KOLESA Prodam MOTORNO KOLO BMW 650, I. 83, prev. 42000 km, lepo ohranjeno. »738-292 I8711 Ugodno prodam MOŠKO KOLO. »324-460 19048 Ugodno prodam PONY KOLO. »328-291 19062 Prodam ŽENSKO KOLO malo rabljeno, zelo ugodno, cena po dogovoru. ©66-939 19088 GORSKO MOŠKO KOLO Pamir, Alivio oprema, bel, odlično ohranjeno. ©692-006 19132 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARSKO vsak teden. ©491 - 442 18569 KOPALNI IZLET NA MORJE -IZOLA. ©491-442 18571 CELODNEVNI IZLET Z BARKO OB SLOVENSKI OBALI IN KOPANJE. ©491-442 18572 ZAHVALA MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH KRANJ izreka zahvalo vsem darovalcem, ki so s svojimi prispevki omogočili uspešno izvedbo srečelova na vsakoletnem srečanju članov. OBLAČILA Poroka - prelepe svečane obleke, izposojevalnica Rija. Možnost izposoje vsak dan od 16-19. ure. »472-737 19131 ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastio (četrta hiša od moka Hrastje na desno) tel.:064/3i3-034 vam nudi posezonako znižanje cen kvalitetnih ženskih hlač od 5*8. do 50. B.; pon.: ? - je. ure, tor.: 8 -18. ure *e.: 7 -18. ure, čet.: 7 -14. ure pet?. -18. ure, sob: 7-12. ure| OTR. OPREMA Prodam globok otroški VOZIČEK Inglesina, cena 7000. ©57-420 19004 Otroški jedilni STOL, kombiniran s hojico 5000 SIT. ©323-849 19017 OGLAS POD "ŠIFRO" če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šoto" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. PRIDELKI KRANJ : Oddamo v najem nov gostinski lokal v obratovanju na izredni lokaciji z odkupom inventarja. Cena najema : 2.000 DEM/mes. brez predplačila. GS-5 STANIČ nepremičnine tol/fax 715 00 KRANJSKA GORA : Prodamo d.o.o., sodno registrirano, dokapltlll-zirano, v fazi poslovanja z široko registriranimi dejavnostmi, brez bremen. Cena z celotnim premoženjem : po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 Prodam domače ŽGANJE staro dve leti. ©422-585 18776 Prodam OVES. ©331-830 isaio Brezplačno oddam ŽAGANJE. ©242-064 18927 Prodam KUMARICE za vlaganje in rdečo PESO. ©422-598 ib942 Prodam KUMARICE za vlaganje, FIŽOL in SOLATO. ©421-672 18943 Prodam HLEVSKI GNOJ. »312-462 18970 _ Prodam KUMARICE, rdečo peso in korenček. Sušnlkova 15, Šenčur, 411-552_1898« Prodam drobni krmilni KROMPIR. Žabnica 5/, «310-268 191 is POSESTI GORICE: nadstropje nedokončane HIŠE + garažo + vrt, cena po dogovoru, BLED enonadstropno HISO z vrtom, primerno zqa poslovno dejavnost ali večjo družino, KRANJSKA GORA vis. pritlično HIŠO z manjšim vrtom, garažo, lepim razgledom prodamo, KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjs-ko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKO-VO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14297 K3V £3- d.0.0. * ** * M Te tel.fox:064 52 233 Koroška cesta 5 4290 Tržič /P3CN NEPREMIČNINE teLfax: 331-292, 331-366 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14299 PRODAMO Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, Besnica 393 m2, sredi vasi, cena po dogovoru, Hotemaže 2000 m2 ali manj ob robu mirnega naselja, Golnik 959 m2, v hribu v urejenem naselju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 14300 5i3_ i ?hoBBa^NEPREMtCNIN" MAKUm BUED d.o.o 4260 bled, Ljubljanska cesta 3, teL.064/742-333, 742-334, AGENCUA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI PartiMatak* ul. t. 4290 TRŽIČ tmtJf*x: 50-502. mobu,l 06091646-902 NEPREMIČNINE tT 76-076. BIKI) PREŠERNOVA 50 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14301_ VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14302 MAVČIČE - prodamo starejšo pritlično HIŠO na parceli 250 m2 (ali menjamo za 1 ss) in enonadstropno dvostanovanjsko, na parceli cca. 600 m2, v VODICAH, novejšo, dvostanovanjsko HIŠO 10 x 12 m z vrtom in dvema garažama. DOM NEPREMIČNINE »22-33-00, 0609-650-123 18046 ______ V najem vzamem starejšo HIŠO. » 736-327 _WW» Prodam GOZD 2.7 ha Mali Vrh KO. Cešnjlca - Podnart. »225-733 imi 1 HIŠO na morju v Vrsarju oddam od 24 8.-31.8., cena 400 DEM. »241- 863 18919 Prodam kmetijsko zemljišče 7600 m2 v enem kosu, 4. razred, v bližini Radovljice. »715-746 19032 % KERN tel.:221-353 222-566 tax: 221-785 d.0.0. NEPREMIČNINE Maistrov trg 12 4000 Kranj NEPREMIČNINE ^■■domplan kranj, p.o. 1^91 ^.NeN^eisova 14 P-P-139, ■ I et ■ tei.064/268--700, »■M fax:064-211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj N0Y0 promet z nepremk?ningjffl Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. Kranj z okolico, Šk. Loka, Radovljica, Jesenice - takoj kupimo SAMOSTOJNO HIŠO ali DVOJČEK. ©227-202 190« Stanovanjsko hišo - novejšo ali v zaključni gradbeni fazi kupimo. LOO ing. 225-116_t«*! POČITNIŠKI APARTMA v Stinici pri jablancu, vel. 54 m2, prodamo. LOCI ing. 225-116_i_Jj STAREJŠO HIŠO s skupno površino cca 180 m2 na parceli do 1000 rn2» 1 okolici Kranja ali Tržiča kupimo. LOCI ing. 225-116_190» PARCELO za vikend, Gorenjska kupimo. LOCI ing. 225-116 190^ STAREJŠO HIŠO. do 30 let, površine cca 100 m2, s parcelo cca 400 m2 v Škofji Loki ali bližnji okolici. kupimo. LOCI ing. 225-116 190* Starejšo enodružinsko hišo z manjš° parcelo na relaciji Kranj škofja Loka, kupimo. LOCI ing. 225-116i9i* Starejšo hišo s parcelo na relaciji š*-Loka Medvode Ljubljana, kupimo-LOCI ing. 225-116__i9j£ VIKEND stanovanjsko hišo in gradbeno parcelo (lepa sončna lega) v neposredni bližini Šmarjeških top'lC ugodno prodamo. ©635-031 i?105 Prodam NJIVO (1 ha ali več). Drnovšek, Reteče 87, Škofja Loka Naprodaj poslovno stanovanjska hiša v starem delu Kranja na Glavnem trgu. Tel.: 360-260, 0609 630-945 TRŽIČ - Prodamo trisobno Stan°. vanje 80m2, v bloku, vsi priključi; Cena : 99.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 JESENICE - okolica - Na SiršerT območju JESENIC prodamo več TB in večje število stanovanjskih |n poslovnih enot različnih cenovin razredov. Informacije na agenciji • GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fa* 715 009 KRANJ - okolica - Na širšern območju KRANJA prodamo več rej in večje število stanovanjskih £ poslovnih enot različnih cenovl" razredov. Informacije na agenciji • GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fa* 715 009 PODBREZJE - Prodamo starej*0 popolnoma adaptirano stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, poslo^1 prostor - frizerija, CK, KTV, tel.,Cen* 180.000 DEM. GS-5 STANIČ nep*' mičnine tel/fax 715 009 RADOVLJICA - Gradnikovo naselje- Prodamo garsonjero 28m2, * nad., CK, KTV, telefon. Cena: 50.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnin« tel/fax 715 009 RADOVLJICA - Cankarjevo naselje- Prodamo takoi vseljivo dvo^ sobno stanovanje 60m2, I. nad., "3 priključki. Cena: 97.000 DEM. GS^ STANIČ nepremičnine tel/fax 715 OO" RADOVLJICA - Prodamo izred^ lepo takoi vseljivo stanovanjsko hi»°, in 1000 m2 pripadajoče parcele JB 20O0m2 gozda vse za ceno 290. 0°; DEM. GS-5 STANIČ nepremičnih tel/fax 715 009 RADOVLJICA - Prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61m2, ". nad., CK, KTV, telefon, možno*11 obročnega odplačevanja. Cena: 000 DEM GS-5 STANIČ neprernič' nine tel/fax 715 009 RADOVLJICA - center- Prodam0 trisobno stanovanje v hiši, 70m2, " nad., CK, KTV, telefon. Cena ugodn" : 90.000 DEM. GS-5 STANIČ nep'"' mičnine tel/fax 715 009 RADOVLJICA okolica - Prodam0 zazidljivo parcelo 850m2 z dvom obstoječima objektoma za nad" mestno gradnjo. Cena: 98.000 DE^.! GS-5 STANIČ nepremičnino tel/'8' 715 009 RADOVLJICA - Prodamo v starejjj mestnem jedru osemstanovanjs* hišo, stara, dvonadstropna, klasičjj: ogrevanje na frekventni lokadlk Cena: 290.000 DEM. GS-5 STANIU nepremičnine tel/fax 715 009 Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9' dopoldne In ob 18 popoldne NftJU$P€SN€JSft AVTOŠOlfl mm mmmrmm NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA ŠKOFJA LOKA St 623-117,622-518 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 2. Prodamo vrstno hišo Podiubnik 3. Prodamo Laniše nad Sovodnjem parcelo s starejšo hišo 4. Prodamo Podvrh lep vikend 5. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 6. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 7. Kupimo Groharjevo naselje 1 s, s. za gotovino 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9. Kupimo na reiaciji Zminec - Gor. vas zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Prodamo 3 SS (75 m2) Podiubnik 12. Prodamo 1 SS v Frankovem nas. 13 Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 14. Prodamo v Škofii Loki več 2 s. stanovanj n,3 različnih lokacijah 15. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 16. Kupimo - Partizanska c, Groh. nas., Podiubnik 3 ss do 4. nadstropja 17. Prodamo 2 sobno stanovanje Partizanska c. *fc Prodamo zazidljivo parcelo £.600 m2) Racava - Žiri 19. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 20. Prodamo Frankovo naselje -1 s. s., 38 m2, preurejeno 21. Prodamo - Medvode - garsonjero, 28 m2 + balkon 22 Prodamo - Vlrmaše -večjo stanovanjsko hišo 23 Prodamo • Vodice - novo, dvostanovanjsko samostojno hišo PIA KRANJ S? 312-622 1. Prodamo 1ss (42m2), Zlate Poije, adaptirano. 2. Prodamo 1 ss s kabinetom (44 m2), Planina, cena 72.000 DEM. 3. Prodamo 2 ss (58 m2), Planina. 4. Prodamo 2 ss (55 m2), Kranj -galerijsko (ugodno). 5. Prodamo 2 ss z atrijem (60 m2), Planina. 8. Prodamo 2 ss (62 m2), Tržič. 7. Prodamo 3 ss (72 m2), Planina. 8. Prodamo 3 ss (69 ffl2), Zlato Polje, ugodno 9. Prodamo 3 ss (70 rn.2), Šorlijevo naselje, ugodno, na dva obroka. 10. Prodamo 4 ss (92 m2), Planina, ugodno, na dva obroka. 11. Prodamo hišo v Dvorjah, parcela 600 m2, cena 275,000 DEM. 12. Kupimo več stan. hiš, do 250.C00 DEM. 13. Kupimo enodružinske stanovanjsko hišo v Stražišču ali okolici. 14. Kupimo več stan. hiš, potrebnih adaptacije. 15. Kupimo 2 ss v Stražišču za že znanega kupca. 16. Najamemo 1 ss v Kranju, nujno. 17. Kupimo parcelo v Kranju, 15.000 m2. 18. Kupimo več manjših zazidljivih parcel v okolici Kranja. 19. Oddamo večje 2 ss v hiši s pripadajočim vrtom in garažo. 20. Oddamo več različnih poslovnih prostorov v okolici Kranja. 21. Prodamo bivalni vikend pod Krvavcem, parcela 8.000 m2. 22. Prodamo vikend z vinogradom, Štajerska (Biteljsko). 23. Najamemo hišo v Kranju ali okolici. 24. Prodamo starejšo hišo, potrebno obnove, cena 130.000 DEM. 25. Oddamo 2 ss v hiši - okolica Kranja, brez predplačila, selitev takoj PIA JESENICE s? 863-145 1. Moste - Žirovnica - novejša opremljena dvostanovanjska hiša, parcela 1.200 m2, cena: 390.000 DEM. V ceno je vračunan tudi starejši stanovanjski objekt. 2. Jesenice • 3. s. st,, 69 m2, tel., 60.000 DEM 3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu, 4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 5. V Bohinju prodamo 4 ha parcele v hišo, primerna za kmečki turizem, 145.000 DEM. 6. Jesenice - 2 s, st. v hiši. garaža, vrt, 59.000 DEM 7. Jesenice - okolica, enostanovanjs-ka hiša, adaptirana, 90 m.2 stanovanjske površine, parcela 200 m2, cena 118.000 DEM, 8. Zasip - Sebenje prodamo parcelo 972 m2 z gradbenim dovoljenjem, cena 90.000 DEM 9. Lesce - oddamo poslovni prostor 30 m2, primeren za mirno dejavnost, 550 DEM/mes, 10. Prihodi nad Jesenicami, prodamo hišo, 135 m2 stanovanjske površine, 810 m2 parcele, cena ugodna. 11. Jesenice - Radovljica iakoj najamemo 1 s. st. - 2 s. st. za znane kupce. 12. PODKOREN - prodamo domačijo ŠERC - priznan opremljen gostinski lokal, 351 rr.2 koristne površine, terasa - 60 sedežev + vrt. 13. Jesenice - 3 s. st,, 74 m2 stan. površine, stanovanje renovirano, tel., CK, v pritličju, dva balkona, vrt, cena: 85.000 DEM. Možnost izdelave še dodatnih 50 m2 stan. površine. 14. KROPA - prodamo gostinski iokal -kovaški hram, 134 m2 uporabne površine, v pritličju. Cena: 115.000 DEM. 15. RADOVLJICA -1 s.st. v bloku, 37 m2, prvo nadstropje, stanovanje lepo ohranjeno, CK, te!., cena: 62.000 DEM. 16. LEŠE - prodamo hišo 90 m2, delno opremnljeno, parcela 800 m2, kmečka peč. Cena: 68 000 DEM. RADOVLJICA Lancovo - Proda mo zazidljivo parcelo 3290m2, lahko J/2, ob cesti, na sončnem kraju. Cena: 35 DEM / M2. GS-b STANIČ ^premičnine tei/fax 715 009 RADOVLJICA - LESCE - BLED -'RŽIČ: Kupimo za našo stranko Poslovni prostor od 200-300 m2 za Nravstveno dejavnost do cene 1.000 0OO DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 RADOVLJICA - Cankarjevo napelje : Prodamo dvosobno stano-vanje 57 m2, III. nad., novejše, vsi Priključki. Cena : 90.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 BLED - Dobe - Prodamo večjo stanovanjsko hišo 400m2 + 60m2 balkonov, 1200m2 parcele na mirnem, Idiličnem kraju. Hiša je primerna *a tuje poslovne partnerje, predstavništva, diplomate. Cena : 650.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine «el/fax 715 009 BLED - Jarše - Prodamo trisobno stanovanje 75m, pritličje, vsi priključki, staro 12 let,kletni prostor, Žaražni boks. Cena : 149.500 DEM. iS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax ?15 009 BLED - okolica - Prodamo novo nedograjeno stanovanjsko hišo 300m2, malo zemljišča ob vodi, 9radbeni material za dograditev v ceni. Cena : 150.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 BLFD: Prodamo 1/2 stanovanjske hiše, klasično ogrevanje, 700m od ie*era, pritličje KTV, tel., in pripadajoči lep travnik na sončni lokaciji. Cena: 140 000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 BEGUNJE NA GORENJSKEM -Prodamo izredno lepo dvosobno stanovanje, 60m2 I.nad., vsi priključki, staro 10 let Cena : 99.000 °EM. GS-5 STANIČ nepremičnine t«l/tax 715 009 RADOVLJICA - Gradnikovo naselja: Prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, IV. nad., CK, KTV telefon. Cena : 83 000 DFM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 R. RADOVLJICA - Staro mestno jedro : Prodamo staro dvostanovanjsko hišo300m2, dva vhoda, klasično ogrevanje, potrebna prenove. Cena : 91.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 BLED - Jarše - Prodamo veliko štirisobno stanovanje, staro 12 let, CK, KTV, I nad., telefon, dva izhoda na balkon, kletni prostor. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO Bonsav. ©421-498 17307 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice Save, Petrola, Krke in ostalih. «312 385 17273 Odkupujemo delnice SAVE, Petrola, Krke in ostalih podjetij. »310-537 18471_ Zaposleni UPOKOJENCI - imate star kredit pa ne veste kako do novega? Pokličite «77-726 i8936 KRANJSKA GORA : Prodamo d.o.o., sodno registrirano, dokapitili-zirano, v fazi poslovanja z široko registriranimi dejavnostmi, brez bremen. Cena z celotnim premoženiem : po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najusodnejše obresti. Tel.:064/211-8*7 " NEPREMIČNINE posing ■ POSLOVNI w INŽENIRING d.o.o. Kranj, StaStna 3, tel.:224 210 j POZNANSTVA Veliko neporočenih si je našlo življenjskega partnerja v Afroditi. Zakaj si ga nebi tudi vi! Za ženske je brezplačno, moškim pa nudimo neomejeno število ponudb. »324-258 VSI PLESALCI pa vabljeni v soboto, 16. 8. v hotel Transturist Škofja Loka! 19042 DOVŽANdoo Podljubelj 272, TRŽIČ teiyfox:064/59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizersrvo VSE ZA VAŠ AVTO DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA RAZNO PRODAM BUKOVA ali mešana DRVA prodam in dostavim. «061/714-909 ibms LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, »061/611 078i87i7 Poceni prodam malo rabljena 2 OKNA 120 x 120, dvoje garažnih vrat in ŠTEDILNIK trajno žareči, ffi 422 -585_18778 Prodam SMREKOV OPAŽ in CO-LARICE. «64-207_ibbis Ugodno prodam SAMONAKLADAL-NO PRIKOLICO 15. «460-023 18920 Prodam BUKOVA DRVA. »451-336 Suhe HRUŠKOVE DESKE in PLOHE prodam. »241-425_189S8 Prodam ŽLEBOVE 12 m in GARAŽNA VRATA skupaj za 5000 SIT. «51-290_18975 Prodam star šivalni STROJ in pa KOŠEK za dojenčka na kolesih. «312-101 18997 Prodam suhi LES hruške, lipe, oreha, primeren za strugarje prodam tudi navadno harmoniko. «312-101 18998 Prodam suhe BUTARE. «460-087 19003 _ Prodam GOLF diesel, letnik 1988, zamrzovalno SKRINJO 210 I, plinsko PEČ Ocean, ugodno. «224-146 19031_ Prodam DOMAČE ŽGANJE in LES za ostrešje. «411-045 19043 Prodam PŠENICO in rabljeno STREŠNO OPEKO. Zupan Jože, Pr, polica 7, Cerklje i9oee Prodam večjo količino BUKOVIH DRV in BIKCA simentalca 120 kg. »421-580 19090 SPORT PREZIMUJEMO kamp prikolice v mirni okolici Izole po zelo ugodni ceni. »066/62-814_iimo ROLERJE, 34-35 št., 3000 SIT. »323-849 19016 STAN. OPREMA Prodam RABLJENO DNEVNO SOBO barok stilles 7 elementov z 20 % popustom. »431-570, čet., petek,, sobota po 19. uri 18396 Prodam oz. dam OMARO za dnevno ali otroško sobo. »242-383 1897? KOŽA goveja, rjavo bela, 4,5 m2, nova, cena 250 DEM. »64-43818990 Prodam zakonsko POSTELJO. »324-459 19010 Prodam vrstno GARNITURO miza + 2 klopi, vse masivni hrast, dolžine 2 m. »312-143 po 16. uri 19044 Ugodno prodam kavč in 2 fotelja. »061/621-344_ 19054' Ugodno prodam sedežno GARNITURO (trosed, dvosed, foteij). »328-781 19110 STORITVE TESNENJE OKEfJ in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! »061/813-553 3425 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7483 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI - ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S BOR d.o.o. «061/813-870 in GSM 041/ 667-076 17122 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA »328-169 17271 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. »222-055 17272 OPRAVLJAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali z vašim materialom, tudi vse vrste fasad. TLAKUJEM TUDI DVORIŠČA. »718-845 >o •"O Tel.: 064/221-572 Pa tizanska 1 8 4000 Kranj Milena Zavrl PRI KOKRŠKEM MOSTU Nudimo najsodobnejše storitve v modnem trendu, Brezplačna masaža za poškodovano utrujeno lasišče, proti srbenju z dodatkom mentola in morske soli s pomirjajočim in osvežilnim učinkom. NOVOM Intenzivna nega, modno niansiranje za lesk in zdravo lasisče z najnovejšimi kreativnimi aosežki firme SCHVVARZKOPF, VVELLA IN KADUS. ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov, ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S-Bor, d.o.o., tel: 061/813-870, GSM 041/667-078. TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleiweisova 2, Kranj (kino Center). »222-004 17574 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ Q in fax 332-260 17774 Prevzamemo VSA GARDBENA DELA po ugodni ceni. Naročila na »736-327 17855 BOJLERJE, CISTERNE - iz nerjaveče pločevine, garancija 5 !et, IZDELAMO po meri ali na vašem domu. «806-069, 0609/635-262 17948 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «621-443 po 20. uri 17984 OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem, MONTAŽA. Armstrong spuščenih stropov. «491-425 ali 224-3 73 17996 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 .VEDEŽEVANJE 090 44 09 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč! «061/813-642 in 061/817-624 18075 PARKET - POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM, POLAGAM KERAMIKO. «323-585, zvečer 18134 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANO-VANJ z izolacijo in polaganje LAMI-NATOV. » 422-193_ibito DIMNIKI INOX - saniramo z vstavitvijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni za vse vrste kurjav (z projektom in izračunom). » 0609/643-925 isisa SI KOJA O IZDELOVANJE osi H hov Klemene tel.471-813 0609/632-047 ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK vam nudijo izdelavo vseh vrst elek-troinstalacij v dogovorojenih rokih in po konkurenčnih cenah. »064/245-379 ali 0609/641-662 18201 ELEKTROADAPTACIJE - priklop gospodinjskik aparatov. »223-346 NON STOP 18210 SONČNE BOJLERJE - AVTOMATIKO, oljne gorilnike - SERVISIRAMO, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO z garancijo, umerimo. BETA - S d.0.0., »/ fax 874-059 18261 MONTAŽA STROPOV IN STEN iz OPAŽA ali gips plošč, ter suha montaža oken in vrat. »431-098 SERVIS aospodinjskih aparatov - ČE VAM ZAMRZOVALNA SKRINJA PUŠČA VODO, pokličite »332-053 18546 _ SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalcev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 18725 POMLADNI VETER 090 43 01 POCJOVORI-STlKI-POKUĆi KAJ IN0X SCHIEDEL DIMNIKI so sanacijski dimniki, izdelani iz kislinsko in ognje obstojne nerjaveče pločevine, primerni za vse vrste goriv; plin, olje in trdo gorivo. Inf. in naročila na tel.: 0609/645-581 M & CO TRŽIČ, PREDILNIŠKA 16 xsuhomontažna prenova oken in vrat x izdelava mansard x spuščeni stropovi x zidne in stropne obloge x predelne stene tel./fax:064/54-151 HILTI izposoja štemanje, vrtanje, Kirbv za suho globinsko čiščenje. «411-808 18768 ZASTEKLJUJEMO VSE VRSTE -balkonov, teras, vetrolovo in opravljamo ostala steklarska dela. «061/ 272-381 18770 Popravila vseh vrst TV aparatov TV Gorenje tudi na domu. «331-199 Sinko 18820 Kompletna naša parketarska storitev do 30 m2. kotne ietve + montaža BREZPLAČNA. «064-872-517 18843 S.P. ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez; notranji ometi, fasade,... z lastnim odrom. »227-031 po 20. uri 18907 SAMO EN KLIC REŠI VSE VAŠE PROBLEME! EXPLEO, d.0.0. Zaključna dela v gradbeništvu ■ centralna ogrevanja - adaptacije kopalnic - elektro inštalacije ■ keramiianrvo - pečarstvo ' zidarstvo - pleskarstvo TeL: 041/674-418 non stop 24 ur. Hitra in kvalitetna izvedba, garancija 2 leti! ŠIVANJE po naročilu in vezenje. «311-327_1*932 SLIKARSKA in PLESKARSKA DELA. «223-160 19084 SERVIS PRALNIH STROJEV, vseh tipov, tudi starejših. «332-350, 325- 917 19115 KOMBI PREVOZI TOVORA, potnikov in selitve po zelo ugodni ceni, »621-609_ 19-34 ROČNA MASAŽA, limfna drenaža, nega obraza, dekolteja, solarij, de-pilacija. »738-865 isi3« UAK0VANJE In ASFALTIRANE PREV025,12K0PI in DRIKJA QRAMNADBA KONRAD Kranj, tel 142-35* aH 0609/616^34 MALI OGLASI STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 70 m2/IX, 119.000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas., 2 ss 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ Planina I, ATRIJSKO, 92 m2, 136.000 DEM, RADOVLJICA okolica novo sončno 2 ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, RADOVLJICA, ss, 50 m27IV, CK. tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14293 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje, kupimo starejše 1 ss stanovanje, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14294 NAJAMEMO KRANJ 1 ss. neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 14296 APARTMA pri Umagu oddam od 1.9. dalje. 0718-068 issee Oddam opremljene sobe s kuhinjo in sanitarijami dijakom in študentom. »212-471 18983 GARSONJERO 300 DEM in 2 ss 500 DEM ter enoinpolsobno stanovanje oddamo. »267-535 19<#8 nepremičnine 064 22 33 00 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7,tel.Uf64/623-117f 064/622-318 Oddam SOBO z dvema ležiščema. »401-512 18915 Mlad par, ki se vrača iz študija v tujini najame 1 ali več ss stanovanje v Šk. Loki ali okolici na poti v Ljubljano. »066/81-142 18922 Oddamo 2 ss stanovanje, 68 m2 v Kranju na Planini, vsi priključki, SATV, toplovod. »326-743 18924 V Šorlijevem naselju oddamo delno opremljeno 3 ss stanovanje. Cena 600 DEM mesečno. »681 -232 18926 V Kranju oddam v najem 2.5 ss stanovanje. »634-184 i«<»n Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo In kupujemo za vas stanovanja hiše pam-lv vikende poslovne prostore Iščem SOBO ali manjše STANOVANJE v Radovljici. »715-959 v večernih urah iso63 Prodam 2 ss stanovanje na Valjav-čevi, 59 m2, s priključkom na plinovod in telefonom, prepis možen takoj. »461-569 19073 Kranj, Šk. Loka, Radovljica, Bled -takoj kupimo ali najmemo GARSONJERO, 1 ss ali več ss stanovanje. »22 7-202 19077 KRANJ - Planina III prodamo 2 ss stanovanje, 62.5 m2, novejše, komfortno, za 95 000 DEM: POSING d.o.o. »222-076_19081. KRANJ PLANINA I - prodamo 4 ss stanovanje, 2+2, 90 m2, komfortno, 5. nadstr., dva balkona, vzdrževano, 140 000 DEM. POSING d.o.o. »222-076 1 9082 Kranj - Šorlijevo naselje: prodam 3 ss stanovanje 73 m2, komfortno, takoj vseljivo, cena po dogovoru. POSING d.o.o. »224-210 igo« Oddam APARTMA pri Podčetrtku -pridite, lepo vam bo. »063/823-464 19086 Najamemo eno ali dvo sobno stanovanje v Kranju, Šk. Loki ali Medvodah. LOCI ing. 225-116 19102 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo enosobno stanovanje 40 m2, komfortno, nizek blok, za 76000 DEM. POSING, 222-076 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 1ss 42 rn2, I. nadstr. nizek blok, takoj vseljivo, za 77000 DEM. POSING 224-210 19127 AVTOPRIS.d.o.o., ODKUP, PRODAJA, MENJAVA staro za staro in KREDIT. »312-255 18397 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARKO vsak teden. »491- 442 18568 KOPALNI IZLET NA MORJE -IZOLA. »491-442 18570 OPEL KADETT 1.4 I CS, I. 90. rdeč 135000 km, 5 vrat, kta., ABS, radio in druga dodatna oprema, garažiran, redno servisiran, prvi lastnik. Cena 9500 DEM. »246-728 18723 Prodam AUDI 80 1.6 i, 1.91, 86 500 km, dodatna oprema, lepo ohranjen, reg. do 8/98, cena 17 000 DEM. »621-540 18814 Ugodno prodam JUGO 45,1.89, lepo ohranjen, reg. do 1/98, cena po dogovoru. Informacije na »401-278 18815 Ugodno prodam JUGO 55 E, letnik 1987, cca 65000 km. »211-406 18829 Prodam Z 128. »461-985 i8S84 VEDEŽEVANJE 090-43-47 Prodam Z 128. 1.88. Žeje 3, Duplje 18902 Prodam R 4 GTL, i.87, vreden ogleda. »061/614-048 i89os Ugodno prodam JUGO 45, I.85 (200 DEM), nereg., vozen, ohranjen. »326-570, Nika ib912 Prodam FIESTO 1.4 CLX, 1.91 ali zamenjam za LADO karavan od 1.95 dalje. »401-512_1B914 Prodam karambolirano R 4, 1.88. »451-325 18917 TOYOTA CARINA, I.93, prodam ali zamenjam za cenejši avto. »224-594 po 20. uri 18921 Prodam WV HROŠČ 1200 J, I. 75, reg. 6/98. »731-324 18933 Prodam LADO KARAVAN 1500, letnik 1993, garažiran. »312-323 18934 Kupim JUGO 45 ali 55. od I.88 do 90. »622-771 18937 i tel: 064/24 21 21 ! KRANJ Šuceva 27 iBREZVRVIČNI TEL. CENT RALE, GSM TEL. NOVO ! SAMSUNG SGH-200 t® oO jMONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, \ 'nirt TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR 'b- UlU KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE »22-33-00 in 0609/ 650-123_17198 KRANJ - Planina I, 1 ss, 46 m2, delno opremljeno, balkon, CK, tel., letno predplačilo 4800 DEM in na Jesenicah opremljeno GARSONJERO, 25 m2, 300 DEM/mes., pre-plačilo. DOM NEPREMIČNINE »22-33-00 in 0609/650-123_17432 Jesenice ODDAM v najem garsonjero 25 m2 opremljeno. »862-687 SVET R.E. d .0.0. Huje 33, 4000 Kranj NEPREMIČNINE foctW33CM12 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 2 ss 41,50 m2, priti., nizek blok. takoj vsel|ivo, za 61000 DEM. POSING, 222-076 19128 KRANJ DRULOVKA prodamo 2 ss 62 m2, predelano v 2,5 za 105.000 DEM. POSING, 224-210_19129 ŠKOFJA LOKA. PODI.UBNIK proda mo 2 ss 61 m2, komfortno, vredno ogleda, za 95000 DEM in 3 ss 75 m2, komfortno, delno opremljeno, za 116.000 DEM. POSING, 222-076 19130 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. »692-194 18840 Prodajam rabljeno tovorno prikolico po zelo ugodni ceni. »411-07319035 Prodam JUGO 45 A, I.87, reg. do 6/ 98. »422-241_ismo Prodam JUGO 55 KORAL, 1.89. reg. do 4/98. »422-241_imi Kupim Jugota ali R 5 od letnika 89 dalje od najboljšega ponudnika. »411-893 _18944 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 KM, I. 91/4, 89500 km, servisiran, servisna kn|ižica, veliko dodatne opreme, izredno lepo ohranjen, pro-dam. »0609/644-991__18949 HYUNDAI PONY 1.3 LS, prvi lastnik, rdeče barve, redno servisiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. «061/16-221 18950 MITSUBISHI LANCER 1.8 diesel GL, prvi lastnik, 91000 km, servisiran, servisna knjižica, avtoradio, kljuka, garažiran, reg. do 4/98, prodam. »061/715-666 18951 CORADO 1.8 16 V. I. 12/92, cena 19200 DEM, v račun vzamem vozilo do 9000 DEM. »718-397 19955 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA VOZILA JESENICE - KOROŠKA BELA -prodamo 3 ss stanovanje, 74 m2, komfortno, vzdrževano, z vrtom, cena 85 000 DEM. POSING d.o.o. »224-2 1 0 19078 JESENICE - prodamo 3 ss stanovanje, 61 m2, komfortno, po ugodni ceni, 61 000 DEM. POSING d.o.o. »224-210 19079 JESENICE - prodamo 2 ss stanovanje, 57 m2. komfortno, po ugodni ceni, 6' 000 DEM, za 57 000 DEM. POSING d.0.0. »224-210 19080 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, »634-148 in 0609/632-577 3525 ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov ter prenos lastništva. »325-981 in 041/668 283 irsra Neugodnejši odkup KARAM8OLIR-ANIH VOZIL vseh znamk. »061/ 344-929 in 0609/614-013 18039 PANASONIC MINI STOLP * NA S CD PLOŠČ IN * MOČI 2x 50 W RMS ZA NEVERJETNIH R 5, letnik 1992, prodam. » 58-771 reg do 3/98, '8354 PRI NAS J£ OBHAH VBEDCH VEDNO več IZPOSOJA SONV V1D€0 KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 R 5 FIVE junij 94, prvi lastnik, prodam. »221-872 - i89se Prodam R 4 GTL, 1.85, reg. do marca 98. »54-127 18971 Prodam Z 101, modre barve, 1.86, ohranjena. »326-066 18973 Prodam JUGO 45,1. 88, reg. maj 98, cena 1500 DEM. »331-748 18984 Prodam JUGO 55 GVL, I. 88. »245-414 popoldan 18987 PEUGEOT 205 Junior 93/5 katalizator, 47000 km, rdeč, odlično ohranjen, prvi lastnik. »325-077 18988 Prodam Z 101, letnik 86, celo leto reg. prvi lastnik. »712-441 18995 GOLF JGLD I. 84, reg. 11/97 in Z 101 I. 85, reg. marec 98. »714-311 18996 Prodam AUDI 100 2.0, 1986, reg. do 1998. »242-437 19011 Prodam R 4 letnik 1983 v dobrem stanju. »331-541 19018 Prodam ALFO 75, prva reg. 3.12.93. prvi lastnik, cena 10.000 DEM. »401-442 19020 Prodam HONDA CIVIC 1.4 GL, I. 90, reg. do 8/98, avto zelo ohranjen, veliko dodatne opreme, cena po dogovor7u. »57-901, služba 53-550 Lovro 19022 Prodam R 25 TD, model 86, metalno moder, servo, elektronika. »422- 545 19023 Prodam CLIO 1.8 16 V, letnik 1991. »621-737 19026 AURISINA, d.o.o. proda: Peugeot 605 3.0 SV, I. "90, Ford sierra 1.6, I. '90, SUZUKI SVVIFT GTi, I. '88, ALFA 33 1.5, I. '86, LANCIA DEDRA INTEGRALE, I. 92, OPEL KADETT SOLZA 1.3 S, I. ' 89, BMVV 318i, I. '86, R5 GT turbo, I. '90, AUD1100 2.0, klima, I. '86, Opel astra 1.6 GLS, I. '93, ALFA 33 1.3,1. '90. Tel.: 061/123-25-63, 041/676-945 Ugodno prodamo nas. vozila. R Express Furgon I. 94, R 5 Camp. letnik 1992. R 5 FIVE I. 94, R 19 1.7 RT I. 93, CITROEN AX I. 92. Vsa vozila so servisirana in teh. brezhibna. Možen ugoden kredit. PREŠA, d.0.0, Cerklje. 428-00-11 19027 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, I. 90, reg. do 4/98. »460-211 19036 Prodam TAVRIO letnik 1992. »451- 349 19039 Odkupujemo LADE, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. »323-298. 0609/643-202 19046 R 5 I. 93/11, 6400 DEM, TVVINGO I. 94 10500 DEM. Možnost kredita menjave. »323-298, 0609/643-202 19047 GOLF JXD I. 90/2 5 v, GOLF JXD I. 88/7, ugodno. Možnost kredita, menjave. »323-298, 0609/643-202 19049 LADA NIVA I. 93 5900 DEM, FEROZA 1.6 16 v I. 90/91. ©323-298, 0609/643-202_19050 Prodam CITROEN GA 1.81, reg. celo leto, cena 900 DEM. »332-439i9056 pa GflNTflR Bratov Prap'0'.nik 10. NAKLO Tel..fax 064 471-035 PRODAJA IN j - - MONTAŽA IZPUŠNIH _ J\>": SISTtMOVTER \m£%& ' AVTOMOBILSKIH C*3; ***** =MONROEF amortizerji Prodam KOMBI FORD 2.4 D, ohranjen, reg. do 20 2.98, cena po dogovoru. »57-B&7 19058 Prodam GOLF JGL, I 80, reg. do 2/ 98, druga lastnica, rdeče barve, vreden ogleda. »51 062 zvečer 19059 TOYO TA COROLA 13 XL, I.90, 4 vrata, 1. lastnik, servis, knj. »242- 277 i9oro HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I.90, 4 vrata, ohranjen. »242-277 18071 HYUNDAI PONY 1.3 LS, I.90, 1. lastnik, serv. kn|. »242-277 19072 NISSAN PRIMERA 16 SLX, 1.91. 1. lastnik »242-277 \ 19074 NISSAN SUNNY 1.4 SLX, 16 V, 5 vrat, servo volan, centr. zakl., el. stekla, 1. lastnik »242-277 19075 Prodam JUGO KORAL 45. reg. do II .98, zelo lepo ohranjen. »461-522 19087 Prodam KOMBI HYUNDAI H 100 6 sedežev, I. 12/96. «874-076 19107 Prodam OPEL KADETT 1.4 S, I. 90, možna menjava za manjše vozilo. »421-760 popoldan 19111 Karamboliran J 45. I. 87, prodam celega ali po delih. »725-578, Boštjan 191 u GOLF JGLB 1.3,1. 82, reg. do 12/97, odlično ohranjen, cena 1600 DEM. »451-170 19123 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Zelo ugodno prodam FORD ES-CORT karavan, I. 91,prodam. »332- 518 19124 Prodam R 4 letnik 1989. Mohorč, Zgoša 33 B, Begunje 19139 Prodam JUGO 45, letnik 1988, registriran, ohranjen, 1300 DEM. Zupančič. Posavec 123. 731-379 Prodam AUDI 80 1.8, I. 88, kupljen v Sloveniji, redno servisiran. »714-620 dop., 715-219 popoldan 19146 ZAPOSLITVE Zaposlimo delavca z znanjem elektronike in montaže avtoakustike. Pisne prijave SINKOPA d.0.0., Žirovnica 87, 4274 Žirovnica »802-274 ali 801-211 17939 ZA PREDSTAVITEV JEZKOVNEGA TEČAJA SAY IT IN ENGLISH POTREBUJEMO ŠE NEKAJ SODELAVCEV. VSE INF. NA »634-064, 56-105 in 041/637-492 _18056 Zaposlimo KV ZIDARJA in DELAV-CA. B 242-356_«310 KV MIZARJA zaposlimo takoj ali po dogovoru. Pogoj: odslužen vojaški rok in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. »58-802 18424 Nudimo delo in dober zaslužek osebam z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. 053-415 18479 Zaposlimo VOZNIKA C in E kat. na mednarodni relaciji »624-548 18875 Iščem prerokovalce za komercialno linijo. »211-127 18724 TAKOJ ZAPOSLIM VEČ PLESKARJEV. »245-340 18810 Alpska modna industrija ALMiRA. d.o.o. Radovljica Za določen čas zaposlimo DVE ČISTILKI v Radovljici. ALMIRA, Jalnova 2, tel.: 715-460. Rok prijave do 1. 9. 1997. Zaposlim DELAVCA za delo v galvaniki. »0609/624-320 i89ia Iščemo mlajšega upokojenca za delo na vrtu in v hiši v Stražišču. »311-604 po 20. uri TRNOVO - iščem pomoč pri varstvu otroka in gospodinjstvu (od 15 do 19h), študentko - nudim sobo, hrano, honorar. Kličite na »061/12-72-581 18938 FIRMA RELECTRONIC zaposli KOMERCIALISTA. «22-40-14 18939 DISCOTEKA ARX išče REDARJA -študenta za delo ob petkih in sobotah. 18965 Za delo v obratovalnici (štancanje) zaposlimo sposobnega in urejenega delavca. Inf. od 15. ure dalje na «361-371 18976 Prva zasebna verificirana gradbena šola Edukacijski center zavod za strokovno izobraževanje Zg. Besnica Tel./fax: 064/403 042 vpisuje do 15. 9. 97 v programe • zidar • tesar • slikopleskar • črkoslikar • pečar • delovodja... Inf Darinka Rakovec 0609/649 787 (od 12. do 19 ure) Redno ali honorarno zaposlimo dekle v strežbi. «311-482 18985 Vsi, ki bi radi delali na področju prodaje kozmetike, pokličite »328- 242 19053 Zaposlim PRODAJALCA - tehnična smer. »331-467 19067 GOSTILNA v okolici Tržiča išče KUHARJA ali KUHARICO za kuhanje malic. Naslov v oglasnem oddelku. 19069 Redno zaposlim več DELAVCEV v predelavi lesa. »64-378 19099 Iščemo NATAKARICO od 20-30 let. »491-385 19122 Zaposlimo KOMERCIALISTA-KO za trženje našega informatorja. PIA nepremičnine, podružnica Kranj, tel.: 312-622 ŽIVALI V DOMAČIJI v Globokem 2 a »738-037 lahko naročite en dan stare PIŠČANCE, za konec septembra 1 kg težke PITANCE in za začetek oktobra bele, pitane PURANE. Stalno na zalogi 19 tedenske JARKICE. 18131 29.avgusta bodo naprodaj mlade KOKOŠI nesenice (rjave jarkice v 20 tednu) debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja, cena 830 SIT/korn. Zbiramo naročila, Žabnica 39, »311-767 18441 Prodam domače očiščene PIŠČANCE, cena 520 SIT/kg. »491- 270 18535 Oddam PSA mešanca, starega dva meseca. »421-043 1871» Prodam 3 tedene starega BIKCA šarole. »451-336_issbć Ugodno prodam čistokrvno PSIČKO BERNSKI PLANŠARSKI OVČAR, staro 8 tednov, odličnih staršev, cena po dogovoru. »221-133 ah 041/63-93-98_188» Prodam rjave JARKICE tik pred nesnostjo. »326-526 18903 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Žeje 3, Duplje_i890j Prodom već TELIC ali zamenjam bikce ter kupim do 14 dni stare bikce. »461-160___is** SIBIRSKI HUSKI - čistokrvne K**" diče, brez rodovnika, prodamo-»451-512__|*2 Kupim TELIČKA simentalca, starega 1 teden. »421-715__gj« Prodam 10 dni starega TELIČKA-Podbrezje 158_l*» Prodamo KOKERŠPANJELE z rodovnikom, cepljene. »331-699, 224-570_18929 Prodam. TELICO sim. v 9. mesecu brejosti. Poljšica pri Podnartu 9 1893^ Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko ter travno SILAŽO v balah »471-839, Žeje 15 1894» Prodam 4 OVCE in 5 JAGNJET »682 -557_i896j Kupim dva BIKCA simentalca, težka cca. 150 kg. »061/621-126 189M Prodam KRAVO simentalko brejo 8 mesecev. Ahačič, Zabukovje «403-224 18982 Prodam mlade KOZLIČKE. «736- 232 1898» Plemenskega KOZLA prodam ali menjam za kozo. «691-755 ie992 Prodam 10 dni staro TELIČKO' Rozman, Gorica 8, Radovljica Prodam JAGENJČKE za zakol in meso domačih kuncev. «451-171 19014__ Prodam dva TELETA stara en tede^ Podgorie 65, Kamnik_ KOZLIČKA starega 3 mesece p""' dam. «64-183_ Mini ŠPICA samička, starega tri leta. prodam za 200 DEM. «312-564 19033_ ^ Prodam dve TELIČKI simentalki stari en mesec. Sajovic, Suha 29 19034 Oddamo mlade MUCKE stare tn mesece. «491-147_i903j Prodam TELICO in KRAVO pred telitvijo. «491-076_i90^ Prodam TELIČKO sim. staro 8 tednov. Zalog 78, Cerklje, 422-885 19045____I Prodam BIKCA sim. starega 10 d"'' Grašič, Gorice 53, Golnik_IlOTJ Kupim bikca simentalca do en«Ql leta starega. »061/841-108 i9i»' Prodam TELICO s teletom aH kravO' »76-488 _i9^ Prodam TELICO sim. za rejo a" zakol, težko 400 kg. »56-031 19J* Prodam PRAŠIČE po 30 kg težk« jj zajce vseh velikosti. »491 540 in40 OSMRTNICA Za vedno je odšla od nas naša draga mami NEZA STARE roj. Benedik Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 18. avgusta 1997, ob 10. uri na ljubljanskih Žalah. Na dan pogreba bo žara v vežici sv. Marije na Plečnikovih Žalah. Otroci: Janez, Nežka in Jure z družinami, brata Martin in Pavle ter drugo sorodstvo Ljubljana, Kranj, 13. avgusta 1997 TRILETNICA GAŠPER MIHELIČ 1976 - 1994 Kar se človeku zgodi, Bog uredi! Gašperja življenja tukaj, se bomo spomnili 20. avgusta tega leta ob 19.30 v Podbrezjah. Anica, Gregor in Stane Mihelič OSMRTNICA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti! (S. Makarovič) Umrla je naša draga sestra in teta VILKA KOPAČ - VETERNIK upokojena kuharica Pokopali jo bomo danes, v četrtek, 14. avgusta 1997, ob 11. uri na pokopališču na Kokrici. Ohranimo pokojnico v lepem spominu. VSI NJENI Kokrica, 14. avgusta 1997 V SPOMIN Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan in noč, da ne bi bil z nami ti navzoč. 16. avgusta mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric DARKO Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate svečke ter prinašate cvetje. Žalujoči: ati, mami, sestra Tatjana s sinom Žigom in brat Borut z družino V SPOMIN V soboto, 16. avgusta 1997, bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mamica MIHAELA GROŠELJ z Visokega pri Kranju Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: njeni otroci z družinami ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka TOMAŽA PETERNELJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tudi osebju bolnišnice Golnik, oddelek 600. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Novaki, 12. avgusta 1997 fe\ JI ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, brat, stari ata, praded, tast, stric in boter ALBIN ZELNIK iz Goric št. 10 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo gospodu župniku, goriškim gasilcem in pevskemu zboru za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala zdravstvenemu osebju, ki so ga spremljali ob dolgi bolezni. Vsem znanim in neimenovanim najlepša hvala. Žalujoči: žena Olga, hčerka Albina z družino, sestra Nežka, vnuki z družinami Gorice, Passau, Kokrica, Bitnje, Muenchen, Berlin, avgusta 1997 ZAHVALA Užival v delu si, kramljal z ljudmi, slovel za mojstra pravega in vedno skromnega. Dal si svetu mnogo novega, ljudem potrebnega, beseda, tvoj spomin, Francelj takih ni. Obupal nisi, ko zdravje te je zapustilo, ti rotil si nas, bo že minilo! Spokojno, kot življenje tvoje, si zaspal, trpljenje, smrtne rane, nikomur nisi več izdal. V 66. letu življenja se je zaradi hude bolezni mnogo prezgodaj ustavilo plemenito srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, \ brata, strica, tasta in svaka FRANCA BREZARJA p.d. Blažev Francelj s Sp. Brnika 2 Premalo so besede, s katerimi bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se sorodnikom, posebno družini Vidmar, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Iskrena hvala osebju KC Gastrointernc klinike za skrbno nego in tolažbo v poslednjih trenutkih, g. kaplanu Obdiču za lep pogrebni obred, g. Kalinšku in g. Lampctu za poslovilni govor, GD Sp. Brnik, zvonarjem Sp. Brnika, Trate, ga. Pavli Jakonovi, pevcem, trobentaču in pogrebniku g. Jeriču. Vsem in vsakomur, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov prerani grob, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Slavka, hčerka Zvonka z možem Cvetom, vnuki Iris, Gregor, Ajda in Maj ter ostalo sorodstvo Sp. Brnik, Britof, Praprotna Polica, Primskovo, Črnuče, Kanada, 28. julija 1997 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice ANE ŽUN Pot v Bitnje 5 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi dr. Jerajevi za požrtvovalno zdravljenje. Posebna zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče TEREZIJE PORENTA roj. Pfajfar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Špeli Peternelj, doc. dr. Francu Jelencu in osebju Doma ostarelih Šk. Loka. Hvala patru Robertu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej lepa hvala. Žalujoči vsi njeni Lajše, Šk. Loka, Dražgoše, Sr. Bitnje ZADNJE NOVICE bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... IN/ll bomo pisali Dežurni novinar tokrat gostujem na devetnajsti strani Gorenjskega glasa, tam pa si lahko preberete o slovesnosti ob 20-letnici koče na Ledinah, obiskal sem Jamničane, ki ne razumejo, zakaj ne sodijo med demografsko ogrožene kraje, naš bralec pa bi rad izvedel, kdo je kriv za tako žalostno gospodarsko stanje v Lipniški dolini. Tokrat pišemo tudi o tem, da je po novem Sava tudi v Braziliji- In načrti za ta konec tedna: odpravil se bom v Davčo, kjer bodo prikazali, kako so včasih predelovali lan, na Srednji Dobravi se bodo srečali izgnanci, v Javorjah pa odseljenci. Tokrat se srečamo tudi na Zbiljski noči, seveda pa še vedno velja, da me, ko se pri vas zgodi kaj nenavadnega, veselega ali pa žalostnega, lahko pokličete. Ob praznikih in koncih tedna vam svetujem, da me kličite na mobilni telefon, saj bom v nasprotnem primeru vaša sporočila v uredništvu prejel šele prvi delovni dan. In dolžan sem še eno opravičilo. V prejšnji številki nam jo je ponagajal tiskarski škrat, ter pod fotografijo z Velike planine prilepil tekst, ki govori o dogajanju na Kredarici. Za napako se opravičujemo, tiskarskemu škratu pa smo že navili ušesa. Reke kot odlagališče nevarnih snovi V Kokri našli jeklenko z nevarnim plinom Vsebina jeklenke je lahko škodljiva tudi za ljudi listi, zarjaveto prežečo nevarnost pa so shranili kranjs- Predoslje, 14. avgusta - V reki Kokri so v bližini Suhe pri Predosljah pred dnevi našli jeklenko, v kateri je bilo še okoli tri kilograme tetraflo-retana. Ta plin lahko ob politju ali vdihavanju škodljivo vpliva tudi na ljudi. Jeklenko je med raftingom našla dvojica mladeničev, ki sta jo tudi potegnila iz vode in o tem obvestila regijski center za obveščanje. Tako so si v Kokri odloženo jeklenko ogledali tudi krimina- ki poklicni gasilci. Kasneje so jeklenko odpeljali v domžalski Helios, na analizi pa so ugotovili, da plin ni vseboval klora, zato je bil bolj blag in na odprtem neškodljiv. Vse skupaj se je torej dobro končalo, vprašanje pa je, kako bi bilo, če bi bila vsebina jeklenke zelo strupena, in koliko časa je jeklenka sploh ležala v reki Kokri. • S. Š. NESREČA S citroenom izsilil avtobus Hrušica, 11. avgusta - Na križišču med prednostno magistralno cesto in priključka z avtoceste pri Hruški se je v ponedeljek dopoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, ena pa lažje. Do nesreče je prišlo, ko je ob 10.35 44-letni Aldo P. iz Kopra s citroenom ZX s priključka avtoceste za Karavanke pripeljal v križišče z magistralno cesto Jesenice -Mojstrana. Aldo je na križiš- Gortnjska borzno posredniška družba, id Komika 33, Kranj, tet 061/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni Z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" G.G, Spticamgjdelimo Postoma enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel •LOVBftMKI OWWATIW MMT * (MM http w\w» motktri ti Skoraj vsako leto avgustovski Mednarodni Gorenjski sejem obiščejo številni ugledni gostje iz domovine in tujine. Med njimi je bil letos tudi pred kratkim ustoličeni župan Celovca gospod Harald Scheucher, ki je med ogledom sejemske ponudbe poudaril, da so stiki med Celovcem in Kranjem že vrsto let tradicionalno dobri. Kranjskemu županu pohvalne besede o gorenjski metropoli očitno niso segle do srca, saj se mu ni zdelo vredno, da bi celovškega kolega sprejel tudi sam, ali se vsaj udeležil tiskovne konference, na kateri so avstrijski gostje predstavili praznovanje starega mesta Celovca, celovški župan pa je vse Gorenjce osebno povabil v svoje mesto. Razlike med obema mestoma so namreč prevelike, saj so v Celovcu za praznovanje in kramarski sejem namenili kar 1,4 milijona šilingov, medtem ko se je tradicionalna Kranjska noč spremenila v pijansko veselico s skromno občinsko podporo. Pa še župan ima preveč dela z neposlušnimi krajevnimi skupnostmi in se zato ne more dovolj posvetiti praznovanju občinskega praznika. ču s prednostno cesto najprej ustavil, nato pa speljal, čeprav je tedaj po magistralki v smeri proti Jesenicam z avtobusom pripeljal 40-letni Emil Š. z Bleda. Kljub zaviranju je avtobus trčil v levi bok citroena, ki ga je odbilo 15 metrov proti Jesenicam, nakar se je ustavil na travnati površini ob cestišču. V nesreči se je Aldo P. hudo telesno poškodoval, njegova sopotnica 43-letna Silvana P. pa lažje. Oba so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ju obdržali na zdravljenju. Materialna škoda je ocenjena na milijon tolarjev. • S. S. Poletni piknik v škofjeloškem domu počitka Škofja Loka, 14. avgusta - Pretekli torek je bilo v prijetno hladnem parku ob Centru slepih in slabovidnih, v okviru katerega je tudi dom počitka, še posebej živahno. Varovanci doma so namreč skupaj z osebjem pripravili pravi poletni piknik. Z mesom na žaru, sladoledom, srečelovom in ansamblom, ki je igral za ples - kot se za pravi piknik spodobi. Na piknik so prišli čisto vsi, ki to zmorejo, tudi tisti, ki so se v park pripeljali z vozičkom. Za one druge, ki so morali ostati v svojih sobah, pa je osebje zabavo posnelo s kamero, tako da si jo bodo lakho ogledali vsaj prek televizije. Dajmo življenje letom, pravijo v domu počitka v Stari Loki. Pa poživahnijo leta, s kostanjevim jesenskim, poletnim in še kakšnim piknikom, ter z marsikatero drugo prireditvijo, ki jih v domu prek vsega leta ni malo. • M. A. Kamna presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Kranj KERAMIKE aIUmex iNT.««;r KRANJ-ZLATO POUK 3k Velik ljubitelj Blego Zgornja Bela - V tokratni Kameri presenečenja se je pripetilo, da je sin presenetil svojega očeta. Jerneja Nunarja smo namreč presenetili z ansamblom Blegoš, v katerem igra tudi njegov sin Jože. Jerneja smo obiskali v večernih urah, ko so pri sosedu še pokrivali streho. Pa smo ga za šalo pobarali, ce bi jim šel pomagati, in je bil takoj pripravljen priskočiti na pomoč. Ker pa so bili sosedje skoraj že pri koncu, smo se kmalu spet vrnili k njegovi hiši, kjer je tudi on cel dan delal. Živi namreč v tristo let stari hiši, kjer je vedno potrebno kaj obnoviti, in tako mora sedaj narediti namesto obstoječega lesenega nov betonski strop. Sicer pa je Jernej, verjetno prav zaradi sina, velik ljubitelj ansambla Blegoš. Pogosto se zgodi, da kliče na lokalne radijske postaje in si zaželi njihovo skladbo. Pa še velikokrat imajo pri njem tudi vaje. Jernej je že nekaj let upokojen, sedaj pa honorarno dela kot varnostnik, in ko k temu dodaš še skrb za svojih šest vnukov (sedmi pa je že na poti), lahko kmalu ugotovite, da smo obiskali še enega upokojenca, ki nima nobenega časa. Počasi bom začel že verjeti v vso to reč s prostim časom upokojencev. Oglejte si tokratno Kamero presenečenja, ki bo na sporedu danes ob 20.Ž0 na programu Gorenjske televizije TELE-TV Kranj. Upokojenci, upam, da boste imeli čas. • S. Šubic da je 8-rt P**n*o Z-PAO HALO 96 • telegrami za vee priložnosti • priložite lahko tudi različna darila • rože, vino v buteljkah, šampanjec • medvedki, štorklje, ropotuljlce In še In še • POKLIČITE 96 Vaša Pošta =?ADiO c=?Anj 913 FH STEREO Danes ob 16.20 - gost v studiu prvi Slovenec v lici NBA - MARKO MILIC <3AflJ 913 Ffl STEREO