SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO V MESECU DECEMBRU 1983 SEJE ZBOROV SKUPŠČINE BODO SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sredo, 21. decembra 1983, ob 16. uri SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sredo, 21. decembra 1983, ob 16. uri SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sredo, 21. decembra 1983, ob 16. uri Delegati bodo postušali skupno uvodno obrazložitev k: 1. Predlogu resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984, 2. Predlogu odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 3. Predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike 4. Predlogu za poimenovanje OŠ Bičevje po narodnem heroju Francu Leskošku-Luki. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/83 - • Datum: 5/12-1982 ' VABILO ' • ¦;.... Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 18. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 21. decembra 1983 s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo verifikacijske komisije, 2. Potrditev skrajšanega zapisnika 17. seje zbora, 3. a) Predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984, b) Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1984, c) Predlog resolucije o politiki družbenega in gospodar-skega razvoja SR Slovenije v letu 1984, 4. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 5. Predlog o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, 6. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike, 7. Predlog za poimenovanje OŠ Bičevje po narodnem heroju Francu Leskošku-Luki. 8. Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984, 9. Predlog sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983, 10. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prora-čunu mesta Ljubijane za leto 1983 11. Predlog odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984, 12. Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednica DPZ Marija Stanič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE ; LJUBUANA VIČ-RUDNIK -' . ,, " Številka: 06-2/82 . ¦ ¦ . ' /^ : Datum: 1/12-1983 • " • '. .'~ '*'¦ '. VABILO ':-.V Na podlagi 192. 'člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 1/79) .- ¦ * sklicujem 19. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, 21. decembra 1983 ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. ; V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 18. seje zbora združenega dela, 3. a) Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984, b) Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje *1981-1985 v letu 1984 (gradivo SML), 4. a) Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prora-čunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, b) Predlog sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju splošne porabe za leto 1983 (gradivo SML), 5. a) Predlog odloka.o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, b) Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1984 (gradivo SML), 6. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984, 7. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o dav-kih občanov, 9. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), 10. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo samopostrežne trgovine na Viški cesti, 11. Predlog sklepa o poimenovanju OŠ Bičevje po narodnem heroju Francu Leskovšku-Luki 12. Obravnava ostalega mestnega gradiva in delegiranje delega-tov na sejo zbora združenega dela SML, 13. Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednik zbora ZD: Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 • Datum: 5/12-1983 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem ' 18. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 21. decembra 1983 ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vid-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. 2. Potrditev skrajšanega zapisnika 17. seje zbora, 3. a) Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984, b) Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega .^ plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1984 J... (gradivo SML) 4. a) Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, b) Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v obči-nah in mestu Ljubljana za leto 1984 (gradivo SML), 5. a) Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, b) Predlog sprememb in dopolnitev o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 (gradivo SML), 6. Predlog odloka o razglasitvi gozdov za gozdove s posebnim namenom (delegatska priloga št. 9), 7. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, 8. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo samopostrežne trgovine na Viški cesti, 9. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike, 10. Predlog sprememb odloka o posebnem občinskem promet-i nem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, II. Predlog sprememb odloka o davkih občanov 12. Predlog sklepa o poimenovanju OŠ Bičevje po narodnem heroju Francu Leskovšku-Luki 13. Obravnava ostalega gradiva SML in določitev delegatov za udeležbo na seji zbora občin SML, 14. Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednik zbora KS: Franc Brenčič, I. r. OBVESTILO DELEGATOM V delegatskem gradivu v mesecu novembru je bilo ob-javljeno troje gradiv s področja davkov: osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike, osnutek odloka o spre-membah odloka o davkih občanov in osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku. Predno se pripravi predlog obeh občinskih odlokov je bilo treba s strani odbora za usklajevanje davčne poli-tike v SR Sloveniji dobiti predlog dogovora o usklajevanju davčne politike. Ker je dogovor prišel prepozno, vam bomo predlog odloka o spremembah odloka o davkih občanov in predlog odloka o spremembi odloka o poseb-nem občinskem prometnem davku dostavili naknadno. predlog Na podlagi 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) ter v skladu s 174. členom Statuta občkie Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zborazdruženega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega rbora dne 21. decembra 1983 sprejela RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 I. UVOD V letu 1983 smo s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 prila-godili načrte zaostrenim gospodarskim razmeram in zoženim stvarnim razvojnim možnostim. Z načrtom uresničevanja dolgo-ročnega stabilizacijskega programa, ki je v pripravi tudi za našo občino, bomo zastavili naloge za izhod iz vse težjega gospodar-skega poiožaja in postavili perspektive za naš nadaljnji razvoj na vseh področiih. Zato si z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1984 zastavljamo dvojno nalogo: v čimvečji meri izpolniti cilje, ki smo si jih zadali v tem srednjeročnem obdobju in hkrati z uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabiliza-cije omogočiti ustrezne pogoje, da bodo srednjeročni programi za obdobje 1986-90 in dolgoročni plan »Ljubljana 2000« sprejeti pravočasno in z večjo verjetnostjo glede uresničevanja. Za naš gospodarski razvoj v zadnjih letih, še zlasti pa v letu 1983, so značilne visoka zunanja in notranja nelikvidnost, visoka stopnja inflacije, padanje življenjske ravni, nadaljujejo se nesora-zmerja v delitvi dohodka. V letu 1983 je gospodarstvo občine kljub težkim razmeram doseglo sorazmerno ugodno rast dohodka, med drugim tudi kot posledica ugodne rasti količinskega obsega industrijske proiz-vodnje, velikih naporov za zagotavljanje potrebnih repromateria-lov in surovin in usmeritve v izvoz, zlasti na konvertibilno po-dročje. Zato si moramo v vseh organizacijah združenega dela in skup-nostih prizadevati, da bo dohodek dejansko postal pravi izraz socialističnih produkcijskih odnosov, temeljni motiv aktiviranja dejavnikov večje produktivnosti dela in ključni motivsamouprav-nega združevanja deta in njegove skladne razdelitve na posa-mezne medsebojno odvisne dejavnosti in področja proizvodnje. K temu strerni tudi Resolucija o poliliki izvajanja družbenega plana občine v obdobju 1981-1985 za leto 1984. II. OSNOVNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1984 Naša najpomembnejša naloga v letu 1984 je, ob upoštevanju gospodarskega položaja in ekonomske politike ter načrta uresni-.čevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, usmeritev vseh sredstev in potencialov v ustvajanje večjega do-hodka in nadaljnje povečanje konvertibilnega izvoza. Pri opredeljevanju našega razvoja v ietu 1984 izhajamo iz naslednjih ciljev in temeljnih usmeritev: - krepitev samoupravnih socialističnih odnosov v proizvodnji in družbi kot celoti, - nadaljnje uveljavljanje dela in ustvarjalnosti, - razvoj gospodarstva in rast industrijske proizvodnje, hitrejši izvoz, zlasti na konvertibilno področje ter nadomeščanje uvoza ob še nadaljnjem združevanju dela in sredstev ter dohodkov-nemu povezovanju OZD, - izboljšanje organizacije dela, povečanje produktivnosti dela ter zaostrena odgovornost, f - odpravljanje notranje nelikvidnosti, - vzpodbujanje investicijske dejavnosti v gospodarskih orga-nizacijah združenega dela, skladno s kriteriji prestrukturiranja gospodarsvta, - usmerjanje in vzpodbujanje vlaganj v modernizacijo proiz-vodnje za povečanje produktivnosti in pospeševanje kvalitete razvoja, - uveljavljanje in vzpodbujanje inovacijske dejavnosti v OZD, - izkoriščanje naravnih možnosti za hitrejši razvoj kmetijstva, - produktivno zaposlovanje in zmanjševanje nezaposlenosti, zlasti mladih šolanih kadrov, ' - uresničitev nalog in akcijskih programov, ki smo jih oprede-lilj na sejah občinske skupščine ob obravnavi problematike na področju kmetijstva, drobnega gospodarstva, znanstveno-raz-iskovalne dejavnosti, kadrovske politike prostora in varstva oko-Ija in turizma. Ob doslednem spoštovanju ustavnosti in zakonitosti bomo v letu 1984 vse naše ravnanje usmerili v popolno mobilizacijo vseh družbenih sil in subjektov ter materialnih potencialov za izvajanje programa gospodarske stabilizacije. Vse naloge, ki jih opredelju-jemo v tej resoluciji, pa imajo skupni cilj: krepitev dohodkovnega položaja in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva s pogojem večjega konvertibilnega izvoza ob povečanju proizvodnje. Pri tem bomo ustvarjali in zagotavljali take pogoje proizvodnje in dela, da se bomo približevali optimalni izrabi kapacitet. Posebno pozornost bomo zato namenili odpravi vzrokov neusklajene po-nudbe surovin in repromateriala za zagotovitev nemotenega odvijanja procesa dejavnosti ob smotrni porabi vseh produkcij-skih faktorjev. Z izvajanjem nalog iz te resolucije in z zaostritvijo odgovorno-sti, bomo v letu 1984 dosegli ob upoštevanju republiške usmeri-tve, ki predvideva, da se bo rast cen v letu 1984 zmanjšala 10-15 indeksnih točk v primerjavi z letom 1983, naslednje globalne okvire razvoja:* - rast družbenega proizvoda za 2 odstotka - rast industrijske proizvodnje za 4% - rast kmetijske proizvodnje za 4% - rast zaposlovanja za 1 % ' - rast družbene produktivnosti za 1 % - rast sredstev za brutto OD za okrog 20 odstotkov počasneje od rasti dohodka - rast sredstev za skupno in splošno porabo za okrog 25% počasneje od rasti dohodka. V tem okviru bodo sredstva za skupno porabo za dohodkom zaostajala za okrcr 21%, za splošno porabo pa za okrog 33% (nominalna rast 18%) - rast izvoza za 15%, od tega konvertibilnega za najmanj 20% - rast konvertibilnega uvoza blaga in storitev bo za 13 indek-snih točk počasnejša od rasti konvertibilnega izvoza blaga in storitev.** III. UKREPI, AKTIVNOSTI IN NOSILCI IZVAJANJA NALOG 1. Ekonomski odnosi s tujino Za uresničitev nalog na področju izvoza je treba organizacijam zagotoviti znane in trajne pogoje gospodarjenja ter odpraviti mehanizem administrativne intervencije in distribucije ter izdelati predlog selektivnega kreditiranja izvoza. Ob teh pogojih bodo organizacije lahko zagotovile kontinuiran, zanesljiv in dolgoročni •Ocena deflatorja za leto 1984 na podlagi zveznih gradiv znaša 25% "Na primer: ob povečanju izvoza za25odstotkovjelahko uvoz večjiza 12 odstotkov izvoz in bodo zmožne doseči načrtovano rast izvoza tako, da bodo: - izvozniki dohodkovno izenačeni s proizvajalci za domači trg, kar bo možno zagotoviti le z večjo družbeno produktivnostjo dela, ob ustreznem družbenem vrednotenju njihovih prizadevanj in realnem tečaju dinarja, - izvozniki sorazmerne prednosti iskali zlasti v močnem ka-drovskem in znanstvenem potencialu, v boljši organiziranosti gospodarstva, v boljšem izkoriščanju ustvarjenih proizvodnih kapacitet, spoštovanju dogovorjenih obvez v dobavah, zagotav-Ijanju boljše kvalitete proizvodov, - izvozniki vključevali v proizvodni proces ključne tehnologije, ki so rezultat domačega znanstveno-raziskovalnega dela, - še bolj se bomo usmerjali v izvoz storitev in opravljanje investicijskih del v tujini, - zlasti se izvozno usmerili tiste organizacije, ki so konku-renčne na svetovnem trgu, - zaradi racionalizacije in bolj učinkovitega nastopa na tujem trgu, naj se manjše OZD, ki kadrovsko in organizacijsko niso dovolj močne za neposredno vključevanje v mednarodno me-njavo povezujejo z večjimi OZD in izvažajo posredno preko njih oziroma se vključujejo v kooperacijska dela za izvoz, - izvažali predvsem izdelke višje stopnje predelave. Navedene aktivnosti so dolžne izvajati vse organizacije, nosilke izvoza pa so: DO Plutal TOZD Zapiralna embalaža, DO Avtomon-taža TOZD Utensilia, DO llirija Vedrog, DO Hoja, DO Klinska TOZD Vinocet, DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana, DO Kovinska indu-strija Ig, DO IGO, Iskra DO Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul, DO TOVIL, Tobačna tovarna Ljubljana, Ištitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Inštitut Jožef Stefan, Kmetijska zadruga Ve-like Lašče, Inženirski biro elektroprojekt, Urbanistični inštitut Slovenije. OZD si bodo še naprej prizadevale omejiti uvoz, zlasti s konver-tibilnega področja, na najnižjo možno raven, ki bo še omogočala nemoteno nadaljevanje reprodukcijskega procesa in preskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Prednost pri uvozu repromaterialov bodo imele OZD, ki v pretežni meri proizvajajo za izvoz na konvertibilno področje. Na osnovi ugotovljenih potreb po uvoznih surovinah in repromaterialih bodo OZD preko spora-zumov poiskale čimveč možnosti za nadomeščanje uvoženih z domačimi surovinami in repromateriali, tudi s skupnimi vlaganji; pri tem bodo tesneje sodelovale z drobnim gospodarstvom. 2. Količinski obseg proizvodnje Načrtovano 4 odstotno rast industrijske proizvodnje bomo ob pogojih polne uveljavitve ekonomskih in družbenih interesov delavcev, pravilnega odnosa do vseh oblik združevanja dela in sredstev ter zadostnih količin repromaterialov in surovin, dose- gli: - z boljšim izkoriščanjem delovnega časa in obstoječih zmog-Ijivosti, - z usmeritvijo v izvoz, predvsem na konvertibilno področje. - s hitrejšim uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov, - s produktivnim zaposlovanjem, - z boljšo delitvijo dela, - z dokončanjem predvidenih naložb. Nosilci industrijske proizvodnje bodo: DO Ilirija-Vedrog, DO Hoja, DO Plutal TOZD Zapiralna emba-laia, DO IGO, DO KolinskaTOZD Vinocet, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, TT Ljubljana TOZD Proizvodnja. DO Kovinska industrija Ig, DO Tovil, SGP Grosuplje, TOZD Gradbeni polizdelki. 3. Kmetijska proizvodnja Tržne viške v kmetijski proizvodnji bomo v letu 1984 povečaii za okoli 4%. Najpomembnejši kmetijski dejavnosti sta pridelava mleka in mesa. Odkupili bomo za okoli 3% več mleka in okoli 5% več govedi, kar pomeni skupno najmanj 80.000 hl mleka in 1.450 ton govedi (od tega pri mleku 23% v družbenem in 77% v zasebnem sektorju, pri mesu pa kar 97,7% v zasebnem sektorju). V živinoreji bomo še naprej povečevali rejo konj, prašičev ter ovac. V poljedelstvu je najpomembnejša naloga pridelava pše-nice, katere bomo v letu 1984 odkupili 450 ton (200 ton od zasebnih pridelovalcev in 250 ton od družbenega sektorja). Za uresničitev postavljenih ciljev bomo: - z obnovo jarkov bomo za kmetijstvo usposobili okoli 200 ha barjanske zemlje; hidromeliorirali bomo 200 ha v Horjulski dolini, 247 ha na področju Iga in 40 ha zemljišč na Gmajnicah. V hribovitem predelu občine bomo uredili okoli 100 ha površin in na okoli 100 ha organizirali pašnokošni sistem (Babna gora, Karlovica, Osredek, Rute, Rakitna) - redno bomo vzdrževali glavne odvodne jarke na Barju - težišče reje postavili na zadostno in kvalitetno doma pride-lano krmo, tako bomo še naprej večali pašnokošno rabo travinja in intenzivirali pridelovanje silažne koruze, - v organizirano proizvodnjo bomo vključevali dosedaj neob-delana ali slabo obdelana zemljišča - z uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov bomo povečali pridelavo pšenice in pospeševali njen odkup, - zagotavljali usposabljanje neposrednih proizvajalcev in stro-kovnega kadra ter krepili organiziranost in razvoj zadružništva, - zagotavljali stedstva iz občinskega proračuna za pospeševa-nje kmetijstva v občini, - pričeli z izgradnjo mlečne farme Brest, - upoštevali rezultate znanstveno raziskovalnega dela. Nosilci nalog: Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič, Kmetijska zadruga Ve-like Lašče, Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, Kmetijska zem-Ijiška skupnost, Veterinarski zavod Krim-Grosuplje, zasebni kmetijski proizvajalci, krajevne skupnosti. 4. Gozdarska proizvodnja V gozdarski proizvodnji načrtujemo blagovno proizvodnjo v višini 59.000 m3, kar je 3% povečanje povprečnih s srednjeročnim programom začrtanih letnih količin. V družbeni proizvodnji bo dosežena blagovna proizvodnja okoli 20.000 m3, pri zasebnih proizvajalcih pa okoli 39.000 m3. Obnovili bomo cca 55 ha goz-dov, v nego pa jih bo vključenih 450 ha. Planiramo tudi izgradnjo 17,7 km gozdnih cest in okoli 8 km gozdnih vlak. Nosilci nalog so Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Goz-darstvo Škofljica, TOK Gozdarstvo škofljica, TOK Gozdarstvo Ljubtjana, Gozdno gospodarstvoKočevje TOZD Gozdarstvo La-šče in Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva Obrat za gozdarstvo. 5. Zaposlovanje Na področju zaposlovanja bomo uveljavli produktivno zaposle-nost vseh za delo zmožnih. Število zaposlenih se bo predvidoma povečaio za 1%. V negospodarstvu bomo na novo zaposlovali samo v objektih, ki bodo predani namenu v letu 1984 ter v primeru utemeljene potrebe. Zato bomo: - zaposlovali zlasti v organizacijah, ki povečujejo proizvodnjo za izvoz, ki bodo izvajale aktivnosti za prestrukturiranje proizvod-nje in v znanstveno raziskovalnih organizacijah, - zaposlovali na delih in nalogah, ki prispevajo k rasti proiz-vodnje in dohodka, - več zaposlovali v drobnem gospodarstvu, - usmerili aktivnosti v zagotavljanje ustreznih pogojev za po-večanje števila izmen dela, - zaposlenost v družbenih dejavnostih zadržali na ravni leta 1983, - še naprej zmanjševali število zaposlenih v delovnih skupno-stih družbeno politične skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, družbeno političnih organizacijah in skupnih služ-bah OZD, hkrati pa izboljševali njihovo izobrazbeno strukturo, - še naprej zmanjševali pogodbeno dopalnilno in nadurno delo ter upokojevali delavce, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, - zaposlovali štipendiste in pripravnike za nedoločen čas, - dosledno izvajali in uresničevali dogovorjeno kadrovsko po-litiko, - upoštevali in vzpodbujali delo mladih strokovnjakov, ki s smelimi rešitvami predlagajo izboljšanje poslovanja. > 6. Osebna, skupna, splošna in investicijska poraba Politika delitve dohodka bo v letu 1984 stremela predvsem k zaustavitvi nadaljnjega hitrega padanja življenjske ravni delavcev in občanov, ter zahtevi po krepitvi materialne osnove združenega dela. Tudi v letu 1984 se bo nadaljevalo zaostajanje osebne, skupne in splošne porabe: - Rast sredstev za bruto osebne dohodke bo za okrog 20 odstotkov počasnejša od rasti dohodka, rast sredstev za čiste osebne dohodke pa bo za 15 odstotkov počasnejša od rasti dohodka. - Rast sredstev za skupno in splošno porabo bo za okrog 25 odstotkov počasnejša od rasti dohodka. Rast sredstev za skupno porabo bo zaostajala za rastjo dohodka za okoli 21 odstotkov, pri temer bo rast sredstev za družbene dejavnosti v globalu zaostaja za rastjo dohodka za okrog 20 odstotkov, sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zava-rovanja kmetov pa za okrog 23 odstotkov. V teh okvirih bomo namenili prednost nekaterim programom vznanosti, izobraževa-nju, zdravstvu in kulturi. - Rast sredstev za splošno porabo bo za rastjo dohodka zao-stajala za okrog 33 odstotkov (nominalna rast 18 odstotkov). Na področju investicij bomo pripravili, izvajali in dokončali naslednje naložbe, za kar prevzemajo polno odgovornost nosilci naložb: - DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže: izgradnja proizvodno skladiščnega objekta, razširitev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme za proizvodnjo navoj-nih zapork v skupni vrednosti 202.306.000 din - investicija bo dokončana v prvem polletju 1984. - DO Semenarna: izgradnja proizvodno oskrbnega centra v coni RM-1. Prva faza izgradnje, proizvodno skladiščni del, ki bo zaključena do konca srednjeročnega obdobja, je razdeljena v 2 zaključeni etapi. Prva etapa, objekt za dodelavo semena in 50% planiranih skladiščnih prostorov, v vrednosti 350.000.000 din, bo končana v letu 1984. Za pričetek obratovanja bomo zagotovili začasno oskrbo s plinom. - DO Mercator Konditor: gradnja proizvodno poslovnih pro-storov v industrijski coni VP-3/3. Vrednost vlaganj v letu 1984 90.000.000 din. - DO Avtomontaža TOZD Utensilia: modernizacija opreme. Investicija je načrtovana v 4 fazah, od katerih bosta 2 fazi v vrednosti 60.000.000 din končani v letu 1984. - SOZD IMP DO Livar TOZD LBK: obnovitev objekta Livarne neželeznih kovin na Galjevici in postavitev začasnega montaž-nega proizvodnega objekta z novo tehnologijo (za preselitev obrata s Tržaške ceste), investicija v vrednosti 293.000.000 din bo končana v letu 1984. - DO Hoja TOZD Žaga Škofljica: postavitev lupilne postaje ir. mehaniziranega skladišča Meles ter energetskega objekta. Inve-sticija v vrednosti 50.000.000 din bo dokončana v letu 1984. - SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO Podpeč: začetek razširitve proizvodnih zmogljivosti za področje kmetijske opreme, vrednost investicijskih vlaganj v letu 1984 je 190.000.000 din. - DO Slovenija ceste Tehnika: preureditev obstoječih objektov opuščene opekarne na Brdu za tesarsko dejavnost DO SCT s preselitvijo sedeža TOZD Tesarstvo. I. faza, preselitev žagalnice, adaptacija obstoječih prostorov z delno preselitvijo proizvodnje v vrednosti 40.000.000 din bo realizirana v letu 1984. - DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav - izgradnja merilnega laboratorija in prenos raziskave v proizvodnjo, vre-dnost investicije 52.000.000 din, končana v letu 1984. - DO Galvanotehnika: gradnja proizvodnega objekta s čistilno napravo za galvanizacijo in modernizacijo opreme v dveh fazah. Prva faza v vrednosti 60.000.000 din bo dokončana v letu 1984. - SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti: dokončanje sa-mopostrežne trgovine osnovne preskrbe na Rakovniku, vrednost investicijskih vlaganj v letu 1984 je 22.000.000 din. - SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti: razširitev prodaj-nih prostorov in adaptacija samopostrežne trgovine osnovne preskrbe Brdo v vrednosti 35.000.000 din. Investicija bo dokon-čana v letu 1984. - Merkur Kranj: gradnja prodajnega centra Vič v coni VM-1 v dveh fazah. Začetek prve faze (do vključno 3. gradbene faze) v ocenjeni vrednosti 60.000.000 din v letu 1984. - SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje: gradnja samopo-strežne trgovine osnovne preskrbe na Škofljici v vrednosti 40.000.000 din, Investicija bo začeta v drugi polovici leta 1984. - SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje: adaptacija spod-njega dela stare osnovne šole škofljica za trgovino osnovne preskrbe s površino 250 m2, investicija v vrednosti 2.500.000 din bo dokončana v letu 1984. - ABC Pomurka DO Delikatesa: gradnja samopostrežne trgo- vine osnovne preskrbe v soseski VS-6 v vrednosti 70.000.000 din. - SOZD KIT DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva: začetek gradnje farme Brest. - SOZD Integral DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana: gradnja tovornega terminala v industrijski coni RP-2. I. faza: izgradnja mehaničnih delavnic s potrebnimi infrastrukturnimi objekti (prostori za operativno vodenje, parkirišča, bencinska črpalka) v vrednosti 550.000.000 din je predvidena v 3 tehničnih in funkcionalnih etapah. Vrednost vlaganj v letu 1984 je 300.000.000 din. V naložbah dokončanih v letu 1984 bo skupaj 400 delovnih mest, od tega 65 novih pretežno za KV delavcev. Poleg navedenih, bodo v letu 1984 pospešeno pripravljale ustrezno dokumentacijo za dogovorjene investicije tega srednje-ročnega obdobja še: DO Tovil, DO Agrotehnika Gruda TOZD Agrotehnika trgovina, Do Rašica, Do Mercatortehna TOZD Spec-trum. Posebno pozornost bomo v letu 1984 namenili industrijski coni RP-2, kjer bomo poiskali investitorje na še prostih zemljiščih zlasti v I. fazi. Pri tem bodo imele prednost OZD s proizvodnimi programi, ki ustrezajo investicijskim kriterijem. 7. Raziskovanje Organizacije združenega dela bodo v sodelovanju z raziskova-Inimi organizacijami skrbele za uspešnejši in hitrejši prenos znanstveno-raziskovalnih dosežkov v prakso in s tem tudi pripo-mogle k hitrejši prerazporeditvi gospodarstva. Pri pripravi zasnov novih investicijskih programov bodo vktju-čile tudi znanstveno raziskovalne organizacije in tako omogočile njihov posreden vpliv in soodgovornost za politiko razvoja. Raziskovalci in raziskovalne organizacije se bodo izraziteje usmerili v oblikovanje razvojnih projektov organizacij združe-nega dela. Organizacije združenega dela bodo krepile lastne raziskovalne zmogljivosti ter trdnejše in trajnejše sodelovanje s samostojnimi raziskovalnimi organizacijami. Produktivnost in učinkovitost raziskovalne dejavnosti bomo povečali tudi z uvozom raziskovalne opreme, omogočanjem za-kupa in najemanja raziskovalne opreme in domačim razvojem ter proizvodnjo te opreme. To bodo zagotavljale raziskovalne orga-nizacije s tesnejšim sodelovanjem z izvozniki. Zagotovljena bodo tudi sredstva za uvoz tuje strokovne literature, potrebne za vzgojo raziskovalnih kadrov in temeljno raziskovalno delo. V organizacijah združenega dela bodo pospešeno razvijali ino-vacijsko dejavnost in povečali delež sredstev za raziskovalno dejavnost v dohodku. Raziskovalne organizacije se bodo v sodelovanju z OZD še nadalje pospešeno vključevale v mednarodno delitev dela, ki bo temeljila na izvozu izdelkov višje stopnje obdelave na osnovi lastnega znanja ter na razvijanju višjih oblik sodelovanja s tujino. 8. Trgovina Trgovske organizacije združenega dela s področja osnovne preskrbe bodo v letu 1984 zagotavljale vsaj enako raven preskrbe kot v letu 1983. Vse trgovinske organizacije združenega dela bodo v letu 1984 pri razporejanju dohodka upoštevale nujnost oblikovanja čimveč lastnih obratnih sredstev. Ker bo zaradi tega sredstev za investi-cije sorazmerno malo, bodo ta namenjena predvsem za dokonča-nje že začetih gradenj ter za obnovo obstoječih. Glede na manjše investicijske možnosti bomo zagotovili, kjer obstajajo pogoji in zanimanje, preskrbo prebivalstva z vključeva-njem osebnega dela in sredstev občanom. 9. Drobno gospodarstvo Prizadevanja za hitrejši in kvalitetni razvoj drobnega gospodar-stva še niso dala pričakovanih rezultatov zaradi premajhnih do-hodkovnih vzpodbud, neuslreznih kreditnih pogojev, davčnih in prostorskih omejitev, pa še vedno ne dovolj vzpodbudnezakono-daje. V letu 1984 bomo nadaljevali z realizacijo sprejetega akcij-skega programa za razvoj drobnega gospodarstva v naši občini, pri čemer bo izvršni s\^pt dajal skupščini pobude za vzpodbujanje drobnega gospodarstva, zlasti z davčno politiko, občinska skup-ščina pa bo poskrbela tudi za možnosti prostorskega razvoja drobnega gospodarstva. Za hitrejši razvoj proizvodnega dela drobnega gospodarstva se bodo tesneje povezovale proizvodne organizacije združenega dela, OZD drobnega gospodarstva in enote samostojnega oseb-nega dela. V proizvodni obrti bo treba doseči tako stopnjo spe-cializacije in organizacije proizvodnega procesa, da bo omogo-čena njena kvantitetna in kvalitetna rast v skladu z naraščanjem in spremembami zahtev tržišča. Proizvodna usmeritev bo teme-Ijila na proizvodnji specifičnih in specializiranih proizvodov, zla-sti tistih, ki nadomeščajo uvoz ali imajo izvozne možnosti. Organizacije združenega dela bodo pripravile pregled sestav-nih delov in predmetov, ki jih potrebujejo v svojem proizvodnem procesu in jih lahko zanje izdeluje drobno gospodarstvo, še zlasti enote osebnega dela. Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega območja pa naj tovrstne akcije razširi na vso regijo. Pospešeno bomo uresničevali tudi naloge v zvezi z razvojem storitvenih dejavnosti, ki so povezane z neposrednimi življenj-skimi potrebami občanov. Posebna pozornost v letu 1984 bo veljala ustrezni prostorski razporeditvi deficitarnih storitvenih dejavnosti v najemnih poslovnih prostorih, razreševanju vpraša-nja financiranja najemnih poslovnih prostorov v novih stanovanj-skih soseskah in oblikovanju take davčne politike, ki bo omogo-čala resnično stimulacijo ne samo intenzivnejšega dela obrtni-kov, pač pa tudi vlaganja v posodabljanje obrti. Poleg tega bomo v največji možni meri pospešili zapletene postopke pri pridobivanju gradbenih in obrtnih dovoljenj. 10. Turizem in gostinstvo Imamo dobre možnosti za razvoj izletniškega turizma, saj je v občini veliko kulturnih, naravnih in zgodovinskih znamehitosti. Ob vpadnicah bomo skladno z omejenimi možnostmi razvijali tranzitni turizem, v stacionarnem turizmu pa ima prednost kmečki turizem. Za razvoj turizma v občini bomo usklajeno načrtovali in uresni-čevali zastavljene cilje, izboljšali informativno-propagandno de-javnost ter poskrbeli za pojmovanje turizma kot celovite gospo-darske dejavnosti. Organizacije združenega dela s področja turizma, gostinstva in preskrbe se bodo z ustreznejšo organiziranostjo na podlagi zdru-ževanja dela in sredstev vključile v oblikovanje celovite turistične ponudbe. Za uresničitev teh ciljev bomo izpolnili naloge, ki so sprejete v programu delovanja za hitrejši razvoj turizma na območju ob-čine. Zaradi majhne rasti akumulativne in reprodukcijskesposobno-sti gostinstva na tem področju ne bo večjih naložb. Združeno in osebno delo na področju gostinstva bo v letu 1984 doseglo boljše gospodarske rezultate in večjo zadovoljitev upo-rabnikov njihovih storitev predvsem: - z organiziranjem celivitejše ponudbe svojih storitev - z izboljšanjem kvalitete gostinskih uslug - s specializacijo obratov - z izboljšanjem organiziranosti in poslovnega sodelovanja z OZD - s smotrnejšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti - z izobraževanjem zaposlenih in izboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva skupne porabe bodo zaostajala za 21% za rastjo dohodka. Z letnimi planskimi dokumenti samoupravnih inter-esnih skupnosti bo določena vrsta nalog, njihova kakovost in obseg, ki jih bo moč izvesti ob omejenih materialnih možnostih. Negospodarske organizacije bodo morala še naprej uveljavljati racionalnejde poslovanje, dvigati kvaliteto storitev in širiti svobo-dno menjavo dela. Odpraviti bo potrebno vsako podvajanje opra-vil v izvajalskih organizacijah in strokovnih službah, zlasti pa vse odvečno administriranje. Izvajalske organizacije bodo analizirale vse stroške poslovanja ter jih znižale. V okviru razpoložljivih sredstev se bodo prednostno, ob upoštevanju selektivnega pri-stopa, zagotavljala sredstva za zagotovitev rasti mase osebnih dohodkov v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1984. V letu 1984 se bodo izvajale le tiste investicije za povečanje družbenega standarda, ki bodo financirane iz sredstev samopri- spevka II. in III. Poleg tega bomo izvajali adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na posameznih področjih družbenih dejavnosti pa so usmeri-tve za leto 1984 naslednje: V skupnosti socialnega varstva bomo izvajali aktivno politiko za zaščito življenjskega standarda, predvsem najbolj ogroženih kategorij prebivalstva v občini in s tem v zvezi tudi uveljavljali izvajanje enotne skupne evidence socialnovarstvenih pomoči. V otroškem varstvu bomo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja v enakem obsegu in enakih pogojih izvajali tiste prednostne naloge, k"i imajo neposreden vpliv na večjo storilnost dela vseh delovnih Ijudi in zagotavljali socialno varnost materi in otroku. Predvsem bomo izvajali tiste programe skupnosti otroškega var-stva, ki imajo neposreden vpliv na vzgojo in varstvo otrok. Kvali-teto vzgojnega dela bomo zagotovili z doslednim uveljavljanjem vzgojnovarstvenega načrta. Denarne pomoči bomo dodeljevali zlasti otrokom družin, ki so dejansko v težjem socialnem položaju. V letu 1984 bo zaradi dokončanja gradnje objektov \z programa samoprispevka II. in III. dejavnost na tem področju razširjena. Na področju socialnega skrbstva bodo uvedene pomembne novosti: - uvedli bomo enotne skupne evidence o prejemnikih social-novarstvenih pomoči, - uveljavljali bomo samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za sopialnovarstvene pomoči in prispevke zavezancev k socialnovarstvenim storitvam z enotnim postopkom za uveljavlja-nje pravic s tega področja. - urejali bomo prostorske zmogljivosti družbenega standarda na področju socialnega skrbstva - začetek izvajanja del adapta-cije v starem delu doma na Bokalcah Na področju zaposlovanja bomo vztrajali na sprejemanju in uresničevanju kvalitetnih načrtov zaposlovanja v organizacijah združenega dela, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Poudarek bo na zapo-slovanju štipendistov in pripravnikov za nedoločen čas, zaposlo-vanju ustrezno usposobljenih invalidov ter na pravočasnem in kvalitetnem izvajanju programov preusposabljanja in douspo-sabljanja s ciljem produktivnega zaposlovanja. V zdravstvu bomo zadržali raven osnovnega zdravstvenega varstva na doseženi ravni. Zdravstveni dom Ljubljana - TOZD Vič-Rudnik bo v okviru objektivnih možnosti razširil dejavnost zdravljenja in nege bol-nika na domu. Po dogovoru in s strokovnim sodelovanjem z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana bo hitreje prevzemal bolnike iz bolnišničnega zdravljenja v zdravljenje na domu in s tem omogočil skrajševanje ležalne dobe. Zdravstveni dom se bo aktivno vključil v sporazumevanje o delitvi dela znotraj delovne organizacije zaradi racionalnejše izrabe kapacitet in zmanjšanja stroškov režije in administracije. Zdravstvene organizacije bodo povečale intenzivnost dela in s tem omogočile zmanjšanje števila zaposlenih. Mreža enot zdravstvenega doma se ne bo širila, investicije v objekte so možne samo v okviru programa in iz sredstev samopri-spevka III. V osnovnem šolstvu bomo izvajali dodatni program v okviru razpoložljivih sredstev. Postopno se bo uvajala normativa 32 učencev na oddelek. Elementi celodnevne šole se bodo posto-poma vgrajevali v program podaljšanega bivanja. Racionalnejše bomo organizirali prevoze učencev, ki prebivajo več kot 4 km od osnovne šole. Z dograditvijo Objektov iz samoprispevka III. bomo širili dejavnosti. Na področju kulture bo dejavnost potekala v okviru začrtanih programov s prizadevanjem za čim večjo kvaliteto. Občinska kulturna skupnost bo pospeševala prizadevanje šolskih kulturno umetniških društev z omogočanjem predstavitve dosežkov širši javnosti. Kulturna skupnost si bo tudi prizadevala, da bi se število prireditev v okviru kulturne akcije razširilo še na organizacije združenega dela in šole. Na področju knjižničarstva se bodo nadaljevale aktivnosti v zvezi z reševanjem prostorske problematike matične knjižnice »Prežihov Voranc«. V telesni kulturi ne bomo širili števila vključenih v prpces vrhunskega športa, temveč osnovno bazo v njegovem procesu. Povečali bomo lastno udeležbo občanov pri kritju stroškov pro-gramov množične telesnokulturne dejavnosti in s tem zagotovili nadaljnji razvoj množičnosti. Prizadevali si bomo za smotrno izkoriščenost telesnokulturnih objektov, še posebej pa za zago-tovitev njihovega vzdrževanja. Opravili bomo nujna vzdrževalna dela kopališča Kolezija. Občinska raziskovalna skupnost bo ugotavljala in usklajevala raziskovalne pobude ter pospeševala raziskovalno delo v okviru skupnega programa mestne raziskovalne skupnosti. Aktivno bo pospeševala in vzpodbujala množično inovativno dejavnost in še posebej raziskovalno delo med mladino. Vzpodbujala bo hitrejši prenos rezultatov raziskovalnega dela in inovacij v vsakodnevno delo v organizacijah združenega dela, v novo proizvodnjo in tehnologijo. V. PROSTORSKI DEL 1. Prostorsko planiranje V začetku leta 1984 bomo v skladu z zakonom <5 varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Ur. list SRS, št. 44/82) zaključili s korekcijo prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 Na osnovi dogovorjenih in s sprejetjem prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana potrjenih stališč glede rabe prostora bomo korigirali tudi GUP in UP. Izdelali bomo urbanistične rede za krajevne skupnosti Golo, Rob, Iška vas, Tomišelj in Velike Lašče ter s tem zaključili osnovno urbanistično obdelavo primestnih in izvenmestnih kra-jevnih skupnosti. V skladu s programi urejanja stavbnih zemljišč bomo izdelovali izvedbeno urbanistično dokumentacijo za potrebe krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. Sodelovali bomo tudi pri pripravah osnutkov dolgoročnih plan-skih dokumentov in pri postopkih sprejemanja zakonov o ureja-nju prostora, urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter zakon o stavbnih zemljiščih. 2. Urejanje zemljišč V skladu s programom urejanja zemljišč bomo nadaljevali z deli za potrebe stanovanjske gradnje, industrijskih objektov zlasti v industrijski coni RP-2, objektov samoprispevka II. in III., trgovin osnovne preskrbe, poti spominov in tovarištva ter Muzeja Ijudske revolucije Slovenije. 3. Stanovanjsko gospodarstvo V družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji bomo nadaljevali z blokovno gradnjo v stanovanjskih soseskah VS-1 Trnovo, VS-6 Vič (B-14) in B-15, VS 6/3 Grba, VS-3 Žičnica in VS 236 Ig ter z individualno gradnjo v soseskah RS-1, 2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo ter tudi na drugih področjih. Skupno bo dokončano 400 stanovanj v blokovni gradnji in 116 stanovanj v individualni gradnji, v gradnji pa bo še 526 stanovanj v blokovni gradnji in 113 stanovanj v individualni gradnji. Opravili bomo tudi naslednje naloge: - Sprejeli bomo Dogovor o prednostnem vrstnem redu obmo-čij za stanovanjsko gradnjo v obdobju 1986-1995. - Pospeševali bomo organizirano stanovanjsko gradnjo v sta-novanjskih soseskah blokovne zazidave in individualno stano-vanjsko gradnjo v stanovanjskih zadrugah. - Prizadevali si bomo za hitrejše izvajanje stanovanjske iz-gradnje, skrajševanje časa od začetka gradnje do njenega do-končanja, kar bo racionaliziralo gradnjo in ugodnejše vplivalo na končno ceno stanovanj. Zagotavljali bomo usklajeno delovanje vseh udeležencev pri stanovanjski gradnji, še posebej operativnih izvajalcev. - Samoupravna stanovanjska skupnost bo nadaljevala pre-novo objektov v Eipprovi ulici. - Nadaljevali bomo z odpravo stanovanj VI in VII kategorije. - Na področju gospodarjenja v hišah, stanovanjih in poslovnih prostorih bodo samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta ter Staninvest uveljavili postopen prehod na ekonomske stanarine, s tem da uveljavimo predvideno stopnjo 1,95% od revalorizirane vrednosti stanovanj. - Uveljavili rezultate novega vrednotenja stanovanjskega in poslovnega fonda. 4. Komunalno gospodarstvo Komunalne skupnosti in komunalne OZD bodo v letu 1984 zaključile z reorganizacijo komunalnega gospodarstva ter v skladu s spremembami in dopolnitvami srednjeročnega plana te dejavnosti dopolnile sistem financiranja, predvsem razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav. Komunalna skupnost, Zveza komunalnih skupnosti in komu-nalne OZD bodo prilagodile letne programe izgradnje individual-nih komunalnih objektov in naprav s programi stanovanjske izgradnje, industrijskih con, s programi izgradnje objektov druž-benega standarda ter prometne infrastrukture. Nadaljevali bomo s sanacijo centralne deponije smeti in s pripravo nove deponije južno od potoka Curnavec. Pričeli z gradnjo primarne kanalizacije v Rakovi jelši in utrdili teren za gradnjo komunalnih naprav proti industrijski coni RP-2. Naložbe, pomembne za krajevne skupnosti, bodo opredeljene v planu samoupravne komunalne interesne skupnosti občine. 5. Energetika Na področju elektro gospodarstva je osnovni cilj, z izgradnjo primarnih razdelilnih postaj z ustreznimi vodi, postopno sanirati elektro-energetske in zlasti napetostne razmere. Proučili bomo tudi možnosti za postavitev malih elektrarn. DO DES TOZD Elek-tro Ljubljana mesto bo vlagal v nadaljnjo elektrifikacijo stano-vanjskih sosesk VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-6 Vič, RS-1, 2 Jurčkova pot. Hkrati bo zgrajena TP na Opekarski cesti, ob hkratni predelavi nizkonapetostnega omrežja. DO DES TOZD Elektro Ljubljana okolica bo vlagal in sovlagal v izgradnjo TP Matena, Vnanje gorice, Zgornje blato, Prevalje, Kamnik, TP Polhov Gradec-Zavrt in 20 KV DU Dobrova-Brezje. DO Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Kočevje bo vlagal v izgrad-njo TP Poznikovo, Podkogelj-Krkovo, Jakičevo in obnovo nizko-napetostnega omrežja Boštetje in Male Lašče. SIS za energetiko in DO Energetika TOZD Komunalna energe-tika in TOZD Plinarna bosta skladno z izgradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov gradila v okviru finančnih možnosti pri-mamo in sekundarno vročevodno in plinovodnoomrežje. Natem področju se bo v letu 1984 pričelo z izgradnjo GR MP Kozarje in južna veja primarnega plinovoda od Kozarij do južne obvoznice. 6. Promet in zveze V letu 1984 bosta SIS za izgradnjo cest in Republiška skupnost za ceste nadaljevala z izgradnjo cestne infrastrukture po spreje-tih usmeritvah in 10 letnem programu izgradnje cest v Ijubljanski regiji, s posebnim poudarkom reševanja problematike rekon-strukcije Tržaške od Viške 1 do priključka na avto cesto in Dolenjske ceste. Na območju občine bomo nadaljevali gradnjo južne obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske ceste ter pričeli z gradnjo južne mestne vpadnice. V Ijubljanskem potniškem prometu se bomo zavzemali za ize-načevanje pogojev kakovostnih storitev kako v obmestem kakor v mestnem potniškem prometu. Na področju mestnega potniškega prometa bomo povezali KS Barje s končno postajo proge 9. Naloga je vezana na izgradnjo obračališča v Trnovem in uvedbo zglobnih vozil. Za skladen razvoj PTT prometa bosta Podjetje za PTT promet Ljubljana in Območna SIS za PTT promet Ljubljana realizirala, v skladu s programom, naslednje pomembnejše investicije: - izgradnja krajevnega kabelskega omrežja na Viču . . - gradnja telefonskih kapacilet na območju Rakovnika - povečala RATC Vič za 3.000 naročniških priključkov. Razen navedenega se bodo na področju prometa in zvez opravljale tudi druge investicije, opredeljene v planih temeljnih nosilcev. , . \ ..... 7. Vodno gospodarstvo V skladu z rebalansom srednjeročnega plana Območne vodne skupnosti bomo predvsem redno vzdrževali vodotoke in vodno-gospodarske objekte ter varovali in izboljševali kakovost vode. Investicije bodo namenjene zlasti varovanju naselij in zemlje pred škodljivim delovanjem voda. Opravljena bodo pripravljalna dela za ureditev zadrževalnika na Gradaščici. Izvajali bomo sanacijski program za zavarovanje varstvenih pasov vodnih virov po že sprejetetn, prednostnem redu: kanalizi-ranje I. varstvenega pasu vodarne Brest. Delovna organizacija Vodovod - Kanalizacija bo nadaljavala z raziskavami vodnih virov v povodju Želimljščice in z raziskavami bogatenja podtalnice. Zaključili bomo z izdelavo študije o evidentiranju in zaščiti vodnih virov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik ter sprejeli odlok o varstvenih pasovih novougotovljenih vodnih virov. Nadaljevali bomo z regulacijo Galjevca, Malega grabna in z ureditvami hudournikov v Polhograjskih Dolomitih in sodelovali pri izgradnji primarne kanalizacije v Rakovi jelši. V okviru varstva vodnih količin bo Vodna skupnost Ljubljanica-Sava sofinancirala gradnjo vodovoda v Želimljah in raziskave podtalne vode na Barju. VI. NALOGE NA DRUGIH PODROČJIH 1. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Ob upoštevanju sprejetih usmeritev bomo prvenstveno nada-Ijevali usposabljanje za obrambo in zaščito delovnih Ijudi in občanov, pripadnikov TO in CZ ter mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja in posodabljali opremo in oborožitev pripadnikov TO in CZ. Na področju organiziranja in delovanja narodne zaščite bomo dali poudarek usposabljanju narodne zaščite v krajevnih skupno-stih in organizacijah združenega dela. Na osnovi analize in ugotovljenih pomanjkljivosti v vaji Golovec B3 bomo dogradili načrte ukrepov za delovanje v primeru po-tresa. Posebno pozornost bomo dali dograjevanju načrtov pri temeljnih nosilcih ukrepov za zaščito in reševanje. Pri tem bomo dali največ poudarka praktičnemu usposabljanju posebno občin-skih in mestnih specializiranih enot civilne zašite in preventiv-nemu ukrepanju za primer naravnih in drugih hudih nesreč. Nadaljevali bomo z izgradnjo avtonomnega sistema zvez v krajevnih skupnostih v občini ter zagotovili zveze za vse z letnim programom načrtovane uporabnike zvez. Nadaljevali bomo z vsemi aktivnostmi za usmerjanje mladih za vojaško obrambne poklice in aktivnosti za pridobivanje žensk za prostovoljno usposabljanje v JLA. Mobilizacijsko pripravljenost in usposobljenost enot oborože-nih sil in organov, ki sodelujejo na mobilizacijah bomo preverjali preko mobilizacijskih vaj v krajevnih skupnostih. Organizacije združenega dela, ki so nosilci obrambnih priprav, bodo ažurirale obrambne načrte in jih medsebojno uskladile. 2. Požarna varnost Na področju požarne varnosti bo SIS za varstvo pred požarom ustvaril pogoje za izboljšanje požarno-varstvenih razmerter izva-jal investicije po zmanjšanem programu, ki ga bo sprejela skup-ščina samoupravne interesne skupnosti. 3. Družbeno planlranje > V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS, bodo vsi temeljni nosilci planiranja pričeli s koordinirano aktivnostjo pripravljati osnove za temelje plana in plan razvoja v obdobju 1986-1990. VII. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 izpostavlja in opredeljuje osnovne cilje, globalne okvire razvoja občine in po-glavitne ukrepe za doseganje temeljnih ciljev v smislu ustvarjanja večjega dohodka in nadaljnega povečanja konvertibilnega izvoza v občini. Tako v resoluciji občine niso posebej navedene tudi druge poglavitne naloge in usmeritve, ki so opredeljene v resolu-ciji o politiki izvajanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1984 in v resoluciji izvajanja družbe-nega plana SR Slovenije v obdobju 1981-1985 v letu 1984, kar morajo vsi nosilci planiranja dosledno upoštevati pri opredelitvi osnovnrh aktivnosti v letu 1984. V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 niso posebej opredeljene sprejete naloge, ukrepi in nosilci izvajanja nalog, ki jih je občinska skupščina že sprejela ob obravnavi gradiv iz posameznih področij in prav tako zavezujejo vse nosilce planira- nja v občini pri opredeljevanju aktivnosti družbenoekonomskega razvoja v letu 1984. Sestavni del resolucije so prav tako tudi plani samoupravnih. interesnih skupnosti družbenih in materialnih dejavnosti v letu 1984. Spremljajoči dokumenti k resoluciji o politiki izvajanja družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 so: 1. Stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 10, november 1982) 2. Stanje gozdarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK, št. 10, november 1982) 3. Analiza stanja in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 5, okto-ber 1982) 4. Analiza stan/a in problematika drobno prodajne mreže osnovne preskrbe v občini Ljubljana. Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 9, oktober 1980) 5. Informacija o stanju in razvojnih možnostih turizma v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 7, junij 1983) 6. Program delovanja za hitrejši razvoj turizma na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 9, okto-ber 1983) 7. Vloga raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju delovnih organizacij v občini (Delegatska priloga NK št. 5, maj 1983) 8. Informacija o stanju urejanjaprostoravobčini LjubljanaVič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 6, junij 1983) 9. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikova-nju in izvajanju kadrovske politike in problematike zaposlovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 4, april 1983) 10. Plani samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-nosti občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984) 11. Plan gradnje objektov iz programa samoprispevka III. 12. Plani samoupravnih interesnih skupnosti materialne proiz-vodnje za leto 1984 13. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 14. Program urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 15. in ostali dokumenti, ki opredeljujejo naloge ostalih posa-meznih nosilcevplaniranja. Izvršni svet obrazložitev Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine L|ubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85 za leto 1984 so obravna-vali delegati občinske skupščine na seji dne 26. oktobra. Izvršni svet je na osnovi pripomb delegatov izdelal delovno verzijo predloga resolucije, ki je bila usklajena z osnutkom repu-bliške resolucije in jo posredoval v nadaljnjo razpravo. O delovni verziji predloga so razpravljali v družbenopolitičnih organizaci-jah, v družbenem svetu za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudni, na sestanku aktiva komunistov individual-nih poslovodnih organov in sekretarjev osnovnih organizacij ZKS s področja gospodarstva v občini, za stališča pa je izvršni svet zaprosil tudi nosilce posameznih nalog, opredeljenih v resoluciji. Na osnovi tako obširne razprave in predvidevanj organizacij združenega dela o nekaterih glavnih kazalcih razvoj ter usklaje-vanj v mestu Ljubljana, je bil sestavljen »Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85 za leto 1984. Ta temelji na stvarnih razvojnih možnostih nosilcev planiranja v občini in jih zavezuje, da svoja predvidevanja tudi uresničijo. Sestavni del resolucije so tudi številni spremljajoči dokumenti, med katerimi posebej omenjamo plane samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih bodo naloge in nosilci po razpravi v skupšči-nah SIS podrobneje opredeljene in dokumente, ki j/h je sprejela občinska skupščina ob obravnavi p>osameznih vsebinskih sklo-pov (kmetijstvo, gozdarstvo, drobno gospodarstvo, osnovna pre-skrba, turizem, raziskovalna in inventivna dejavnost, urejanje prostora, kadrovska politika). Ob obravnavi teh področij so bili na občinski skupščini sprejeti sklepi, stališča, akcijski programi in usmeritve, ki jih bomo uresničevali tudi v letu 1984. Pripombe delegatov občinske skupščine ob obravnavi osnutka resolucije je izvršni svet upošteval, oziroma daje v zvezi z njimi naslednja pojasnila: 1. Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov in svet za družbenoekonomske odnose, razvoj in planirane pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik a) Osnova za izdelavo predloga resolucije mora biti dolgoročni program stabilizacije ODGOVOR: Pri pripravi resolucije o politiki izvajanja družbe-nega plana občine je izvršni svet izhajal iz dolgoročnega pro-grama gospodarske stabilizacije kot tudi drugih pomembnih družbenoekonomskih razvojnih usmeritev (usmeritve in naloge z 8. seje ZK ZKS, 10. seje CK ZKJ, usmeritve SOb Ljubljana Vič-Rudnik za nekatera pomembna področja itd.) b) Družbenoekonomska politika mora zagotoviti take pogoje, da bo zaustavljeno padanje realnih osebnih dohodkov, ob tem pa zagotovljena nadaljnja krepitev materialne osnove dela. Pri opre-delitvi rasti skupne porabe je potrebno izhajati \z izdelanih stabi-lizacijskih programov interesnih skupnosti, enako ugotovitev kot za skupno porabo naj velja tudi za splošno porabo na vseh nivojih. ODGOVOR: Opredelitve oziroma usmeritve na področju osebne, skupne in splošne porabe so v predlogu resolucije uskla-jene z usmeritvami v SR Sloveniji, znane v mesecu novembru. V kolikor se bodo te usmeritve v mesecu decembru spremenile, bo izvršni svet predlagal uskladitev na seji občinske skupščine. c) V poglavju ukrepi aktivnosti in nosilci izvajanja nalog so naloge raziskovalnih organizacij, trgovine in drobnega gospo-darstva premalo konkretizirane. Predvsem je potrebno na po-dročju raziskovanja opredeliti konkretne nosilce nalog, tako v povezavi ob pripravah novih investicijskih programov, kot tudi pri vključevanju znanstveno raziskovalnih organizacij skupno z go-spodarskimi organizacijami združenega dela v mednarodno deli-tev dela. V točki drobno gospodarstvo bi morali biti prav tako izpostav-Ijeni nosilci razvoja in sicer ločeno za organizacije združenega dela kot tudi v zasebni obrti. ODGOVOR: Raziskovalna dejavnost je bila z njenimi nalogami in konkretnimi nosilci nalog opredeljena vgradivu Vloga razisko-valnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju delovnih organizacij v občini, obravnavana in sprejeta na skupnem zase-danju vseh treh zborov ter skupščine samoupravne interesne supnosti za raziskovalno dejavnost dne 24. maja 1983. Sprejeti sklepi skupščine zavezujejo konkretne nosilce k nalogam za dosego takšnega razvoja raziskovalne dejavnosti, ki bo dolgo-ročno prispeval k čimboljšemu in učinkovitejšemu gospodarje-nju. Zato smo ta dokument v predlog resolucije uvrstili kot spremljajoči dokument k resoluciji. Analizo stanja in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva z opredeljenimi potrebnimi aktivnostmi in nosilci razvoja na tem področju je sprejela občinska skupščina oktobra 1982. Tudi ta dokument je spremljajoči dokument k resoluciji. č) Resolucija bi morala bolje opredeliti naloge na področju prometa in to ne samo mestnega potniškega prometa. Od izvajal-cev nalog oziroma uslug mestnega in primestnega potniškega prometa kot dejavnosti posebnega družbenega pomena moramo zahtevati kvaliteten (po obsegu in času) prevoz ozirornazagotav-Ijanje pogojev zanj, saj se vse več občanov iz znanih razlogov poslužuje te vrte prevoza Nikakor se ne moremo strinjati z nameravanimi ukinitvami prog povsod tam, kjer se s tem bistveno poslabšujejo pogoji prevoza občanov. Cenovna politika, dobro gospodarjenje z izrabo možnih racionalizacij znotraj organizacij združenega dela javnega potniškega prometa in dodatni ukrepi pa lahko zagotavljajo kvaliteten, kulturen in potreben prevoz občanov z javnimi prometnimi sredstvi. ODGOVOR. Predlog je upoštevan. . 2. Delegacija KS Milan Česnik ,' . . a) Pripomba na naziv osnutka dokumenta > Delegacija smatra, da pred sprejemom programa gospodarske stabilizacije ne bi kazalo govoriti o politiki izvajanja družbenega plana, pač pa o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1984. ODGOVOR: Zakon o sistemu družbenega planiranja in o druž-benem planu SR Slovenije ter Statut občine Ljubljana Vič-Rudnik določata, da je skupščina občine dolžna sprejemati vsako leto Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za tekoče srednjeročno obdobje. Prav lako načrt uresničevanja dolgoroč-nega programa v SR Sloveniji opredeljuje, da ta načrt vključuje nekatere strateške usmeritve in naloge, vendar pa ne more nado-mestiti planskih aktov, na letnih, srednjeročnih in ne dolgoroč-nih. b) Delegacija predlaga, da se v resoluciji upošteva povečanje proizvodnje, povečanje učinkovitosti gospodarjenja, izvoz in ra-cionalna uporaba ustvarjenega dohodka in znotraj tega odprav-Ijanje notranje nelikvidnosti in finančna sanacija združenega dela ter programske usmeritve samoupravnih interesnih skupnosti. ODGOVOR: Resolucija med osnovnimi cilji družbenoekonom-skega razvoja v letu 1984 že opredeljuje povečanje proizvodnje, povečanje učinkovitosti gospodarjenja, izvoza in racionalno upo-rabo ustvarjenega dohodka. Odpravljanje notranje nelikvidnosti in finančna sanacija združenega dela je vključeno v predlogu resolucije med osnovne cilje, medtem ko so programske usmeri-tve samoupravnih interesnih skupnosti zajete v spremljajočih dokumentih k resoluciji. c) Delegacija postavlja zahtevo, da se z Zavodom za družbeno planiranje Ljubljana sklene pogoda, ki bo zavezovala zavod, da za potrebe mesta in občin izdela strokovne podloge, ki bodo omogočile opredeljevanje in oblikovanje vsakoletne družbeno ekonomske politike in spremljanje njenega uresničevanja v skladu z roki, ki so opredeljeni v zakonu o sistemu družbenega planiranja. ODGOVOR: Zavod za družbeno planiranje vsako leto izdela program dela za naslednje leto z nosilci nalog in roki. Izvršni svet skupščine občine, kot soustanovitelj Zavoda program dela obrav-nava in ga sprejme oziroma potrdi. Iz tega izhaja, da posebna pogodba ni potrebna saj lahko izvršni svet predlaga, da se ta naloga opredeli v programu. Velja pa omeniti, da Zavod izdeluje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana mesta Ljubljane, ki nam je tudi strokovna podlaga za sestavo naše resolucije, prav tako izdeluje mesečne informacije o tekočih gibanjih kot tudi analize izvajanja planskih dokumentov mesta in s tem posredno občin. 3. Delegacija Krajevne skupnosti Malči Belič a) Delegacija smatra, da je osnutek resolucije presplošen, kot primer navaja področje raziskovanja. ODGOVOR: Resolucija ne zajema podatkov in usmeritev, ki so bile že sprejete na skupščinah v gradivih iz posameznih področij in s svojimi sklepi dolgoročno zavezujejo vse nosilce planiranja. Vsa ta gradiva so sestavni del resolucije. b) Pri področju kmetijstva je treba dati več poudarka nalogam s področja kooperacij. ODGOVOR: Te naloge so opredeljene v osnutkti resolucije w poglavju III/3 v tretji alinei. 4. Delegacija Krajevne skupnosti Vič Ob obravnavi gradiva je delegacija KS Vič ugotovila, da v resolucijo za leto 1984 ni vključena gradnja trgovine v KS Vič na Viški cesti. Objekt je vključen tako v srednjeročnem planu ob-čine, kakor v letnem planu za leto 1983 iz analize o uresničevanju resolucije v letu 1983 (obravnava v skupščini v septembru 1983) in iz obrazložitve osnutka resolucije za leto 1984 ni razviden vzrok, zakaj je investicija opuščena. Delegacija smatra, da glede na večkrat ugotovljeno potrebo po ustrezni trgovini na območju KS Vič, kar je bilo v občinski skupščini že večkrat utemeljeno in zaradi vedno slabšega stanja, zaradi večjega števila prebivalstva, vsled novih stanovanjskih gradenj, izgradnja objekta nove ustrezne trgovine ne sme Izpasti iz resolucije in plana za leto 1984. ODGOVOR: V letu 1983 smo se dogovarjali z ABC Pomurka DO Delikatesa o gradnji SP na Viču. Na zemljišču, ki je predviden za gradnjo trgovine stoje objekti, ki jih je treba rušiti. Pri pripravi osnutka resolucije še ni bilo dokončno dogovorjeno o načinu izračuna stroškov za komunalno opremljeno zemtjišče, ki bi bremenili investitorja (kvartno obračunsko območje, celotno obračunsko območje) kar pa je bistvenega pomena pri dokončni pozitivni odločitvi investitorja za gradnjo. Izvršni svet je to odprto vprašanje razrešil 15. 11. 1983 in vključil izgradnjo trgovine v predlog Resolucije. 5. Delegacija Krajevne skupnosti Kozarje Ni nam jasno, zakaj gradnja naše trgovine ni v planu za leto 1984. Trgovino nam neprestano obljubljajo »naslednje leto«, realizacije pa ni. ODGOVOR: V Spremembah in dopolnitvah dogovora o teme-Ijih družbenega plana sprejetih septembra 82 in spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine sprejetih februarja 83, je gradnja trgovine osnovne preskrbe v Kozarju načrtovana za leto 1985. 6. Delegacija Krajevne skupnosti Galjevica Naša delegacija ima pripombo na 6. poglavje - investicije. V naši krajevni skupnosti se bo izvajala investicija in sicer postavi-tev montažnega proizvodnega objekta Livar. Naša krajevna skup-nost je k temu dala soglasje, ker je bilo rečeno, da je to zača-snega značaja in da se bo celoten objekt preselil v industrijsko cono. V resoluciji je predvidena investicija v višini 29 starih milijard, zato nas zanima, če je to res samo začasnega značaja in kdaj je za pričakovati, da se bo ta objekt preselil v industrijsko cono. ODGOVOR: Montažni objekt »trimo« DO Livar TOZD LBK na Galjevici je načrtovan' tako v smislu danega soglasja krajevne skupnosti kot razvoja te temeljne organizacije, ki bo najkasneje v 10 letih svojo proizvodnjo preselila v industrijsko cono na Škof-Ijici. 7. Delegacija Krajevne skupnosti Velike Lašče Naša delegacija želi pojasnilo, zakaj med investicijami za leto 1984 ni vnešen tudi zdravstveni dom v Velikih Laščah, ki naj bi se gradil iz samoprispevka III. Zemljišče je pridobljeno, prav tako je v glavnem pripravljena dokumentacija. Želimo s tem v zvezi poja-snilo. ODGOVOR: Med investicijami, ki se bodo izvajale v letu 1984, ni posebej prikazana nobena investicija iz programa samopri-spevkalll. Terminski plan gradenj posameznih objektov določa odlok o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje ob-jektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane. Vse spremembe tega terminskega plana ter potek gradnje objektov iz programa pa obravnava in potrjuje skupščina samoprispevka III, v kateri so tudi predstavniki vseh krajevnih skupnosti z območja občine. Plan gradnje objektov iz programa samoprispevka III je opredeljen kot spremljajoči dokument k resoluciji. 8. Delegacija Krajevne skupnosti Kolezija Imamo samo vprašanje v zvezi z investicijami, koliko delovnih mest se bo sprostilo pri teh investicijah v letu 1984? Oziroma, koliko bo odprtih novih delovnih mest? ODGOVOR: Predvidene naložbe v letu 1984 bodo omogočile delo 400 delavcem, pretežno kvalificiranim, od tega bo novih delovnih mest 65. Navedeni podatki so vključeni v besedilo pred-loga resolucije. 9. Delegacija št. 46, 47 - KZ Ljubljana TZO Vič a) Delegacija podpira izhodišča in usmeritve resolucije o poli-tiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1984, vendar pa pri tem opozarja, da bo mogoče zastavljene cilje na področju kmetij-stva (povečanje tržnih viškov mleka, mesa itd.) doseči le, če bodo dejansko uresničeni tudi drugi pogoji in možnosti, nakazani v resoluciji. Tolikšnega povečanja namreč ni mogoče pričakovati le od nadaljnjega prizadevanja kmetovalcev, temveč le ob skup-nem ustvarjanju pogojev in možnosti. ODGOVOR: Ugotovitev delegacije je točna, kar zahteva takšno aktivnost in odgovornost, da bomo resolucijske cilje uresničili. b) Delegacija nikakor ne more soglašati s pobudo, ki je podana v republiških stabilizacijskih usmeritvah, naj bi se v občinskem proračunu v prihodnje ne zagotavljala sredstva za pospeševanje kmetijstev v občini. Ta sredstva, čeprav minimalna, predstavljajo pomemben element v prizadevanjih za realizacijo zastavljenih ciljev in za nadaljevanje že začete akcije pospeševanja kmetij-stva, živinoreje. Zato predlaga delegacija, da se v proračunu občine za leto 1984 zagotove sredstva za pospeševanje kmetij-stva. ODGOVOR: Pobuda je upoštevana pri pripravi osnutka prora-čuna. c) Pri uresničevanju razvojnih ciljev kmetijstva irna pomembno vlogo tudi dobro organizirana in strokovno usposobljena pospe-ševalna služba. Delegacija ugotavlja, da so prisotna prizadevanja pristojnih organov in organizacij za dobro organizacijo te službe, vendar ob dejstvu, da v tej službi delujejo predvsem mlajši kadri predlagamo, da bi kazalo zaposliti delavca, ki bi strokovno usmerjal in pomagal mlajšim pospeševalcem pri njihovem delu. ODGOVOR: Menimo, da pospeševalne službe ni treba posebej vnašati v resolucijo, saj je ta naloga že zajeta v poglavju III/3. 10. Delegatska konferenca št. 13 - Kemijski inštitut Borisa Kidriča a) Resolucija bi morala biti bolj konkretizirana in v njej zajeto le tisto, kar bomo lahko dejansko izvršili. Delegacija je imela po-dobno pripombo k resoluciji za leto 1983 in ugotavlja, da se sprejete naloge niso izvršile. Tako delegacija opozarja na odsto-panje npr. pri zaposlovanju, izvajanju zakonskega določila o upokojevanju tistih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokoji-tev, pri zaposlovanju mladih, pri izvajanju kadrovske politike, pri omejevanju nadurnega in honorarnega dela. ODGOVOR: Z ugotovitvijo delegacije se ne moremo strinjati, za obrazložitev navajamo podatek iz Analize uresničevanja načrtov zaposlovanja v obdobju januar-junij 83 v občini Ljubljana Vič-Rudnik (objavljeno v gradivu za seje skupščine SIS za zaposlova-nje - oktober 83). Glede na celotni šestmesečni delovni fond zaposlenih je bilo v nadurah opravljeno okoli 1,5% delovnih ur. Za uvedbo nadur-nega dela so se v OZD najpogosteje odločali zaradi bolniških izostankov (34 OZD) ter povečanega obsega dela (25 OZD). Ob-seg nadurnega dela se je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal. Izplačila za nadure so bila letos (podatek SDK) za 11% manjša kot v enakem obdobju lani. Po podatkih, ki so jih posredovale OZD, je bilo koncem junija 1983 v delovnem razmerju 32 delavcev, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev. Po področjih jih je največ v izobraževanju, znano-sti, kulturi in sicer 15. Zaposlovanje mladih - predvsem pripravnikov po obsegu ustreza usmeritvam iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Kot negativno pa se pri zaposlovanju pripravnikov kaže velik odstotek zaposlovanja za določen čas. Med prijavljenimi iskalci zaposlitve (v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik) je 53,,2% (177) mladih do 26 let. Skrb za kadrovsko politiko je tudi letos kontinuirana in sprotna tako v OZD kot v širši družbeni skupnosti. Na osnovi Poročila o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike in problematike zaposlovanja v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik je bil na skupščini v mesecu maju sprejet pro-gram aktivnosti, ki ga izvajajo vse OZD v občini. Kadrovski službi skupščine občine pa sproti poročajo o aktivnostih na posamez-nih področjih (organiziranosti služb, planiranje kadrov, izobraže-vanja in štipendiranja, kadrovanja za najodgovornejše naloge, evidence perspektivnih kadrov, informiranje delavcev...) b) V večji meri je potrebno v izvozna prizadevanja vključiti znanstveno raziskovalne organizacije. ODGOVOR: Vključevanje znanstveno raziskovalnih organizacij v izvozna prizadevanja obravnava gradivo Vloga raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju delovnih organi-zacij v občini, ki je bilo sprejeto na skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik 24. maja 1983 in je sestavni del resolucije. c) V OZD je treba doseči, da bodo obvezno zaposlovale priprav-nike in tudi svoje štipendiste ter ukinjali dopolnilna in pogodbena delovna razmerja. ODGOVOR: Pobuda je upoštevana. 11. Konferenca delegacij št. 8 a) Občinska resolucija je usklajena z mestno resolucijo, obe pa se razlikujeta v ključnih kazalcih razvoja od osnutka resolucije razvoja SR Slovenije. ODGOVOR: Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 je v vseh ključnih kazalcih usklajen z osnutkom republiške resolucije. b) Vlaganja v osnovna sredstva ne bi smela več tako zaostajati kot v preteklih letih. Resolucija za leto 1984 sicer zajema več investicijskih vlaganj, vendar se delegacija sprašuje, če je to vlaganje zasnovano na realnih možnostih? ODGOVOR: IS je pred pripravo osnutka oziroma predloga resolucije opravil razgovore z investitorji in ugotavlja, da je spi-sek investicijskih projektov zasnovan realno, tudi z vidikafinanč-nih možnosti. Tako so npr. investicijska vlaganja DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže, DO Mercator Konditor, DO Hoja TOZD Žaga Škofljica, Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti - TPC in Integral DO TOZD Viator Ljubljana Tovorni promet pričete že v letu 1983, kar pomeni, daso ie-te organizacije že izkazale finančno pokritje. Investicije DO Semenarna, DO Avtomontaža TOZD Utensilia in TOZD Tovarna grelnih naprav, SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO Podpeč, DO Slovenijaceste Tehnika, DO Galvancftehnika, Merkur Kranj, Mercator DO Rožnik TOZD Dolomit - Brdo, DO KIT LM TOZD Posestva so vključene kot prioritetne v planih tako nosilcev investicij kot tudi v okviru asociacij združenega dela (DO, SOZD), kar pomeni, da se bodo za te investicije namenjala ne samo lastna sredstva, temveč se bodo tudi združevala tako znotraj asociacij združenega dela kot tudi s strani sovlagateljev. Na osnovi programskih zasnov investitorjev in njihovih investi-cijskih predlogov smo ugotovili, da imajo vse navedene investi-cije finančne podlage. Naša naloga je. da s skupno aktivnostjo omogočimo, da se bodo navedene investicije izvajale skladno s predvidenimi terminskimi plani. Ljubljana, 23.11.1983 IZVRŠNISVET predlog Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne..............sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 1. člen S tem odlokom se določajo proračunski prihodkt in zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnikza leto 1984. 2. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 znašajo 510.005.000 din. od tega: - zarazporeditevvposebnemdeluproračuna 378.633.000 - zatekočoproračunsko rezervo 1.400.000 - za združevanje sredstev v Ljubljani 127.632.000 - za intervencije v gospodarstvu 2.340.000 3. člen Občina Ljublj^na Vič-Rudnik združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o zdru-ževanju sredstev za izvajanje skupnih nalog s svojim proraču-nom. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbe-nega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in preho-dnih računov odvaja v proračun mesta 26,17 % od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov, vendar največ do zne-ska 127.632.000 din. 4. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in Prehodnih računov odvaja na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljana 0,48 % od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitarjev in prihodkov uprav-nih organov, vendar največ do zneska 2.340.000 din. 5. člen Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100 % na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 6. člen Prihodki od turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeše-vanje turistične dejavnosti. 7. člen Od izvirnih prihodkov po 2. členu tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu po 3. členu tega odloka se 1 % izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. 8. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enako-merno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 9. člen Ce prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, ali nastopijo kakšne druge razmere, lahko izvršni svet zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet čimprej obvestiti skup-ščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 10. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih organov in pravosodnih organov v skladu z nalogarni posameznih organov. V primeru, da se rned letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet pre-nese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, ra-zen sredstev za intervencije v gospodarstvu. 11.člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune na-slednjim uporabnikom: - upravnim organom občine, mesta in regije, - pravosodnim organom, - družbenopofitičnim organizacijam in društvom, - krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 3. in 10. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna. 12. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za ka-tere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oz. razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki" prese-gajo zneske, določene za leto 1984, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 13. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišče v Ljubljani in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne prihodke v proračun občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 14. člen izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvrš-nega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 15. čten Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 16. člen Izvršni svet je pooblaščpn, da odloča: - o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, - o uporabi sredstev rezerv do višine 1,500.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), - o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev, - da začasno uporabi sredstva rezerv, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1984. 17. Clen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsed-nik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Odredbodajalec za sredstva upravnih organov je predsednik izvršnega sveta oz. namesthik predsednika izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti. 18. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1984. Številka: 400-5/83 Datum: Predsednik SKUPŠČINE OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK MAKS KLANŽEK PREGLED IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORACUNA OBClNE LJUBLJANA VlC-RUDNIK ZA LETO 1984 S Prih°dki Hrirki koTv Razp^reditev priHodkov ^^ 72 Prihodki od davkov in osebnih 40 Sredstva za delo upravnih organov 120.696.100 dohDdkDV '• 311.175.000 4, Sredstva za posebne in druge namene 73 Prihodki od davka od prometa ' za delo upravnih organov 16.464.600 proizvodnv in storitev ter od ^ Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno prometa nepremicnin m pravic 115.012.000 samozaščito 2.840.000 74 ¦ Prihodki od davka na prihodek „ D trebe ,n intervenci)e v gospo. od premoženja m premoženiskih • darstvu 31 126 700 . pravic ter od drugih davkov 40.423.000 aarsivu '•'"• 75' Prihodki od taks 12.837.000 44 Sredstva, prenešena drugim DPS in SIS 212.229.600 ., „ . , . ,. -u. . .,_ . 45 Sredstva za družbene dejavnosti 27.043.500 77 • Prmodki po posebnih predpisih m prihodki upravnih organov družbe- 46 Sredstva za druge splošne druJbene po- nopolitične skupnosti 30.558.000 trebe 80.027.400 47 IzloLan(e v stalnp proračunsko rezervo 3.824.000 ' 48 Drugi odhodki 14.353.100 ' • Tekoča proračunska rezerva 1.400.000 SKUPAJ 510.005.000 SKUPAJ ¦ 510.005.000 BILANCA PRIHOOKOV IN RAZPORED PRIHODKOV ¦PRORACUNA OBClNE LJU8LJANA VlC - RUDNIK za leto 1983 B. RAZPORED FRIHOCKOV (ODHODK!) A. PRiHODKl Stev. Stev. pozic. konta Vrsta Prih°dk°v_____________________________Zne5ek I 2 i 4 5tev. Stev. pozic. konta Vrsta odhodka -------------3 Z n e s e k 1 720 Davek cd osebnega dahodka 2 721 Davek iz osebne ga dohodka od gospodarskih deiavnosti 3 721 Davek iz osebnega dohodka od poklicnih dejavnosti 4 722 Oavek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic 5 723 Davek od osebnega 'j-jhodka iz kmetijske dejavnostl 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 6 7 732 8 734 9 735 11 740 12 740 13 741 U 7/, | 15 748 16 743 68.970.000 178.800.000 30.883.000 25.208,000 7.314.000 311.',5.00U Posebni občinski davek od prometa proizvodov, razen od prometa alkoholnih pi|^č 12.000.000 Posebni občirtski davek od prometa alkoholnih pijač 65.977.000 Posebni abčinski davek od plači! za storitve 12.600.000 Davek od prometa nepremičnin in pravic 24.435.000 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter prometa nepremičnin in pravic 115.012.000 10 740 Davek na prihodek od premoženja in premo- ženjskih pravir, razen na dohpdek od stavb 1.993.000 Davek na dohodek od stavb 6.289.000 Davek na posest stavb . 4.935.000 Davek na dediščine in darila 4.3?p jOO Davek na tovorna cestna vozila Davek na dohodek od iger na srečo 864.000 Oavek od skupnega dohodka občanov 22.022.000 74 Prihodki od _dawka na prihodke od premoženja 40.423.000 in premožsnjskih pravic ter od drugih davkov 17 750 Upravne takse 2.310.000 18 750 Takse na promet parklarjev in kopitarjev 2.795.000 19 751 Komunalne takse za bivanje v turistlčnih krajih 56.000 20 752 Sodne takse 7.676.000 Frlhpdki od taks 12.837.000 21 770 Prihodki po poseonih predpisih - denarne kazni 10.768.000 22 771 Prihodki od organov in organizacij DP5 - nelimitirani " 19.500.000 23 778 Orugi prihodki 290.000 77 Prihodkl po posebnih predpisih in prihodki 3O.558.0OO upravnih orgaov DPS \5EGA PRIHODKI ZA RAZPORECITEV 510.005.000 Sredstva za OD Lpravnih organpv 76.086.000 Sklad skupne porabe upravnih organov 5.330.000 Sredstva za OD za TC 3.736.000 Sklad skupne porabe za TO 38.000 Sredstva za; mat.izd.skupščine in IS 6.502.000 Sredstva za mat.izd.upravnlh organpv 22.060.000 Sredstva 13 mat.izdatke za TO 4M.I0O Sredstva amortizacije upravnih organov 5.500.000 Raziiritev računal. sistema 1.000.000 Sredstva za delo upravnih organov 120.696.100 1 400-00 2 400-01 3 400-02 4 400-03 5 401-00 6 401-01 7 401-02 8 402-00 9 402-01 40 10 410-00 Sredstva za OD funkcionar|ev sk. in IS 12.940.000 11 418-00 Sredstva za oos.namene skup. in 15 3.100.000 12 418-01 Preventiva in vzgoja v cest.prometu 222.600 13 418-02 Pp poteh partizanske Ljtbljane 202.000 41 Sredstva za posebne in druge narnene za delo upravnih orgaov 16.464.600 14 421-00 Pcseben račun LO - za opremo 15 421-01 Poseben račun LO - za mater.izdatke 16 421-02 Za drufbenogospodarski sistem 42 Sredstva za LO ir družbenp samozašCito 17 433-00 Združitev sredstev za 10-letni program izgradnje cest 18 433-01 Kritje razllk u ceni dnevnikov CG LjLbljanski dnevnlk 15 433-03 Samoupravna komunalna skupnost Lj.Vič-Rucnik za interv.v kom.infrastrukturi 43 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 20 442-00 Prisp.prorač.Skupščine mesta LJLbljane 442 Prisp.prprač.medpbčin.skupnosti 21 446-00 Pospeševanje krretijstva 446 DopolnUna sredstva Sl 22 447-00 Temeljno javno tolilstvo 23 447-01 Temeljno sodišče Ljubljana 24 447-02 Sodišče združenega dela 25 447-03 Cružberi pravobranilec samoupravljanja 447 Skupaj pravosddje 965.000 247.000 1.628.000 2.8A0.000 26.371.500 2.755.200 2.000.000 31.126.700 127,632.000 127.632.000 4,300.000 4.300.000 6.703.300 46.877.800 3.319.500 2.277.800 59.178.400 26 447-04 27 447-0? 2B 447-06 29 447-07 30 447-08 31 447-10 32 447-11 33 447-12 34 447-13 35 447-14 !L 447-15 37 447-16 38 447-17 39 447-IB 40 447-19 447 Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in skupnost za cene Ljubljana 3.703.000 Skupnost slovenskih otčin 6IC.800 Skupnost občin LJLbljanske regije 156.000 Postaia milice Vič za mater.izdatke 7.126.000 Postaja milice Vič za opremo 453.000 Postaja milice \'ič za adaptacijo prostorov za odd.postaje milice v Preserju 3.000.000 LRP Glas Liubljana ' 621.600 INDCK " 145.200 \'eterinarska postaja Krinn -510.000 Veterinarska postaja Krim - ?a voclerje evidence o vet.sanit.pregledih 70.400 Služba pravne pomofi obS.Lj. Vit-Budnik 1.000.000 Zavod za spon-eriško varstvo 141.100 Zgodovinski arhiv 141.100 Me-jtri n-uzej . 141.200 Za rreureditev prost.Zgcdcvin.arhiva 448.80C Eredstva za delo skupnih uprav.organov 18.268.200 61 448-00 Pristojbine Z3 veterin.nanit.prerjlede 2.795.000 42 «68-01 Turistične takse 56.000 44B Drnqa sredstva, prenesena druaim DPS 2.851.000 ______66______^redstva.prenesena druglm DP;. in SIS_______212.229.600 43 i.S2-00 Sofinaric.izqradnje Mu;eja Ij.revolucije 452 Sredstva za kulturo •897.600 897.600 66 6"-00 PS7 - prispevek 65 6 53-01 PST - odškodnina 7a zemljišCe 46 653-02 Sofinanc.rekreac.turiin.centra V.PIanina 451 bredstva za telesno kolturo 47 654-00 Katirovske denarne porrof.l 68 454-01 Prelivnina kmetov 454 Sreclstva ze scrialno in ntroško vanUvo 852.500 2.867.500 500.000 4.220.000 2.'84.800 385.00C 3.169.B00 49 656-00 K/rliSka oqledna sluJha 330.000 6'6 Sredstva za zdravstveno var^tvo in zdravstveno ravaravanje 330.000 50 458-00 51 45E-0I 52 658-02 53 4,58-03 56 658-06 55 658-05 5f 458-06 45E Ul 57 660-00 'V 66C-0! 59 460-C2 60 660-03 61 660-06 b2 660-05 63 460-06 64 660-D7 65 660-OS 66 660-09 67 460-10 68 660-11 69 460-12 70 460-13 71 460-14 72 460-15 73 460-16 74 460-17 75 460-08 76 460-19 77 460-20 7B 460-21 79 460-22 fiO 460-23 8! 460-24 82 460-25 83 460-26 84 460-27 85 660-28 86 660-29 87 460-30 88 660-31 89 460-32 Stalna priznavalnira borcetr NOV in ' drijžinskirr članorr IG. 192.100 Enkratre.občasne prizn.borcem NOV 2.458.300 Zdravljenje v zdraviliščih.oddih in rekreac . 2.614.200 Stalna prizn.borcem zu severno mejo in borcem \i vojn 1912-1918 982.900 Enkratna dentrne pomoči borcerr. zu severrc rrcejo in borcem i; vojn 1912-1918 293.500 Pornoč oskrbovancem.borcerr. NOV v ocrrovih počitka • 889.200 Tovariške pcrr.nf tcTcerr. N'CV 995.900 Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic bcrcev.voj.invalidov in družin padlih borcev 16.626.100 Sredstva za drulbcne dejavnosti ¦ 27.063.500 Prostorsko reševanje krajev.skupnosti 1.57O.COC Krdievra ski.prcRt Batje ' 778.600 Kr;ijevna skupnost BrrJo 755.200 Kr&jevna skupnost Brezovica 778.600 Krajevna ¦lkupnost Crni vrh 616.800 Krajevna skupnost Dobrova . 1.066.200 Krajevna skupnost Galjevlca . 952.600 Krajevna skupnost Golo^Zapotok . ' 569.900 Krajevna skupnost Horjul ¦ 1.069.600 Krajevna skupnost lq 868.800 Krajevna skupnost ISka vas 566.500 Krajevna skupnost Kolezija ' 1.173.400 Kraievna skupnost Kozarje 952.600 Krajevna skupnost Krim 952.600 Krajevna skupnost Lavrica 802.000 Krajevna skupnost Malči Belič ¦ , 1.150.000 Krajevna skupnost Murgle 755.200 Krajevna skupnnst Milan Cesnik 1.150.000 Krajevna skupnost Notranje gorice 825.400 Krajevna skupnost Pijava gorica 523.100 Krajevna skupnost Peruzzi . 755.200 Krajevna skupnost Polhov Gradec 872.200 Krajevna skupnost Podpeč-Preserje 1.069.600 Kraievna skupnost Rakova jelša 952.600 Krajevna skupnost Rakitna 616.700 Kraievna skupnost Rob 750.600 Krajevna skupnast RoJna dollna 1.173.400 Krajevna skupnost Rudnik 755.200 Krajevna skupnost Stane Sever 1.150.000 Krajevna skupnost 5kofl|ica ¦ . 802.000 Kraievna skupnost TDmiSelj - 680.600 Krajevna skupnost Trnovo 1.150.000 Krajevna skupnost Turjak 569.900 90 660-33 Krajevna skupnost Velike Laiče . 962.300 91 660-36 Krajevna skupnost Vič 1.173.600 92 460-35 Kraievna skupnost Vnanje gorice ' 778.600 93 460-36 Krajevna skupnost Vrhovci 952.500 94 460-37 Kraievna skupnost Zeleni loq 5B6.800 95 460-38 Kraievna skupnosl Zelimlje 546.500 Sredstva za krajevne skupnosti 32.525.000 46C fkupno sredstva za krajevr.e skbpncsti 34.095.000 Obiinska kcrferenca SZDL I..957.000 CK S7DL ;f Dom borcev in mlfidinp Ztpptck 3P3.DOC Izdaja občin.glasila Naža korrur.a 6.23I.00C OK ZKS 263.000 Zveza ztfruzJenj fcorcev NO\' . 2.230.000 CK ?RVS . 1.396.000 CK /SMS 2.963.000 Zveza priiateljev mld.dine 1.070.000 Ctiinskl odtcr Rdi;čeqa kriJa 273.000 Cbčinski odber rrerivo|nih aktlvistov OF ir domicilne enote 64 1.00C Turističns trcŠLrs 219.000 661 Sredstva za družbenopclitične in eružtere orijanizacije 22.526.000 107 662-00 VzLr2evanje grobov \n spomenikcv NGti 1.672.100 IC8 462-01 Tehnična ir Lrbanistč.CokumtTitfciif crode-t^ke izrreie ter kataster kom.raprav 17.034.600 109 662-02 Sredstva z? upravre izvršbe - stroški rušerj črnih gradenj 1.500.000 110 6L2-03 Intervenc.cdkup zerplje zaradi frnih gradenj 700.000 11 I 662-06 Natavne in kulturne tfedlščire 400.C0C 112 662-05 Sclinenc.urECitve pckopališča Navje 316.200 113 462-06 OSttvilčenje hiš - ulične table 500.000 462 Sredstva za splošno kotnunalnoporebc Il.920.90C S6 4tl-00 97 661-01 W 461-02 99 461-03 ICO 4Ll-04 ICI 461-05 IC2 661-06 103 661-07 IC6 461-08 IC5 461-09 106 461-10 114 46e-C0 Sofinanciranie 2ivalskeqa vrta 1.685.500 668 Skupaj sredstva za druge splošne pctrete ' 1.685.500 46 Sredstvč za drugL spložne družtent potrebe 80.027.600 115 470-00 Izldčanje v obvezno proračunskc rezervc ?.824.G00 47 IzlcČLnje v obvezro proračunsko rezervo 3.824.000 116 480-00 Obiesti za kredite in posdjila 2.413.100 117 482,00 Odplafila čriuitet 9.60C.000 118 688-00 KrečsNa, izločena ra posebno partijo pri SML - za intervencije v gospodarstvu 2.360.C00 46 Drugl dohoclkl 16.353.100 119 Tekcča prcračunska rezerva I.400.C00 SKUPAJ RAZPOREJEMI PRIHODKI 5IO.OO5.OOC obrazložitev Predlog proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 je sestavljen na podlagi predloga dogovora o oblikovanju in razpo-rejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. Ljubljanski dogovor je pripravljen naosnovi resolucij-skega predvidevanja, da bodo sredstva splošne porabe v letu 1984 naraščala nominalno za 18% glede na leto 1983. V to stopnjo rasti so vključena tudi povečana sredstva za delo pravo-sodnih organov, sicer pa se ostala proračunska poraba v Ljub-Ijani povečuje za 15,6%. Sredstva dogovorjene proračunske porabe za leto 1984 zna-šajo din 485.314.000, v tem za financiranje mesta Ljubljana 127.632.000, tako da znaša dovoljena proračunska poraba za občino 357.682.000. Poleg teh sredstev vključuje proračun v neomejevanem obsegu lastne prihodke upravnih organov pri-hodke od turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitar-jev. Razlika med ocenjenimi prihodki za leto 1984, v višini 510.005.000 din in dovoljeno porabo oziroma zakonsko določeno porabo (turistične takse, parklarji, kopitarji) znaša din 2.340.000 in jo bo Služba družbenega knjigovodstva skladno z odlokom o proračunu odvajala na žiro račun posebne partije pri mestu Ljubljana namensko za blagovne rezerve. Glede na pripombo k osnutku proračuna za leto 1984 nazboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da je v osnutku proračuna namenjenih za pospeševanje kmetijstva premalo sred-stev oziroma naj bi bila le-ta zagotovljena vsaj v enaki višini kot v letu 1983, je v predlogu ta pripomba upoštevana in prvotno določena postavka zvišana za 2.300.000, za toliko se znižuje plan tekoče proračunske rezerve za leto 1984. predlog Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne__________sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 Lčlen V odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 1/83 in 24/83) se 1. člen spremeni tako, dase glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1983 znašajo 430.425,000 din, od tega: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 320.482.000 - zazdruževanjesredstevvLjubljani 90.043.000 - za intervencije v gospodarstvu 19.900.000 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 400-3/83 Predsednik skupščine občine Datum: Ljubljana Vič-Rudnik MAKS KLANŠEK PREGLED IN RAZPORED PRORAČOTA OBČINE LJTJBLJAHA VIČ-HinWDC ZA LETO 1983 Orupa kontov PBIHODKI Skupaj din Grupa kontov RAZPORED PRIHODKOV Skupaj din 70 Del preeežka prihodkoT, prene&en iz prejšnjega leta 789.CXX» 72 Prihodki od davkov od oaebnih doh. 262,505.000 73 Prihodki od darka od prom.proizv. ln atoriteT ter od prometa nepre- ¦16. in praTic 90,543.000 74 Prihodki od davka* na prih.od pre-bož. in pramož.pravic ter od dru- . gih darkov 32,362.000 75 Prihodki od taka 11,252.000 77 Prlhodki po posebnih predpieih in prihodtd. uprar.organor DFS 32,974.000 40 Sredatra za delo upravnih organov 100,792.500 tl Sred.za poaeb.in druge namene za delo upravnih organov 13,122.200 kZ Sred.za ljudeko obrambo in družbeno samozaičito 2, Prilesje 1. Turšič Jože, št. 3 2. Prijatelj Jože, št. 1 3. Borštnik Franc, št. 2 Gornje Retje 1. Ahčin Franc, št. 4 2. Debeljak Alojz, št. 1 3. Žužek Anton, št. 2 Dolnje Retje 1. Gruden Leopold, št. 6 2. Gruden Janez, št. 1 Srobotnik 1. Peterlin Ivan, št. 8 2. Tomšič Anton, št. 9 Strmec 1. Žužek Slava, št. 4 2. Ivanc Alojz, št. 5 1. VintarStane, št. 6 2. Petrič Jože, št. 2 3. Drobnič Janez, št. 5 4. Korošec Milka, št. 4 Mala Slevica 1. Hočevar Drago, št. 7 2. Dednikar Jožefa, št. 8 3. Zakrajšek Jože, št. 6 4. Marolt Jože, št. 23 \ Kot 1. Ivanc Janez, št. 2 2. Centa Alojz, št. 3 Velika Slevlca 1. Prijatelj Stane, št. 7 2. Stritar Alojz, št. 14 3. Kotlušček Franc, št. 17 4. Hočevar Ivan, št. 5 Velike Latte 1. Petrič Anton, št. 39 2. Ahčin Jože, št. 101 3. Somrak Anton. št. 40 4. Kaplan Matija, št. 38 5. Ivanc Jože, št. 56 6. Dolšina Janez, št. 65 7. Perhaj Jože, št. 109 8. Oblak Anton, št. 66 9. Žužek Franc, št. 58 Male Lašče 1. Perhaj Franc, št. 14 2. Zadnik Ivan, št. 33 3. Levstik Janez, št. 28 4. Grebenc Vinko, št. 12 5. Stritar Ivan, št. 29 6. Šajn Jože, št. 26 7. Pečnik Jože, št. 15 Raiica 1 .Pečnik Maks, št. 18 2. Virant Milan, št. 8 3. Zakrajšek Franc, št. 9 4. Tomažin Leopold, št. 5 5. Zadnik Jože, št. 39 6. Pečnik Jože, št. 31 Kukmaka 1. Tomažin Franc, št. 2 Grm 1. Žužek Ivan, št. 1 Jakičevo 1. Žužek Anton, št. 1 2. Zabukovec Franc, št. 7 3. Zabukovec Ivan, št. 3 4. Zabukovec Jože, št. 4 Hlebče 1. Zakrajšek Jože, št. 2 2. Novak Franc, št. 5 Opalkovo 1. Grebenc Milan, št. 2 2. Gačnik Ludvik, št. 3 Ulaka 1 .Bavdek Slavko, št. 1 2. Gruden Jože, št. 3 3. Škulj Karolina, št. 2 4. Peterlin Jože, št. 4 Puiče 1 .Ivanc Ivan, št. 3 Brankovo 1. Dolšina Anton, št. 2 2. Adamič Franc, št. 3 3. Škulj Jože, št. 5 Podsmreka 1 Zakrajšek Janez, št. 1 2. Dolšina Slavka, št. 3 3. Praznik Franc, št. 2 Logarje 1. Rigler Jože, št. 2 2. Podlogar Janez, št. 4 3. Škulj Janez, št. 3 Kaplanovo 1 .Zadnik Anton, št. 6 2. Škulj Janez, št. 5 Adamovo 1. Tomšič Alojz, št. 2 2. Vidmar Jože, št. 7 Polzelo 1. Hočevar Ivan, št. 2 Krkovo 1. Škulj Anton, št. 1 Podkogel) 1. Zakrajšek Jože, št. 7 Karlovica 1. Šilc Jože, št. 1 2. Dolšak Franc, št. 2 Plosovo 1. Pikolnik Franc, št. 3 2. Virant Anton, št. 2 Podstrmec 1. Kraškovec Ivan, št. 6 Briog 1. Žužek Boris, št. 3 Lužarje 1. Adamič Jože, št. 1 2. Klančar Franc, št. 6 3. Zakrajšek Franc, št. 8 Stope 1. Tomšič Milan, št. 7 XXVII. Krajevna skupnost Vnanje Gortce Vnanje Gorice 1. Lenaršič Marija, št. 55 2. Vampelj Milan, št. 58 3. Kercnavner Terezija, št. 134 4. Modic Ludvik, št. 13 5. Marinko Anton, št. 103 6. Vampelj Iva, Ivana št. 69 7. Marinko Albina, Andrej, Peter, št. 53 8. Marinko Marija, št. 43 9. Japelj Martin, št. 59 10. Marinko Vinko, št. 62 11. Gregorc Alojzij, št. 57 12. Jamnik Ivanka, št. 37 13. Burger Ivan, št. 41 14. Debevc Valentin, št. 40 15. Zdešar Franc, št. 119 16. Oebevc Julijana, št. 54 17. Brolih Miro, št. 126 16. Marinko Ferdinand, št. 104 19. Rakovec Štefan, št. 70 20. Kozina Ivan, št. 32 21. Ambožič Franc, št. 42 XXVIII. Krajevna skupnost Vrhovci 1. Dolinar Anton, Cesta Dolmitskega odreda št. 186 2. Stanovnik Alojz, Kozarška c. 13 3. Pleško Anton, Kozarška c. 5 4. Narat Valentin, Kozarška c. 1 5. Kušar Vinko, španova pot 8 XXIX. Krajevna skupnost Zelonl log 1. Breskvar Tine, švabičeva 3 2. Oven Franc, Tilka, Cesta v Mestni log 4 XXX. Krajevna skupnost Zelimlje Želimlje 1. Dobravec Miran št. 8 2. Piškur Vid, št. 19 3. Podlogar Ciril, št. 20 4. Kastelic Janez, št. 21 5. Mikolič Leon, št. 23 6. Kumše Alojz, št. 40 ' 7. Zupančič Janez, št. 50 8. Paznar Janez, žt. 56 9. Podlogar Rado, št. 62 10. Perhaj Franc, št. 63 Klada 1. Golob Rudolf, št. 1 2. Golob Alozj, št. 2 3. Virant Jože, št. 3 4. škrjanc Alojz, št. 4 3. člen Kmetijska zemljiška skupnost in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje tega odloka, ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, predlagati skupščini občine uskladitev tega odloka z občinskim prostorskim načrtom po merilih, ki so določena z zakonom. 4. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenaha veljati dosedanji odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarskih (kmetij), Uradni list SRS št. 22/77). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFtS. Številka: 320-34/83 Ljubljana, dne 1. XII. 1983 Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK, I. r. obrazložitev Kmetija je po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij tista kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavlja last-niku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje ter jo je kot tako določila z odlokom občinska skup-ščina. Pri določanju kmetij je bilo upoštevano zlasti naslednje: - ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki bi nastale zaradi drobitve kmetije, - možnost proizvodnega sodelovanja z organizacijami združe-nega dela, - družbeni interesi na ohranitvi določenih kmetijskih in goz-dnogospodarskih enot, zlasti glede varstva krajine, njihove po-membnosti za splošni Ijudski odpor, njihove ohranitve in zgodo-vinskih in kulturnih razlogov in podobno. Kmetije po tem odloku se ob priliki dedovanja ne morejo deliti in jih praviloma prevzema samo en dedič, sodedičem pa pripada le nujni delež v denarju. Ker so kmetije določene z odlokom občinske skupščine in lako registrirane, določene z odlokom občinske skupščine in tako registrirane, zapustnik kot tudi dediči vedo za status kmečkega gospodarstva in se lahko odločajo glede na pravice in dolžnosti, ki so s takim statusom kmečkega gospodarstva povezane za primer dedovanja. Prvi odlok o tako zaščitenih kmetijah je občinska skupščina sprejela 22. novembra 1977 (Uradni list SRS št. 22/77). Po citira-nem zakonu se mora odlok vsakih pet let pregledati in ustrezno dopolniti. Po ugotavljanju sprernemb pri posameznih kmetijah je teh toliko (spremembe lastnikov, spremembe hišnih številk, rtovo predlagane kmetije, razdelitev po novih krajevnih skupnostih), da je potrebno sprejeti nov odlok, ne pa samo dopolnitve in spre-membe k odloku iz leta 1977. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudni'k je osnutek odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) obravnaval na svoji 62. seji dne 20. 9. 1983 in na osnutek odloka ni imel pripomb. Osnutek odloka je bil obravnavan dne26.10.1983 naseji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Pripombe na osnutek so dale KS Barje, KS Pijava gorica, KS Škofljica, KS Horjul, KS Dobrova in KZ Velike Lašče. Vse pripombe so v predlogu odloka upoštevane. Kmetijska zemljiška skupnost Predlog odloka jelSSOobravnaval naseji dne 16/11-1983 in ni imel pripomb. Izvršni svet Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na predlog razlasti-tvenega upravičenca občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo zastopa Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane, v upravni zadevi ugotovi-tve splošnega interesa za gradnjo samopostrežne trgovine na Viški cesti na zemljiščih v k. o. Vič na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin vdružbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na .....seji zbora združenega dela dne...........in na .....seji zbora karajanov skupnosti dne........... sprejela naslednjo ODLOČBA Ugotovi se, da je v splošnem interesu gradnja samopostrežne trgovine na Viški cesti na spodaj navedenih zemljiščih družbene lastnine v uporabi prejšnjih lastnikov oz. uporabnikov. Št. parcele Izmera k. o. vl. št. Imetnik uporabe 1072 stavbišče 208 m2 Vič dvorišče 517 m2 1537/1 stavbišče 175 m2 Vič travnik 424 m2 sadovnjak 810 m2 1538/1 njiva 762 m2 Vič 1071 stavbišče 259 m2 vrt 215 m2 1070 stavbišče 223 m2 vrt 353 m2 Vič Vič 1069 stavbišče njiva 1068/1 njiva 1068/2 njiva ' 1068/4 vrt 294 m2 Vič 1954 m2 868 m2 Vič 158 m2 479 m2 Vič 328 Kozjek Anton, Poklukarjeva 2 do 1/2 328 Trobec Ana, Cerkniška 13 do 1/8 328Tehovnik Ivanka, Brezje pri Dobr. do 1/8; Čepon Majda, Horjul 33 do 1/24; Brezovar Frančiška, Bobenčkova 9 do 1/8; Prebil Ivanka, Horjul 173 do 1/8; Rupnik Olga, Ulica na-rodne zaščite 9, do 1/24 30 Tomc Franc, Gabrščkova 1 28 Franc Pležko, Tugomirjeva 8 do 1/8; Marija Žagar, Celovec. 9073 Viktring, Lambichl 71 do 1 /5; Alojz Pleško, Večna pot 83 do 1/5; Antonija Ocvirk, Lajer-jeva 9 do 1/5; Vinko Pleško, Žerjavova6 do 1/5 26 Marija Pance, Viška c. 23 753 Ivan Vreček, Kranj. Nazorjeva 4 I994 Kuret Milena, do 4/6; Kuret Mi-loš, c!o 1/6; KuretZoran, do 1/6 vsi Ljubljana, Viška c. 21 obrazložitev Razlastitveni upravičenec občina Ljubljana Vič-Rudnik je po zakonitem zastopniku Javnem pravobranilstvu mesta Ljubljanez vlogo z dne 17. 8. 1983 predlagala, naj skupščina občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik ugotovi s svojo odločbo, da je v splošnem inte-resu gradnja samopostrežne trgovine na Viški cesti nazemljiščih družbene lastnine v k. o. Vič, ki so v uporabi prejšnjih lastnikov oz. uporabnikov kot je navedeno v izreku odločbe. V vlogi je navedeno, da je lokacija objekta v skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo (generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, Glasnik št. 6/66, dopolnitev Uradni list SRS, št. 7/80) opredeljana z dokumentacijo za spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta za del VS-6 ob Viški cesti, ki jo je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem, maj 1983 pod št. 2863/81. Iz priložene dokumentacije je razvidno, katera zemljišča ter na teh zemljiščih stoječe zgradbe bodo prizadete s predvideno gradnjo. Navedena zemljišča so v družbeni lastnini, stranke pa imajo na njih pravico uporabe, dokler ne bodo izdane pravnomočne od-ločbe o razlastitvi na navedenih zemljiščih stoječih stavb in funkcionalnih zemljišč k tem stavbam oz. o odvzemu iz posesti tistih zemljišč, ki presegajo zemljišča, potrebna za normalno uporabo stavb. V vlogi je bilo predloženo: zemljiškoknjižni izpiski za prizadeta zemljišča, dokumentacija za spremembo in dopolnitev zazidal-nega načrta za VS-6 ob Viški cesti, ZIL TOZD Urbanizem, junij 1982 pod Št. 2863/81 in fotokopija overjene kopije katastrskega načrta Mestne geodetske uprave z dne 17.12.1981, kot sestavni del navedene lokacijske dokumentacije. Strankam oz. imetnikom pravice uporabe prizadetih zemljišč je bilo v skladu z 8. členom zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločanje. Obenem s sklepom o odredbi ustne obravnave jim je bil vročen tudi predlog razlastitvenega upravičenca. Stranke so bile zaslišane osebno, nekatere pa po poobla-ščencu in začasnem zastopniku, ki ga je upravni organ postavil po uradni dolžnosti. Na zapisnik je večina strank izjavila, da ne nasprotuje predvi-deni gradnji, vendar v primeru gradnje samopostrežne trgovine zahtevajo primerno odškodnino. V skiadu z 2. odstavkom 6. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZR, Uradni list SRS, št. 5/80) ima občina Ljubljana Vič-Rudnik status razla-stitvenega upravičenca, ker je gradnja samopostrežne trgovine na Viški cesti predvidena z družbenim planom in bo predviden objekt v kompleksu zemljišč, ki so v družbeni lastnini. S sprejemom družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 se je skupščina odločila, da bo na svojem območju v navedenem srednjeročnem obdobju zgradila samopo-strežno trgovino. Po veljavni urbanistični dokumentaciji in navedeni dokumenta-ciji za spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta za VS-6 ob Viški cesti je predvideni objekt lociran v površinah za stanovanja, spremtjajoče in ostale dejavnosti. Glede na to, da splošni interes za gradnjo samopostrežne trgovine na Viški cesti ni ugotovljen v smislu 16. člena ZR, saj po prostorskem izvedbenem aktu na določenem zemljišču ni predvi-dena gradnja po namenu določenega objekta, se splošni interes ugotavlja po 1. odstavku 17. člena ZR z odločbo, ki jo sprejme občinska skupščina na seji v skladu s prostorsk.imi vidiki družbe-nega plana oz. prostorskega izvedbenega akta. Po 175. členu statuta Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni listSRS, št. 2/78, spremembe in dopolnitve Uradni list SRS, št. 35/81) je za odločanje o tej zadevi podana pristojnost pristojnega zbora zdru-ženega dela in zbora krajevnih skupnosti. Glede na navedeno, oba zbora smatrata, da je gradnja samopo-strežne trgovine na Viški cesti na navedenih zemljiščih v k. o. Vič v splošnem interesu ter sta zato odločila tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. S tem je odločba utemeljena. Odločba je takse oproščena po 27. točki 19. člena ZUT. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoperto odločbo ni pritožbe, dopustna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani v 30 dneh po vročitvi odločbe. štev.: 46 4-189/83 Dtm.: 1. XII. 1983 Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK stališče predlagatelja Gradnja samopostrežne trgovine osnovne preskrbe je bila na-črtovana že v družbenem planu občine za obdobje 1976-1980, kot investitor pa je nastopal Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti. Poznano je bilo, bodisi zaradi neurejenih zemljiških zadev, bodisi. zaradi spremenjenih, predvsem pa manj ugodnih pogojev krediti-ranja, nekaj načrtovanih objektov za osnovno preskrbo preneše-nih v naslednje srednjeročno obdobje, čeprav za nekatere od njih ni bilo realno pričakovati, da bodo v tem srednjeročju tudi realizi-rani (med njimi tudi gradnja SP na Viški cesti). Posledica še bolj zaostrenih investicijskih pogojev v začetku tega srednjeročnega obdobja, ko naložbe v izgradnjo trgovin osnovne preskrbe niso več med prioritetnimi naložbami ter obveznost do-graditve SP Rakovnik je bila, da se je v rebalansu plana 81-85 Mercator odločil za opustitev gradnje trgovine v soseski VS-6. Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je 13. januarja 1983 začel aktivnosti v zvezi z gradnjo SP v VS-6 in zanjo zainteresiral SOZD ABC Pomurka DO Delikatesa. Na zahtevo krajevne skupnosti Vič pa je bila investicija vključena v spre-membe in dopolnitve družbenega plana občine za obdobje 1981-1985. Gre za samopostrežno trgovino osnovne preskrbe z bifejem, s skupaj 1.150 m2 bruto prodajne površine (cca 500 m2 netto prodajne površine) in predračunsko vrednostjo 70.000,000 din. Po načrtih investitorja naj bi bila gradnja končana 29/11-1984, kar je po izjavi izbranega izvajalca del SGP GRO-SUPLJE mogoče, če se gradbena dela prično januarja 1984. Investitor je v pretežni meri razpolagal s kvalitetnimi finančnimi sredstvi, vendar pogodbe s SGP Grosuplje ni podpisal, ker je želel zagotovilo, da preselitve stanovalcev in drugih uporabnikov iz objektov, ki jih je treba rušiti, začetka gradnje ne bo zavlekla. Po sklepu SO Ljubljana Vič-Rudnik št. 3510-21/65 z dne 20/1-1965 je bilo celotno zemljišče soseske VS-6 dodeljeno splošnemu gradbenemu podjetju Grosuplje v izgradnjo in ureja-nje. Soseska še ni dokončana, saj je v programu, poleg nekaj nedokončanih stanovanjskih objektov tudi nerealizirana gradnja trgovine osnovne preskrbe. Priprava zemljišča za gradnjo SP pa zahteva rušenje stanovanjskih objektov Viška 23, 25, 25/a in 27. Na podlagi ugotovitve, da bo v sorazmerno kratkem času, do konca leta 1983 težko doseči z lastniki in solastniki sporazume, jim preskrbeti nadomestna stanovanja in porušiti objekte, je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo o problematiki seznanil izvršni svet, ki je na40. seji 16. marca 1983 med drugim s sklepom št. 351-340/83 sprejel tudi sklep: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja interes do gradnje samopostrežne trgovine osnovne preskrbe v soseski VS-6 Vič, saj bo prispevala, da se zaskrbljujoče stanje na področju trgovine osnovne preskrbe tako območja, ki ga bo pokrivala in tudi občine kot celote, sanira oz. omili. V analizi stanja drobnoprodajne mreže osnovne preskrbe v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo je na predlog izvršnega sveta sprejela delegatska skupščina koncem leta 1980 (ugotovitve v dokumentu so še vedno aktualne, saj na tem področju ni bilo sprememb) je bilo ugotovljeno, da v KS Vič 2 manjši trgovini osnovne preskrbe, 1 pekarna in 1 mesnica s skupaj 232 mz netto prodajne površine, ne krijejo potreb 4780 prebivalcev te krajevne skupnosti. Za KS Vič, ki je z 0,048 m2 netto prodajne površine na prebivalca pod občinskim povprečjem (0 0,069 m2) je bil ugotov-Ijen orientacijski primanjkljaj 361 m2 prodajnih površin. Takratna predvidevanja, da bo z dokončanjem blokovne zazidave Viške in Pokljukarjeve ter predela Viškega polja deiicit še večji in stanje glede osnovne preskrbe v tej krajevni skupnosti nevzdržno, so zahtevala, da se v smeri zmanjšanja deficita vendarle nekaj ukrene. Zaradi navedenega izvršni svet S. O. Ljubljana Vič-Rudnik predlaga zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da obravnavajo in sprejmejo odločbo o ugotovitvi splošnega intere-sa za gradnjo nove trgovine SOZD ABC Pomurka D. O. Delikatesa Ljubljana v območju zazidalnega načrta VS-6 Vič. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 52. člena in 1. odstavka 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) ter 169. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skup-ščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti dne jjjjj. sprejela ODLOK o razglasitvi gozdov za gozdove s posebnim namenom 1. člen Za potrebe Gozdnega gospodarstva Ljubljana - TO2D Gozdni obrat Škofljica, TOZD Gozdarstvo Vrhnika in VTOZD za gozdar-stvo Biotehniške fakultete se za gozdove s posebnim namenom kot trajne gozdne rezervate za znanstveno raziskovanje in pouk razglasijo: 1. Kozlarjev gozd v gospodarski enoti Ig odd. 1 d in e, k. o. Tomišelj, od parc. št. 1130/17 vključno do 1130/43, od 1130/50 vključno do 1130/60 in od 1130/73 do vključno 1130/87, v izmeri 20,25 ha. 2. Iški Vintgar v gospodarski enoti Mokrec odd. 17, 18, 19, 21, 22, 24, 25, k. o. Krvava peč, parc. št. 31 del, 32/1, 32/2 del, 33/4, 33/5, 34/4 in k. o. Iška vas, parc. št. 3 del v izmeri 281,48"ha. 3. Cerkveni gozd v gospodarski enoti Dobrova odd. 20 del, k. o. Dobrova, parc. št. 1125/6 del, v izmeri 15,00 ha in 4. Oblakov gozd v gospodarski enoti Dobrova odd. 3 c in 4 d, k. o. Brezovica, parc. št. 65 in 187/1 v izmeri 12.787 ha. 2. člen Za potrebe ZKGP Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Goz-darstvo Lašče se za gozdove s posebnim namenom kot trajne gozdne rezervate za znanstveno raziskovanje in pouk razglasi objekt Iška: 1. Odd. 108 so naslednje parc. št.. 113/1 del, 115 del, 114/20 del k. o. Krvava peč, 46/387, 45,60 del k. o. Selo, v izmeri 32,02 ha 2. Oddelek 109 c zajema parc. št.: 113/1 del, 113/2del, 114/20 del k. o. Krvava peč, 50,46/2, 52 del, 46/1 del k. o. Selo, v izmeri 43,95 ha. 3. Odd. 110 del, k. o. Krvava peč, parc. št. 79/4,84, 110/3 v izmeri 3,96 ha 4. Odd. 113 del, k. o. Krvava peč, parc. št. 17/1, 34/5, 34/8, 34/9, 36/1 v izmeri 13,18 ha. 3. člen Gozdno gospodarske organizacije, ki upravljajo z navedenimi rezervati, morajo pri gospodarjenju upoštevati navodila: »Režim gozdnih rezervatov«, ki jih je izdala Biotehniška fakulteta v Ljub-Ijani, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo - glede gojenja gozdov, namena, lastništva, upravljanja, vzdrževanja, oraejitve dejavnosti, ukrepov, zaščitnih pasov okoli rezervatov, cest in potov ter raziskovalne dejavnosti. 4. člen Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo Ljub-Ijana Vič-Rudnik skupaj z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana in Kočevje poskrbijo, da se gozdovi posebnega pomena označijo na kartah rabe prostora. . . 5. člen • •- " Nadzor nad gozdnimi rezervati opravlja pristojna inšpekcijska služba. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 321-32/83 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK obrazložitev Po določilih 52. člena zakona o gozdovih se za gozdove s posebnim namenom lahko razglasijo tudi gozdovi, ki so name-njeni za znanstveno raziskovanje, za pouk ali za gojitev divjadi. Te gozdove razglasijo za gozdove s posebnim namenom občin-ske skupščine (člen 54/1 Zakona o gozdovih). Razglasitev navedenih gozdov za gozdove s posebnim name-nom je v 1. členu odloka predlagala SIS za gozdarstvo Gozdno gospodarskega območja Ljubljana na podlagisklepa delavskega sveta pristojnih temeljnih organizacij združenega dela. V 2. členu odloka pa je predlagatelj ZKGP Gozdno gospodarstvo Kočevje na podlagi sklepa SIS Gozdno gospodarskega območja Kočevje in sklepa delavskega sveta TOZD Gozdarstvo Lašče. Navedeni gozdovi s posebnim namenom bodo kot posebni rezervati služili za znanstveno raziskovalno delo in pouk, s ciljem, da se na podlagi izsledkov teh raziskovanj izboljša gospodarjenje v gospodarskih gozdovih. Ti gozdovi s posebnim namenom bodo tudi v prihodnje sestavni del gospodarskih gozdov posamezne temeljne organizacije združenega dela, le da zanje velja poseben način gospodarjenja. V predmetni zadevi pa tudi gre za razglasi-tev rezervatov, ki so že v družbeni lastnini. Podzakonski akt s področja urejanja gozdnega gospodarjenja je Uredba o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8/75), ki v 14. členu določa, da se razglasitev gozda s posebnim namenom izvrši v upravnem postopku. V upravni odločbi se navede tudi, kako je treba s tem gozdom gospodariti glede na namen, zaradi katerega je bil razglašen za gozd s posebnim namenom, kdo izvaja poseben režim gospodar-jenja v tem gozdu in tudi, kdo zagotovi sredstva za pokrivanje odškodnine in stroškov, ki bi nastali zaradi posebnega režima, gospodarjenja s tem gozdom. Glede na navedeno predlagatelj meni, da je razglasitev navede-nih gozdov s posebnim namenom koristna in zakonita ter pred-laga delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. Osnutek odloka sta obravnavala na svojih sejah dne 26. 10. 1983 zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti SO Ljub-Ijana Vič-Rudnik ter osnutek odloka sprejela. Zbor združenega dela je sprejel tudi sklep o prekvalifikaciji osnutka odloka v predlog ter istega tudi sprejel. Zaradi navedenega izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik posreduje predlog od-loka zboru krajevnih skupnosti SO Ljubljana Vič-Rudnik v obrav-navo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog POIMENOVANJE OŠ BIČEVJE po narodnem heroju Francu Leskošku-Luki Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je na 56. seji, dne 14. novembra 1983, obravnavalo predlog sveta za razvijanje revo-lucionarnih tradicij pri P OK SZDL o poimenovanju Osnovne šole Bičevje in sprejelo sklep, da predlaga skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik, da na prvi prihodnji seji poimenuje OŠ Bičevje po narodnem heroju Francu Leskošku-Luki. Tovariš Leskošek je že prvo leto, točneje 19. maja 1967, obstoja šole prevzel pokroviteljstvo nad pionirji in mladinci te šole in zato nosita tudi pionirski odred in mladinski aktiv njegovo ime. Bil je njihov veliki prijatelj in mentor, zato tudi oni želijo, da so šola v bodoče imenuje po tem velikem vzorniku! obrazložiter Kot zaveden sin našega Ijudstva, kot delavec, ki išče pot, da bi priboril svojim tovarišem in vsemu delovnemu Ijudstvu dostojno življenje in tisto vlogo, ki mu po delu in zaslugah gre, stoji Franc Leskošek že v prvem letu nekdanje Jugoslavije v ospredju delav-skega gibanja. Zato ga je leta 1926 sprejela KP v svoje vrste. Kot viden borec za pravice delavskega razreda deluje med organizatorji delavskih, kultumih in političnih društev ter mez-dnih gibanj odločno proti prejšnjemu jugoslovariskemu režimu, ki je teroriziral delavstvo. Sredi tega požrtvovalnega dela mu KPS zaupa 1937. leta sekretarstvo CK KPS, ki ga uspešno opravlja do leta 1946. V svojstvu take dejavnosti se je Franc Leskošek z vso močjo komunista izkazal kot pravi lik naše revolucije in tako sodeloval na vseh treh predvojnih konferencah KP Slovenije in se tudi udeležil V. zgodovinske državne konference KPJ leta 1940 v Dubravi pri Zagrebu. Po zlomu stare Jugoslavije je Franc Leskošek prvi komandant glavnega poveljstva slovenskih partizanskih.čet, član vrhovnega štaba NOV in POJ, član AVNOJ in SNOS. Tedaj se Franc Leskošek z orožjem v roki bori za svobodo in si obenem z njo bojuje tudi za socialistično ureditev države, o kakršni so dolga desetletja sanjali naši najboljši sinovi in za katero so premnogi dali svoja življenja. Za tako živo, aktivno delo na vseh področjih našega življenja, ki je do njegove smrti rodilo bogate sadove, vse pa utemeljeno z osebno smotrnostjo in hrabrostjo med NCJB, je Franc Leskošek proglašen za narodnega heroja. Tovariš Franc Leskošek je zrasel iz delavskega Ijudstva v odlo-čilnem razdobju naše zgodovine, ki je prinesla boljše življenje delovnemu Ijudstvu Slovenije. Za to življenje je bila potrebna težj, - točka 8 6. člena »uničevati, odstranjevati ali premeščati parkovne arhitektonske objekte, ki so sestavni del oblikovne zasnove (2. člen)« se glede na pomembnost vstavi takoj za točko 1 6. člena, - besedilo točke 10 6. člena se dopolni tako, da se glasi: »gradnja vseh vrst ter gradbena dela, razen tistih, ki so sprejeta po enakem postopku kot ta odlok«, - točka 20 6. člena se dopolni z besedo »značilnih« tako, da se besedilo glasi »zapiranje značilnih pogledov«, - v točki 22 6. člena se doda besedi »in krajinskih« tako, da se besedilo točke glasi »rušenje arhitektonskih in krajinskih prvin spomeniškega značaja«. V razpravi so sodelovali Radojko Pavlovič, delegat KD št. 16 -Hoja TOZD Galanterija Podpeč, Milena Smola, Janez Kovač in Anton Dolničar. Radojko Pavlovič je predlagal v imenu konference delegacij št. 16 v sprejem amandma k predlogu odloka, in sicer, naj bi se v odlok vključilo naslednje besedilo: »Na območju krajinskega parka je dovoljena izvedba nove železniške trase, ki je usklajena v veljavnem urbanističnem na-črtu mesta ter s korekcijami vezana na tehnološki koncpet grad-nje potniške postaje Ljubljana. Z ozirom na posebne zahteve varstva krajine v krajinskem parku predpiše v fazi izdelave lokacijske dokumentacije pristojni organ za urbanizem in varstvo okolja posebne ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati« Janez Kovač, član izvršnega sveta, je podal svoje osebno mne-nje, da bi skupščina lahko sprejela pobudo oz. amandma konfe-rence delegacij št. 16. Glede na to je predsednik zbora predlagal v sprejem predlog odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba z na-ravno znamenitostjo skupaj z redakcijskimi popravki in z amand-majem, kar je zbor združenega dela sprejel. Naknadno sta dodatno pojasnilo podali Milena Smola in Tat-jana Brank, predsednica komiteja za družbene dejavnosti. Opo-zorili sta, da sprejem amandmaja onemogoča razvoj in posege vsem ostalim zainteresiranim. Zato je delovna skupina tudi pred-lagala pristojnim zborom vseh treh občinskih skupščin dopolni-tev 10. točke 6. člena z besedilom, ki smiselno že zajema predla-gani amandma in omogoča vključitev v zaščiteni prostor tudi ostalim zainteresiranim, vendar po enakem postopku, kot se sprejema odlok. Zbor združenega dela je nato razveljavil prvotno sprejeti sklep in z večino glasov (od 32 prisotnih delegatov ob glasovanju je 31 delegatov glasovalo »za«, 1 delegat »proti«), sprejel naslednji SKLEP: - zavrne se amandma konference delegacij št. 16 in sprejme dopolnitev besedila 10. točke 6. člena, ki se glasi: »gradnja vseh vrst ter gradbena dela, razen tistih, ki so sprejeta enakem postopku kot ta odlok«. - sprejme se predlog odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost z dopolnitvijo 10. točke 6. člena in s predlaganimi spremembami in dopolnitvami bese-dila odloka. K TOČKI 9. Uvodno poročilo k predlogu odločbe o ugotovitvi splošnega interesa zagradnjo Muzeja Ijudske revolucije Slovenije nazemlji-ščih v k. o. Trnovsko predmestje je podal Janez Kovač, član izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Jana Košir, delegatka KD št. 8. -TOVIL, Marija Stanič, predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine občine, Iztok Pureber, delegat KD št. 49 - državni organi, DPO in društva, Janez Dremelj, delegat KD št. 36 - Oš Trnovo, Darko Beg, delegat KD št. 38 - FAGG, Aleksander Jakuš, delegat KD št. 29 - IB Elektroprojekt, Martin Krnjak, delegat KD št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič, Andrej Jerše, delegat KD št. 2 -Elektroinštitut Milan Vidmar, ing. Marjan Tepina, član iniciativ-nega odbora za izgradnje MLRS, Marija Rus, delegatka KD. št. 31 - KP Ljubljana TOZD Komunalne gradnje, Maks Klanšek, pred-sednik skupščine občine in Ivica Grad, delegatka KD št. 22. -Mercator-Rožnik TOZD Dolomiti. Pisno stališče sta posredovali KD št. 26 in 27 - Tobačna tovarna Ljubljana. Jana Košir je v imenu konference delegacij št. 8 - TOVIL ponovno posredovala pozitivno stališče do predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo muzeja. Delegati konfe-rence so mnenja, da je nujno potrebno nadaljevati za aktivnostmi za izgradnjo tega objekta, saj smo se zanj izrekli že ob sprejema-nju srednjeročnega družbenega plana republike in občine ter ob . sprejemanju dopolnitev teh dokumentov. Zaradi zaostrenih go-spodarskih razmer se gradnja muzeja prenaša v naslednje sred-njeročno obdobje oziroma v čas, ko bodo gradno omogočale gospodarske razmere. Marija Stanič je delegate zbora seznanila s stališčem družbe-nopolitičnega zbora, ki je ugotovil, da je gradnja muzeja v sploš-nem interesu. Ob obravnavi te točke je družbenopolitični zbor tudi ugotovil, dajeskupščinaobčinesprejeladružbenidogovoro izgradnji muzeja 27. 5. 1981 in da je neupoštevanje tega sklepa nespoštovanje pravnega reda naše družbe. Povsem drugo vpra-šanje pa so možnosti gradnje muzeja. Vsi podpisniki družbenega dogovora in tudi skupščina občine Vič-Rudnik bo sklepala o tem, kdaj se bo gradnja pričela, ker se finančni plan sprejema v skupščini. Torej se ne more zgoditi nobena nepremišljena poteza mimo delegatov. Iztok Pureber je poročal, da se delegati KD št. 49 zavzemajo za to, da se postopki v zvezi z izgradnjo muzeja v najkrajšem možnem času nadaljujejo in zaključijo. Vsako zavlačevanje in morebitno novo razpravljanje o utemeljenosti te odločitve ima za posledico neracionalno trošenje v ta namen zbranih družbenih sredstev. Tak objekt v glavnem mestu Slovenije potrebujemo, ne le zaradi obdolžitve osvoboditeljem, pač pa tudi zaradi ohranja-nja zgodovinskih dejstev, ki so nezamenljivo vzgojno sredstvo v odmikajočem času. Zato konferenca podpira sprejem predlagane odločbe. Janez Dremelj je poročal, da KD št. 36 ne nasprotuje gradnji muzeja, meni pa, da je investicija v sedanji ekonomsko gospodar-ski situaciji neprimerna. Darko Beg je zbor seznanil z ugotovitvami zbora delavcev FAGG VTOZD gradbeništvo in geodezija ter DSSS, s katerimi so soglašale delegacije VTOZD GG, DSSS in IGF, ki so vključene v konferenco delegacij št. 38, in sicer: - da je bil delegat KD št. 38, tov. Lebedinec v informaciji edini od diskutantov poimensko naveden, kar je nekorektno. Oelegat je opravljal delegatsko funkcijo v skladu s stališči zbora, zato se naj v informaciji navedejo vsi delegati in vse pripombe, ki so bile podane na seji zbora združenega dela 25. 5. 1983. - Gradivo v informaciji in dodatna pojasnila s strani predstav-nikov iniciativnega odbora niso dovolj argumetirana, da bi zbor spreminjal stališče, podano na majski seji. Gospodarske razmere se od maja do danes niso izboljšale, zato zbor pozdravlja stališče predlagatelja, da se gradnja objekta prične tedaj, ko bi to omogo-čale gospodarske razmere. Na razpolago je še dovolj časa za ugotavljanje družbenega interesa za predlagano lokacijo in tudi dovolj časa, da se strokovno presodijo tudi druge možne lokacije. Pri tem zbor vztraja, da se vse strokovne odločitve sprejemajo v strokovnih in ne v političnih krogih. Aleksander Jakuš je v imenu KD št. 29 posredoval naslednje stališče in pripombe: - posredovana informacija je nezadovoljiva in neDodpisana, - konferenca se izreka proti graditvi, ker današnja ekonomska situacija tega ne dopušča, - ni definirana višina investicije glede pritoka sredstev, - ni opredeljen program dela v tem muzeju, - ali ni možna lokacija Brdo, ki je že zgrajen in dovolj repre-zentativen. Hkrati opozori, da konferenca ni prejela odgovora nadelegat-sko vprašanje, podano na seji 25. 5. 1983 ob razpravi o predlogu odločbe. . Andrej Jerše je posredoval naslednje stališče KD št. 2.: - da je glede na zaostrene gospodarske razmere neprimeren čas za izgradnjo muzeja, - ali zakona, ki prepoveduje izgradnje neproizvodnih investi-cijskih objektov ni potrebno upoštevati, - ne glede na to, da je izgradnja objekta prestavljena v nasled-nje srednjeročno obdobje, bo že sama priprava zemljišča zahte-vala sorazmeroma visoke stroške, - argument, da je ta občinska skupščina prevzela določene obveznosti je neumesten, saj so se bistveno spremenili pogoji gospodarjenja od takrat, ko je skupščina sprejela te obveznosti, do danes. Zato konferenca ne soglaša s sprejemom predlagane odločbe. Martin Krnjak je opozoril na dejstvo, da je delegatska skup-ščina sprejela družbeni dogovor o gradnji in financiranju nove stavbe muzeja, da je gradnja vključena v planske dokumente občine in republike, da se prenaša v naslednje srednjeročno obdobje oz. v čas, ko bodo pričetek gradnje omogočale gospo-darske razmere. Zato KD št. 46 podpira sprejem predlagane odločbe. Marjan Tepina je predvsem poudaril, da je odločitev o gradnji muzeja v Ljubljani bila sprejeta, zato stoji pred zborom združe-nega dela in pred celotno delegatsko skupščino občine Vič-Rudnik odločitev, ali je pripravljena ponuditi zemljišče za izgrad-njo muzeja in s tem izraziti svoje soglasje in mnenje, ki ga je v načelu že sprejela. Marija Rus je v imenu KD št. 31 podprla sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo MLRS. Maks Klanšek je v razpravi opomnil, da je skupščina občine že v letu 1980 sprejela družbeni dogovor o izgradnji in financiranju muzeja na sejah vseh treh zborov ter v letu 1981 dopolnitve dogovora in se tedaj opredelila za gradnjo muzeja. Zbor krajevnih skupnosti je na majski seji predlog odločbe sprejel, stališče družbenopolitičnega zbora pa je bilo podano na današnji seji. Poudaril je, da kot predšednik skupščine sprejema vse pomi-sleke glede časa gradnje, pocenltev in z njimi soglaša, vendar se hkrati pridružuje in podpira mnenja vseh tistih, ki ugotavljajo, da je gradnja muzeja na izbrani lokaciji v interesu naše občine. Ureditev tega kompleksa bo skupaj z načrtovanim podaljšom Kardeljeve ceste s priključkom na južno obvoznico prispevale k izgradnji naravnega in urbanističnega središča naše občine in k izgradnji tega naravnega in urbanističnega središča bo prispe-vala z muzejem tudi vsa Slovenija. Ivica Grad je v imenu temeljnih delegacij, ki se povezujejo v KD št. 22, posredovala pozitivno mnenje za sprejem predlagane odločbe. SKLEP: Zbor združenega dela je z večino glasov (23 delegatov od 32 prisotnih ob glasovanju je glasovalo »za«, 8 delegatov je glasovalo »proti«, 1 delegat se je glasovanja »vzdržal«) sprejel predlog odločbe o ugotoviti splošnega interesa za gradnjo Mu- zeja Ijudske revolucije na zemljiščih v k. o. Trnovsko predmestje. K TOCKI 10.) V razpravi so sodelovali Ivica Grad, delegatka KD št. 22 -Mercator Rožnik TOZD Dolomiti, dr. Alojz Suhar, delegat KD št. 1 - Inštitut Jožef stefan, Marija Rus, delegatka KD št. 31 - KP Ljubljana TOZD Komunalne gradnje. Podali so pripombe in pred-loge, ki pa se niso nanašale na besedilo predloga odloka o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta. Na podane pripombe in predloge je dal pojasnilo Janez Kovač, član izvršnega sveta. Kljub temu, da so bili delegati s pojasnilom zadovoljni, bo strokovna služba pripomba in predloge proučila ter konferencam delegacij posredovala pisne odgovore. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za severni del VS-1 Trnovo. KTOČKI11.) Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel SKLEP o izvolitvi Vande Dejan, Primoža Kovača, Mihaele Lesar in Barbare Šefer-Ban za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani. K TOČKI 12.) • Na vprašanje Aleksandra Jakuša, delegata KD št. 29, ali je potrebna za sprejem nekega predloga večina prisotnih delegatov a)i večina delegatov zbora, je bilo dano pojasnilo, da poslovnik skupščine določa, da so veljavne odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov. Iztok Pureber, delegat KD št. 49 je predlagal, da se postopek legalizacije objektov, ki so zgrajeni brez ustrezne dokumentacije in niso predvideni za odstranitev, čimpreje nadaljuje in zaključi. Seja zbora je bila zaključena ob 17.45 uri. Tajnikzbora: PREDSEDNIK ZBORA: Marja Mihelič, I. r. Anton Dolničar, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 17. sejezbora Krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, dne 23. novembra 1983 ob 16. uri. Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora Franc Brenčič. Seji so prisostvovali člani IS: Jožica Pogačnik, Tatjana Brank, Marjan Krmavner, Mitja Paulin - direktor uprave za družbene prihodke, Maks Klanšek - predsednik skupščine in Divna Poto-čar - sekretar skupščine. V komisijo za verifikacijo pooblastil so bili izvoljeni naslednji delegati: Valentin Jankovec - KS Črni vrh, Peter Badovinec - KS Notranje Gorice in Zinka Huremagič - KS Vič. Po izvolitvi komisije zaverifikacijo pooblastil je bil predlagan in sprejet naslednji dnevni red: 1. Poročilo verifikacijske komisije 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 16. seje zbora 3. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 4. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 5. Predlog odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost 6. Predlog odloka o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za severni del VS-T Trnovo 7. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike 8. Osnutek o spremembi odloka o posebnem občinskem pro-metnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 10. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 11. Vprašanja in predlogi delegatov K točki 1./ Komisija za verifikacijo pooblastil je ugotovila, da je na seji zbora od skupno 38 delegatov prisotnih 28 delegatov. S tem je biia sklepčnost zbora podana. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih KS: Brdo, Polhov Gradec, Podpeč-Preserje, Tomišelj, Ig, Rob, Lavrica, Krim, Peruzzi, Barje. K točki 27 Skrajšan zapisnik 16. seje zbora z dne 26. oktobra 1983 je bil odobren soglasno. K točkl 37 V razpravi k osnutku odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 so sodelo-vali naslednji delegati: KS Trnovo - Janez Urbanija, Kozarje -Vinko Suhadolc, Golo - Zapotok - Emil Caruso, Velike Lašče -Janez Gruden, Jožica Pogačnik in Tatjana Brank. Delegat KS Trnovo je opozoril na napačno oceno števila prebi-valcev KS Trnovo kot kriterij za dodeljevanje finančnih sredstev krajevnim skupnostim. Delegata KS Kozarje in Golo-Zapotok sta v razpravi opozorila, da je akcija izgradnje Poti spominov in tovarištva naloga cele Ljubljane, zato naj bi se v financiranje izgradnje PST enako-pravno vključila tudi občina Ljubljana Center. Postavljeno je bilo vpršanje, kako je z akcijo v OZD pri zbiranju denarja in materialnih sredstev za nadaljnjo izgradnjo PST. Delegat KS Velike Lašče je opozoril na težko finančno stanje v krajevni skupnosti Velike Lašče in podal predlog, da se pri rebalansu proračuna poskuša omiliti problematičen finančni po-ložaj krajevne skupnosti. SKLEP: Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 je bil skupaj s pripombami in mnenji iz razprave sprejet soglasno. K točki 47 V razpravi k osnutku proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 so sodelovali: KS Murgle - Roman Rems, Golo -Zapotok - Emil Caruso, Brezovica - Slavko BuČar, Kozarje -Vinko Suhadolc, Dobrova - Franc Zadnikar, Jožica Pogačnik in Mitja Paulin. Pisne pripombe so podali KS Milan Česnik, Brezovica, Dobrova in škofljica. Iz razprave in pisnih pripomb so delegati sprejeli naslednja stališča in predloge: - nadaljevati akcijo razreševanje prostorske problematike kra-jevnih skupnosti, - takoj pristopiti k izdelavi kriterijev za financiranje splošnih potreb, saj število'prebivalcev v KS ne sme in ne more biti edini kriterij za dodeljevanje sredstev, - v proračun ne uvajati novih proračunskih izdatkov, - s pogodbo določiti naloge Zavoda za družbeno planiranje do občine Ljubljana Vič-Rudnik glede priprav strokovnih gradiv, - izvenmestnim krajevnim skupnostim nameniti finančna sredstva kot pomoč za izgradnjo nekaterih komunalnih in infra-strukturnih objektov, ki jih v mestnih KS opravljajo SIS materialne proizvodnje. SKLEP: Osnutek proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 je bil soglasno sprejet s pripombo, naj predlagatelj pri izdelavi predloga proračuna upošteva pisne predloge in stališča iz razprave. K točki 57 V uvodni razpravi k predlogu odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, je tov. Brankova poudarila, da je predlagatelj upošteval dopolnitve Hor-tikulturnega društva Ljubljana-Matica, zavrnil pa amandma že-lezniSkega gospodarstva Ljubljana, ki se glasi: »Na območju krajinskega parka je dovoljena izvedba nove železniške trase, ki je usklajena v veljavnem urbanističnem na-črtu mesta, ter s korekcijami vezana na tehnološki koncept grad-nje potniške postaje Ljubljana. Z ozirom na posebne zahteve varstva krajine predpiše v fazi izdelave lokacijske dokumentacije pristojni organ za urbanizem in varstvo okolja posebne ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati« Po razpravi, v kateri so sodelovali delegati KS Dobrova - Franc Zadnikar, Rožna dolina - Lovro Ušeničnik in Trnovo - Janez Urbanija je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: - zavrne se amandma železniškega gospodarstva Ljubljana k predlogu odloka, ker je smiselno upoštevan v 6. členu odloka z dopolnitvijo 10. točke, ki se glasi: »Gradnje vseh vrst ter gradbena dela, razen tistih, ki so sprejeta po enakem postopku kot ta odlok.« - sprejme se predlog odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost z dopolnitvijo 10. točke 6. člena ter popravki. ki so razvidni iz zapisnika ZZD. Delegacija KS Trnovo, je podala pobudo, da bi morali s sprejet-jem tega odloka uveljaviti širšo možnost rekreacije občanov mesta Ljubljane v tem zaščitenem prostoru. Ktočki67 Po uvodni obrazložitvi tov. Remsa k predlogu odloka o spre-jemu dopolnitvo zazidalnega načrta za severni del VS-1 Trnovo, sta v razpravi sodelovala delegata KS Trnovo - Janez Urbanija in Vinko Suhadolc iz KS Kozarje. Na vprašanje delegata iz Kozarij, kaj je načrtovano z območjem ob Karunovi cesti, je odgovoril tov. Rems: Območje ob Karunovi cesti se ohranja kot naravna in kulturna dediščina - Plečnika, Finžgarja in Prešema. SKLEP: Predlog odloka o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za severni del VS-1 Trnovo je bil sprejet soglasno. K točkl 77 Kratko uvodno obrazložitev k osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike je podal Mitja Paulin - direktor uprave za druž-bene prihodke. V razpravi sta sodelovala delegata KS Kozarje - Vinko Suha-dolc in Turjak - Ivan Suhadolc Delegat iz Turjaka je v razpravi predlagal, da bi bilo nujno potrebno poostriti kontrolo nad ugotavljanjem dejanskega stanja kot osnovo za odmero davka kmetom. SKLEP: Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike je bil sprejet soglasno. K točki 8. Razprave ni bilo. SKLEP: Osnutek o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik je bil sprejet soglasno. Ktočki9. Razprave ni bilo. SKLEP: Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je bil sprejet soglasno. K točki 10. Na predlog komisije za volitve, imenovanje ter kadrovske za-deve je zbor soglasno sprejel: SKLEP: O izvolitvi Dejan Vande, Kovač Primoža, Lesar Mihaele in Šefer-Ban Barbare za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani. K točki 11. Ker je zbor združenega dela sprejel odločbo o ugotovitvi sploš-nega interesa za izgradnjo MLRS na zemljišču v k. o. Trnovsko predmestje v nekoliko spremenjenem besedilu v obrazložitvi kot jo je sprejel zbor KS na 12. seji dne 25. 5. 1983 je predsednik predlagal zboru, da izvoli 3 člansko komisijo, ki bo pregledala tekst odločbe, ki je bil predložen ZZD, ter po potrebi predlagala usklajevanje besedila med zboroma. Komisija v sestavu Vlada Perko - Milan česnik, Emil Caruso -Golo- Zapotok, Janez Urbanija - Trnovo ob prisotnosti sekretarke skupščine je ugotovila, da se predložena odločba ZZD v vsebin-skem pogledu ne razlikuje od že sprejete odločbe, zato predlaga. da med zboroma usklajevanje ni potrebno. SKLEP: Zbor KS je brez razprave soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo MLRS na zemljiščih v k. o. Trnovsko predmestje. K točki 12. Vprašanja in predlogi detegatov . ' 1. KS Galjevica : Glede na tp, da je 1. september 1983 že za nami in je bil postavljen kot zadnji rok za izgradnjo kompleksa OŠ, VVZ in telovadnice, postavljamo vprašanje, kdaj bo telovadnica in zuna-nja ureditev dana v dejansko uporabo. 2. KS Vič a) Delegacija KS Vič nt zadovoljna z odgovorom na delegatsko vprašanje v zvezi z dovozno potjo na Nanoški ulici in zahteva dopolnitev odgovora. b) glede gradnje potrošniškega centra na Viču delegacija spra-šuje, zakaj je IS prekinil postopek ugotavljanja družbenega interesa na zemljišču predvidenem za gradnjo. 3. Delegati so podprli pobudo delegata KS Golo. Zapotok z zahtevo, da odbor za izgradnjo PST konec leta deiegatom posre-duje informacijo, kako se združeno delo z akcijo zbiranja denarja in materialnih sredstev vključuje v izgradnjo PST. 4. a) Zaradi hudega pomanjkanja pitne vode v KS Turjak so delegati soglasno podprli pobudo delegata omenjene KS, da IS takoj posreduje in v sodelovanju s Krajevno skupnostjo sanira nastalo situacijo. b) Zaradi težav v delovanju samoupravnih organov in DPO KS Turjak delegati zahtevajo od OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik takojšen sklic predstavnikov omenjenih organov in organizacij, da se odpravijo nesoglasja v delovanju in vspostavijo pogoji za normalizacijo odnosov. 5. Oelegati so soglasno podprli pobudo delegatov KS Kozarje in Murgle, da se pripravi za sejo mestne skupščine študija ureje-nosti komunalne infrastrukture s povdarkom na oskrbo s pitno vodo in zahtevo po prioritetnem načinu razreševanja te proble-matike v Ljubljani. Seja je bila zaključena ob 18.30 uri. . Tajnik zbora KS . Predsednik zbora KS Bojan Zaletel, I. r. FRANC BRENČIČ, I. r. Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik NaSa komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP -Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.