Poštnina plačala v gotovini.
Štev. 8.	V Ljubljani, dne 20. marca 1926.
Vlil. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne št. 1*S0 Oin.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40- — Polletna naročnina . . . , „	20'—
L,etrtlelna naročnina.....10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. --------. Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Anton Adamič, Ljuoljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le pod-nisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Vštetše kadrskega roka.
Kakšen križev pot hodijo uslužbenci osobito finančne stroke, da bi dosegli vštetje kadrskega roka v mapredovanje in to že po objavljenju plenarne seje Državnega sveta z dne 22. decembra 1925, naj bo za vzgled na-sladnji primer:
K. je ibil ob prevedbi uvrščen kot sluga v prvo grupo 6. stopnje s službeno dobo na dan 1. septembra 1923 v izmeri 18 let, 1 mesec in 25 dni. V tu navedeno dobo se mu je vštel le čas njegovega civilnega službovanja kot davčni sluga od 1905 dalje. M se mu pa vračunala njegova kadrska služba, ki je tra-jala po vojnički ispravi pred vstopom v državno civilno službo od 5. Oktobra 1900 do 12. decembra 1903. K. se proti prevedbi ni pritožil na Državni .svet, osobito tudi zaradi tega ne, ker iz dekreta o razvrstitvi ni bilo ■razvidno, koliko let sc mu jc štelo v napredovanje.	-
V razpisu kabineta ministra financ od 21. marca 1924 št. 805 se je ob prevedbi odredila uslužbencem le stopnja osnovne plače in pa skupina, ni pa bilo opredeljeno, koliko let, mesecev in dni se je posamezniku štelo v službo.
Tudi odloki o prevedbi, ki jih je finančna delegacija dostavila uslužbencem finančne uprave, niso 'vsebovali drugih podatkov, kot kategorijo, skupino in stopnjo osnovne plače, zaradi česar uslužbencem ni bilo mogoče vedeti, koliko let se jim je štelo v napredovanje in je vsled tega bila pritožba na Državni svet v roku, odrejenem v zakonu o civilnih uradnikih, večinoma nemogoča ali vsaj zelo Problematična, saj ji je nedostajalo pritožbene podlage. Šele z razpisom kabineta mi-1listra financ od 19. julija 1924 br. 2820 je bila sužbena doba, ki se je ob prevedbi vraču-n‘l a* "atančno fiksirana. Proti temu razpisu pa Pravni Jek ali pritožba nikjer ni predvidena, udj je Centralna ikomisija za izvršenje zd\(>na o činovnidima itd. z razpisom od
f0- aPIT br' 76-644 (kabinet ministra finance br. -117 od 2\. 'junija 1924) podala mnenje, da se službena doba vedno lahko •Popravi administrativnim potom.
Finančna delegacija je podprla prošnjo ua ministrstvo -v polnem obsegu in se hkrati tudi sama sklicevala na mnogobrojne odločbe Državnega sveta, po katerih je bila priznana vojaška služba, osobito kadrski rok za časovno napredovanje v zmislu čl. 241 nr. zakona.
In kakšen odgovor je dobil na prošnjo prizadeti K. in L. M., N. itd.? — »Da se
Prošnja za všteUe kadrskega reka v državno službo ni mogla vpoŠtevati, ker se finančno ministrstvo ne more ponovno baviti z zadevo, o kateri je bilo svoječasno izdano rešenje, a proti kateremu se prosilec v zmislu čl. 228. nr. zakona ni pritožil na Dr-
žavni svet.« Take in enake rešitve so datirane s koncem febuarja 1926!
Kaj sedaj? Vprašali smo za svet strokovnjaka in ta nam je svetoval, naj objavim^0 sledeče smernice:
1.	) Takoj je treba povedati, da gornji K.
ni dobil formalnega rešen ja (glasečega se na njegovo ime, pač pa je bil obveščen z »administrativno prepisko«, t.j.: prosilec ni dobil od pristojnega organa formel-nega rešenja, temveč je bil o rešitvi obveščen od vmesne instance:	potom finančne
delegacije, davčnega okrajnega oblastva, odnosno od davčnega urada). Proti administrativni prepiski je pritožba nemogoča. Prizadeti naj vsled tega pošlie novo vlogo instančnim potom; na ministrstvo, s katero naj zahteva, da se mu pošlje formalno rešenje. Tej vlogi naj se priloži vsekako kolek za 25 Din. Dvomljivo je, če bo dobil prosilec na to svojo vlogo odgovor ali ne, ker se ministrstvo sklicuje na pravomočnost prevedbe, ker ni bilo pritožbe. Tudi ni vprašanje glede pravomočnosti upravnih aktov teoretično in praktično še rešeno. Vse je odvisno od Državnega sveta: ali se pridruži mnenju ministrstva (da je upravni akt pravo-močen), ali pa bode eventualno postopal v zmislu 2. odst. čl. 22 zakona o Državnem ■svetu in upravnih sodiščih. (Ur. 1. 167/60 ex 1922, stran 389, ki ga naj vsakdo pazljivo prebere!)
2.	) Kaj naj pa ukrenejo dotični, ki jim ministrstvo sploh ne odgovori ali jim vsaj do sedaj še ni? Tudi ti naj postopajo v zmislu čl. 22, odst. 2 že citiranega zakona, Ur. list 167/60 ex 1922 ter ponovno zahtevajo (instančnim potom), da jim ministrstvo reši njihove prošnje. Ako v teku treh mesecev od ponovne vložitve prošnje še ne bi dobili odgovora, naj se pritožijo (in duplo) na Državni svet in to okolnost izrecno navedejo. Pritožba je kolka prosta. Ako pa bi po tem času, ko so vložili pritožbo, dobili formelno rešenje na prošnjo za vštetje, jih opozarjamo na čl. 35 uredbe o poslovnem redu pri Državnem svetu in upravnih sodiščih, Ur. 1. 322/97 ex 1922, str. 647. Seveda velja tudi zanje mutatis mutandis (zmiselno) izvajanje pod 1.) glede »administratvne prepiske« in glede pravomoćnosti upravnih aktov.
3.	) Kaj pa tedaj, kadar se ministrstvo sklicuje na pravomočnost prevedbe, ker ni bilo proti nje pritožbe in bi se tudi Državni svet pridružil temu mnenju? Nasvet:
Na podlagi v prevedbi ugotovljene službene dobe in na podlagi z dokumenti dokazane vojaške službe naj se zahteva pomak-nitev v odgovarjajočo višjo osnovno plačo (instačnim potom od ministrstva). Vloga je v zmislu ur. zakona kolka prosta. V tej svoji vlogi pa ni treba formelno zahtevati, da se popravi službena doba. Ker bo moralo ministrstvo odločati v tem primeru o popolno-
ma novi zahtevi in se ne bode zamoglo sklicevati na pravomočnost prevedbe, velja tudi za ta primer čl. 22, odst. 2. že citiranega zakona o Državnem svetu.
4.) Osebe, katerim je Državni svet priznal vojaško službo, a jim ministrstvo noče izdati novega rešenja in je od časa, odkar so jim bile vročene razsodbe, minilo že več kot tri mesece, naj se pritožijo direktno na Državni svet. Državni svet jim bode poslal rešenje — namesto ministrstva. Tej pritožbi in duplo je priložiti v overjenem prepisu vse potrebne- listine (kakor bi prosili za višjo osnovno plačo!), pred vsem razsodbo Državnega sveta samega (seveda v overjenem prepisu).
5/ Kaj pa naj ukrenejo oni, ki jim je Državni svet enkrat že zavrnil pritožbo proti neupoštevanju vojaških let?
Le - ti naj vlože prošnjo (nekolkovano) direktno na Državni svet v zmislu čl. 44. zakona o Državnem svetu, s katero naj prosijo za obnovitev razprave; sklicujejo naj se predvsem na plenarno odločbo Državnega sveta z dne 22. decembra 1925. (Vide: ,»:Naiš Glas« št. 3 in 7 od letos!)
Poudariti pa moramo izrecno, da ne prevzamemo za uspeh nasvetovanih akcij nobene odgovornosti, kajti vse je odvisno samo od uvidevnosti Državnega sveta, ki bi po našem mnenju v vseh primerili moralo razsojati vedno le po namenu in v duhu zakona (ratio legis).
Umljivo je, da so ministrstva v zadregi. Na eni 'strani ministrstva, vsem na čelu finančno, Iki ne da ključev do blagajne, na drugi najvišja pravna instanca, ki razsoja v najkočljivejših sporih ne glede na levo in desno. In — ali ni vse to zavlačevanje in kolebanje le že nekoliko preveč sumljivo? Nekaj tiči za vsem tem!
Če povemo, da poteče provizorij urad-■ništva (ne zakona!) s septembrom letos in da je načrt novega uradniškega zakona, recimo: revizija, novelizacija že na mizi ministrskega predsedstva in da so v novem, revidiranem zakonu izločene pravice do vštetja vojaških let, potem nam leze koprena raz oči...	—č„
Nov udarec!
čl. 211. načrta novega finančnega zakona za 1926/27 določa, da se ukine veljavnost § 123. in poslednjega člena § 137. zakona o civilnih uradnikih. To vest javljamo tako kratko in lapidarno, kakor jo razglaša finančni zakon v treh vrsticah.
Vprašamo:	Je Glavni Savez opozorjen
na pretečo nevarnost? Ali ni že prepozno, ker ni bila javnost opozorjena po poslancih in po dnevnem časopisju? Rečeno nam je bilo, da je vlada pristala na resolucijo, ki zahteva, da se kratkim potom s finančnim zakonom 1926/27 razveljavijo vse spre-
memibe in doi>olnitve uradniškega zakona, ki so bile uveljavljene z dvanajst inskimi zakoni. In sedaj ima rešilni finančni zakon sani taka določila! Le iprefcmalu bomo izpre-gledali!
Računanje vojnih let!
Odbili smo sledeče vprašanje:
Po zakonu o državnih uslužbencih, Ur. 1. 86/23, čl. 137/3, se čas onim, ki so bili med vojno kot državni uslužbenci v vojaški službi, šteje tako, kakor aktivnim častnikom.
Po zbirki vdj. zakonov (dr. Ig. Rutar, 1919) čl. 22 a 3. sc računa aktivnim in rezervnim častnikom vsako leto, v katerih je bila vojna, za dve, brez ozira na trajanje vojne v dotičuem letu. Isto velja tudi za podčastnike in redove.
Po zakonu o ustrojstvu vojske. Ur. list 96/23, čl. 118, zadnji odstavek, se štejejo leta, prebita med vojno, za pokojnino dvojno, ne glede na to, koliko časa je trajala vojna v dotičnem letu.
Glasom ces. naredbe z dne 9. junija 1915 d. z. L. 361, v zvezi z naredbo ministrstva za dež. hrambo in dogovorno z ostalimi ministrstvi in sporazumu z vojn. ministrstvom z dne 12. decembra 1915 d. z. L. 362, se pa štejejo v pokojnino leta dvojno, če je vojna služba trajala tri mesece v istem kal. letu.
Ali veljajo torej določila o ustrojstvu vojske za vse uslužbence SHS? Ali sc dela razlika med »Prečani« in ostalimi uslužbenci?
Gre namreč za primere, kadar se je kak uslužbenec oprostil vojne službe pred potekom treh mesecev, n. pr. februarja ali marca, za katere bi se event. uporabljal avstr! j-ski predpis.
Odgovor: V tem primeru so veljavni za prečane propisi temeljnega zakona z dne 27. decembra 1875, drž. zak. št. 158, ki je bil dopolnjen s cesarsko naredbo z dne 9. junija 1915, drž. izak. št. 361, oziroma z izvršilno naredbo domobranskega ministrstva z dne 10. decembra 1915, drž. zak. št. 362. S to poslednjo naredbo je bilo ukrenjeno, da se smejo temeljna določila zakona iz leta 1875. spremeniti. Zakon o ustrojstvu voj sike ni ničesar 'spremenil na teh, še vedno za prečane veljavnih določilih. iNa to vprašanje smo izjemoma odgovorili javno vsled že več došlih sličnih vprašanj.
Robinšak Ivan.
Z Golnika
»Prokleti__! Strašna je ta beseda.
Tako strašna, da se mi je, ko sem jo napisal, roka tresla pod njeno težo. Kaj še le je ta beseda, oblečena v meso, uresničena, izvajana? Groza in strah!
In vendar... In vendar je ta beseda tu,
. ona je izrečena, ona je vržena na ljudi, ki ! so pod njeno pezo zlomljeni, uničeni...
To smo mi vojni invalidi, vojne vdove in
! sirote.
/VMad, življenja poln sem šel na vojno.
: Roke so mi stiskali v slovo. Hrabrili so me, j in oni, ki veliko veljajo med ljudmi, so po-1-; kroviteljski polagali svoje roke na moja ra-; mena
» Idi junak ... Nikdar ne boš. pozabljen. — Tako je bilo. ko so potrebovali moje krvi, mojega zdravja, mojega življenja.
Vrnil sem se z rano na prsili, z bolnimi I pijuči, izmučen in predčasno ostarel.
Nikogar ni bilo, da bi mi segel v roko! Nikogar, da bi pokroviteljski položil roko na moje rame; nikogar, da bi rekel: »Ne boš pozabljen« ... Vsak se me je izognil, pogledal postrani, nerad odgovoril, če sem ga vprašal. V očeh vsakega sem čital: Prokleti...
To je del članka, katerega je napisal sotrpin invalid iz Ljubljane v »Invalidu« št. 2 z dne 1. febr. t. 1.
Napisal sem te vrste, ker so resnične in ker čutimo to kruto usodo menda vsi, ki nosimo ta nesrečni naslov »invalid«, in ker je takih nesrečnežev tudi med drž. nameščenci ozir. upokojenci veliko —. Res, prokleti smo! Tovarišu dopisniku gornjega članka lahko roko podam in rečeni: Trpin, enaka usoda je zadela tudi mene; razloček je samo ta, da je meni krogla predrla nogo, tebi prsa. Pljučna bolezen pa se mi je vselila v prsa, kamor je vsadila vojna kal te bolezni. Izvestni »merodajni« so s svojimi nerazumnimi in pogubnimi odredbami skrbeli, da je pognala ta kal močne korenine______
Ker je moja telesna in fizična moč izčrpana, sem moral iti v predčasni pokoj. Pokojnina je tako majhna, da ni mogoče z njo izhajati. Invalidnine ne dobivam, ker sem baje kot državni nameščenec preskrbljen, za pridobitno delo sem pa kot 80 odstotni invalid nesposoben. Hčerki sta še nepreskrbljeni in rabita podpore od mene.
A to še ni zadosti! Ker iščem zdravja v zdravilišču in imam na domu zaenkrat varuhinjo — ženo mi je vojna živo vzela — se mi hoče stanovanje odjesti, ker ga baje sedaj ne potrebujem.
Umevno je, da moj hišni gospodar deluje na to, da se me vrže iz stanovanja, saj nima od mene nič koristi. Pri kmetskem delu mu ne morem pomagati, od najemnine pa tudi malo dobi, ker mora dati približno dve tretjini davkariji.
Neki hišni gospodar v Laškem mi je rekel ob priliki, ko sem ga vprašal za stanovanjc, da rajši prvo nadstropje hiše prevrne v Savinjo, kakor bi ga dal najemnikom, ker nima nič od tega.
Da je pa mera grenkobe polna do vrha, pa skrbijo gotove osebe, da dobiš tudi mo-
raličen udarec. Ne čudim se na pr. mojemu hišnemu gospodarju, ako me dolži raznih nečednih in neresničnih dejanj, ker pač hoče najti vzrok, da me spravi iz stanovanja; preprost kmet je. Tembolj pa obsojam ljudi med inteligenco, ki meni slabotnemu invalidu brez vsake podlage očitajo pregreho. Zgodilo se je to pred nekaj dnevi v pisarni političnega urada v Laškem, seveda popolnoma neutemeljeno in. ker me premalo pozna dotični gospod.
Pripomnim, da je to že četrti primer, in to me boli bolj, kakor telesne hibe. Ali ni to zaničevanje vojnega pohabljenca? Ali nismo res prokleti?
Občni zbor društva pisarniških uradnikov.
Društvo drlžavnih pisarniških uradnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je imelo dne 7. februarja 1926 v hotetu Miklič svoj VIII. redni občni zbor.
, Radi zakasnitve mariborskega vlaka je otvo-ril predsednik 'Rus zborovanje šele ob 10. uri ■in je prav 'prisrčno pozdravil vse navzoče, posebno pa tovariše, ki so 'Prihiteli' iz dežele, osobito one iz 'mariborske oblasti in prav posebno pa g. predsednika O. Z. Li l i ega, ki je počastil zborovanje s svojim obiskom. Nato lje Predsednik Rus prešel k naslednjim izvajanjem:
Račun starega odbora.
Upravni odbor je bil v preteklem letu v stalnem stiku z oganizacijami ostalih državnih nameščencev, osobito pa 'z pokrajinskim Savezom, t. j. z O. Z. Deloval je neumorno in pazljivo sledil vsem pokretom državnih uslužbencev, zastavil je pri vsaki priliki vse svoje sile za naše interese in v korist članstvu, splošnosti društva in vseh tovarišev. Udeležil sc je potom svojih delegatov kongresa Glavnega Savefea dne 19. maja 1925 in društvenega setsanka v (Maribord dne 24. decembra 1925.
'Isti je bil pri vsem svojem delu skozi celo leto navezan popolnoma sam nase in ni dobil od članiov nobenega predloga in nasveta. Bavitti se je moral na svojih številnih sejah celo s tem, kako in na kakšen na cin naj se izterja od članov dolžna članarina. 'Moral je pisati in odpošiljati opomine 'Oi okrržnice, foraj vpotircfollati dragoceni čas za delo, katero bi pri večji zavednosti in marljivosti članov lahko odpadlo in bi si s tem odbor pridobil časa za razmišljanje in sklepanje o važnejših in koristnejših zadevah. Tovariši! Pri večini drugih društev tega ni, ali pa vsaj ne v taki meri. Skoraj pni vseh se opaža večje zamimanje in dc-lavmols't članov. Posebno ise pa op aß a ito pri višjih 'kaitegioriliah, vidi ise, kako pridno se organizirajo (in uveljavljajo svoje zahteve pri O. Z. in Glavnemu Savezu. (Radi tega tudi pisarniški uradniki ne smemo zaostati v organizaciji m moramo potom nje 'zahtevati to, kar mam gre in kar so naši (tovariši drugih resorov že dosegli. Dosegle bomo sivolje upravičene zahteve le tedaj, ako bomo v svoji organizaciji Idikcipflüniirami in v nji vsi do zadnjega organterami.
Fr. Rojec:
Lastni dom.
Tovariš je na našem občnem zboru pripovedoval, kako ga je vojna zanesla v večje nemško mesto v bivši Avstriji in kako je tam o prvi 'priliki poiskal stanovskega tovariša. Našel ga je v lastni hišici. Skoro vsi državni nameščenci so imeli v tistem mestu svoje hiše, ki so Stale v lepih dolgih vrstah. Poleg vsake hiše je bil večji ali manjši vrtič. Nemški tovariš mu je (povedal, kako so se zidale te hiše. On je bil svojo v gotovem številu let že popolnoma plačal in je plačeval mesečno le malo več, kakor bi bil moral plačevati za stanovanje v tuji hiši. Domovi državnih nameščencev so se zidali s pomočjo raznih zadrug in denarnih zavodov pred vojno. Takrat je bilo zidanje poceni. Vsak količka] varčen in podjeten državni uslužbenec si je lahko postavil lastni dom.
Tudi pri nas hi bili lahko državni nameščenci na ta način pred vojno postali gospo-
darji las-tnih domov, toda premalo podijct- i n os ti in sloge je bilo med njimi. Razen tega je bilo vedno dovolj stanovanj na razpolago jako poceni. To je tudi močno vplivalo nanje, da si je le malokdo izmed njih pridobit lastni dom. Koliko so v tej svoji brezbrižnosti za bodočnost zamudili, to prav spoznavajo in resno obžalujejo šele sedaj v času splošnega pomanjkanja in draženja stanovanj, ki 'so zanje v novih, tujih hišah še mnogo predraga. Tato se navadno zahteva za srednjevflštno stanovanje stanarina, ki presega dohodke državnega nameščenca. Zato zdaj naši državni nameščenci resno premišljuje, kako bi prišli do lastnih domov. Ta cilj doseči z lastnimi sredstvi, brez vsake tuje pomoči, jim je pa skoro nemogoče. Njihovi dohodki, posebno v nižjih vrstah, so premajhni in zidanje pri nas je še predrago; na kako tujo podporo pa ne morejo računati.
V svrho samopomoči so si ustanovili svojo stavbeno zadrugo, m tud i druge podobne zadruge jih vabijo v svoje okrilje. Mnogi so se
i vpisali v te zadruge in pridno plačujejo vanje pogojene prispevke, ki si jih pritrgujejo od svojih pičlih službenih prejemkov. Toda tudi ta izredna požrtvovalnost za lastni dom jih ne (Im privedla do zaželjemoga cilja. Sami so prešibki s svojimi dohodki in taki ostanejo tudi za naprej. Kdor izmed njih je tako srečen, da ima kak izdaten postranski zaslužek, za 'tistega bo seveda to podjetje olajšano in lahko upa, da postane v doglednem času neodvisen gospodar lastnega doma.
Kakor (tlači pri nas mestno prebivalstvo -silna sta'nw. beda, tako jih tlači tudii v drugih vdčjih mestih naše države in v 'tujih državah. Ali povsod drugod ilmlajo več smisla za občni blagor, za državo in njene uslužbence, kakor pri n als. Ker je eden prvih pogojev za zadovoljno in srečno življenje vsakega državljana zdravo in stanu primerno stanova^ nje, zato povsod z vsemi mogočimi sredstvi pospešujejo zidanje novih hiš. Časopisi so lami poročali, da so se v Pragi na Letni in v Vršovicah po prevratu dvignila cela pred-
Uspehi.
iLahko rečemo, da ije idruStvo -v preteiklMh ledili idosagllo inelkaij iisipöliw, 'talko n. pr. uračunani e votjaiškiih tot iin islužbene dobe ipisarmišlkih poimoč-Mäkocv v inaipredovamije. Lep uspeli je tudi to, da nam viläje kaltogianije, O. Z. in Glavni Savez pri* analjo pravico', da pripadamo po svojem delu tudi trti v drugo kategorij o. Dosegi pa simo tudi ravno v protektam letu precediš en uspeh tudi v item, da je bilo po malkloinijenosti. gg. velikega župana ijjiubljanske oblasti dr. tiaHItiiča in mariiborskc oblatiti dr. Rirkmaj eirja llepo .šlteviiilo naših članov pa tudi nečlanov pomaknjeniih v višje položajne iskrupinc, zakar si dovoljujem obema gg. velikima županoma v imenu občnega zbora 'izreči najuda-nejšo zahvalo in ju prositi za nadaljno naklonjenost in pomoč.
'Naše delo pa iše mi dovršeno, marveč šele isapočeto; dolžan je visak tuiraldiniik po svojih močeh prispevati iza dosego uspehov. Dolžni so pa vsi pisannOški luradnliki brez iizjuine priistopiiti k Rvojii strokovni ongamiizaidjii, jo podpirati to to ne isamo is plačevanjem članarine, itemveč itutiii e nasveti, pwizdigo njenega ugleda povsod, in vsak •čas.
Prosimo, da sc nabn prSpoizIna ičin uradnikov 11. kategorije, Kato moramo pa Ituidi pokazati tako z idiisaipiliimo v 'orgainizadjii, kator s svojim delom v uradu, da smo 'tega čina tudi vredni.
Ne morem preko itega, da povem ob 'tej priliki precejšnjemu Številki mašili izvem organizacij ktoječih tovarišev, da je od njih jako neokusno, da se ne brigajo za svojo organizacijo, ne plačujejo miti redne članarine, pač pa se okoriščajo iz uspeM na račun onih, kli žrtvujejo za svojo organizacijo svoj dragoceni čas in pare. Mi vtsii vemo, da je vsakemu težko plačevati članarino, vemo pa tudi Ito, da visak, (ki ima le količkaj dobre volje, ml trpi lailiko te pare na. mesečni članarini. Od 5 Din imestiSne članarine plačuje društvo od vsakega člana po 1 Dim na mesec G'. Z., po 25 par pa Glavnem Savezu državnih nanneščcnccv v Beogradu. iPoileg tega pa 'še iza vlsalkega člana letno po 1 Din Zvezi duševnih delavcev. Vlsiled: tega je nujno potrebno, da plačuje vsak član redno svojo članarino. Vsakdo ve, da brez denarja nli mogoiče mičesar podivzeti. Radi pomanjkanja denarnih sredstev ni 'bilo mogoče odposlati 'odposlancev v važnih prilikah na merodajna mesta, kakor so to Storile druge boljše dlisciplimirame organizacije. Da pa nam' bo v prihodnji poslovni dobi to mogoče im da bomo lahko vsestransko 'uveljavili naše zahteve, je potrebno, kar ponovno poudarjam, da plačajo vsi 'brez izjeme svojo zaostailo članarino, kar Store lahko v večih mesečnih obrokih.
Apeliram še enkrat na vsakega posameznega: podpirajte svojo Strokovno organizacijo, agitirajte zanjo, 'Vzpodbujajte itudi one naše tovariše, katerim Ije potreba Ite naše strokovne organizacije ali neznana ali pa se ji vsled n ep oznanja svojih lastnih potreb 'odtegujejo ter so morebiti včlanjeni samo pri kaki krajevni orgamiizaciijli ali, v kakem 'drugem potrebnem ali aiepoitrebnem diru-6evu, kateremu plačujejo članarino.
mest j a ličnih novih hiš v uLsipo rej enih vrstah. Zgradila je te hiše deloma praška občina, deloma država, in so jih potem prevzeli državni nameščenci proti primernemu večletnemu odplačevanju. Ta izredna stavbena podjetnost v Pragi pa še vedno ni zadostno odpravila pomanjkanja 'stanovanj. Zato je sklenila »Vinohidradslka hranilnica«, da zgradi sama še tisoč malih stanovanjskih hišic v Strašnicah. Vsaka hišica bo imela po eno sobo, dve manjši sobi, vse potrebne pritikline in majhen vrt. Ti domovi so namenjeni onim, ki nimajo takih sredstev, da bi lahko takoj odšteli večji znesek v odplačilo, ampak razpolagajo samo ,s srednjimi mesečnimi prejemki. Cena hišicah! bo povprečno 30.000 Kč. Polovico 'zneska za vsako hišico nudi hranilnica v obliki posojila, za ostanek pa se mora bodoči laistnik 'hišice pri hranilnici zavarovati s polico. Amortizacija in obresti bodo znašale na leto okoli 3000 Kč. Ko bo dotičuik izpolnil vse plačilne obveznosti, bo postala hišica njegova last in hranilnica mu bo vrnila polico z njeno polno vrednostjo.
Posnemajoč ta lepi kulturni in socijalni vzgled je ituidi mestna hranilnica v Zagrebu
Tudi druga društva so pöitrebna in (jih moramo podpirati, toda prva dollžnoisit vsakega našega tovariša je, 'da podpre v prvi vrsti svojo sitrokovno organizacito 'tako materij etno kakor moralmo. Ko bo sleherni v nji 'organziinan in na-Ipram .nji storil svojo dölßh'oisit, tedaj smemo pričakovati, da bo itudli organizacija dosegla za članstvo vse, kar mu po zakonu pripada.
Zaihval'jiujem se ponovno g. predsedniku O. Z. in iglavnamiu odboru O. Z. za pravilno razumevam j e naših teženj. .Gospod lilleg je bil prvi: ob prtlikii maše slabe prevedbe, ki je naše težnje te-imcljilto proučili lin razi tolmačil celemu odboru O. Z., da so- naše zahteve po lil. kategoriji povsem upravičene.
'Po	končani,li izvajam,jih 'dnulšitvenega pred-
sedn'ilka se je oglaisil k besedi predisedinik O. Z. g'oislpod 'Makso Liilleg, ki 'je v kraitkiji besedah oičmal delovanlje O. Z. to Glavn. Saveza v pogledu naših stremljenj po tl. kategoriji, 'Po njegovih izvaja,nijih si je maš predlog za prevedbo v ill. kategorijo osivojila me sarmo O. Z. En Glavni Savez, ampak tudi gllavma k omisli j a, za izmeno in dopuno čin. izakona pri imimiislt. pravde v Beogradu. Poudarja, da je bila O. Z. vedno najboljši prijatelj pisarniškega luradlmištva.
'Odobrava stremljenje društva po ustanovitvi I 'svoje Zveze in poživlja navzoče, da ne rušijo društva im ostanejo disciplinirani.
'Izvajanja gospoda Lllega soi bila sprejeta -v največjim navdušenjem.
'Poročilo tajnika.
Glasom tajniškega poročila ima društvo 160 'rednih, 17 podjpormih, 8 ustanovnih in 53 članov pogrebnega sikilada. 'Odborovih sej je bilo 14, en redni obični zbor to dVa sestanka izvem sedeža dmiStva. Družabnih sestankov ni bilo. Odposlani sta bili 2 deputaciji h gospodu velikemu županu iin g. finančnemu delegatu.
'Prejelo je društvo 48 dopisov, odposlalo pa 83 dopisov, '14 spomenic ‘in okoli 200 opominov za ptačamje čdananine ter v 'simislu sklepa preteklega občnega zbora za leto 1924/26 kakih 100 izvodov «Naš 'Gl als», katerim is o bito priložene položnice z navedbo zneska, katerega prejemnik dolguje društvu.
iPnistopilo je k društvu 19 novih članov, izstopilo 15, Ičrltaniih pa 'je bilo v 'smislu sOdepa odborov e seje z dne 1. okt. 1925 deset zamudnikov, kj že od početka niso plačali nikake članarine.
Tajnik Miislej čita dalje 'sklepe, storjene na posameznih odborovih sejah in poudarja cb zaključku Svojega poročila razveseljivo dejstvo, da nam je bila dana na kongresu, ki se je vršil v Ljubljani, po svojem pooblaščenem zastopniku g. Lil logu, prilika, pojasniti naše zahteve to z istimi seznaniti tudi tovariše viseli kategorij izven Slovenije. Razveš olji; vo je tudi to, da se je društvu posrečilo oživotvoriti stike z mariboirsktiirm, celj-slkirtri in dnugilmi tovariši na deželi. Pozivilja navzoče, da. pomor ejo dlruštvu izvršiti jednotno komipakltmo organizacijo Vseli pisarniških uradnikov.
iPorofflo tajntika je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje.
za proSlarvo 251e’tnice svojega obstoja sikle-nila zgraditi 1000 družinskih hišic na enotnem zemljišču v mestnem' okolišu. Stavbišče ostane začasno last mestne občine. Stroški zidanja bodo iznašali za vsako hišico 60.000 'dinarjev. Polovico tega zneska bo posodila hranilnica na zemljišče, drugo polovico pa proti zastavi zavarovalne police. Na ta način se bo v mestu izdatno dvignilo število hišnih posestnikov in bo to ugodno vplivalo tudi na pocenitev stanovanj.
Kako ipa se pri nas rešuje stanovanjsko vprašanje, ki je za državne nameščence tako izrednega živi jenskega pomena, o tem se je že mnogo pisalo in razpravljalo v »Našem Glasu«. Nekateri veščaki so podali v tej zadevi prav dobre nasvete. Ali stvar se še vedno kaj počasi in neugodno razvija, ker smo skoro vsi navezani le na lastno pomoč. Treba bo nam'še trkati na vse Istrani in tudi v »Našem Glasu« ise bo treba še večkrat povrniti k razpravljanju o tem- vprašanju. Zato se tudi jaz danes tu oglašam; s tem skromnim prispe vikom.
Potočilo blagajnika.
Društvo Ije imelo v preteklem loto 6936.33 Din dohodkov to 60418.55 'izdatkov. Društvena Imovina znaša koncem leta 1926 Oiim 13.002.48, kateri ise razdeli ma redni sklad 2143.72, pogrebni iskJl-ad 5920.43 in podporni ,sklad 4938.33 Dim.
i Mnogo1 društvenih članov je Idollžlno članarino za, leta 1923> 1924 in 1926.
'V svojem zaključnem izvajanju žigosa blagajnik Jakulin zamudnik e. Med iimeni tovarišev, ki so ob zadnjem imenovanje napredovali in bili pomaknici«, v višje Skupine, je tudi rninogo1 takih, ki jih sploh mi v društvenem imeniku, še več pa Itakih, ki svojih članskih dolžnosti že dlavno, ne izpolnjuj ejo. Že na lanskem občnem izboru se je stavil od strani blagajnika predlog za črtanje takih članov iz članskega seznama. 'Predlog je Ml 'odklonjen. Apelira na navzoče, da izpodbijajo take milačmežc k izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Stavlja za vzgled delavstvo v tovarnah in njegove organizacije. Dolg, ki ga dolgujejo taki malomarni društvu, znaša že več tisoč dinarjev. Od vseh teh vpisanih, pa nepdačujočth članov plačuje društvo članarino O. Z. lin Glavnemu Savezu iter letni prispevek Zvezi duševnih delavcev in je taka praksa 'trajno nevzditiStia.
Stavi predlog, da se uredi in določi pristojbina k pogrebnemu skladu sledeče:
Člani v starosti' do 30	let plačajo	15	Din
od 31	do 35	let	20	»
» 36	» 40	»	25	»
i» 411	»' 45	»	30	»
enkratne pristopnine k pogrebnemu skladu. Letni prispevek 25 Din naj ostane.
'Predlog je bil soglasno sprejeti
(Po daljši debati glede črtanja s članarino zarišita! ih članov, katere so se udeležili mnogi navzoči, je bil sprejet 'sklep tovariša Simčiča, da plačujejo zamudniki od 1. jan. 1926 dalje redno članarino in odplačuj ejo po možnosti svoje zaostanke in sicer po' 5, '10, 16 ali več Din mesečno, v kolikor pač 'enemu ali drugemu razmere dopuščajo.
Na predlog preglednikov računov se izreče blagajniku in celemu odboru soglasno' absolutorij.
Tovariš Gregorčič predlaga, da se da tajniku «n blagajniku nagrada v isti izmeri kot preteklo leto t. j. po 500 Din. Sprejeto soglasno: Sprememba pravil.
Blagaj mik Jakulin predlaga zvišanje Ustanov-ne članarine, ki je doslej znašala 100 Din. Svoj predlog umakne z ozirom na pojasnilo tovariša Beguš, da se namerava v kratkem ustanoviti Zveza društev tiirž. pis. uradnikov za celo državo in naj bi se o tem predlogu takrat sklepalo.
Volitve.
Po 10 minutnem odmoru 'je bil s 'soglasnim sklepom izvoljen dosedanji društveni predsednik in odbor, izvzetost: tovariša Žabca, kateri se vsied prezaposlenosti ne more udeleževati društvenih sej, ter tovarišev Pluta in Sproca, ki sita v službi izven isedefža društva 'iz istega razloga ter vsled oddaljen osti. 'Mesto 'Žabca je bil izvoljen tovariš Anton Jurca, mesto Žproca lin Pinta pa tovariša Franc Slana, okr. tajnik to Del Cott 'Anton, pisar. niški uradnik pri finančnem okr. ravnateljstvu.
Odbor ise je konstituiral sledeče:
Predsednik Ignacij Rds, isrezki tajnik pri srezkem poglavarju v .Ljubljani; tajnik Rudolf Miislej, blagajnik Alojzij Jakulin, odborniki pa: Beguš Joško, Simčič Franc, Gregorčič Franc, Gregorič Zvonimir, Slana Franc, Zima Ignac, Jurca Anton in O el-Cott Anton.
Namestniki:	Juvane, Sotelšck, Flegar in
Mik ek.
Preglednika računov: iKratoahwäl in Zaiesjak, namestnik Bilanc. Delegata pri O. Z. Rus in Mi-islej. Gospodar: Zima, namestnik Jurca.
Slučajnosti.
Dosedanji delegat pri O. Z. poroča o' delovanju iste od njenega nastanka do danes. O. Z. je bila v letih 1920 in '1921 na višku svoje moči. Videli ismo to na njenih občnih izborili, kamor so zahajali 'trumoma Vsi državni nameščenci brez razlike. Takrat «mo dosegli marsikaj. Potem so prišli razni elementi, ki, so rovarili in .škodovali nam vsem. Zadostovala je le mala burja pri sejah D. Z., da je ista polagoma začela slabeti. Občni •zbor v letu 1925 je pokazal zopet boljšo sliko. Zastopniki raznih organizacij so še izjavili, da zopet vstopijo in 'smemo upati, da 'si bo zopet priborila ugled in lepo močno organizacijo. Pristopilo je 'mnogo organizacij, k} so svoječasno izstopile. Važno je, da trna naše društvo v G*. Z. svojega zastopnika, ki ima priliko na njenih sejah informirati jo o naših težnjah lin jim dati tudi
gotov poudarek, ki bj bM pa lahko še večji, ako bi bili -vsi pisarniški uradniki do zadnjega v društvu organizirani.
-Uspehov prej me bomo dosegli, dokler me dokažemo, da simo jiih zaslhižiili. Zaslužili pa jih tako dolgo ne bomo, dokler se ne bomo oprijeli visi s polno resnobo starega gesla: »Visi za enega, eden za vse!«
Ob zaključku prosi navzoče, da podprejo po svoji itnoči' O. Z. in glasilo »-Naš Glas«.
Predsednik Rus poroča o uspehu sestanka v Mariboru, na to -zaključi zborovanje.
/. redna seja novem upravnega odbora se je vršila dne 12. feb. 1926. Na tej seji so bili v smislu S 45 društven,iii pravil imenovani sledeči poverjeniki: Anton Zorko, pisarniški -ra\6feteij za Maribor, Ivan Marko, pisarniški pristav za Celje, Prane Fischer, srezki tajnik za iFtu-j, Franc Ul-binig, 'srezki tajnik za Prevalje, Firanc Jenko, srezki 'tajnik: za 'Laško, Franc Jeran, srezki -tajnik za Brežice, Roman Rok, pisarniški asMten-t, za Ljutomer, Adolf Svoboda, srezki 'tajnik iza Mursko Soboto, Srezki. tajmik v Konjicah, Ivan Ska-laimcra, srezki -tajnik za Kastav, Rudolf Seljak, srezki tajnik za Kamnik, Alojzij Marn, srezki tajnik za Kočevje, Štefan Plut, -srezki tajnik za Kranj, Karol frak, srezki tajnik za Krško, Valentin Flis, vladni kamcHst za Litijo, Franc Škerjanc, vladni kanolist :za- Logatec, Anton šproc, srezki tajnik za Nevo im-esto, -Rudolf Smerdu, srezki tajnik za Radovljico, Srezki tajni v Črnomlju in Srezki: tajnik v Gornjem gradu.
Vestnik.
Odmori. Kabinet gospoda ministra financ sporoča, da je -izdalo ministrstvo pravde, centralna komisiija za izvršitev urad. zakona, sledečo odločbo :
Za roke odmora, ki so predvideni v čl. 109 urad. zakona, se ima računati ona doba, ki
se -računa za osnovno plačo, to je načelno doba, ki se računa 'tudi iza pokojnino, v efektiv, nem trajanju. Kar se pa tiče momenta, -ki je merodajen iza odločitev, koliko odmora pripada državne,mn -uslužbencu v konkretnem slučaju, je komisija naziramja, da je za to merodajen dan odloka, ki -ga izda istarejšina po priobčenem pravilniku o vprašanju: Kdaj ima državni uslužbenec izrabiti odmor — naj bo to kolektivna odločba, izdana v -začetku leta ali pa v vsakem posameznem primeru,
Ta odločba se priobčuje s pristavkom, da za oldlcči-tev ni merodajen 1. januar dOtičnega koledarskega leta. Odmore je regulirati tako, da so -do konca oktobra vsakega leta ko-irsumirani.
1. brez plače. Kakor znano, so ostali 1. marca letos na cedilu iskoro vsi državni nameščenci v Zagrebu. Pri blagajnicah so jim -izjavili kratko-imalo, da ni denarja! Cele stro-ke, med njimi nameščenci zdravstva, profesorji, učitelji itd. so idsitali brez pare. Ogorčenje je bilo nepopisno, ko so zavrnili tudi upokojence in vdove. To -je bila senzacija za vso javnost! No, -denar je bil na razpolago, krediti ne, -rako- so izjavili »nemero-dajni merodajni« v Zagrebu. Krivda je bila pri »na-dleštvih«, ki niso o -pravem času o-tvorila ozir. povečala nezadostne -kredite za -osebne izdatke. Pa -pravijo, -da so severnjaki birokrati, formalisti. Kje so večji od naših braća z juga!
&

le vendar najboljši!
&
35*
&•
&
&
Mn ožlnšiiie, to nniireduje!
Originalne potrebščine za OPALOGRAPH preservat, fixat in druge potrebščine. Originalne barve in m trice za Gestetner Cyklostil.
Zastopnik
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materiialu.
Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača L ub. kreditne banke.
^^OOOOCOXXXIOOOOOOOOCXXXXXXXIOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana. Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Miha}-lova ulica 4.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar,
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
Priporoča se
modna trgovina ~%Kt.
A. Sinkovič D3Sl. K. ta
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Najboljši
5 čivami stroji in kolesa edino le

m
7 Josipa Poleta
mm
#>•
znamka
čiiizmrnii!
za rodbino, obrt in industiijo
Mubljaeia
blizu Prešernovega spomenika Pouk * vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Ha malo
Na veliko
Telefon 913
Josip OIup, Liiibljana,
Na oogaln	Stati trg š*. 2
Trgov na z manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka ki se izvršujejo po najnižjih cenah tudi po naročilu — Blago se daie proti garanciji tudi na obroke. Priporoča tudi	TrSIlEO^ kivr sv toeii° naibo|iša du‘
svoio gostilno
lenj'ka in šiajerska vina.
30SIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega snomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne tobce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Telefon 913
Na veliko I
Na malol
M
K
54
K
"•d
mm
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJO VEG
Ljubljana. Stritarjeva ul. 5.
Priporočata spomladansko in poletno blago. — — Vedno v zalogi perje, puh In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
K
54
►:
54
K
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Majnižje cene! Solidna in ločna postrelila
Popravila, preobleke.
Modna trgovina,
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cene.
Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina
IJ1U61. Jmčiiev lig it. 1.
Ktor oglasu e. la napieduin!
Ustanovljena
1900
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena
1900
Delniška glavnica Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca: Din 10.000.000 —	LE!	intrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CEST PODRUŽNICE: Brežice	Kranj	Novi Sad	Gorica Celje	Maribor	Ptuj Sarajevo	Trst Črnomelj	Metkovlč	Split	čgencija:	Logatec		Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261.413, 502, 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
I. Hamann
Liubliana
Vam nudi naisoUdnejši vir nakupa perila, opreme nevest, 9	novorojenčkom pena m modnih potrebščin.
Predtiskariia modernih ročnih del.
izdaia Osrednja Zveza lavnih nameščencev in upokoiencev za Slovenijo v Lm 'liani Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.