¦HtsL^   Dobri bratecB Po narodnem motivu spisal Juraj Pangrac,
BH^I^H 1^1 ati gredo v bližnji trg na semenj. Pred odliodom reČejo SH^^H \ svoJ^m otrokom: »Le pridni bodite, vam bom nekaj lepega f^5H^^^^^^^_ s semnja prinesla.« — »Bomo, bomo!« jih zagotavljajo ! --^^JS^^^^^^^B     otroci, in mati odidejo.
}|HB   ^^fl^^^H             Otroci   so   bili   tistikrat vsi brez   i/.jeme res prav
^^^k     ^^^^^H     pridni.
Najstarejši, Gregor, se je napotM v gozd, suhljadi
in draČja nabirat. S težko butaro na hrbtu je komaj prihropel opoldne domov. Lenčica je pasla Rdečko; napasla jo je tako, da se nista poznali kravi Jakomnici kar nič. Jerica je nanosila v golidi čeber vode in nastrgala krompirja, da ga bodo mati, ko se povrnejo \z trga, pristavili k ognju in skuhali za kosilo. Mihec je pa izdeloval domače naloge in varoval Nejčka. — Pridni so torej bili otroci zares, a — lačni pa tudi . . .
Opoldne, ko so odmolili angelovo češčenje, so se vsi nehote ozrli tja pod lipo na mizo, kjer se je druge dneve ob tetn času že kadilo iz sklede. Ko so se spomnili na kosilo, so se jim sline pocedile, in Še bolj so občutili gjad, da jim je kar zakrulilo v želodčkih.
Gr^or je bil še posebno lačen. Njemu je brez dvoma še najbolj krulilo v želodcu, in najbrže so se njemu še najbolj cedile sline po grlu, a izdati tega ni hotel. Oči je pobesil nekam plaho, kakor da bi ga bilo sram, da je tudi on pogledal tja na mizo po jedi, pa se potajil, rekoč: »Žejen sem!«
»Žejen sem!« — Ha, morda je bilo tudi nekaj resnice na tem, zakaj težka butara ga je zdelala jako; a vsekakor bi govoril bolj po pravici, ko bi
-^    223    h&-
dejal, da je lačen. — Ne tako Lenčica; ta se ni znala potajevati. Naravnost in odkritosrčno je potožila: »Kako sem laČna!« — »Jaz tudi, jaz tudi!« sta vpila zdaj še Jerica in Mihec.
Vsi so torej tožili, ko ni bilo še kosila na mizi, edino Nejček, ki je v sami srajčki sedel pred hišo na ovčji koži, edino ta ni tožil, ampak pridno je grabil po kamenčkih poleg sebe in se igral z njimi v pesku.
»Pijmo!« se oglasi zdaj zopet Gregor.
»Jejmo!« pravi Lenčica.
»Kje pa bomo dobili r« de vprašajoče Jerica.
»V materini skrinji!« meni Mihec.
Vsi štirje planejo pokonci,  da
bi šli pogledat v materino skrinjo. i^^^^^Bjj^^^^^^a| Tedaj pa zavpije Nejček tam z ovČje j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H kože: »Aj, v manVno sklino sli vi?...«     ^^^^^^^^^ETTST^^^^^^^^H
Sicer ni bilo znano Nejčku, da     I^^^^^^B                     V^^^^ll
je greh, tudi staršem kaj vzeti, ampak I^BR^' ,^^^_ t^^^^B edino to je vedel, da so bili mati IHr" - ^f^^J^^^^ vselej prav   hudi,   kadar   se je  kdo     I^Bu-         ^UT ^^^P*^B^^^M
lotil,   da bi odprl skrinjo. In to mu     IKt        yf  **-^r       ^^^B  »
je prišlo sedaj na um, zato je zavpil: I^^Bfc^* _^-^Z^^^—_^^^H »AL v mam'no sklino sli vif — Le I^^HHBR^^SkHS^^H^^^H caite, jaz vse mami vedal boml«         I^^^^^^B'<    ¦   ^'~ A"     \ -^^^^^|
To slišati, zgrabi vse štiri jeza     l^^^^^^^b                   ^^^^^H   '
— lakota je huda reČ — da stisnejo     ^^^^^^Bt?                 *'V^^^^B  ¦
pesti in, deroč se na vse grlo: »Te-     ^^^^^?-Ut                      ?^H
pimo ga, tepimo ga!«, planejo nadenj.     ^^^^B^j^ 'j^v                 \ V^^l
Tepen   bi   bil Nejček,  toda   v     ^^^ "^JLJJfcpA . .^-4^B trenutku,  ko  so  se   vrgVi  nadenj  ti      j.'                            *^^            ^^
gladni vroČekrvneži,   so   se pokazali     j                                          '          *«SSl
izza vogla — mati ...                               ij                                                           ^B*
Ko zagledajo mater, zapre po-      |^pi         \^^^m^ .. -.Jfc—¦*WBI rednežem sapo.   Pesti jim omahnejo
ob životu doli in se jim razklenejo same od sebe. Zdaj, ko so zagledali mater, so se šele do dobra zavedli, kaj so pravzaprav namerjali. Nikdar bi ne dopustili, da bi se NejČku le za las krivice zgodilo, saj so ga vsi iz srca ljubili, kaj Še, da bi ga tepel kdo izmed njih! Ah, in danes so ga hoteli sami... »Ojii!« so zatulili ob tem izpoznanju vsi in prestraŠeni pričakovali, kaj bo.
Mati so videli dovolj, videli na lastne oČi. »Poberite se mi izpred oČi!« so zavpUi, in solza žalosti jim je zdrknila po resnem licu, ah, solza, ki jo je zakrivila razposajena deca.
Glasno so zailiteli otroci in se poizgubili izpred obličja materinega.
Ko so se pa mati nekoliko pomirili, so segli v koŠaro, ki so jo vzeli s seboj na semenj in privlekli na dan nekaj v papir zavitega. »Na, Nejček!« so rekli in razvili pred njim papir. »Na, vse je tvoje, kar sem prinesla s semnja, drugi ne dobe niČesar.«
-5H    224    f«~
Nejčku zatrepeče srce. »A-a-af« vzklikne strmeč v te tako lepe reči.
Ko se je že nekoliko nagledal teh materinih darov, mu počijo na uho neki otožni glasovi, neko zadušljivo ihtenje.
Nejček privzdigne glavico. Ah, Mihca zagJedajo njegove oči, Mihca, ki je tam za hlevom vekal in venomer pogledaval po materi, po Nejčku, po-gledaval milo, proseče.
Dobremu Nejčku se bratec zasmili. »Mama«, zakliče, »Miec tud' plideii_ bil, daj Micu tud'l«
Ali mama reko: »Mihec ni bil nič priden, in nobeden ne! ViŠ, Še tepli bi te kmalu.«
»Mama, nic bubalo, nic bubalo) Daj Micu tud', mama, daj!« prosi Nejček.
»Lej, NejČek, kako lepe reči so to!« reko nato mati, kakor da bi pre-sliŠali njegovo prošnjo. Toda Nejček se ni dal premotiti. »Mama, daj Micu tud', vis, oka!« de proseČe, in debele solze se mu udero po nedolžnih licih, solze, ki so glasno klicale: »Usmiljenje, usmiljenje, mama!«
Mati pogledajo NejČka v obraz. Zapazijo, da so mu oČi mokre. »Ljubo moje dete, kaj pa ti je, da vekaš?« vzkliknejo in ga vzemo v naročaj. »Kaj pa ti je, srČek moj, da vekaš?« vzkliknejo in pritiskajo sinčka k sebi. Nejček se jim pa ovije okolo vratu in med ihtenjem in poljubovanjem prosi za Mihca, Gregorja, Lenčico, Jerico . . .
Materi zaigrajo solze v očeh, solze mehkega veselja. »Kako dobrega bratca imajo!« vzdihnejo za nekaj trenutkov, pokličejo otroke in razdele niednje, kar so prinesli s semnja . . .