MER OVINA NO. 191 £. Q AMcRICAN IN SPIRIT „ , 'ev> 13,1°^ F0W15N m LANSUAefi 0NlY SL0V6NIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 4, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Gen. Vang Pao Seles i ofenzivo oblica! Novi grobovi Milan Grose V soboto je umrl v Chico v Kaliforniji Milan Grose (Groz-Letošnja ofenziva vladnih sil danovic), mož pokojne Alvine. V Laosu na Planoti vrčev j Pogreb bo iz Želetovega pogrebih obtičala ob trdovratnej- nega zavoda na E. 152 St. Po-šem rdečem odporu. drobnosti bodo objavljene, ko bo LONG TIENG, Laos. - Kot v truPl0 PrisPel° v Cleveland. Preteklih letih je tudi letos gen. "Vang Pao s svojimi silami, sestavljenimi' v dobri meri iz pripadnikov plemena Meo, prešel v začetku deževne dobe v ofenzivo proti rdečim na Planoti vrčev. Po prvih uspehih je ofenziva obtičala v glavnem zaradi trdovratnejšega odpora rdečih, ki so tokrat ostali v svojih u-irjenih postojankah in napadal-ce sprejeli s topovskim ognjem. Gete gen. Vang Pao so po tolikih letih bojevanja z rdečimi utrujene in oslabljene. Že lani So jih morali okrepiti s “prosto-v°ljci” iz sosednje Tajske in s Pripadniki drugih hribovskih Plemen v Laosu. Ameriški vojaški strokovnjaki se boje, da bodo rdeči ostali P° sedanji Vangovi ofenzivi na Položajih, od koder bodo lahko Potisnili na mesto Long Tieng, kjer živi sedaj okoli 132,000 beguncev, v glavnem članov plemena Meo z družinami, katerih Vrasli člani so v Vangovi voj-ski. Lani so se okoli tega me-sta in zanj vršili tri mesece težji Keopsovo truplo še v njegovi piramidi? KAIRO, Egipt. — Domači arheolog dr. Khalil Messiha je s posebno pripravo odkril pod glavno sobo v grobnici faraona Keopsa tajen prostor, v katerem sodi, da utegne biti shranjeno faraonovo truplo, ki ga baje roparji ob vdoru v piramido v davnih časih niso našli. Arheolog, ki je sicer po poklicu zdravnik, je tajni prostor odkril, ni mu pa uspelo še priti do njega. Keops je živel pred kakimi 5,000 leti in je zgradil za svoje poslednje bivališče največjo piramido pri vasi Gizeh nedaleč od Kaira. Kairo normalizira odnose z Moskvo KAIRO, Egipt — Po posredovanju Sirije so se začeli odnosi med Egiptom in Sovjetsko zvezo urejati in normalizirati. Ko je bil zadnji petek v Ka-ifu predsednik Sirije Asad takoj boji, končno pa so rdeči po- ^stili. Kako bo letos, nihče ne ; po svojem obisku v Moskvi) je - ’S1 uPai° na najboljše. To .ie iisacja^ prjstal na to, da bo pred- Afriška občutljivost zavrta posredovanje Zunanji minister republike Zaire (Konga) odšel iz Londona, ker ni dobil takoj zahtevanega prostora v hotelu. LONDON, Vel. Brit. — Kongo se je po razgovorih z vodniki drugih afriških držav odločil za posredovanje med Veliko Britanijo in Ugando v vprašanju izselitve Azijcev. Britanija je v zvezi s tem umaknila svoj poziv k razpravi o Ugandi v Združenih narodih. Zunanji minister repu blike Zaire (Konga) je priletel v London v svojim spremstvom in se podal v Carlton Towers hotel, kjer je upal, da ga prostori že čakajo. Takoj so mu dali na razpolago eno stanovanje in pet sob, kar pa mu ni bilo všeč, hotel je kaj boljšega. Obljubili so mu, da bo to na razpolago v eni uri in pol. Afričanu je bilo to preveč, četudi je imel v tem času razgovor z novinarji za televizijo. Dejal je, da so mu dali malo sobo, med tem ko je moralo njegovo spremstvo čakati na hodniku in hoditi po njem gor in Davki ne bede povišani, če bodo omejeni izdatki WASHINGTON, D.C. — Zvez-| na vlada je izjavila, da predsednik Nixon ne bo predložil nobe- j nega povišanja davkov prihodnje leto, če bo Kongres omejil letos izdatke na 250 bilijonov, kot je to predsednik zahteval. John D. Ehrlichman, predsednikov glavni svetovalec za domača vprašanja, in direktor zveznega proračuna in uprave Caspar W. Weinberger sta v posebni izjavi poudarila, da bo o-mejitev zveznih izdatkov predstavljala “zavarovanje” proti povišanju davkov. Preje so predstavniki Bele hiše zatrjevali, da predsednik Nixon ne bo povišal davkov prihodnje leto, pa naj bo že karkoli. Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield je med tem mirno in stvarno ugotovil, da bo povišanje zveznih davkov nujno, pa naj bo že izvoljen kdorkoli, Nixon ali McGovern. Senator je prepričan, da zvezne izdatke ne bo mogoče omejiti v taki meri, da bi bili kriti s sedanjimi dohodki. Vsi se med tem zavedajo, da je treba zvezni proračun spraviti v ravnovesje, če hočemo, da bo naše gospodarstvo trdno, inflacija u- NIXON IN GRQMIK0 STA POKALA SPORAZUME 0 OMEJITVI OBOROŽEVANJA Včeraj dopoldne sta v Bdi hiši podpisala predsednik ZDA Nixon in zunanji minister ZSSR A. Gromiko dogovor o omejitvi protiraketne obrambe in sporazum o omejitvi ofenzivnega strateškega jedrskega orožja za 5 let. Sporazuma sta postala s tem veljavna. Oba sta pozvala k nadaljevanju naporov za omejitev oboroževanja. WASHINGTON, D.C. — Na- omejitvi ofenzivnega strateškega por skoraj treh let je včeraj do- orožja je veljaven samo za 5 segel prvi uspeh, ko sta bila let, v katerih naj bi se obe pod-podpisana in s tem uveljavljena pisnici sporazumeli za pravo sporazuma o omejitvi pretira- pogodbo z daljšo veljavnostjo, ketne obrambe in o začasni o- Četudi tega sporazuma ne bi bilo mejitvi strateškega jedrskega o- treba treba dati potrditi Kon-rožja med ZDA in ZSSR, dose- gresu, je to predsednik Nixon žena v letošnjem maju tekom vendar storil, da bi mu dal ve-cbiska predsednika ZDA R. M. čjo veljavnost in poudarek. Nixona v Moskvi. V obeh drža-1 Po podpisu in izmenjavi listin vab odobrena sporazuma sta sta tako predsednik Nixon kot včeraj v Beli hiši podpisala zunanji minister Gromiko pou-predsednik ZDA R. M. Nixon in darjala važnost tega “prvega” zunanji minister ZSSR A. Gro-: koraka in pozivala k nadaljeva-miko. Z izmenjavo listin sta po- nju pogajanj, ki naj vodijo do stala oba sporazuma veljaven resnične omejitve oboroževanja, mednaroden dokument, obve- kar ne bo koristno le za ZDA in f dol s svojo prtljago. Minister je, stavIjena in dolar spoštovan in govoril telefonično s predsedni-' zaželjen. kom Mobutom in jo užaljen z 0 ~ vsem spremstvom pobral do- mov. Z razgovori, na (katere je Mirovni zbor zapustil Ugando v A wiki zen za obe podpisnici. Razgovore o omejitvi jedrskega oboroževanja je hotel začeti z ZSSR že predsednik L. B. Johnson. Preprečil jih je sovjetski pohod na češkoslovaško v avgustu 1968 in njena zasedba. Ko se je mednarodni položaj zopet nekaj pomiril, so se za-‘ čeli razgovori med ZDA in ZS ZSSR, ampak za ves svet. | i Iz Clevelanda i | in okolice F. J. Lausche za Nixona— Bivši guy. Ohia in bivši zvezni sen. F. J. Lausche je izjavil, da bo glasoval 7. novembra za predsednika R. M. Nixona, v katerem vidi boljše jamstvo za bodočnost ZDA kot v demokratskem kandidatu McGovernu. Štrajki končani— Sinoči je unija mestnih upo-slencev, ki je kot prva začela 25. septembra štrajk, sprejela dogovor z mestom in končala štrajk. Svoje zahteve so prijavili včeraj policaji in gasilci. Obstoji upanje, da bo dosežen z njimi dogovor brez kakih motenj v okviru prepisov in zakona. Zadušnica— V soboto ob 7. uri zvečer bo sv. maša zadušnica za Johna Kreševica v St. Mary cerkvi v Bedfordu, Ohio, ob 15. obletnici smrti. Žalostno sporočilo— Rojak g. Lojze Peterlin, 1092 E. 64 St., je dobil sporočilo, da Podpisovanje je bilo izvršeno , mu je umrl v Torontu v Kanadi v Beli hiši, kamor se je vrnil , predsednik Nixon s svojimi gosti v helikopterju iz Camp Da-j vid, kjer je priredil za nje v po-j nedelj ek večerjo in jih tam obdržal tudi preko noči. 2adnST~ £™aQMrisednik egiptske vlade odšel 16-' DougktVo^TovTM"zunanje-1 WASHINGTON, D.C. - Dvaj- SR o omejitvi atomskega orožja robu njegove hribovite ^0'i okt0)3ra na uradne razgovore v uovine, vse ostalo je v rokah rdečih. Britanija vetirala resolucijo o Rodeziji združeni narodi, n.y,- astopnik Velike Britanije je Vasoval proti resoluciji, ki so jo predložile afriške države Gvine- a’ Somalija in Sudan ter zahte-Val . le v njej, naj Rodezija ne do-1 rieodvisnosti, dokler ne bo m uveljavljeno načelo večin-Ske vlade. o yarnos^ni svet Je razpravljal ° Rodeziji tri dni in pri tem kri- Moskvo, ki naj normalizirajo odnose med obema državama. Palestinska begunska vlada? KAIRO, Egipt. — Predsednik Egipta Anvar Sadat je ponudil palestinskim Arabcem priznanje begunske vlade, če se za to odločijo in jo sestavijo. Med skupinami palestinskih Arabcev predlog ni naletel na ugoden sprejem, ker so prepričani, posebno skupine palestinskih gverilcev, da bi to njihovi TBonda, seveda ni bilo nič. -----o----- Za uboj s strelnim orožjem na Filipinih poslej smrtna ka^en MANILA, Filip. — Po razgla- tl2iral tudi ZDA, ki ^so dovolile1 stvari samo škodovalo in Pri' Uvažanje kroma iz Rodezije, če-! nefl0 nove sPore med arabske so ZN proglasili bojkot Ro-j države. ^e2ije že pred leti in ga vedno | -------- j^°Va potrdili. Resolucijo o tem j Varnostni svet tokrat znova ^glasoval. ZDA in Velika Bri- deu-a Se glasovanla n^so u" Francija, Belgija in Ita-a so se vzdržale glasovanja o Soluciji, ki jo je Velika Brita-1]a vetirala. ga ministra Zaire Nguza Karla set Prostovoljcev ameriškega v Helsinkih na Finskem, pa se mirovnega zbora je zapustilo nato nadaljevali na Dunaju in koncem tedna afriško državo U- izmenoma v obeh mestih, dok-gando in poseben zastopnik Mi- lor niso končno letošnjo pomlad rovnega zbora je odšel tja pre- privedli do zaključka, ki je dobil gledat položaj. j končno obliko tekom obiska Kot znano je bil en član Mi-' predsednika ZDA R. M. Nixona revnega zbora ubit tekom voja-tv Moskvi. ških operacij v južnem delu dr-! Dogovor o omejitvi protira-sitvi vojaškega zakonu je vla-|žave proti upadnikom iz Tanza-| ketne obrambe dovoljuje vsaki da pozvala vse prebivalstvo k i nije. Ali ima to kako zvezo z od podpisnic zgradbo protira-oddaji strelnega orožja. Določen odhodom pripadnikov zbora iz ketne obrambe okoli glavnega čas je bilo to možno brez kazni. Ugande ali ne, ni znano. j mesta in še za eno oporišče ofen- Nato bo vsakdo, pri katerem bo- j Zastopnik državnega tajni- zivnih raket s skupno 200 raket-do našli strelno orožje, pa ne štva, ki je objavil odhod članov nimi lovci. Ta dogovor je na-dovoljenja zanj, kaznovan. Mirovnega zbora iz Ugande menjen za dolgo dobo in ima Kdor bi koga umoril s strel- Charles W. Bray je dejal, da je značaje mednarodne pogodbe, nim rožjem, do katerega nima doslej 77 Azijcev v Ugandi iz- zato sta ga morali obe državi pravice, bo avtomatično obsojen polnilo pogoje za vselitev v odobriti preko svojih predstav- na smrtno kazen. ZDA in jim bodo izdane vize. j niških organov. Sporazum o Belgrad se jezi na "hrvaške nacionalisfe", pozna samo "ustaše' °sebne avtomobilske tablice za pijance? str u E'M’ 0re' “ Prometni £ro° 0vnjaki v državni upravi tierUcU'’e^0 P° odobritvi guver-| p0s|a ^oma McCalla nov in trd t0 J^k s pijanimi vozniki av-| C„biW i" po drugih motornih J)0st°i dv&h obsodbah zaradi pija-tega ^ vožnji naj bi v okviru Sebn ^fdloga dobili pijanci po-^kr^a*-ne a v t o m o bilske remenski prerok pravi; E&5.TLY CLOUDY tlegjj110 oblačno z možnostjo teih Pr°ti večeru. Najvišja Peratura okoli 75. CLEVELAND, O. — Ko so 15. septembra trije Hrvatje ugrabili švedsko letalo in dosegli izpust 6 Hrvatov, ki so bili obsojeni in zaprti v švedskih zaporih zaradi svojih napadov na titovsko diplomatsko osobje na Švedskem, ter odleteli z njimi v Španijo, so se v Belgradu strašno razjezili. Prijemali so Švede, ki da so bili preveč popustljivi, posebno ostro pa so začeli prijemati vse zahodno časopisje, ki je označevalo Hrvate, ki so u-grabili švedsko letalo in one, ki so bili zaprti v švedskih ječah, “hrvaške nacionaliste”. Titovsko časopisje tem Hrvatom noče priznati, da bi bili nacionalisti, za nje so “u-staši” in “fašistični teroristi”. Poročevalske službe in liste v ZDA, Britaniji, Franciji in drugod, ki so pisali o “hrva-kih nacionalistih”, je titovsko časopisje ostro prijelo in obsodilo, ker no,če na te ljudi gledati z očmi Belgrada. Komunistični režim je v Jugoslaviji kmalu po koncu druge svetovne vojne v znamenju “bratstva in edinosti” prenehal pisati in govoriti o medvojnem pobijanju med Srbi in Hrvati, izogibal se je razpravljanju o “ustaših” in “ustaških” nasiljih, pa skušal potisniti v pozabo tudi nasilja četnikov, ki naj bi bila odgovor na ustaška nasilja. Ko so v Sloveniji še vedno veliko pisali o “beli gardi” in s tem skušali držati ljudi v strahu in na partijski liniji, so na Hrvaškem in v Srbiji o medvojnih dogodkih skoraj čisto molčali. Če so že o njih le pisali ali govorili, so skrbno pazili, da ne bi to obnavljalo in podžigalo starih sporov med Hrvati in Srbi. Še pred par tedni so oblasti prepovedale razpečavanje knjige, ki je popisovala mučenja in pobijanja v koncentracijskem taborišču Jasenovac v času druge svetovne vojne. Zdaj so nenadno začeli na dolgo in široko razpravljati o “ustaših” in njihovih nasiljih, o Nezavisni državi Hrvaški, ki je napoveda-Ta vojno Združenim državam in drugim zahodnim silam. Tako je belgrajska “Politika” protestirala 17. septem- bra v poročilu iz New Yorka da za “ameriškega čitalca, poslušalca radia in gledalca televizije ni bilo nobene besede o tem, da so bili ustaši na strani Hitlerja in Mussolinija in da so oni uradno napovedali vojno Združenim državam, da so morili Jude in da so zakleti sovražniki načel zahodne demokracije”. Jugoslovanski komunistični vodniki vidijo za nastopanjem hrvaških nacionalistov v tujini in njihovim nasiljem proti titovskim zastopstvom in ustanovam, pa tudi v vpadu hrvaških gverilcev v Jugoslavijo “temno zaroto” tujih sil. Notranji minister general Ivan Miskovič je pretekli teden dejal, da podpirajo ustaše tuje sile, ki hočejo med drugim postaviti v slabo luč “politiko nevezanosti”. General Franjo Herljevič je pred nekaj tedni izjavil, kot poroča The New York Times zadnjo nedeljo, da “pregnance podpirajo dežele Vzhoda in Zahoda v posebni vojni proti Jugoslaviji”., Predsednik Tita je nedavno dejal, da on ve, katere drža- ve podpirajo teroriste, toda “danes še ni pravi čas”, da bi to povedal. Toda to bo storil, ko bo vsega tega sit. Te izjave in napovedi, posebna pa gonja proti ustašem v Jugoslaviji so dokaz, da so začeli v Belgradu izgubljati živce, če niso morda obupali nad možnostjo “bratstva in e-dinstva”. Očitno je namreč, da bo široko pisanje in razpravljanje o ustaških nasiljih v času zadnje vojne sprožilo odgovor v razpravljanju, če že ne pisanju o četniških nasiljih. Rane, ki se niso niti dobro prekrile z mrenico pozabe, bodo ponovno odprte ... Prav tako bodo prišla ponovno v javno razpravljanje nasilja, množična pobijanja in morjenja, ki so jih vršili Titovi partizani. Komurkoli je mirno sožitje j u g o s lovanskih narodov in njihov notranji mir pri srcu, pa naj je že za Jugoslavijo ali proti njej, naj se zavzema za narodno spravo ali ne, gleda na ta zadnji preokret v Jugoslaviji s težkim in žalostnim srcem. Sovjetski napredek v raketah razburja IDA Sovjetska zveza je preskusila nov krmilni sistem za ntedcelinske rakete. WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je preskusila nov krmilni sistem za rakete svojih atomskih podmornic, ki naj bi zelo izboljšal njihovo točnost. Te rakete naj bi imele domet o-koli 3,500 milj in naj bi jih bilo v vsaki podmornici po 12. Njihov krmilni sistem je navezan na popravke s pomočjo zvezd tekom samega leta proti cilju. Prve podmornice te vrste naj bi bile spuščene v redno pomorsko službo. To je le eno izmed izboljšanj, ki so jih ZDA ugotovile zadnje štiri mesece pri ZSSR. Napredek je “pomemben” in obsega tudi protiraketno obrambo in rakete na kopnem z večbombnimi glavami vred. Vse te izboljšave so v okviru moskovskih dogovorov dovoljene, vendar so ameriške strokovnjake do neke mere iznenadile. Kažejo namreč izreden uspeh za kratek čas in ni izključeno, da so Rusi z njihovo preskušnjo namerno čakali, da bi napravili' napačen vtis na ZDA v teku razgovorov za sklenitev obeh sporazumov. Drugi vidijo v izrednem sovjetskem naporu pripravo na drugo razdobje razgovorov z ZDA, ko bo morda tudi izboljševanje strateškega orožja omejeno. Tudi ZDA hite z izpopolnjevanjem lastnega jedrskega strateškega orožja, da ne bi zaostale v njegovi kakovosti, ko so ZSSR dopustile prednost v njegovem številu. brat Ivan na poškodbah nesreče. Pogreb je bil v ponedeljek. Pokojni je zapustil ženo in otroke, sestro Mici v Zagorju v Sloveniji, v Clevelandu pa omenjenega brata Lojzeta. Korotan bo začel z vajami— Pevski zbor Korotan bo začel z rednimi vajami v soboto, 7. oktobra, ob pol osmih zvečer v sobi št. 2 SND na St. Clair Avenue. Novi člani lepo vabljeni. Vpisovanje novih pevcev in pevk ob 7. —----o----- Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Gen. Haig, namestnik dr. H. Kissingerja se je danes ponovno razgo-varjal s predsednikom Van Thieujem. Razgovor je trajal štiri ure. Gen. Haig se je nato podal na pot domov. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj odklonil dopolnilo zakonskega predloga o javnem podpiranju potrebnih in vse kaže, da je to za letos odloženo, ko bo Kongres tekom 10 dni končal svoje zasedanje. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Včeraj je kitajski zunanji minister pred glavno skupščino ZN v svojem govoru o mednarodnem položaju precej ostro napadel ZDA in še prav posebno ZSSR. Opozoril je na nevarnost nove vojne zlasti na Srednjem vhodu in svaril pred prevelikim zaupanjem na vtise o popuščanju mednarodne napetosti. Švicarji bodo obdržali v vojski konjenico ŽENEVA, šv. — Švica ima v svojih oboroženih silah tudi o-koli 3,000 konjenikov. Ti so ljudem tako všeč, da se jim ne morejo odreči, četudi je očitno, da Rusi plačujejo Kitajcem pristajanje v njih lukah v švicarskih frankih HONG KONG. - Ruske ladje, ki dovažajo v kitajska pristanišča blago za Severni Vietnam, morajo plačevati luške pristojbine v švicarskih frankih. Kitajcem ni veliko mar, da je rusko blago namenjeno Sev. Vietnamu kot zavezniška pomoč za boj proti “skupnemu sovražniku”. konjenica ne spada več v moderno oboroženo silo. Parlament je z veliko večino odklonil vladni predlog za odpravo konjenice, pristal je le na njeno zmanjšanje za eno tretjino na nekako 2,000 konjenikov. Ameriška Domovina WTI I I / I {- A "V 1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: t. $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. ____SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO <1^83 No. 191 Weds., Oct. 43972" Na poti k novemu mednarodnemu denarnemu sistemu Pretekli teden so zborovali v glavnem mestu ZDA finančni ministri in predsedniki narodnih bank držav članic Mednarodnega monetarnega fonda. Nagovoril jih je predsednik ZDA Richard M. Nixon, ki je naznačil ameriško stališče k naporom za ustvaritev novega mednarodnega denarnega sistema namesto starega, ki je propadel lani avgusta, ko je predsednik Nixon ukinil zamenjavo dolarjev za zlato. Dolar, ki j^ bil dotlej prav tako trden v svoji vrednosti kot zlato, je postal nezanesljiv papirnat denar, kate-tega vrednost in cena zavisi od trdnosti ameriškega gospodarstva in njegovega vodstva. Odkar je človek iznašel denar kot plačilno sredstvo in s tem olajšal trgovino, je imel ta različne oblike in spori o njegovi vrednosti so stalno vznemirjali vse, ki so imeli z njim opravka. Denar je imel dolgo dobo lastno vrednost, pa naj je bila ta zlato in srebro, iz katerega je bil kovan, opeke čaja, ki so jih včasih rabili kot plačilno sredstvo na Kitajskem, ali karkoli že, kar je služilo za plačilno sredstvo. Vladarji onih dni so vrednost denarja zmanjševali s tem, da so zlatu in srebru primešali druge kovine, trgovci pa so skušali povečati svoj zaslužek s tem, da so zlate kovance obrezovali in si na ta način zadržali del zlata, ki bi moral biti zakonito v njih. To so delale sicer tudi preneka-tere države same. V moderni dobi je prišel v navado papirnat denar, ki sam na sebi ne predstavlja dejansko pobene vrednosti. Njegova vrednost je obljuba države, ki je denar izdala, da bo ta za papirnati denar plačala toliko in toliko v zlatu ali srebru. V moderni dobi ni bilo države, ki bi imela ves svoj papirnati denar krit z zalogami zlata in srebra. Njegova vrednost zato zavisi v prvi vrsti od trdnosti gospodarstva posamezne države, pa seveda tudi od njene moči in ugleda v svetu. Ko so ZDA ob koncu druge svetovne vojne bile najmogočnejša dežela sveta s po vojni neprizadetim gospodarstvom z obilico vsega blaga in potrebščin, je bil dolar vsepovsod spoštovan, cenjen in zaželjen. Res so pa tedaj ZDA imele tudi skoraj tri četrtine vsega zlata na svetu v svojih zakladnicah. Dolar je postal uradno merilo za vse ostale valute, ki so se postopno utrjevale, kot se je utrjevalo gospodarstvo posameznih držav. Ameriška zunanja trgovina je imela skozi vsa leta velik prebitek, ZDA so v tujino vsako leto precej več prodale, kot so tam kupile. Ko so ZDA posegle množično v Vietnam, kjer so rdeči hoteli zavladati tudi nad Južjnim Vietnamom, in skušale istočasno živeti v izobilju doma, ko so vodile vojno, se je pokazalo, da to tudi njim ni mogoče. Ko se predsednik L. B. Johnson ni mogel odločiti za povišanje davkov, da bi kril z njimi stroške vojskovanja, je sprožil inflacijo, ki je dobila poln razmah pod njegovim naslednikom. Inflacija je začela uničevati vrednost dolarja doma, pa tudi v svetu, kjer je bilo dolarjev vedno več. Ti dolarji v tujini so se množjli iz leta v leto in jih je sedaj zunaj za o-koli 60 bilijonov. V zvezni zakladnici ZDA je med tem zlata komaj za okoli 11 bilijonov. Ker je med tem prišlo do primanjkljaja v zunanji trgovini ZDA, je postal dolar na splošno veliko manj zaželjen, kot je bil nekdaj. Lani smo doživeli ponovne krize dolarja, ki so končno privedle do zmanjšanja njegove vrednosti za 12% s povišanjem cene zlata od $35 na $38 za unčo in s povišanjem vrednosti glavnih drugih trdnih valut. Dolar je med tem še vedno ostal steber celotnega mednarodnega denarnega sistema, seveda brez nekdanje svoje zanesljivosti in trdnosti. Pri starem je ostalo na temelju sporazuma v Smithsonian institutu v lanskem decembru, dokler ne bo mogoče izvesti stalnejše reforme celotnega mednarodnega denarnega sistema. Načrt za tak sistem je predsednik Nixon v svojem govoru samo nakazal, v podrobnostih ga je nato razvil zakladni tajnik G. Shultz. V okviru novega načrta bo dolar prenehal biti steber celotnega mednarodnega denarnega sistema. njegov tečaj bo nekaj svobodnejše nihal, slično kot druge valute. Steber novega denarnega sistema naj bi bilo “papirnato zlato”, neke vrste mednarodni denar, za katerega jamčijo vse države v okviru Mednarodnega monetarnega sklada. , ,Nov s'stem bi poskrbel tudi za to, da bi vse države gledale na to, da ohranjajo približno ravnovesje v svoji zunanji trgovini, tako tiste, ki imajo v njej stalni večji primanjkljaj. kot tudi tiste, ki imajo stalni večji presežek. 7 iste, ki imajo primanjkljaj, morajo vrednost svoje valute zmanjšati, da bodo svoje blago v tujino lažje prodajale, tam pa manj kupovale. Tiste, kV imajo presežek, naj vrednost svoje valute povišajo, da bodo tako zmanjšale svoj izvoz in povečale svoj uvoz. Države, ki bi se ne potrudile svoje mednarodne trgovinske bilance spraviti v red, naj bi bile k temu prisiljene. Na posvetih pretekli teden v Washingtonu je bila sestavljena posebna komisija, ki bo v podrobnostih izdelala novi mednarodni denarni sistem in ga prihodnje leto predložila na letnem posvetu Mednarodnega monetarnega sklada in Mednarodne banke, ko se bosta sestala v Nairobiju v Keniji. BESEDA IZ NARODA Nedelja mož in fantov CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 8. oktobra, se bomo spet zbrali možje in fantje župnije sv. Vida pri sv. maši ob 8. uri, katera je naša obhajilna nedelja. Za skupen odhod k njej se bomo zbrali četrt ure pred osmo uro pred šolsko dvorano, v slučaju slabega vremena pa v njeni veži. Po sv. maši, imamo v dvorani zajtrk, po njem pa kratek društveni razgovor. Počitnice so že za nami, zato je prav, da bi se zbrali tokrat res spet v polnem številu. Mesec oktober je mesec rožnoven-ske Matere božje. Mesec molitve, posvečen zlasti skupni molitvi sv. rožnega venca po naših družinah. Pa se bomo tudi o tem kako je glede tega med nami, kaj pogovorili. K maši kakor tudi k zajtrku in sestanku so povabljeni tudi možje in fantje, ki še niso naši člani, pa bi jih radi imeli med seboj. Pridite! Duhovno vodstvo v naši skupnosti je prevzel sedaj naš gospod župnik father Rud. Praznik. Zelo smo veseli tega. Dajmo pa tudi, da bo tudi on nas vesel. Fantje in možje od Sv. Vida, vsi, na svidenje v nedeljo pri sv. maši ob osmih in na zajtrku in sestanku po njem! France Sever st. Hladila jesen že prihaja CLEVELAND, O. — Na družabnem večeru, ki ga priredi Društvo SPB Cleveland v soboto, 7. oktobra, zvečer v veliki dvorani sv. Vida, bomo med petjem najbrž slišali tudi priljubljeno slovensko ljudsko melodijo: Hladna jesen že prihaja, po doline! slanca pada. .. Cas je prišel, ko v naših hišah že skrbno zapiramo okna in vrata, peči v kleti se tu in tam zganejo, kadar jih mrzel jesenski zrak vzdrami iz poletnega počivanja. Kar prijetno' se počutimo, ko po hladni kuhinji in sobah zapiha topel zrak. A vendar se vsak človek kmalu naveliča samo v hiši sedeti in gledati skozi okno, kako listje odpada ali dan in noč rosi jesenski dež, saj tako kmalu vsi udje otrpnejo in po členkih začne kljuvati. “Forget about!” — pravijo A-merikanci. Pridite v soboto zvečer v dvorano sv. Vida. Prijazna dekleta vam bodo hitro postregle s svinjsko ali govejo pečenko, kot to znajo po domače pripraviti naše spretne kuharice. Pevci se tudi že dogovarjajo, kako bo slovenska pesem donela po dvorani; niso hoteli odkriti, kaj pripravljajo, bodo pa s kratkim programom po večerji — o-krog 8.30 — v veselje vsem gostom v kvartetu in večji skupini po domače zapeli priljubljene slovenske pesmi. Za ples in poslušanje ibo igral orkester Sonet”. Društvo SPB Cleveland organizira vsako leto Slovenski spominski dan, ki je v nedeljo pred ameriškim Sporni nskim dnevom, s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Rd., v septembru vabi na vsakoletno romanje v Frank, Ohio, v oktobru pa priredi družabni večer. Tega smo se že tako navadili, da mislimo, da to samo po sebi pride. Vendar morajo vsako tako zadevo organizirati in pripravljati ljudje, ki žrtvujejo svoj prosti čas in se na en ali drug način trudijo, da se ohranjuje slovenska skupnost. Družabni večer s plesom in petjem sicer ni taka pomembna narodno-kul-turna prireditev, da bi se pri vabilih mogli sklicevati na dolžnost narodne zavesti. Tukaj je dobra volja, občutek skupnosti in slovenska družabnost, ki privablja ljudi. In ko gostje vidijo toliko domačih ljudi zbranih, ki slovensko prepevajo in se slovensko pogovarjajo, se v ljudeh podzavestno krepi čut močne slovenske skupnosti. Prireditelji morajo ves večer in preko polnoči pridno delati, da so gostje veseli in zadovoljni. Vendar vse radi storijo, če ljudje z lepo udeležbo upoštevajo njih trud. Ako pomislite na sedanjo draginjo, nikdo ne more biti zadržan zaradi vstopnine. Kje morete danes dobiti okusno in izdatno večerjo za 3 dolarje — otroci polovično — povrhu še družabni večer s petjem in godbo! Večerjo bodo začeli servirati ob 7. uri zvečer. Vsako leto gospodinje same povprašujejo, če kaj rabimo. Prireditelji zato tem potom lepo prosijo, če bi katera mogla, da pripravi nekaj peciva in ga prinese v kuhinjo. To bo sladki priboljšek k večerji, že v naprej prisrčna hvala za dobro voljo in trud. Torej se vidimo v soboto, 7. oktobra, zvečer v dvorani sv. Vida. Jože Melaher težave z nogo, katero sem si izvila, sem prevzela še drugo odgovorno delo, ki me je pošteno zaposlilo za več tednov. Upam, da bo tudi to uspešno! Hvala vsem, ki ste mi pomagali, da je postala izdaja L dela pesmarice GLORY TO GOD tako uspešna. Pretekli teden sem dobila sporočilo, da so pesmarico idobili v roke tudi angleško govoreči misijonarji v Afriki, v državi Zambiji. To je zopet en korak k širjenju naših lepih cerkvenih pesmi po širnem svetu. Več naročnikov L dela pesmarice si je želelo zraven tudi slovensko besedilo. Teh ni dovolj, da bi se splačalo celo pesmarico v slovenščini izdati. Da vsem tem lahko ustrežem, sem dala besedila v slovenščini tiskati brez not. Ta dodatek lahko dobite za 25 centov izvod. Nekaj izvodov I. dela pesmarice je še na razpolago za $2.00 izvod; z dodatnim slovenskim besedilom $2.25. V zalogi imam še kompozicijo SUNRISE IN THE MOUNTAINS, solo za klavirsko harmoniko, po $1.00 izvod. Ako hočete pri naročilu prihraniti kaj denarja, lahko dobite skupaj za $2.50 vse tri stvari, kar drugače bi stalo $3.25. Moj naslov je: Mrs. Joann BIRSA 6305 W. 5th Place Lakewood, Colorado 80226 USA. Telefon: (303) 238-2007 Kardinal šaper v Pleterjah LJUBLJANA, Slov.' — Predzadnji teden se je mudil v Sloveniji kardinal šeper, bivši zagrebški nadškof, sedaj pa vodja Kongregacije za vero v Vatikanu. Vračal se je iz Avstrije v Rim, vmesni čas pa je uporabil za kratek obisk Ljubljane. Odtod se je podal v kartuzijanski samostan v Pleterjah na Dolenjskem, kjer je v naj strožji samostanski tihoti opravil duhovne vaje. Kot je znano, se kardinal rad zadržuje v Sloveniji, kjer se naužije prijetne domačnosti, katere mu veliki Rim ne more dati. Ilopis i itoka Pragi zvezek “Glory to God” le ¥ pripravi DENVER, Colo. — Vrnimo se zopet k glasbi: Maja meseca sem omenila, da bom septembra ali oktobra, ako Bog da, izdala II. zvezek cerkvene pesmarice GLORY TO GOD. Bilo je le premalo časa, da bi vse pripravila. Sedaj imam pripravljenih 34 pesmi za tisk. Upam pa, da jih bo še enkrat toliko, ko bo zbirka v tiskarni. Pisanje not in besedila gre zelo počasi. Vse to delam sama. Ako napišem dve pesmi, pripravljeni za tisk, v enem tednu, sem kar vesela. K temu je še treba dodati korekturo in druge formalnosti pred tiskanjem pesmarice. Vse to seveda samo zavlačuje izid knjige. Upam, da bo pesmarica prišla iz tiskarne okrog Velike noči. To poletje pač ni bilo pravega časa, da bi končala pesmarico. Poleg vsakdanjega dela o-! krog hiše, pažnje na otroke in' ABERDARE-GLAM, Vel. Bril — Vsako pripovedovanje se zač ne o zdravju, vremenu in osta lih dogodkih, tako naj se začni tudi tole z “Otoka”. Pri zdravju nas Bog kar do bro ohranja, toda vseeno moran poročati o smrti dveh rojakinj kateri sta odšli v večnost letoiš njo pomlad. V Londonu sta u mrli: 16. februarja 45-letna gs Boston Marija, roj. Juriševič 1 Tržiču na Gorenjskem. Rak j' končal njeno zemsko življenje 17. marca je bila v Londom 75-letna ga. Nemeti Josipina Zadela jo je kap. Pokojnica j< bila rojena nekje ob hrvatsk meji ob Sotli. Obe rojakinji st: bili cerkveno pokopani, obe ji pokopal naš slovenski župnil č. g. France Bergant. Ob tej priliki bralcem Arne riške Domovine sporočam smr še dveh velikih mož, katera ste umrla tudi letošnjo pomlad prvi v tujini, drugi doma. Dne 20. marca je v Argentini, v Buenos Airesu — Ramos Mejiji, \ hiši sina Antona odšel v srečne večnost 82-letni šolnik in bivš: okrajni šolski nadzornik g. Kržišnik Ivan. Pokojni je bi! vzoren, skrben krščanski mož, oče 10 otrok, kateri žive na več krajih zemeljske oble. Blizu 1C let, od 1. 1924 do 1934, je bil šolski upravitelj v mojem rojstnem kraju v št. Petru pri Novem mestu in 2 leti tudi moj učitelj. Aprila 1926 mi je izdal krasno šolsko odpustnico, katero še danes hranim. Tudi pozneje v življenju je bil moj učitelj: leta 1927 — 1829 nadaljevalni kmetijski zimski tečaj, pri cerkvenem pevskem zboru je poučeval z vso natančnostjo cerkveno in narodno petje in bil v veliko pomoč domačemu organistu, danes že pokojnemu g. Florjane Nandetu, in srno se pri njem marsikaj naučili. Pokojni je bil mu-zkalno visoko naobražen in so orgle pod njegovimi prsti posebno na Trški gori zelo lepo pele. Čeprav Gorenjec, se je popolnoma vživel v razmere Dolenjca. Tudi v prosvetnem življenju je rad pomagal. S pok. učiteljem g. Martinom Marinčem iz Brusnic sta bila velika prijatelja. Veliko prijateljstvo je pokojnega vezalo s frančiškani Novega mesta in ostalimi prosvetnimi delavci takratne dobe v Novem mestu: Hladnik, Skebe, prof. Ažman, dr. Česnik, dr. P uš, Ovsec, Juvane itd. V politično de- lovanje ni dosti posegal, toda vseeno radi verske in narodne zavesti je bil 1. 1934 predstavljen v Čatež ob Savi in je tam nadaljeval s poukom mladine. L. 1936 je bil imenovan za šolskega nadzornika rojstnega o-kraja Škofja Loka in tam vršil vestno svoje delo do nemške o-kupacije. Med okupacijo mu je bilo onemogočeno delo, toda vseeno je, kolikor je mogel, reševal slovensko čast in zavest. Ko so v decembru 1. 1941 Nemci požgali lepo' vas Dražgoše in lepo farno cerkev, je možu u-spelo, da okupator ni odpeljal s seboj umetniške dragocene slike te cerkve, ampak so jih pustili v Škofji Loki, in te so še danes dragocen zaklad slovenske umetnine — muzeja v Škofji Loki. Nasprotniki so ga radi tega oklevetali, da je narodni izdajalec in v naj hujši zimi L 1945-1946 je bil izgnan in se je z družino Karla Mauser j a skozi Madžarsko prebil v Avstrijo in tam užival bridkosti begunstva. L. 1948 je z ženo in 4 otroci odšel v Argentino. Tam se je kljub starosti kmalu uživel v nove razmere, postal zopet cerkveni glasbenik, organist in cerkovnik v cerkvi karmelske Matere božje v Ramos Mejija. kjer je bil za župnika njegov sorojak in prijatelj pok. g. Janez Kalan. To službo je vestno opravljal nad 20 let. Lani na Veliki Šmaren je v krogu družine in rojakov praznoval zlato poroko. Pokojni je bil pravi šolnik, vzgojitelj starega kova, kakršnega današnja doba iz dneva v dan vedno bolj krvavo potrebuje. Od mladosti do pozne starosti v vseh težkih dneh je ibD zvest Bogu in On mu je danes bogat plačnik. V maju letos je v Mačkovcu pod Trško goro umrl po večletni težki bolezni — ohromelosti, vzoren krščanski mož, velik rodoljub, 78-letni g. Žura Anton, kmet, oče številne družine, katero je lepo vzgojil v verskem in narodnem duhu. Pokojniks se živo spominjam. V letih mladosti se je zelo udejstvoval v prosvetnem življenju. Posebno je ljubil cerkveno petje in s preje omenjenim učiteljem Kržišnikom in z g. Žuratom sem več let prepeval skupaj na koru v Št. Petru, na Trški gori in zunaj, kjer smo veselo prepevali nase lepe dolenjske zdravice, na odru Prosvetnega doma pri raznih nastopih! itd. Res lepi spomini! Bog ve, kdaj se nad našo rodno domovino vrnejo zopet tisti časi? Čeprav nas je trla ekonomska kriza — utrujenost, smo bili vseeno dobre volje. V juniju 1. 1936 je bil z ogromno večino izvoljen za župana moje roj-stne občine št. Peter pri Novem kovo ‘Zvonček čuj večerni mil0 in bil ves pomirjen. Pravil Je večkrat: Pri delu v vinogra J in na polju dobim naj večjo ute ho. Ko so v aprilu 1941 v nas . krajih 6 tednov vladali Nemci) je bil takoj odstranjen, vendar so ga hoteli imeti v njihovi sluz bi, a mož se je temu spretno u mikal in se ves ta čas posveti delu na kmetiji in se živčno p° miril in bil ves pomlajen. Kon cem maj a istega leta so se Nern ci pomaknili 3Q km proč Pr0 1 Bučki, Raki, Kostanjevici in s° to ozemlje zasedb Italijani in nad pol leta prav milo postopa li. Na prigovarjanje mnogih resnih občanov je prevzel zope županske posle in branil intere občine, kolikor je pač moge ■ V maju 1942, ko se je razbes nela revolucija v naših kraji ter so komunisti in okupator neusmiljeno uničevali naše lju 1 in vasi, so Italijani vsled napa a na italijansko vojaško kolono . zažgali v Mačkovcu več hiš ^ .gospodarskih poslopij in 1X1 prvimi žrtvami je bil krasen dom pokojnika z vsem goSP0 darskim poslopjem in imovina Toliko so mu Italijani dovoli h da je iz hleva nagnal živin°> svinje ter perutnino, iz stanova nja nekaj opreme in obleko P0^ bral, ostalo so pa uničili ognJ6^ ni zublji. Zasilno so bila PoZ1^ dana v teku enega leta vsa P° slopja, toda v septembru ^ so isto dejanje ponovili Nem V letu 1944 so s pomočjo SoSP°r iarske družbe “Obnova” vsi lepo obnovili razdejanja poS ia in kmalu po osvoboditvi v oz z eške o- tih 1947-1948 je moral m' S0lZa ženi' spremljali njegove zadnje ske trenutke. Njegov pogro bil zelo lep, domači župnij med pogrebnim govorom re ^ “Takšnih mož bo bodočnos zelo potrebovala.” (Dalje sledi) le- mnogimi drugimi v novom zapore. Zakaj, vse to še sama blast ni vedela. Eno je S0^oVo’ ker je bil globoko veren, Iten in marljiv, je bil numS1^ v napoto. Pri izpustu iz zap0 ^ so ga pustili pri miru, z*v in vsi so v molitvi brez je rekel: mestu in je to službo zvesto o-pravljal v dobro občanov do maja 1945. Zelo se je branil sprejeti to odgovorno službo. Dobro se ga spominjam, ko se je na volivnem shodu v Prosvetnem domu v Št. Petru zelo branil sprejeti ta položaj. Takrat je govoril v nabito polni dvorani pok. Matej Tomazin in med drugim tudi rekel: “Vidite, ta bo res dober, odločen zagovornik vaših težav, skrben cče in voditelj vaše občine. In tak je v resnici tudi bil. Od leta 1939 — 1941 sem bil v pomoč tajniku občine. Z dneva v dan so se valile pred začetkom vojne in med vojno razne pisarije, navodila, vojaški vpoklici in sva s pok. tajnikom Tonetom Gregorčičem bila dnevno na delu do 14 ur, pa še nisva bila kos vsemu. Mene so potem rešili večkratni pozivi na orožne vaje in sem se tam temeljito odpočil. Koliko so v teh časih trpeli župani, ni treba omenjati. Vidno so se valile na občine večja, odgovorna navodila in dela, včasih tudi nepotrebna. Župan Žura se je večkrat ob takih trenutkih, ko je bral vsa ta navo- [z našihj^i Chicago, 111. - Prav ^ Sila za sporočilo, da nam u na za Ameriško DomoV^riObriOv0 če. Vam pošiljam ček za ° ^ ^ in $2 v tiskovni sklad lS Ameriško Domovino srn° zadovoljni in jo bomo do ^ imeli v naši hiši. Le ške ’ j3 mladina nima veliko zanl za slovenski list. novice V našem dnevniku so ^ o Slovencih, ki so po vsernvjcli' tu raztreseni. Iz ih mo, da so še vedno de a pošteni ljudje. Enako^ ra ^jge mo poučne in resnične ^ od Toneta s hriba, kaj na ve stric Gregor in z eno do, vse, kar se piše v rn Domovini. Je res pošten LgjjjflO vičen dnevni list. Zato obilo uspeha vsemu ura Ameriške Domovine % po-gospa Debevec. S prisrcu1 dravom in Bog Vas živ1- Martin PeeharlC Belo surovo ltiaS poZii% ST. PAUL, Minn- -ko krave jedo večinorna ^ ji-krmo, je surovo maslo s 0 ^0. sto belo, predno mu za ° boke, žive vere malo potrkal s prsti ob mizo in zapel Hladni- dajo bar lto«»»»»mm!OH»»»»m»nn»»n»n»»»H»»m»m«m:Km»»Kn»nmuww P. S. FINŽGAR: BOLTEŽAR Starec je umolknil, glava mu je lezla na prsi, hropenje se je večalo, zapanec je visel na težkih vekah, večnost se je nižala izpod jasnega neba, kozlička, sita predobre večerje, sta mu plašno pritiskala mrzle smrčke na lice in, boječ se čudnega grgranja, bojazljivo pomeketavala. Boltežar je dvignil glavo, kakor bi se prebudil. “Ne, ni še dokončano! — Počakaj, ura!” Preobrnil se je na senu na vse štiri in plezal po kolenih v kot koče, kjer je dvignil desko in izpod nje vzel mošnjiček. Zacvenketalo je v tresoči se roki, ko ga je oddrgnil. Trije križani tolarji so se zabliskali na dlani. Nato je risal po kolenih do pograda, razkopal slamo in iz nje potegnil umazan papirnat sveženj. Ko ga je razvezal, je zahrestljala tržaška Žida co-taste rute v hrapavi roki. Razgrnil jo je, položil tolarje v vogel, zavil in zavezal vogel v trd Vozel. Nato je lezel do koze Čade, ki je mirno prežvekovala, in ji privezal židano ruto okrog vratu. “Dota — zate — in za tvoja dva!” Ogenj na ognjišču je pričel pojemati. Boltežar je kleče pograbil najlepše trske in jih zavalil zapravljivo — kakor prej seno — na ogenj. Visoko so švignili plameni, da so iskre letele na podstrešje, pa starca to ni skrbelo. V kot se je obrnil, kjer je visela velika, trhla bridka martra, ob njej sveti trije kralji. Z veliko težavno je snel oboje, snel vozlato vrv — pa se opotekel in padel po tleh. Ni poležal. Za trenutek samo. Čudovita sila se ga je polastila, plameni so mu odsevali v očeh, ki so oživele, zmagovite, maščevanja željne. Ko je vstal, je začutil, da gre laže, da koleno ne kleca več tako-silno. Vzel je vrv in otvezel kozjo družino, potem pobral bogca in svete tri kralje, jih stisnil krčevito k sebi, nategnil vrv in dvignil z ležišča Cado z mladičema vred. Nato je segel po plamenečem polenu na ognjišče in vrgel prasketajoč zubelj na podstrešje v kup sena. “Prišla je ura — pojdimo ji naproti, otroci!” Boltežar ni zapahnil vrat. Čada se je popela po grebenu, vrv se je nategnila in hropeči starec se je spotikal in padal, noseč križ in šepetajoč molitve. Vrhu griča, pri tršu, je Boltežar obležal. Roka je izpustila vrv — onemogla, trudna, čada je obstala za grmom in žalostno zameketala. Ko je mrzla pomladna rosa omočila vroče starčeve prsi, se je vnovič predramil, oprl na komolec in se zaokrenil, da je naslonil hrbet na kamen in pogled uprl na kočo, ki se je komaj kot umazana kopa dvigala iz noči... “Prišla je ura. Bog bodi zahvaljen zanjo!” Desnica je pritisnila k prsim s krčevito, zadnjo močjo križanega Kristusa; hropenje je pojemalo in se izpreminjalo v tiho, slabotno šumenje. Starcu so kapale solze iz oči, drsele po bradi — in močile trnovo krono Kristusovo. Oba žeblja na rokah Križanega sta odnehala, telo Odrešenikovo se je odtrgalo od križa in se nagnilo na starčka ter ga z rokami objelo krog vratu... “Pridi, dobri in zvesti hlapec ...” > “Ceščena Marija.. . ki si žarna na svetem križu umrl...” Pretrgano — brez besedi — je molilo to ubogo srce — nebesa so se nižala — in mu hitela naproti... Bolest je ginila z lica, krog ustnic se je poigraval nasmeh ... Boltežar je zagledal kočo — sijajno, mogočno! Rastla je v sončni zarji, kipela kvišku, se dvigala in plavala proti nebu, stran od grde zemlje, proč od razbojnikov — vedno više in više — do zvezd — tam se je razlila in raztopila v grad nebeški — zadonela je — pesem — Kristus mu je namignil — sveti Boltežar je prijezdil na belem konju in mu pokadil pot v nebesa z zlato kadilnico ... Tedaj je zapokalo in zahre-ščalo tam doli nad poseko, Sleme goreče koče se je sesedlo, Boltežarjevo telo je še enkrat vztrepetalo. Milijoni isker so se dvignili iz pogorišča proti nebu in obsuli cesto, po kateri je potovali duša z doma—v domovino ... Oprijemajoč se vlažne stene, prikriti njegovih mladih norosti je pri tipala s podstrešja v vežo. Izsušena, da so se pod zmrdano kožo na rokah videli členki, kot bi ne bila roka živega bitja, ampak kos od starosti porjavelega okostja. Kakor senca se je plazila in vendar so stopnice, vse polne črvojedine, škripale pod njenimi nogami. Ko je stopila iz veže v gosto meglo, se je vsa stresla. Kalne, omagane oči so postale vlažne, ljudje, ki so hiteli po poti, so'se ji zdeli kot črne lise, begajoče po megli. Zavila se je tesneje v črno, ogoljeno ruto, da je skrila komolce, ki so šilasti gledali iz prevotlje-nih rokavov, in se napotila po ulici. Kam? Da bi se zemlja odprla in bi izginila vanjo, bi se ji zdela čudovita sreča. Vsa se je zarila v to misel. Včasih ji je zaradi lačne omotice vzvalovil tlak pod nogami in gorko jo je objelo čustvo: morda se pa resnično pogrezam. In vselej so ]i zamrgoleli mravljinci po hrbtu, ko je tlak pod nogo miroval in 3o spet drsala po njem. Kam? Pogledala je ob stenah visoke hiše. Z roko se je morala upreti na zid, sicer bi se ji bilo °b pogledu kvišku zvrtelo. Je že prava hiša. Deset let sem bila tukaj le za hišno in dvajset gospe mami. — Bog ve, če bi se me sedajle usmilil? Pred hišo se je ustavil avto. Rejen gospod se je izkopal iz dragocenih odej in ves potopljen v kožuh govoril s šoferjem. “Rudi je,” ga je spoznala Stariča. Kri, kar je je še bilo v izstradanem telesu, ji je šinila v lice. Oprijemajoč se zidu, je šla do njega. “Gospod Rudi!” ga je ogovorila in se vsa tresla. Gospod se je okrenil in jo srepo pogledal. “Gospod Rudi!” je ponovila in dvignila roke izpod rute proti njemu. “To je že vendar od sile; toliko da me ne tiče ta ženska,” je zamrmral skozi zobe in hitro odšel v vežo. “Nič me ne pozna več,” je pomislila. “Je pa še vedno vihrav in prevzeten.” Šofer je stopil k ženski in ji dal krono. Nato je odpeljal. Kam? Da bi se odprla zemlja in me objela — se ji je spet vzbudila želja. Pa saj se noče. Tudi zemlja ne mara starega človeka. Mladi mr j o kar na lepem, žene, možje — in za njimi jokajo. Stara ženska — sama — o, nobena suha veja ni tako odveč, kakor smo me. Toliko smo !et za kuharico. Gospodična El-1 jim stregle, jih toliko prepesto-Za, ki sem jo pestovala, je bila. vale — oj, še vse druge reči so dobra — in Rudi, saj je on gospo- zahtevali od nas, ko smo bile dar sedaj — koliko sem morala mlade — in sedaj smo suhe veje. najboljših industrijskih ustanov,’je podvojilo. Potreba po hrani in korporacij. Tudi druge naše in drugih pridelkih je brez dvo-pionirje so v tistih časih tako ma velika, kot je po vsem sve- DOGODKI IN SLUČAJI pu- je moral vsak dijak točno odgo- ščajo za seboj spomine — take in take, kakršni so dogodki in slučaji. Pred nedolgim sem o-menjal, kako sva s pok. “Sturmovim Tonetom” ‘ pričakovala prihoda pok. č. g. župnika Frančiška Šalovena v La Salle na Zahvalni dan 1914. To bo zdaj kmalu 60 let. Kadarkoli gledam v duhu in mislim na staro domovino, kjer mi je tekla zibelka in pa na moja mlada leta ob prihodu v ta novi svet, stopijo pred 'mene tudi spomini na pok. č. g. župnika Šalovena. Zelo narodno zaveden je bil. Mnogokrat mi je pripovedoval, kako se je še kot dijak in potem duhovnik boril za pravice Slovencev, katere so kratili slovenskim ljudem na razne načine Nemci in nemškutarji v njegovem ljubljenem zelenem Staj er ju. Ko je kapla-noval na svojem prvem službenem mestu, je pravil, kaj vse so nemškutarji počeli proti njemu, ko je opozarjal farane, kako naj glasujejo v nekih volitvah, da bo več slovenskega zastopstva v občini in pokrajini. To ga je razjezilo, da je na vhodna vrata voriti na vprašanja v latinščini in profesor ni smel nikomur pri tem pomagati, ko ga je izpraševal in mu beležil red. V nekem slučaju par dijakov ni znalo pravih izrazov. P. Ladcko jim je dal 15 minut odmora in naročil, da naj v istem času dobro pomislijo in se poglobe v tista vprašanja, za kar bodo dobili končni red. Dijaki so se poglobili in tuhtali in med seboj so si pomagali. On, p. Ladcko, pa je odprl veliko okno, se sklonil preko in glasno tja ven v svet ponavljal vprašanja in na ista v latinščini glasno odgovarjal, da so ga vsi čuli. Jih ni govoril dijakom, ampak ven v svet. Dijaki so drug drugega pogledavali in beležili odgovore. Ko je p. Ladcko zaprl okno, je dejal: ‘Fantje, zdaj boste pa odgovarjali!” In res so in vsi so dobili odlične redove. “Fejst gospod je bil p. Ladcko!” je poudarjal župnik Šalo-ven. Tega njegovega pripovedovanja se večkrat spominjam, saj sem v mladih letih doma toliko stari kaplanije pribil napis: Psom in cul o pok. p. Ladckotu. Poznala nemškutarjem vhod prepovedan! Ta dogodek je seveda nemškutarje in Nemce podkuril, da so se obrnili celo na Dunaj in od tam so potrkali tedanji o-skrbniki in vodniki na vrata cerkvenih oblasti in seveda visoki gospodje na položajih so odločili v zadevi. G. Šaloven, po duhu in narodni zavednosti orjak, tudi telesno, je pa odločil po svoje: “Grem pa rajši čez morje k rojakom v Washingtonovo in Lincolnovo deželo.” In tako smo dobili ameriški Slovenci z njim in v njem velikega, narodno zavednega svečenika — vodnika! Od njegovega prihoda v La Salle, pa tja do srede 1917, ko me je stric Sam pozval v vojaško službo, pok mestni, zdravnik dr. Orr, poznejši župan v La Salle, pa potrdil v vojake, rekoč: “John, you are alright. Uncle Sam needs more boys like you!”, sem ga mnogokrat obiskal, zlasti v zimskih večerih. Imel je precej knjig, kar malo knjižnico. Razlagal mi je večkrat o škofu Slomšku, o Janezu Ev. Kreku, o drugih voditeljih, pisateljih in pesnikih. Dolenjska in Novo mesto mu je bilo znano, ker je sedmi in osmi razred dovršil na novomeški gimnaziji. Večkrat mi je omenjal, kako je tam dijake vežbal in uril pok. p. Ladcko, ki jih je poučeval latinščino. Ko jih je izpraševal za končni izpit, ga je vsa Dolenjska, vsi in mladi... Poleg zgorajšnjega mi je večkrat pravil, kako je ob njegovem prihodu v Ameriko pomagal na Ely, Minn., pok. č. g. msgr. J. Buhu, ki je bil tam tiste čase župnik. Do pok. msgr. Buha je imel veliko spoštovanje. Velikokrat mi je poudaril, če kdo, da pok. msgr. Buh je imel veliko srce do ubogih in vseh. Spominjam se, kako mi je nekega večera pravil, da so Indijanci, med katerimi je po okolici pok. msgr. Buh riiisijonaril, ga nekega dne ujeli in nameravali po njihovih tedanjih navadah umoriti. Imeli so ga zvezanega in čakali glavarja, da bo prisostvoval pri mučenju in u-moru. Pa ga je čudežni slučaj svoje vrste rešil. Pred prihodom je prišel neki Indijanec in povedal zbranim Indijancem in pozneje glavarju, da je beli misijonar, ki ga imajo zvezanega, naj večji prijatelj in tolažnik Indijancev, kjer koli se pojavi med njimi. To ga je rešilo. Še več drugih slučajev je o-menjal o msgr. Buhu. Preveč dobrega srca je bil, preveč zaupljiv, zato so tudi mnogi njegovo dobrotljivost zlorabljali. Od raznih tistočasnih tvrdk, ki so po deželi prodajali razne bonde in investicije, so njemu takih ‘kopriv’ tudi prodali. Kar dišali so, kdaj je imel kakih par desetakov, pa so se mu že predstavljali kot zastopniki raznih skubili. Neizkušeni so jim pa nasedali. Dohajajoči novonaseljenci, ki niso bili poučeni o vremenskih obnašanjih po raznih krajih naše obširne Unije, so kupovali zemljišča in vlagali investicije. To ne samo Slovenci, tudi drugi. Garancij ali zagotovil za vse kar so kupovali in vlagali, jim pa nihče ni dajal in priseljenci niso bili o takih zadevah nič poučeni. Čutili so pa seveda posledice, kadar so se pojavljali neljubi dogodki v takih slučajih. V takih okoliščinah je nastala tudi skoro _gotovo znana “Rajska dolina” v Kaliforniji. Tudi o njej mi je pripovedoval pok. župnik Šaloven, kar je on o vsem slišal v tej deželi, gori v Minnesoti. Za njim je o “Rajski dolni” precej povedal tudi pok. dekan M. Švas in še drugi. Vse to in posledice vsega ki niso bile razveseljive, zlasti ne glede “Rajske doline”, mi še danes 1 pove, ko stopi pred mene v mislih in spominu, da vsemu je bilo krivo nepoznanje krajev, obnašanja vremenskih nezgod pa teh krajih, ki se še dandanes pojavljajo (zgled letošnjih dni v Dakoti in krajih v Penni in N.Y.), zraven nepošteno ponujanje zemljišč, investicij itd. nepoučenim priseljencem, ki so prihajali v te kraje za kruhom, zaslužkom in pa za obstoj. Prodajali so jim vse ob velikem o-betanju tega in onega, garancij in zagotovil pa nobenih. To naj na kratko pove vsem, ki večkrat povprašujejo o “Rajki dolini”, kako je nastala, kako je končala itd. Naj zadostuje za danes, pa še prihodnjič o tem. Čitateljem Ameriške Domovine lep pozdrav! J. J. Regerčan tu. Čemu torej omejevati pridelovanje hrane? Afrika si bo morala že na kak drug način pomagati naprej! Amerika bo sprejela 1000 Azijcev iz Ugande WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je objavilo, da bodo ZDA sprejele do 1,000 A-zijcev, ki morajo do 8. novembra iz Ugande. Pravosodni tajnik R. Kleindienst je uporabil svojo pravico in jim dovolil vselitev po skrajšanem postopku. MALI OGLASI For Sale In Garfield Heights, 3-bed-room home, mid teens. Immediate occupancy. PINCOME REALTY 749-1417 (192) For Rent E. 185 St. — Lake Shore Blvd. 4 rooms, upstairs, 2 bedrooms, refrigerator, stove carpeting, ample parking, modern brick. Adults. $140 monthly. 481-1100 486-0597 STREKAL REALTY' (Oct. 4,6) Help wanted — female Help Wanted—Female GENERAL OFFICE Must type, will train. Wheelock-Lovejoy & Co. 881-5900 1240 Marquette (194) Female help wanted Woman wanted for light cleaning and cooking the evening meal in private home on East Side. Write to American Home, 6117 St. Clair, Cleveland, O. 44103 or call 431-0628. (192) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (196) FOR SALE In Willoughby near Boulevard, bungalow, 2 bedrooms, attached garage, nice lot. $16,900. 3-bedroom ranch, attached garage. Built-ins. $23,900. Strekal Realty 405 E. 200 St. 481-1100 (Oct. 4,6) V najem Dve stanovanji oddamo v St. Clairski okolici. Samo zakoncem. Oglasite se po 5 uri. 731-9431 (193) Afrika prosi pomoč za svojo poljedelstvo LIBERVILLE, Gabon. -Predstavniki 33 afriških držav so predložili gospodarsko razvitim, industrijskim državam, naj bi omejile svoje poljedelstvo in s kupovanjem pridelkov v Afriki pomagale tej k napredku. Posebej so govorili o pridelovanju sladkorja in soje, ki s svojim oljem izpodriva palmovo olje. Predlog je bil stavljen na zasedanju Organizacije za hrano in poljedelstvo ZN za afriško področje. Le malo je upanja, da bi se katera izmed gospodarsko razvitih držav na Zahodu odzvala pozivu afriških držav in omejila lastno poljedelstvo, da bi morala nato kupovati deželne pridelke v Afriki. Tudi več samih a-friških zastopnikov na konferenci je priznalo, da ne verjamejo v uspešnost svojega predloga. V Afriki se prebivalstvo naglo množi, v zadnjih 30 letih se PLASTIC M0LDER to make Plaster Molds Experienced or will Train adept young man GOOD COMPANY BENEFITS AND STEADY WORK! Call Mr. Costello 781-3151 (194) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (193) Išče stanovanje Slovenka v pokoju išče eno ali dve sobi s kuhinjo, zgoraj, v okolici E. 185 St. ali E. 222 St. Kličite naš urad 431-0628. — (4,6 okt.) DELO DOBIJO HELP WANTED Retired couple or single person for light custodial work. Free furnished apartment free gas and electricity. Salary included. Call Mr. P. J. Zicarelli, between 9 a.m. and 4 p.m. only. — 781-6469. (194) MALI OGLASI m “ČAROVNIKI” PRI DELU —V Colonu v Michiganu so se nedavno zbrali na svoje letno zborovanje “čarovniki” in pri tem kazali tudi svoje sposobnosti. Na sliki vidimo Senor Torina iz Providence, R.L, ko je dvignil v zrak 17 let staro Debbie Simmering iz Oak Hills, Mich. Zborovanja se je udeležilo več sto poklicnih “čarovnikov”, ki nastopajo v raznih delih naše dežele v zabavo in razvedrilo javnosti. Naprodaj Dvo-družinska hiša na Edna Ave., 5-5, polna klet, velik ograjen lot. Kličite 431-4179. -(195) Vse kar potrebujete je v krasnem domu v Euclidu. Dve spalnici, izdelano drugo nadstropje, dnevna soba z ognjiščem, jedilna soba opremljena z mahagonijevimi policami, IVz garaže, polna klet, dvorišče, na lepo urejenem lotu. Odlična lokacija. PERME REALTY 731-4300 (191) V najem Oddamo dve sobi poštenemu fantu, z garažo na E. 71 St., blizu St. Clair Ave. 432-2917 -(191) V najem Oddamo lepo opremljeno sobo moškemu ali ženski na 1019 E. 63 St. tel.: UT 1-6292. Euclid North of Boulevard, East 217. 3 Bedroom Colonial. 2 Wood Burning Fireplaces. Paneled Recreation Room. 2% Car Garage. Many Extras. Low 30’s. By Owner. 731-0841 —(190) For Rent 3-room upstairs apartment with bath. Garage. Carpeting, stove and refrigerator included. In Euclid off E. 185 St. Call after 2 p.m. — 481-6497. (193) Naprodaj—hiše v Euclidu Beverly Hills — nov zidan “■semi-ranch”, 4 spalnice, razvedrilna soba, 2 kopalnici, vdelan štedilnik, pomivalnik posode, ločena garaža za 2 voza. RUSSELL GARDEN ESTATES 860 E. 250 St Ranch, obit z aluminijasto oblogo $32,900. Zidani ranchi s priključenimi garažami, tudi kolonial in deljena raven. Pridite pogledat! V Euclidu nedaleč od Lake Shore Blvd. zidan bungalov, razvedrilna soba, blizu trgovin. Prazno, se lahko takoj vselite. Delikatesna trgovina-mlekarna naprodaj v dobri okolici. Naprodaj s poslopjem ali brez njega. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (193) House for Sale in the Grovewood area, two family home 5-5, aluminum siding, newly decorated up; two brick garages. Good income. Call 524-3437 (193) V najem Oddamo garažo v bližini Norwood in Addison Rd. Kličite 944-9687 (191) V najem Soba in kuhinja, opremljeni, se odda starejši osebi. Na E. 72 St. blizu St. Clair Ave. Isto tam se | proda avto Ford leta 1962 v do-! brem stanju. Telefon 391-4595. (4,6 okt) Naprodaj V GARFIELD HEIGHTS hiša z tremi spalnicami, manj kot $20,-000, se lahko takoj prevzame. PINCOME REALTY 749-1417 (193) ’70 Mercury Colony Park Station Wagon. Air Cond. Vinyl roof. New brake lining, new shocks, new tires. AM-FM radio. Call evenings 731-8139 Naprodaj Hiša za dve družini • 5-6 sob vsako stanovanje, modernizirana, z aluminjem obita. na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. dvojna garaža, greda. Kličite 881-1322 po 4. uri pop. (2,4,6,9,11,13 okt) , ravnokar nekaj posebnega. To-J da, Štefan, pojdiva nekoliko iz te gneče, tu med ljudmi ne morem govoriti.” . Šla sta vun iz mesta in hodila ob Savi, Bregar se je previdno ozrl okoli sebe in nato začel govoriti: “Štefan, zdi se mi, da sem vi- del svojo ženo, Nigano! Ravnokar sem prišel iz Vidma s pa-trole. Ko sem se vračal v mesto, me je srečala tam ob mostu,” “Ali te je videla? In ali si jo ti popolnoma gotovo spoznal?” “Popolnoma zanesljivo jo kajpada nisem spoznal, vendar bi [skoro šel stavit, da je bila ona. jaka in pripovedovati, kako ga ni ugajal. Gotovo ni vojak in ! Čuj, opravljena je v moško ob- ' leko,” ' “V moški obleki?” se je za-| čudil štefuljček, “kakšna pa je?” Na to vprašanje je začel Bregar natanko popisovati zuna- njo postavo mladega, tujega vo- Več ur so se neprenehoma kr- In vendar so se zdele te poteze hali meči, kri je pordečila zem- Francetu tako znane. — Sedaj Ijo, srepo, pa neustrašeno so zrli sta se France in tuji vojak vjela j v pogledu. France je začutil,j najemniški vojaki sovražnikom v, obraz, a slednjič so Turki začeli omagovati in se polagoma odmikati. .. Večerni mrak je jel legati na zemljo. Še enkrat je solnce žalostno posijalo na bojno polje in nato zašlo; sledila mu je le še medla, krvavo-rdeča večerna zarja; iz dalje pa se je čul le še komaj slišno odmev turških konjskih kopit. Vlil Po boju pri Brežicah je preteklo precej časa, ne da bi se bilo dogodilo kaj posebnega. Že so minevali zadnji dnevi leta 1480. Najemniške čete so medtem prekoračile Savo in se na- kako mu je sinila kri v glavo, pa tudi mladenič je postal temnordeč. Za božjo voljo, to so vendar Niganine poteze — da, to ne more biti nihče drugi, nego Nigana sama. — Patrola je odšla dalje in France se je mimogrede ozrl še enkrat na čudno postavo, medtem mu je pa ta pomignila z roko v pozdrav. Kakor hitro so dospeli v svoje taborišče in je bil France prost, preiskal je vse ceste, po katerih so korakali prej. Prebistril je vse kote in trge, a o mladem vojaku ni mogel opaziti nikakega sledu. Celo uro je že iskal zastonj, tedaj mu pa naenkrat — , ,. -r— v, TT „ ... 1 kakor poklican — pride nasproti stanile okoli Krškega. V Krškem | , . - , . „ L . j . „ . I Kroparski mozek s svojo šepavo se je nastanil tudi Andrej Kraj-j, • ski s svojimi kranjskimi rojaki, med katerimi je bil tudi Bregar. Že se je zdelo, da Kranjski ne preti nobena nevarnost več od Turkov in zato so začeli misliti na to, da bi najemniške čete zapustile Krško. Toda prezgodaj so se veselili miru. Nekega mrzlega december skega jutra so prinesli ogleduhi vest, da se Kranjski zopet bliža neizogibna turška povodenj, da namreč prihaja proti meji velika turška četa. Zato so- sa najemniške čete nenadoma oborožile in pričakovale napada. Medtem so se Turki približali mestu in ga na južni strani ob-legli. — Drago jutro se je že vnel hud boj med kristjani in Turki. Nastalo je strašno klanje, Turki so se zaganjali med avstrijske vojake kakor ljuti levi in že se je zdelo, da bodo najemniške čete onemogle. Tedaj pa se je ojunačil- Andrej s svojo četo, zapustil mesto na severni strani in / šel daleč naokrog, tako da je. slednjič prišel Turkom za hrbet in jih napadel. Ko so to opazim druge najemniške čete v mestu, so se vrgle z vso silo na s,ovražnika; ko so tako Turki videli, da so obkoljeni odspredaj in odzadaj, so plahi spustili orožje na tla in se z mnogimi žzrtvami prerili skozi avstrijske čete ter slednjič hitro, kakor.’ so prišli, zopet zapustili Kranjsko. Veselje, i.i je zavladalo po tej zmagi v Krškem, se ne da popisati. Ljudstvo je hitelo od vseh strani v mesto v cerkev, zahvaljevat sej Bogu za srečno zmago. Proti večeru so zadoneli vsi zvonovi ini tisočero src je navdušeno prepevalo zahvalo Gospodu. Vojaki so si radostno podajali roke, se objemali in mnogim so igrale v očeh sladke solze veselja in radosti. Tako odkritosrčnega navdušenja pač Krško doslej še ni videlo. Nekega večera naslednjega tedna je moral iti Bregar s pa-trolo v Videm; razširila se je namreč novica, da so se okoli Brežic in severno od njih zopet pojavili turški konjeniki. Toda na vsem niso mogli spoznati mnogo resnice in zato se je patrola čez dva dni zopet lahko vrnila v Krško. Ko se je vračala čez most v mesto, je opazil Bregar na oglu neke hiše mladega, skoro otroškega vojaka. Bil je v lepi, popolnoma novi vojaški opravi. Njegova postava je bila slabotna in majhna, a vendar popolnoma pravilna. Vsa njegova zunanjščina razun oprave ni kazala avstrijskega, morda celo štajerskega ali kranjskega izraza, marveč vsakdo, kdor ga je videl, je opazil na njegovi temni polti in na njegovih črnih laseh nekaj popolnoma tujega. hojo. Možek je spoznal Bregarja že oddaleč, zato je zaklical. “Pozdravljen Bregar! zaradi mene se nič ne razburjaj! Opazil sem te med cesarskimi in te takoj spoznal, zato sem te poiskal. Saj me vendar še poznaš? Toda, kam pa tako hitro? ... In, prijatelj, zakaj si pa tako razburjen? Kaj se ti je pripetilo?” “Štefan, kakor vidiš, sem ubogal tvoj nasvet, katerega si mi dal v Bjelini. Stopil sem v vojaški stan. — Pripetilo se mi ni nič posebnega, toda videl sem ZADNJI V SVOJI VRSTI -Slika kaze Apollo 17 na oporišču Cape Kennedy v Floridi, ko ga pripravljajo na polet na Luno. Polet je določgtn za 6. december letos. To je zadnji polet v okviru programa Apollo. je iskal že celo uro, a ga ni mo-1 gel nikjer najti. Možek je pazilo poslušal, nato je hitro rekel; “Ni ti treba nadalje iskati. Na cestah in trgih. ga ne najdeš. Mladi vojak je že na varnem— zaprt.” “Kako neki? Zakaj pa?” je kričal France, “povej, ali si res videl Nigano?” “Je-li bila Nigana, ne vem, govoriti zna prav tako kot jaz> že njegove oči so takorekoč g0* vorile; krožile so mu kakor živo srebrno in žarele so kakor go* reče oglje.” “To je Nigana!” je kričal Bregar, “Nigana je in nihče drugi> vse se vjema.” _ _ „ “Meni se je ta človek smilil) se je izrazil Štefuljček sočutno, “tako mlad in nežen, pa že tako ker je ne poznam,” je odgovoril i zvijačen!” možek; “toda mladega vojaka j “Kaj se je zgodilo z njo? Nisem vsekakor videl, prav take-, kar me ne muči, — povej hiti o! ga, kakor si ga ravnokar opisal, ’ga je silil France. Nekaj štajerskih najemnikov ga je vjelo, ker se jim je zdel sum- Mlademu, navideznemu vojaku bi se bilo gotovo slabo godilo, Ijiv; trdili so, da je najbrž kak da nisem prišel jaz pravočasno, izdajavec ali morda turški ogle- j Pregovoril sem Štajerce, da so duh, ki utegne izdati avstrijske j izročili vjetnika patroli, ki Je čete Turkom v roke. Ko so ga | ravno šla mimo, ki naj ga potem ravno začeli izpraševati in mu- sodi in kaznuje po vojnem pra JEZERCE? — Voda je zalila bombni lijak B-52 v bližini Cal Lay v Južnem Vietnamu. Vojak se mu je previdno približal s puško pripravljeno na strel. DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE čiti, sem pristopil tudi jaz in sem ga izpraševal. Pa na vsa moja vprašanja mi mladenič ni odgovoril ne enega zloga, temveč mi je z znamenji pokazal, da ne more govoriti. Lahko ti povem, da mi mladenič nikakor vu. Tujec — naj si bo mož ali žena — sedi sedaj že eno uro v ječi in čaka vojaške sodbe.’ (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE ZDAJ SE VESELO SMEJI - Paula Pfeifer, 5 let staro dekletce z Tulse v Oklahomi je letošnja izbranka za oglašanje ‘March of Dimes”. Bila je rojena z več telesnimi nedostat-ki, pa so ji z vrsto operacij omogočili skoraj normalno otroško življenje. TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI - MONTH IN HISTORY SEPT 20 ______JAmurder- '. by-mail plot against Israelis spread to the U.S./ Canada and Europe—letters with plastic explosives^ KLsiflESlB Bobby Fischer became first American to win official world chess title, defeating Russia's Boris Spassky, in Reykjavik, Iceland. miMrilffl Prime Minister Kakuei Tanaka arrived in Peking, first Japanese head of government there since Red takeover in 1949. MjiilBll South Vietna- mese President Nguyen Van Thieu assumed the power to pass sentence without trial, set death penalties. iOSSEf United States cast its second veto in United Nations history to block a resolution calling on Israel to stop reprisal raids. SEPT. 19 I Incumbent Progressive Liberal party headed by Prime Minister Lynden 0. Pin-dling scored a big victory in Bahamas. SEPT. 6 _________ Eight Americans were shot to death when robbers burst into the lobby of a plush golf clubhouse on St. Croix, Virgin Islands. SE/vr A*' Gen. | d i Amin's Uganda government charged invasion from Tanzania and began counterattacks. SEPT] 4; Mark Spitz, U.S. swimmer,won seven gold medals and broke seven world records in the Munich Olympics. SEPT 5 IWorld wa» shocked by the murder of 11 Israeli athletes by Arab guerrillas at Olympics in Munich. Za vsakovrslna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE