Celjski tednik 1958, št. 25 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVIZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Petletni perspektivni načrt sprejet potrebne pa bodo še manjše spremembe In dopolnitve v naCelu sta oba zbora okrajnega ljudskega odbora iz- glasovala potrditev perspektivnega nacrta za gospodar- ski razvoj okraja v letih od 1957 do 1961 — naknadne spre- membe bodo potrebne v poglavju gradbeništva in v poglav- ju investicij — občinski ljudski odbori niso imeli nobenih bistvenih spreminjevalnih predlogov Po večmesečnih pripravah in sestav- i Ijanju in ob vsestranskem sodelovanju cidgovomih in strokovno izvedenih či- aiteljev je osnutek perspektivnega na- črta za gospodarski razvoj okraja Ce- lje prišel pretekli teden na dnevni red skupne seje obeh zboax>v okraja Celje. Pred tem so o predloženem načrtu tbz- pravljali in sklepali občinski ljudski od- bori, ljudski odibomiki in ljudski po- slanci pa so ga temeljito pregledali. Po tako širokih pripravah so se od- borniki okrajnih zbo(rov lahko priprav- ljeni udeležili razprave o predloženem načrtu. Seji so poleg odbomikov obeh ; zborov prisostvovali tudi zvezni in re- i publiški poslanci, ki zelo redno obisku- jejo okrajne seje, zlasti pa tokrat, ko je bil v razpravi tako važen načrt, na ka- terem bo temeljil in se razvijal ves raz- ; voj našega področja vse tja do leta 1961. \ Perspektivni načrt je bil brez dvoma v središču ixïzomosti našega javnega ' življenja. Kot je perspektivni načrt se- stavni del perspektivnega načrta repub- : like in zveze, tako je ix> dirugi strani : osnova, ki določa okvirni obseg i)er- epekti\Tiih načrtov v občinah in preko njih vsaki gospodarski in družbeni or- ; ganizaciji posebej. Zato lahko resno po- : dvomimo, da bi mimo morebitnih po- manjkljivosti, napak in neskladnosti v predloženem načrtu šli v tem odločil- ; nem trenutku molče. Načrt, ki je bil v zomem kotu ixxzomosti od zgoraj na- 'i vzdod in od spodaj navzgor, je vsekakor zelo važen in vreden vsestranskega pre- udarka. Ce torej upoštevamo te okoliščine, v katerih je bil i)erspektivni načrt celj- : skega okraja obravnavan, potem lahko ' trdimo, da je bil dobro sestavljen, kajti v razpravi o tem načrtu ni bilo slišati nobenih bistvenih spreminjevalnih pired- logov. Tudi občinski ljudski odbori, ki ^ bi morali do seje okraja poslati §voje' pripombe in predloge, niso imeli k na- ' črtu ničesar važnejšega priporočati, ra- zen manjših stvari, ki jih bodo zlahka vnesli v svoje občinske načrte. Pač pa so na seji obstali pri poglav- jih investicij in gradbeništva in deloma: tudi pri poglavju o razvoju kmetijstva. Tako so bili številni odborniki in po- slanci mnenja, da bi v poglavju inve- sticij bua potrebna razmnljivejša raz- laga in podrobnejša razdelitev. Izvaja- nje petletnega načrta praktično že po- teka od začetka leta sem. Plan bi mo- ral vsebovati investicije, ki so že izvr- šene. Nadalje bi moralo biti v načrtu podrobneje pojasnjeno iz kakšnih virov bodo črpana sredstva za investicije; ko- liko iz lastnih, koliko iz proračimskih sredstev in koliko in s kakšnimi kre- diti. (Nadaljevanje na 3. strani.) OSMI PLENUM ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE Gradili bomo socializem kot ustreza našim narodom v torek je bil v Beogradu pod pred- sedstvom ALEKSANDRA RANKOVI- CA osmi plenum Zveznega odbora So- cialistične zveze delovnega ljudstva Ju- goslavije. Plenum je razpravljal o na- logah Socialistične zveze v luči sklepov VII. kongresa ZKJ. Poročilo »VII. kon- gres ZKJ in naloge SZDL Jugoslavije« je podal član predsedstva Zveznega od- bora VELJKO VLAHOVIC. V njegovem obširnem poročilu je po- udarjena nadaljnja vlogsi Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v našem družbenem in političnem življe- nju ob pravilnem razumevanju in tol- mačenju sklepov VII. kongresa ZKJ in odnos SZDL Jugoslavije do sedanje pro- tijugoslovanske gonje, ki jo uprizarjajo vodstva nekaterih komunističnih partij. V poročila je dalje rečeno, da se ta go- nja iz dneva v dan bolj razplamteva, vendar so naši narodi trdno odločeni, da gradijo socializem tako, kakor to ustreza željam in koristim naših naro- dov. Iz vsega tega sledi, da je odnos SZDL Jugoslavije do gonje, ki jo upri- zarjajo proti naši deželi, samo ta, ka- kršnega je dala tudi ZKJ. Na neresnice in klevete bomo odgovarjali z jezikom resnice, je poudarjeno v poročilu. Po razpravi o poročilu je bila s<^lasno sprejeta resolucija osmega plenuma Zveznega odbora Socialistične zveze, ki jo objavljamo na drugi strani. ZA STANOVANJE GRE »otok« je najbolj zazidano področje Celja. Strnjene novogradnje so ustvarile vrsto novih ulic in cest. Do konca leta 1961 bo na področju celjske občine zgrajenih 1224 stanovanj. Ker se morajo družbena sredstva, ki se vlagajo v stanovanjsko izgradnjo, upo- rabiti izključno za gradnjo ekonomič- nih, racionalnih in sodobnih stanovanj, ker mora program stanovanjske izgrad- nje odgovarjati zveznim in republiškim predpisom, in ker je naix>sled treba za- gotoviti boljše pogoje za organizacijo gradenj, je Ob. LO v Celju izdelal osnu- tek odloka o splošnih pogojih stanovanj- ske izgradnje, o katerem te dni razprav- ljajo naše politične organizacije, nazad- nje pa bodo o osnutku spregovorili še volivci na zborih volivcev. Na podlagi strukture prebivalstva celjske občine bo največ tri, štiri in pet- ležiščnih stanovanj, in sicer 1163; po načinu obdelave in po notranji opremi ' pa bodo prišle v poštev kategorije A, ; B in C. Politika kreditiranja stanovanjske iz- gradnje iz sredstev občinskega sklada se bo morala prilagoditi gradbenemu programu. Stanovanjske zadruge ibodo imele predvsem nalogo, da bodo mobili- zirale sredstva državljanov. Osnutek predvideva, da bodo zgradili 20 odstot- kov stanovanj iz zadružnih in zasebnih, ostalih 80 pa iz družbenih sredstev. Sta- novanjski objekti se bodo gradili na Otoku, ob Ulici XIV. divizije, ob Ker- snikovi ulici in na vrzelih v mestu (gradnja blokov); individualne gradnje in vrstne hiše pa bodo prišle v poštev na odobrenih zazidalnih okoliših in v Medlogu v zazidalnem okolišu Ložnice. Z izvedbo splošnega programa stano- vanjske izgradnje v celjski občini ne bo mogoče povsem odpraviti stanovanjske stiske, marveč se bo s tem ustavilo na- daljnje slabšanje stanovanjskih razmer. Lani je v Celju primanjkovalo 1870 sta- novanj, letna potreba znaša 160 stano- vanj, konec leta 1961 pa jih bo še vedno primanjkovalo 1596. Danes odpade na enega prebivalca 7,3 kv. metra, leta 1961 pa bo odpadlo 8,1 kv. metra stanovanj- ske ix)vršine. Da bi čim bolje uvedli v prakso nove racionalne metode stanovanjske izgrad- nje, bo Ob. LO v Celju pooblastil Zavod za stanovanjsko izgradnjo, da bo pri- hodnje leto organiziral v Celju poizkus- no gradbišče. Zavod bo nadalje moral zagotoviti vsa potrebna pripravljalna dela, ureditev najvažnejših poti in elek- tričnega voda pred pričetkom glavnih gradbenih del. — Da bi zagotovili v sta- novanjskih naseljih potrebne komunal- ne naprave in objekte, ki so neobhodno potrebni za prebivalstvo in za normalne pogoje življenja na takem področju, bo- do morali investitorji prispevati k nji- hovi izgradnji. Stanovanjska izgradnja naj bi pote- kala po principu velikih gradbišč. DANES ZASEDANJE SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Odgovornost in naloge so velike Danes dopoldne je zasedala skupščina tretjega sklica Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju, na kateri so izvolili nov 9-članski izvršilni odbor ter 12 članov skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Od 1952. leta, ko so bile prve volitve v organe družbenega upravljanja v so- cialnem zavarovanju, do danes je na tem področju zabeležen že viden na- predek. Sliižba socialnga zavarovanja se je v tem času močno približala zava- rovancu, kar se odraža v uspešnem družbenem upravljanju in pa v prenosu kompetenc iz republiškega zavoda na okrajni zavod ter na podnдžnice. Le-teh je v celjskem okraju že pet, in sicer v Laškem, Slov. Konjicah, Rog. Slatini, Šoštanju in Žalcu. V celjskem okraju se je število aktiv- nih zavarovancev povečalo od 33.000 v 1952. letu na 48.000 zavarovancev ter na okoli 12.500 upokojencev in invalidov. Zaradi tako velikega porasta so se po- večali tudi izdatki, in sicer od 560 mi- lijonov din za kratkoročne dajatve v 1952. letu na 1 milijardo 300 milijonov din letno. Te številke najbolj nazorno pokažejo, koliko se v našem okraju let- no potroši denarja za zdravstveno za- varovanje naših ljudi, in sicer za oskr- bo v bolnicah in zdraviliščih, za zdrav- stvene usluge, zdravila, ortopedske pri- pomočke, opremo za novorojenčke itd.. To pa so le tako imenovane kratkoroč- ne dajatve. Tudi dolgoročne dajatve predstavlja- jo velik znesek, saj so se povečale od 1 milijarde 200 milijonov v letu 1952 na 1 milijardo 800 milijonov letno. Sem spadajo otroške doklade, pokojnine in invalidnine. Vsa sredstva, s katerimi upravljajo družbeni organi Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju, znašajo torej preko 3 milijarde din letno. Že samo ta groba številka kaže na veliko odgovornost teh organov še posebej za- to, ker se potroši velik del teh sred- stev predvsem za zdravstveno zaščito zavarovancev. Zdravstene usluge, pla- čevanje zdravljenja v bolnišnicah in zdraviliščih iz leta v leto raste, kar daje misliti. Samo letos do maja so se ti izdatki močno povišali v primerjavi V (Nadaljevanje na 3. strani.) fódietnica I. celjske gioiDazije Nove smeri, ki jih je v mišljenju člo- veštva začrtalo 18. stoletje in novi na- zori v gospodarstvu, ki sta jih zago- varjala merkantilizem in fiziokratizem, so tudi pri nas iK)stavili večje zahteve po izobrazbi in šolstvu. Nova doba je za naše šolstvo nastopila z Marijo Te- rezijo (1740—1780), skrb za izobrazbo pa tudi za njenih naslednikov ni pre- nehala. Čeprav so tokovi novega časa na Zapadu merili svobodomiselstvo, je šolstvo v Avstriji ostalo v rokah cerkve in duhovščine. Tako so jezuiti (Nadaljevanje na 4. strani.) ^ tej hiši je pred 150 leti bila ustanovljena celjska gimnazija. Danes služi hiša na Slomškovem trgu zgolj stanovanjskim potrebam. Proslave dneva borca V Celju in okolici Letos bodo spominski praznik — Dan borca — 4. julij osnovne organizacije ZB še posebno slovesno proslavile, ker proslavljamo obenem tudi 15. obletnico slavnih borb na Sutjeski. V celjski občini bodo praznik Dneva borcev prvi kaznovali prebivalci Ga- berja, ko bodo že 29. junija ob 9. uri na novem upravnem poslopju TEP odkrili spominsko ploščo padlim članom kolek- tiva. Proslavo bo organiziral in izvedel tovarniški aktiv ZB s pomočjo osnovne organizacije ZB Gaberje in uprave pod- jetja TEP. Osrednja prireditev za Celjane bo na predvečer praznika, 3. junija ob 20. uri v Mestnem gledališču. Govor o po- membnosti i>raznika in 15. obletnici bor- be na Sutjeski bo imel sekretar Okraj- nega komiteja ZKS, tov. Franc Simonič. Program pa bodo izvajali Komorni mo- ški pevski zbor, gojenci Glasbene šole ter recitatorja Janez Škof in Ivo Umek- mlajši. 4. julija — na Dan borca — bo od- kritje spiominske plošče na Jagričevi hi- ši v Bernekerjevi ulici, kjer je bila prva tehnika. Proslavo bo ob 9. uri izvedla organizacija ZB Jožefov hrib. Popoldne ob 15.30 bo ista organizacija razvila svojo novo zastavo. Dne 5. julija ob 19. uri bo Dan borca in 15. obletnica borb na Sutjeski praz- novala I. četrt na vrtu doma OF. Tudi ta organizacija bo ta dan razvila svojo novo zastavo. Ob 20. uri istega dne pa bo organizacija ZB Dolgo polje na vrtu restavracije Kladivar praznovala spo- minski dan 4. julij in prav tako razvila novo zastavo. Dne 6. julija ob 14. uri bo odkritje spominske plošče v Smartnem v Rožni dolini. Ploščo bodo odkrili na hiši Sto- kovnikovih (nad kamnolomom), kjer je bila javka. Proslavo bo izvedla osnov- na organizacija ZB Šmartno v Rožni dolini. Tako bodo letošnji praznik Dan borca slavnostno proslavile vse osnovne orga- nizacije ZB v naši občini. Nekateri te- reni in četrti pa bodo imeli svoje inter- ne proslave. Skoraj povsod bodo osnov- ne organizacije ZB na praznik 4. julija organizirale tudi pogostitev partizanskih mater in očetov. PROSLAV NA SUTJESKI se bodo udeležili vsi udeleženci slavnih bojev na Sutjeski, iz Celja, poleg tega pa bo na proslavo odpotovala tudi po- sebna, veččlanska delegacija občinskega odbora ZB Celje. Tudi ostale občine se bodo udeležile proslave z 1 ali 2 člano- ma. Zastopani pa bodo tudi otroci pad- lih borcev. STRAN 27. JUNIJA — STEV. 25 pogled po svetu strah ima velike oči, to pa pomeni, da človek ne vidi popolnoma prav, ka- dar se preveč boji. In ker ne vidi prav, pride do ruipačnih ugotovitev in skle- pov, ko pa se ti uresničujejo, je vedno manj pogojev za zaupanje, vedno več pa za sumničenje, obtoževanje in proti- obtoževanje. Pravzaprav pa je tu člo- vek žrtev zmotnega kroga. Ker ne za- upa, se boji, in ker se boji, in tako naprej iz leta v leto, iz desetletja v de- setletje, iz veka v vek ... Na Bikinih in na Enivetoku so zabe- ležili spet dve atomski eksploziji takega obsega, da so na Japonskem ugotovili hudo spremembo v atmosferi. Avstral- ski poligon Woomer je izstrelil raketni projektu Skylark 168 km visoko in mu dal 4800 km brzine. Japonski poligon Mičikava je pognal raketo Apa 6 48 km visoko z brzino 6000 km. Vzhodna Nem- čija, Češka, Poljska bodo dobile raket- no oborožitev, čim bo to dobila Zahod- na Nemčija. Iz ZDA pa so te dni poslali prvo raketno poljsko baterijo. To se pravi, atomska energija trka na vrata našega planeta kot neodstran- Ijiva realnost. Nihče je ne bo spravil s sveta, kakor ni spravil s sveta smod- nika, elektrike, pare in drugih energij, ki služijo človeštvu, in ki ga, če treba, pomagajo tudi uničevati in to še kako! Saj je dosedanja težka industrija do 40 % angažirana za proizvodnjo orožja. Ne, atomska energija sama ni poglavit- no vprašanje, bolj važno je, kako jo izrabiti — kakor klasične energije — za nov vzpon človeštva, kako jo izrabiti za rešitev gospodarskih in prehranbe- nih problemov, ki jih je vsak dan več, saj se je v zadnjih 30 letih človeštvo pomnožilo za 1 milijardo ljudi. Ne, »atom* ne sme biti provokacija človeške usode, z »atomom« bomo mo- rali živeti. Vrata, ki jih je človeški ra- zum odprl, ne bomo zapirali. Seve, kaže pa slabo, kakor da bi bil človek slep, kakor da bi teh preprostih dejstev nič ne videl, kadar odloča o vsakdanjih deganjih. Poglejmo neka- tere! Hruščev je likvidiral Nagyja. Ne sa- mo, da bi žalil ali strahoval samo Jugo- slavijo, marveč vse, ki bi poskusili mi- sliti na kako lastno pot v socializem, od Prage do Pekinga, saj je v tem or- jaškem vzhodnem svetu nedvomno mrwgo notranjih težav, ker so vse po- stavljene pred velike naloge in zahteve. Ze smo mislili, da takih političnih ubo- jev ne bo več. Ali ni to račun brez krčmarja, to je, brez človeka? Strah ima čelike oči, to je res, vendar strah ne spreminja človeške zavesti, dokler le člorek upa, da je možno doseči kraj in čas, kjer in ko se ni treba stanovitno bati. O vrhunskem sestanku se že prav malo govori, čeprav je še aktualen. Obe strani si očitata, da so vse priprave neiskrena, da ni prave volje ne v Mo- skvi ne v Washingtonu. Volja, morebiti je tu in tam, a prav tako želja in strast, da bi se vendarle s silo odločil boj za absolutno vodstvo na našem planetu. Hruščev ponuja veliko kupčijo, za mi- lijardo dolarjev, ameriškim mogotcem, češ pojdimo v trgovanje, če v politiki ne pridemo skupaj. Vrag vedi, kaj mi- sli, ko pa je vendarle jasno, da politika in ekonomika ne živita vsaka na svojem koncu sveta, marveč se ne ve, kje se ena konča, druga začne, da sta pravza- prav iz enega kosa. Kontaktov med Vzhodom in Zaho- dom, vsaj gospodarskih, je več kot pred letom dni. Poleg Beitza, Kruppovega pooblaščenca, so bili zadnje čase v Mo- skvi tudi Asquith in Fielding za An- glijo in 19 ameriških zastopnikov naj- večjih firm. Fraricoski ambasador De- jean skuša »zračni most iz balerin« med РотЧгот in Moskvo utrditi z jeklom. Avstrija prodaja Cehom važen izum za jeklarsko industrijo, na Japonskem so Rusi naročili za 200 milijonov jenov iz- delkov za kemijsko industrijo, ki bi jo radi izpopolnili in razvili s pomočjo Nemcev, Angležev, Amerikancev in Švedov. Toda, kam drži ta pot? Ali ti kontakti služijo svetovnemu miru ali pa so jam- stvo za spopad, da se dobrine sveta na novo razdele z mečem, ko drugače več ne bo šlo. Ne vemo, vemo pa, da se člo- vek lahko odloči za mir ali za vojno. Na Cipru že tako kaže, da Angleži in Amerikanci vlečejo meč iz rwznice. Njihovi letalci s Cipra in s flote, iz Iraka in Jordanije že tolčejo upornike, ki jim ni všeč skorumpirani protiarab- ski režim. Zdaj je na delu sam generalni sekretar OZN Dag, od katerega bo, kakor je dejal Eisenhower, odvisno, ali bo angloameriška vojska posegla v do- godke ali ne. Francozi imajo tu svoje račune in izjavljajo, da bodo obžalovali vsako intervencijo razen one od OZN. VB IN ZDA vesta, da branita Bagdad- ski pakt, ne pa neodvisnost Libanona. SZ še ni rekla ničesar. Ta molk ni iz zdravega lesa, napetosi je zato še večja. Na Cipru Angleži ne popuste in tve- gajo enotnost v NATO. Grki odklanjajo tripartitno upravo otoka, ker je Turkov komaj 18 %, znani pa so po svojem šo- vinizmu in nestrpnosti. Zato terja grška vlada samoodločbo Cipra, grški oficirji pa so odšli iz atlantskega štaba v Iz- miru. De GauUe izgublja six)j »božanskimi sij iz dneva v dan. V Alžiru mu ne za- upajo niti kolonialci niti felahi oziroma FLN. Integracija, ki jo Alžiru obljub- lja, je nesmisel, ker v stvari pomeni »asimilacijo«, ne pa svobodo, pravico. Kako naj se »integrira* francoski vele- posestnik z arabskim felahom, kako naj si v francoskem parlamentu zamislimo 150 poslanskih sedežev z Arabci! De Gaulle bi rad navezal nase Tunis in Maroko, zato je pristal na delno eva- kuacijo francoskih čet, kar pa je zelo majhna koncesija. Za Afriko drži, kar sta rekla nedavno Nkrumah in Naser: »Dokler ne bo svobodna vsa Afrika, je tudi nestabilna svoboda sedaj že svo- bodnih afriških držav.i To velja tudi za Alžir, ki namerava ttstanoviti svojo vlado. To upomiiko vlado bodo priznale mnoge države takoj. Tudi tu stališče SZ še ni znano. Skratka napetost povsod. Kakor da bi bila vojna odrešilTia pot v prihod- nost! In kar je najbolj žalostno pri vsem tem, je tisto, o čemer je zopisal dva verza Regnard, češ da je živec voj- ne (le nerf de la guerre) denar, ali ka- kor je dejal najemniški general Monte- cuccoli, da je treba za vojno prvič, drugič in tretjič denar, potem šele vse drugo. To preizkusa tudi de Gaulle, kajti moramo se popraviti. Vojna v Alžiru dnevno stane Francijo 2 milijardi fran- kov, ne eno samo, kakor se je pisalo še nedavno. T. O. Na Vzhodu nič novega ... Sindikat na bojnem polju ZA BOLJŠE DELAYSKO-DRU2BENO UPRAVLJANJE, ZA VECJO STORILNOST V zvezi z večjimi in odgovornejšimi gospodarskimi nalogami bodo morali naši s-indLkati odigrata nadvse važno vlogo iniciatorja in organizaitorja nove gos,podarsike politike. Da bi zvedeli, kako se sindikalne pa- družnice v našem okraju pripravljajo za to važno nalogo, smo zaprosili pred- sednika Okrajnega sindikalnega sveta v Celju, tovariša Jožeta Jošta, da nam je odgovoril na eno bistveno vprašanje: Kakšen vpliv ima sindikat na delav- sko samoupravljanje ter na storilnost in pravilno urejanje plačne politike v kolektivih celjskega okraja? Tov. Jost nam je odgovoril: »Vsekakor je prvenstvena vloga sin- dikata, da konkretno vpliva na boljše upravljanje in večjo odgovornost orga- nov delavskega in družbenega samo- upravljanja. To pa je moč doseči le z nenehno vzgojo in izobrazbo naših ka- drov. Zavedajoč se tega dejstva, smo v zadnjih tednih tudi v našem okraju pričeli s kratkimi trodnevnimi seminar- ji PO občinskih sindikalnih svetih. Naša edina šola za delavsko in družbeno sa- moupravljanje na Teharjih ne more ab- sorbirati vseh nujnih potreb po izobra- ževanju našega kadra. Nove gospodar- ske naloge pa terjajo že danes razgle- danega in izobraženega človeka v orga- nih delavskega upravljanja. Zato nismo mogli čakati na jutri, ko se bodo s te- harske šole vračali absolventi v naša podjetja in ustanove. (S tem pa seveda še ni rečeno, da ne bodo ljudje, ki danes F>osečajo te kratke seminarje po obči- nah, pozneje absolvirali še tritedenski seminar v t^arski šoli.). Tako je torej OSS, ákui)aj z občinski- mi sindSkaLniini sveti ter s pomočjo te- harske šole za delavsko upravljanje — ki je dala na razpolago stalni predava- teljski kader — organiziral po vseh ob- činskih sindikalnih svetih kratke semi- narje. V štirih občinah so seminarje že zaključili, v mesecu juniju, odnosno ju- liju pa se bodo zaključili še v os.talih sedmih občinah. Na teh seminarjih se usposabljajo člani DS in upravnih od- borov ter sindikalni funkcionarji. Pre- davatelji obravnavajo najnujnejše teme, kot: nova gospodarska politika in po- goji gospodarjenja v letu 1958; zakon o delovnih razmerjih, delitev dohodka v gospodarskih organizacijah, proizvod- ni odnosi v podjetjih, nagrajevanja de- lavcev, razmerje komuna — podjejte, sistem in metode dela DS itd. Po za- ključnem seminarju izpolnijo udeležen- ci anonimne ankete, kjer .povedo svoje pripombe in vtise, kaj je bilo na tem kratkem seminarju dobrega in kaj po- manjkljivega. Storilnost v podjetjih in pravilno ure- janje plačne politike. Sindikat kot po- litična organizacja je poleg drugih fo- rumov in organizacij odgovoren za iz- boljšanje življenjskih pogojev delavca in uslužbenca. Zato je važno, da z vso resnostjo obravnava vprašanja, ki ne- posredno vplivajo na dvig proizvodnje (tariino-premijski problemi, tehnična in zdravstvena zaščita, organizacija dela, stax)kovna izobrazba, medsebojni odnosi itd.). Dvig proizvodnje, se pravi, 'boljši živ- ljenjski stndard — pa je tudi tesno povezan z odnosom gospodarske organi- zacije do komune. Ker občinski ljudski odbori dobivajo iz dneva v dan večjo vlogo, bodo morali le-ti skupno s sin- dikalnimi arganizacijami z večjo odgo- vornostjo reševati vprašanja, kot so stanovanjski, komunalni problemi, pre- skrba delavske in nameščenske družine s potrošnim! artikli, servisna služba, ki se bo organizirala v stanovanjskih skup- nostih itd. Opaža se, da gospodarske orgianizacije z neko bojaznijo pristopajo k reševanju premijskih problemov. Se danes namreč zatrjujejo, da so premije omejene in da ni stimulacije. Pri tem pa seveda îxazabljajo, da so to akontacije na iz- plačilo premij in na izplačilo tarifnih postavk. Sindikat tudi mora vztrajati na tem, da bodo revizije ¡premijskih pravilnikov izvršene povsod tam, kjer 'so premijski pravilniki postavljeni ša- blonsko, brez stimulativne ekonomske osnove. Kolektivi pa nimajo razlogov, da bi čakali navodil, pač pa naj pri se- stavljanju pazijo, da bodo premijski pravilniki postavljeni na realno osnovo. Naloga S'indikalnih podružnic pa je; da kolektiv seznanijo z letošnjim načinom izplačevanja plač, odn. premij (akon- tacijski sistem), da ne bi delavci kri- tizirali ta- sistem v prepričanju, da gre za dejansko znižanje plač. Končno bi še omenili, da skrb za iz- boljšanje življenskih pogojev ni samo skrb občine in sindikalnih organizacij, temveč predvsem naloga organov delav- skega upravljanja v gospodarskih orga- nizacijah, kjer vplivajo na to razni či- nitelji kot so pravilni sistem nagraje- vanja, organizacija dela, pravilna ka- drovska poditika in drugo. Brezposelnost, fluktuacija in zavrnjene ponudbe BREZPOSELNOSTI V CELJSKI OBCINI NI Se do nedavnega je brezpoeelnoet za celjsko občino predstavljala problem, saj smo imeli zlasti visoko število ne- zaposlene ženske delovne sile. Posredo- valnica za delo ObčLO Celje je poka- rala mnogo dobre volje in izredno prož- nost, da je število nezaposlene delovne sile znižala na mioiimum. Po zaključni statistiki na dan 31. decembra 1957 so v pisarni Posredovalnice za delo beležili brezposelnih 32 moških in 330 ženskih oseb. Na dan 31. maja 1958 pa so imeli registriranih le še 12 moških in 48 žensk nezaixjslenih. Tako lahko ugotavljamo, da nezapo- slenosti v naši občini pnavscaprav ni več, ker vsakdo, ki je voljan delati, lahko dobi delovno mes'to. So pa pri- meri, da si trenutno aiezaposleini zelo izbirajo delovna mesta in iščejo zapo-' slitve predvsem v tovarnah. Odklanjajo pa vsako kmečko in sezonsko delo. Po- : ■brebo po nekvalificirani delovni sui ima- jo Vrtnarska šola Medlog, Ekonomija ^;^ Lava, opekarne. Veterinarska bolnica* itd. Razna podjetja iščejo snažilke, ki hi po končanih zidarskih delih čislale stavbe. Poročenim ženam se nudi pri- iožnostm zaslužek (pranje, šivanje, ku- hanje itd.) na domu, veoidar ne spre- jemajo dela in süijo le v tovarne. velik dotok delovne sile s PODE2ELJA O premeščanju, odnosno fluktuaciji delovne sile iz podjetja v podjetje so nam v pisarni Posredovalnice za delo povedali, da so v razdobju od januarja do konec maja letošnjega leta beležili 823 odpovedi delovnega razmerja od delojemalcev in delodajalcev. V tem obdobju pa so zaposlui skupno 2110 oseb. V teh številkah je razviden silen dotok delovne sue s podeželja, medtem ko na deželi delavcev močno primanj- kuje. Vzrok premeščanja delovne sile iz enega podjetja v drugo je iskati v nevsklajenosti tarifnih pravilnikov, ki se odraža predvsem pri gradbenih pod- jetjih. Na PosredovaLnici so mnenja, da bi bilo nujno, da hi ве delovna sila s podeželja le vmila v kmetijsko proiz- vodnjo. S tem bd se občutno sprostila tudi stanovanjska stiska v mestu, ob- čutno pa bi se dvigaiila tudi kmetijska proi2rvodnja, kar bi imelo za posledico cenejši žffvilaki trg. pri zaposlovanju invalidov Se vedno TE2AVE Posredovakiica za dek) razpolaga z večjim številom prostih delovnih mest za kvalificirane delavce in delavke ter neikvaliñeirano delovno suo. Občutno primanjkuje predvsem moške delovne sile, zlasti za gradbena podjetja in ko- vinsko stroko. Za nakvaiiñcirano žensko delovno silo pa je na razpolago dovolj delovnih mest, ki so sezonskega ssnačaja. Skratka: pridne roke imajo vedno mož- nost zaposlitve, samo če hočejo delati. V Celju torej o brezposelnosti ne mo- remo govoriti — kvečjemu o ljudeh, ki iščejo le lažje zaposlitve. Pri zaix>s!ovanju invalidov za 4-umo dek) na dan ima Posredovalnica še ve- dno težave. Podjetja bi marala ix>kazati več raaumevaaija, morala bi temeljiteje analizirati delovna mesta in poslati na primer zdravega vratarja (ki ga v pod- jetjih in ustanovah še vedno srečujemo) v proizvodnjo, na njegovo mesto pa in- vaiida. Delovnim invalidom bi na ta način sananjšaH občutek manjvrednosti, skupnost pa tod razjbremenili datjatev, ki jih prejemajo brezposelni. PRIMER, KI ZASLU2I VSO GRAJO Pojavljajo se tudi primeri, da neka- tere vodilœ osebe v podjetjih skušajo pri zaposlovanju deL sue dajati pred- nost svojim sorodnikom. Cas je že, da s tako tradicijo podjetja povsem pre- nehajo, saj tako zaposlovanje nikakor ni v sMadu 2 zakonom o delovnih raz- merjih. Končno ne moremo mimo primera, ki zasliiži vso grajo. V preteklem mesecu ee je na celjski Posredovalnici za delo zglasila tovarišica ROJ Marjana, ki je že dalj čaea nezaposlena in ima 2 šolo- obvezna otroka. Glede na njeno šibko zdravstveno stanje ji je Posredovalnica nudila zaposlitev čistilke v nekem celj- skem trgovskem podjetju. Skrbna mati je z veseljem sprejela to delo in se na- potila v nakazano podjetje. Bila pa je zek) razočarana, ko jo je .poslovodja zavrnil s kratkim »ne sprejmemo vas«. Kmalu zatem je zazvonil telefon in »člo- vekoljubni« poslovodja je javil Posredo- valnici: »K nam ste napotili tovarišico R., ki ne odgovarja našemu delu in je ne sprejmem že zaradi tega, ker je ci- ganskega rodu«. Na pojasnuo, da je imenovana tovarišica poštena, pridna, izredno redoljubna, da ima 2 šoloob- vezna otroka in je socialna podpiranka ObLO Celje, je »tovariš« poslovodja brez odgovora odložil slušalko. Javnost naj presodi, ali .je takšen način posto- panja z našimi državljani v socialistični družbi na meetu! Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev gospodaxakih orga- nizacij Občinskega ljudskega odbora Žalec meeto POSLOVODJE manjšega gostišča v Šempetru т Savinjski dolinL Pogoji: Kvalificiran gos/tinski delavec z rečietno prakso v gostinski stroki Kolkovane prošnje z življenjep'isom, dokazili itroloavne izo- brazbe in dokazila o neporečnosti poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 15. julij 1Ö58. Najboljši odgovor je jezik resnice RESOLUCIJA Vm. PLENUMA ZVEZNEGA ODBORA SOCIA- LISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je bila in je splošna ljudska politična organi- zacija, ki združuje in predstavlja vse narode Jugoslavije ter njene državljane v boju za izgradnjo socialističnih družbenih odnosov in boljšega življenja, za nadaljnjo krepitev neodvisnosti naše domo- vine, v boju za mir in aktivno miroljubno koeksistcnco ter za ustvarjalno sodelovanje s socia- lističnimi in vsemi drugimi na- prednimi silami na svetu ter vse- mi deželami na podlagi enako- pravnosti. Temu boju je Zveza ko- munistov kot najbolj aktivni del socialističnih sil naše dežele zme- rom dajala doseldno socialistič- no smer, ki je ustrezala pogojem socialistične izgradnje v naši de- želi, ji s tem zagotavlja, da je do- segla velike zgodovinske uspehe. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije in milijoni njenih članov se zavedajo ogrom- nega pomena, ki ga ima za na- daljnji razvoj naše socialistične domovine, za blaginjo in srečo vseh delovnih ljudi naše dežele, delo VII. kongresa Zveze komu- nistov Jugoslavije, njegovi sklepi in program ZKJ. Zvezni odbor meni, da sklepi VII. kongresa, zlasti pa program ZKJ, niso ajgolj izraz teženj in gledišč Zveze komunistov, mar- več da izvirajo iz zavestnih napo- rov, izkušenj in spoznanja mili- jonov delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. Deklaracija IV. kongresa Soci- alistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ni izgubila svojega pomena kot programski doku- ment, toda v nekaterih glediščih so jo presegli in dopolnili sklepi VII. kongresa ZKJ. Zato zvezni odbor opozarja na sklepe VII, kongresa ZKJ kot na smernice ТЛ nadaljnje delo socialistične zveze delovnega ljudstva Jugosla- vije. Skupaj z Zvezo komunistov Jugoslavije si bo Socialistična zveza v boju za izpolnitev nalog, ki jih je določil VII. kongres, ne- nehno prizadevala, da mobilizira vse svoje članstvo in vse delovne ljudi naše dežele. Na podlagi sklepov VII. kongre- sa ZKJ bodo vsa vodstva in orga- nizacije SZDL Jugoslavije ter druge politične in družbene orga- nizacije v skladu z vlogo in po- goji na terenu povzele svoje naloge in si prizadevale, da bo prišla pri tem čimbolj do izraza ustvarjalna pobuda vodstev, odborov, orani- sacij in vsakega posameznega člana. Proučevanje dokumentov VII. kongresa, zlasti programa ZKJ in referatov, bo prispevalo k nadaljnji krepitvi socialistične za- vesti in idejne enotnosti članov Socialistične zveze ter vseh držav- ljanov, kakor tudi k nadaljnji or- ganizacijski utrditvi Socialistične zveze. Proučevanje in sprejema- nje sklepov VII. kngresa ne more biti uspešno, če ga ne povežemo s prakso socialistične izgradnje, če ne posvetimo posebne pozorno- sti tistim vprašanjem, ki so zlasti važna za naš notranji razvoj in za dejavnost organizacij socialistične zveze. Pri tem je treba posvetiti pozornost pomanjkljivostim v de- lu Socialistične zveze in najti možnost, da jih odstranimo. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije si bo tudi v prihodnje prizadevala, da razvija sodelovanje s partijami in organi- zacijami delavskega razreda in oevobodilnih gibanj na enako- pravni podlagi in ob upoštevanju načela ncvmešavanja v notranje eadeve posameznih partij in orga- nizacij. Razvijanje takšnega sode- lovanja terjajo vzlic sedanjim te- žavam koristi miru in boja za so- cializem. Najnovejša gonja proti naši de- želi odkriva težnjo, da bi narode Jugoslavije spravili v neenako- praven položaj in da bi se odrekli načelom, na katerih grade svoje socialistično življenje, kakor tu- di svojo politiko miru in aktivne koeksistcnce. Najboljši odgovor na takšno gonjo je jesk resnice in vztrajen boj za nadaljnjo iz- gradnjo socializma in socialistič- ne demokracije v naši deželi, za mir in enakopravno sodelovanje z vsemi narodi sveta. V tem boju se bosta, kakor je bilo to zmerom doslej, še bolj okrepili ustvarjal- na socialistična pobuda in mono- litna enontnost narodov Jugosla- vije, to pa bo naši domovini za- gotovilo še večje uspehe in zmage ter pomenilo naš prispevek k stvari socializma in miru na svc- tn, ki mu sedanja protijugoslo- vanska gonja povzroča škodo. n. JUNIJA — iSTBV. m Uspešno delo Turističnega društva v Rogaški Slatini Pred dnevi je ixxlagalo Turistično dru- štvo Rogaška Slatina obračun svojega dela. Iz poročil predsednika in tajnika je bilo razvidno, da je bilo zadnje leto eno izmed najuspešnejših v času pet- letnega obstoja društva. Seveda je k temu mnogo pripomoglo tudi večje ra- ziunevanje krajevnáh organov. Tako zopet lahko posluje turistična informa- cijska pisarna v svojih nekdanjih pro- storih v središču zdravilišča. Uredili so evidenco ležišč pri privat- nikih in zabeležili v lanskem letu preko 12 tisoč nočitev v tako imenovanem hi- šnem turizmu. Posebno skrb so tudi po- svetili sestavljanju kultumo-zabavnega programa, vendar bi bilo želeti, da se v takem kraju kot je Rogaška Slatiina že pred začetkom sezone javno objavi seznam vseh prireditev in gostovanj. Turistično društvo se trudi tudi pri obnavljanju bivšega ribnika in šport- nih igrišč, sodeluje pri razporeddtvi tu- ristične takse in daje tako občinskim turističnim organom kot tudi zdravi- liškemu svetu vrsto predlogov, ki naj pospešujejo turistični del zdraviliškega poslovanja. Zlasti važna pa je skrb za načrtno propagando in so na tem pod- ročju že vidni prvi uspehi. Največji uspeh pa so zabeležili pri povečanju članstva, ki je že doseglo število 350, od teh 105 mladincev, kar je še izredno važno. Ir Sindikalni svet zo iznlipozlio svnjili članov Na zadnji seji Občinskega sindikalne- ga sveta Soêtanj so sklenili, da bodo v soglasju s sodo za delavsko in družbeno upravljanje na Teharjih argajiizirali 5- dnevni seminar za pcnedsednike delav- skih svetov v tej občini. Od tega sklepa je pozneje sandikalni svet v toliko od- stopil, da bodo raje organizirali krajše seminarje v popoldanskem času, da pro- izvodnja ne ho preveč trpela. Menijo tudi, da bi take ikrajše seminarje orga- nizarald v treh večjih krajih šoštanjske občine — v Šoštanju, Velenju in Smart- nem ob Paki. Nanje ibodo povabili po- leg predsednikov DS tudi ostale člane delavsikih svetov in funkcionarje sandi- kakiih podovižiiic. Priznati je treba, da je sindikalni svet v Šoštanju letos že mnogo napravil za izobra23bo svojih članov. Prekvalifikacija bolnikov TBC Način rehabilitacije in prekvalifika- cije bolnikov TBC je pri nas prva začela izvajati bolnišnica za pljučno tuberku- lozo v Novem Celju. Te dni so v Novem Celju zaključili že drugi enoletni tečaj za strojepisje in knjigovodstvo, katerega so obiskovali bolniki, ki se v bolnišnici zdravijo za pljučno tuberkulozo. Letoš- nji tečaj je uspešno zaključilo 45 bolni- kov, ki bodo po končanem zdravljenju odšli na delovna mesta. Velenje včeraj - danes - jutri Velenje je danes že lepo urejeno me- ■to, vendar bo treba za lepši izgled mesta storiti še marsikaj. Predvsem bo treba še nadalje vzgajati in izobraževati ljudi. Prijetna vzpiodbuda za naše do- sedanje in bodoče naloge je pravkar izšla drobna knjižica »Velenje včeraj, danes in jutri«. V njej najdete najrazr ličnejše članke in napotke, ki 'bodo v vsakem jKištenem prebivalcu vzbudili željo tudi v bodoče pomagati, da bo ta okolica še lepša in bolje urejena. Knji- žica je lepo ilustrirana in je hkrati droben dokument in ilojstrator vseh na- štetih delovnih akcij, ki so Velenje spre- menile v mesto cvetja. Dobra organizacija^ dela v Termoelektrarni Šoštanj lietni plan proizvodnje električne energije v Termoelektrani Šoštanj je 330 milijonov kwh. Kljub temu, da so bili sedaj 15 dni v remontu, upajo, da bodo poHetm kot letni plan v redu iz- polnili. V tej modemi termoelektrami (katere II. fazo so že pričeli graditi in bodo gradnjo dokončali do leta 1960) je zapo- slenih le 225 ljudi. Enaka elektrana v Kakanju ima približno 400 ljudi, v Ko- lubari pa je celo 420 zaposlenih. Primer- java teh številk kaže dobro organizacijo dela v TE Šoštanj. Z JOZEFOVEGA HRIBA Osnovna organizacija Zveze borcev NOV Jožefov hrib bo na Dan borcev, 4. julija odkrila na hiši št. 18 v Ber- nekerjevi ulici spominsko ploščo. V tej hiši je bila leta 1941 prva partizanska tehnika. Popoldne ob 15.30 pa bo na »Skalni kleti« organizacija ZB NOV za Jožefov hrib razvila svoj prapor. ilEDNO BOL] ..UHLENJENr SaVINJil Celjanom ta sestavek pravzaprav ud namenjen, le-ti namreč domala vsak na novo vsajen kamen eproti regisifcri- rajo. Pa vendar ... Vsak, liti spremlja potek del regulacije SaviTVJe v letošnji etapi, mora priznati, da dela kar precej hitro napredujejo. Kamnita bregova od novega mostu na- vzgor se naglo bližata brvi v parku. Pod- jetje »Hidrotehna« opravičuje naèa pri- čakovanja, ki smo jih stavili na kolek- tiv, ki je za taka dela strokovno in teh- nično usposobljen. Površen opazovalec lahko v lepih sončnih dneh vidi ob rečni strugi živah- no vrvenje. Toda ob takih prilikah pre- težna večina te pisane množice odpade na radovedneže, kajti kolektiv, ki regu- lacijo izvaja nd tako zelo številen, saj imajo na seznamu komaj 50 ljudi skup- no s kuharicami. Kdor se spominja re- gulacije pred vojno pod sedanjim novim mostom, bo vedel ix)vedati, da so ta- krat dela izvajali pretežno težaM in da so za ta dela uporaibljiili •predvsem ne- zaposlene ljudi, ki so za smešno nizko ceno ikopaü in prevažala zemljo iz iz- kopa. Tokrat je sHka popolnoma obrnje- na. Pri regulaciji dela trenutno 31 kva- lificiranih delavcev, 16 polkvalificira- nih, 4 uslužbenci in en nekvaliñciran delavec. Skoraj vsa izkopna dela oprav- ljajo s stroji, prevoz opravljajo kiperji, edino zidanje šk^Tpe je delo spretnih rok kamnarjev, ki pa so v svojem po- klicu priznani mojstri. Na desnem bregu Savinje se je zadana škarpa močno približala 'brvi, te dni pa Kamnit zid, ki bo obdajal oba bregova Savinje skozi Celje, je na desnem bre- sti dosegel že sredino mestnega parka. Ko bo regulacija j^ri brvi, se bo le-ta morala umaknitL V Liscah gladijo most, nova betonska brv v park pa bo ure- sničila »vizijo« o celjskem »tromostovju« ... so zaceli uitrjevati tudi levi breg. Dno Savinje se je znižalo za meter in poL Ozko grlo pri regulaciji je kamen. Kamenje naravnost izgineva izpod rok graditeljev. V dnevnih poročilih zasle- dimo v koloni »ofxie dela« zelo pogoeto tole jwipombo: »Ker ni bòlo dovolj ka- menja, škarpe nismo mogli zidati...« Kamenje mora po pc^odbi dostavljati investitor, le-ta pa ima pogodbo s cestno upravo, ki je lastnik kamnolomov. Ka- dar zmanjka kamenja, morajo kvalifi- ciram kamnarji opravljati druga dela. To podražuje stroge, ker le-ti dobivajo enako plačo, četudi zgrabijo za lopate in premetujejo gramoz, kar bi drugače zlahka opravil buldožer. V bistvu ni važno, kdo bo zaradi neizpolnjevanja* pogodbenih obveznosti plačal penale. Važno je to, da bi morali vsi skui>a3 skrbeti, da take pomanjkljivosti ne bi podražile gradnje in da bi regulacija nemoteno napredovala. Narasla voda v zadnjih dneh regu- lacijskih del ni ovirala, niti povzročila škode. Ce bo lepše vreme in če bo pred- vsem dovolj kamen j гц bomo kamnarje kmalu videli pri brvi. Ko smo že pri brvii, smo istočasno pri problemu, ki bo zanimal vse, zlasti pa še tiste, ki brv pogosto uporabljajo. Poslovodja gradbišča Blaževič je ix>- vedal, da bodo do brvi kmalu prišli. Po njegovem mnenju bi bilo treba brv podreti, sicer se bo zaradi regulacijskih del sama zdrušila. Na oddelku za komunalo pri celjski občini pa so povedali, da so prepovedali rušenje brvi vse dotlej, da bo most v Liscah, ki je že v gradnji, zgrajen. Na- stala ibo bržčas huda tekma ali bo mosit pravočasno zgrajen, ali pa bodo z regu- lacijskimi deli že pred tem pri brvi. Ce bo tako, ix)tem bodo verjetno morali regulacijo nadaljevati nad brvjo. Kolek- tiv gradbišča »flidrotehna« je obljubil, da bo bržčas letos prišel do gozdne re- stavracije. Cim pa bo most v Liscah gotov, bodo brv v parku podrli, dotični odsek hitro regulirati in postaviti na novo 4 metre široko železobetonsko brv. To se pravi, da bomo imeli letos med Bregom in Liscami tri mos-tove. Odgovornost in naloge so velike (Nadaljevanje s 1. strani) z istim obdobjem lani, in sicer za 28%, medtem ko зо dohodki zavoda v istem obdobju porasli komaj za 17%. Takšno stanje predstavlja za zavod velik problem, odkod dobiti sredstva za kritje prekomernih izdatkov, hkrati pa nalaga zdravstenim delavcem večjo skrb in varčnost pri nuđenju zdravstvenih uslug. To pomeni, da bo treba v zdrav- stveni službi bolj štediti kot doslej in poiskati še vse notranje rezerve. Nič kaj ni namreč razveseljiva ugotovitev, da povprečna ležalna doba bolnikov v zadnjem času ni manjša, čeprav bi bilo to pričakovati z ozirom na sodobnejši način zdravljenja in vedno večjo upo- rabo posebnib zdravil in sodobnih me- tod zdravljenja. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je bil v maju zabeležen močan porast obolenj in ambulantnih pregledov v primerjavi z majem lani. Večji odstotek obolenj, povečanje zdravstenih uslug pa prekomerno izčrpava sklade socialnega zavarovanja. Iz teh razlogov se letos postavlja pred Zavod za socialno zava- rovanje vprašanje povišanja posebne stopnje prispevkov, kar bo, če do tega pride, obremenjevalo materialne stro- ške podjetij in končno ves naš standard. Odgovornost in naloge na tem po- dročju so torej velike. Družbeni organi socialnega zavarovanja jim ne bodo kos, če jim pri tem ne bodo pomagali tudi ostali, ki so za zboljšanje stanja so- odgovorni. Predvsem delavski sveti in sindikati v naših podjetjih bi morali po- svetiti več pozornosti preventivnim raz- meram, zlasti pa higiensko tehnični za- ščiti dela, izobrazbi in prevzgoji mla- dih delavcev na novih delovnih mestih. Organi družbenega upravljanja v zdrav- stvenih ustanovah pa bi morali zaostriti predvsem vprašanje racionalnega izko- riščanja zdravstvenih uslug in zdravil, discipline ter boljše organizacije in kvalitete zdravstvene službe sploh. Tem problemom pa bodo morali bolj pri- sluhniti tudi občinski ljudski odbori, predvsem sveti za zdravstvo, socialno politiko in sveti za delo. Po volilnih pripravah v družbene or- gane socialnega zavarovanja, v katerih so politični in oblastni organi, pred- vsem pa sindikati letos pokazali veliko zanimanje za boljše reševanje proble- mov na področju socialnega zavarova- nja, je pričakovati več pomoči in večjih uspehov na tem tako važnem področju našega družbenega življenja. —ma— Kaj svetuje celjska šolska mladina? (Anketa) Da bi bilo mesto Celje lepše, prijaznejše Celjsko Olepševalno in turistično dru- štvo je v mesecu maju razpisalo anketo, .v kateri je šolski mladini stavilo 7 vprašanj. Anketa je imela predvsem na- men, da bi odrasli, odnosne predstavniki Olepševalnega društva slišali mnenje mladine, kaj bi morali v Celju še ure- diti, da bi bilo mesto lepše in privlač- nejše ter na kak način bi raznim nepri- dipravom preprečili uničevanje okras- nih nasadov, trganje plakatov, oneča- ščenje plotov, hišnih poslopij z raznimi neprimernimi besedami in podobno. Z anketo so končno »olepše vaici « hoteli pri šolski mladini doseči tudi psihcloški učinek, saj so jih vprašanja obenem tudi opozarjala, kaj ne smejo delati. Praksa je pokazala, da pri mladini večkratni opomini učiteljev in profesor- jev — čuvajte nasade, ne čečkajte ix> •poslopjih, ne mečite odpadkov po ulicah itd. — niso nič, ali pa î>rav malo zalegli. Anketo pa je mladina vsekakor vzela bolj resno, saj jim končno godi, da so- delujejo pri olepšavi mesta ter pri od- stranjevanju pomanjkljivosti. Olepševalno društvo je prejelo preko 2000 odgovorov. Anketirani sta bili obe celjski gimnaziji (predvsem nižji razre- di), obe osnovni ter pomožna šola. Dru- štvo bo med izpolnjenimi anketnimi listi 20 anketirancev izžrebalo in jih nagradilo s 500 din nagrade. Na prvo vprašanje — kaj bi тогаЦ v Celju še urediti, da bi bilo mesto lep- še in privlačnejše — je društvo prejelo mnoge umestne in pametne sugestije. Največ otrok se zavzema, da bi odpra- vili smrdljive cinkamiške pline, uredili odpadne vode, dokončali ureditev Savi- nje in bregov, uredili muzej, zgradili nebotičnik — želijo si več parkov z ro- žami in vodometi, več zelenih nasadov v mestu, akvarij ali manjši živalski vrt, več klopi v mestu, da si lahko ljudje odpočijejo. Nekateri si tudi žele, da bi Celje dobilo lep mladinski dom, vsaj še eno kino dvorano, več otroških igrišč, otroško drsališče ali kotalkališče. Mladi predlagatelji se tudi zavzemajo, da bi celjske trgovine ijxxgosteje izmenjavale blago v izložbah in da bi bile le-^te bolj pestre in privlačne. Mladini tudi ni všeč, da zaradi regulacije Savinje zasipavajo mestni park, ki je bil v okras in ponos mestu Cîelju. Prav tako tudi tretješolko Katko bode v oči, da se stara stolnica iz časa Celjskih grofov, v kateri je vse polno starin, ruši in pristojni ne po- skrbe za restavriranje. Otroci so nadalje navdušeni nad novim bazenom, vendar so po vrsti mnenja, da bi morala biti vstopnina nižja. Glede poteptanih nasadov in trganja cvetic mladina svetuje, naj bi postavili stražarje, naj bi strogo kaznovali krivca z denarno in drugo kaznijo in naj bi starše klicali na odgovornost. Glede čeč-. kanja po zidovih pa je mladina mne- nja, da bi morali skrbeti starši in uči-, tel j i, da mladina ne bi prišla do krede. Kreda — svetujejo — naj hi bila v šoli pod ključem. V odmorih bi morali, mladi predsedniki razreda posebno pa- * ziti, da učenci koščkov kred ne bi sprav- ljali v svoje žepe. Sestošolec Ignac daje pameten nasvet, da bi v Celju ustanovili ^>otroško oleoševalno društvo«, ki bi skr- belo za to. da bi sodelovala pri posebni imilici« (straži), ki bi čuvala nasade v m.estu in skrbela za čistočo ulic. Tudi se otroci zelo navdušujejo za ustanav- Ijanie otroških hišnih svetov, kot i ih ponekod v Celiu že imamo. V tistih četrtih, kjer taki otroški hišni sveti že obstajajo, mimoidoči že na zunaj opaz'jo izreden red in snago (Malga- je\'a ulica). Otroci sami oskrbujejo rož- ne gredice, pobirajo sproti slednii od-, padek — »visoka denarna kazen« pa čaka tistega pionirja, ki bi si usodil čečkati po stenah hodnikov in hiš. Glede trsania plakatov šolska mladi- na vidi rešitev v tem, da bi plakate nalepili pač tako visoko, da bi jih do- seglo le oko, ne pa roka. Nekateri pa svetujejo, da bi naj bili plakati pod bodečo žico ali pa zavarovani s steklom ali mežo. Menim, da so Celjani že morali opa- ziti, da je ta anketa, ki jo Olepševalno društvo razpisalo šolski mladini, že ro- dila pozitivne posledice. Na ulicah ni bilo več toliko odpadkov (razen pri. mle- karnah), stražarji v mestnem parku pa tudi že dolgo niso zasledili uničevalca nasadov. Odrasli so nanenja, da je an- keta dosegla več, ko besede staršev in šolskih vzgojiteljev. Mladina bo gotovo moško držala svojo besedo in tudi v bodoče skrbela po svojih močeh za lep zunanji izgled našega mesta. Pettetni perspektivni načrt sprejet (Nadaljevanje s 1. strani.) Nadalje je "v poglavju gradbeništva premalo konkretnih smernic, kako or- ganizirati gradbeno dejavnost, da bo čim cenejša za investitorje in seveda tudi najbolj uspešna. Bilo bi treba v načrt vnesti tudi to, kako bi dosegli čim širše sodelovanje z gradbenimi pod- jetji in obrtjo, ki nudi gradbenim pod- jetjem svoje visluge. Bilo bi prav, če bi se odločili tudi v tem ali naj gradbena podjetja nadaljujejo delo v sedanji or- ganizaciji, ali pa bi jih kazalo postoxx>- ma spremeniti v specializirana podjetja za izvajanje raznih panog gradbenih del. Glede tistega deda perspektivnega na- či-ta, ki obravnava kmetijski razvoj v našem okraju, je bilo tudi nekaj pri- pomb. Priptoročili so, da naj bi načrt vseboval več smernic za razvijanje ne- katerih zaostalejših panog kmetijstva. Tako so bili mnenja, da je premalo po-< udarka n. ,pr. na razširitvi in izboljšanju krmske baze in dvigu živinoreje sploh. Ti dve tesno .povezani kmetijski panogi naj bi v ibodočih letih dosegli čim večje rezultate. Kot že rečeno, je v razpravi bilo še nekaj manjših nebistvenih pripomb. Za- radi tega so navzoči ljudski odborniki z glasovanjem potrdili predloženi načrt in mu dali operativno veljavnost. To pa seveda s pridržkom, da se omenjene po- man jM ji vosti v poglavjih investicij, gradbeništva in kmetijstva na osnovi razprave dopolnijo in p>opravijo. Perspektivni načrt, pa naj bo to okrajni, občinski ali pa ,p>erspektivni na- črt posameznega podjetja, gospodarske ali družbene organizacije bo v bodočih letih stalni priročnik vseh. Moral bo biti vodnik k cilju in obenem »revizor« prehojene poti k temu cilju. Zato se bomo vsi zelo pogosto posluževali per- spektivnega načrta, kajti drugače si iz- polnitve predvidenih ciljev ne bomo mogli priboriti. Vsekakor je treba ome- niti, da je načrt zelo napet, če se izra- zimo v ekonomskem jeziku ter da bo terjal od vsakega posameznika polno volje in prizadevnosti. Prizćidevnost in volja pa je toliko večja, kolikor jasnejši in vabi j ive j ši je cilj. Potrebno je torej »aktivno« vzdušje. To pa je področje, kjer se bodo morale v polni meri izka- zati naše politične organizacije, pred- vsem pa Socialistična zveza, ki e spre- jetjem perspektivnega načrta dobiva va- žen delovni progreim. OBISK SEKRETARJEV OSNOVNffl ORGANIZACIJ ZK IZ KRANJA V CELJU V torek so bili sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov iz kranj- ske občine gosti Občinskega komiteja ZK v Celju z namenom, da bi izmenjali izkušnje o svojem delu. Dopoldne so si ogledali velenjski rud- nik in novo naselje, v Celju pa To- varno emajlirane posode in Otok. Po- poldne pa so imeli posvetovanje s se- kretarji osnovnih organizacij ZK celj- ske občine. Razpravljali so v treh sku- pinah, in sicer o problemih in načinu dela v organizacijah ZK v podjetjih, na terenu in na vasi. Ugotovili so približ- no enake probleme, s katerimi se ko- munisti srečujejo v Kranju in Celju, vendar jim bo posvetovanje koristila pri njihovem praktičnem delu. Na kraju posvetovanja so povabili sekretarje osnovnih organizacij ZK celj- ske občine naj obiščejo Kranj. PISARNIŠKO MOC za oddelek delovne sile in admi- nistracijo sprejme takoj pro-' - vodno pK>djetje. Zaželena pisarni- ška praksa, znanje strojepisja in primerna šolska izobrazba. Nastop službe je možen takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod šifro: Pisarniška moč 1958«. Kulturni obzornik VELIK KULTURNI JUBILEJ 150 letnica I. celjske gimnazije (Nadaljevanje s 1. strani) že v prvi polovici 18. stoletja namera- vali v Celju ustanoviti gimnazijo, toda od državne oblasti za to niso dobili do- voljenja. Dp ustanovitve je prišlo šele leta 1808 in to zopet največ po zaslugi vodilnih krogov lavantinske škofije, ki so se za ustanovitev gimnazije v Celju zavzemali predvsem zaradi tega, ker je bilo Celje središče razsežnega področja te dijeceze na slovenskem Štajerskem, gimnazija pa naj bi v prvi vrsti dajala tej slovenski pokrajini potreben duhov- niški naraščaj. Osnovna sredstva za ustanovitev gimnazije je preskrbel celj- ski sodnik Nikolaj Lipič, ki je med pre- bivalstvom zbral vsoto 30.000 gold, in s tem pripravil materialno osnovo za ustanovitev nove srednje šole. Prvi razred je bil otvorjen jeseni leta 1808, tako da ob zaključku letošnjega šolskega leta poteka 150 let delovanja celjske gimnazije, ki je bil po vrstnem redu ustanovitve peti učni zavod te vrste na sedanjem slovenskem ozemlju. V prvih letih gimnazija ni imela last- nega poslopja, razredi so bili razme- ščeni po privatnih hišah tako dolgo, dokler ni bila leta 1812 za gimnazijo zgrajena nova šolska zgradba med žup- no cerkvijo in Savinjo, v kateri se je pouk vršil vse do leta 1919, ko je bilo za pouk usposobljeno sedanje novo gim- nazijsko poslopje na Otoku, stara gim- nazija pa še stoji sicer okrnjena, ker so jo v drugi vojni poškodovali napadi iz zraka. V ustroju gimnazije se je v teku pol- drugega stoletja izvršilo več sprememb. Prvotno je imela samo pet, od leta 1919 dalje pa šest razredov, učni jezik pa je bil od leta 1848 pretežno latinski, zato so gimnazijo v tej dobi navadno ime- novali latinsko šolo. Realnim predme- tom je bilo odmerjeno le pičlo število ur, največ pa so gojili klasične jezike in zgodovino, celo za nemščino med uč- nimi predmeti ni bilo mesta, o sloven- ščini pa v šoli sploh ni bilo govora. S šolsko reformo, ki je sledila revolu- cionarnemu letu 1848, je latinščina iz- gubila dominantno vlogo v gimnaziji, na njeno mesto pa je stopila nemščina, ki je postala učni jezik v vseh predme- tih, razen tega pa se je poučevala tudi kot predmet, obvezen za vse učence, medtem ko je bila slovenščina uvedena kot^ obvezna le za učence slovenske na- rodnosti. eRalni predmeti so sedaj dobili ■ več prostora v učnem načrtu, z leti pa so se postopoma začeli uvajati tudi ne- obvezni predmeti; zanimivo pa je, da so vsi nekdanji neobvezni predmeti v današnji gimnaziji postali obvezni. 2e pred 100 leti je bila torej nakazana po- treba po znanju spretnosti in disciplin, ki jih bo bodoče življenje osvojilo kot neobhodne, sila tradicije in pa moč literarno-historične smeri, ki je do te- daj absolutno vladala v znanosti, pa sta še vedno dajali prednost antični kul- turi in klasični vzgoji v srednji šoli, ki je kljub reformi v svojem bistvu ostala klasična ali humanistična. Novost nove šole je bila tudi v tem, da je gim- nazija sedaj postala osemrazredna. Čeprav je bila gimnazija namenjena slovenski mladini se je ta morala v šoli izobraževati v tujih jezikih in tu- jem duhu. Splošna želja Slovencev je pa bila, da bi gimnazija postala sloven- ska ali vsaj deloma slovenska šola, v kateri bi se upoštevali pogoji, ki so bili nujni za razvoj slovenske kulture in s tem namenom so Slovenci v drugi po- lovici prejšnjega stoletja začeli borbo za slovenske vzporednice. Po težki borbi so dosegli, da so bili leta 1895 v Celju ustanovljeni samostojni nižji gimnazij- ski razredi in čeprav so bili ti razredi le na pol samostojen utrakvističen za- vod, so pomenili prehod k popolni slo- venski srednji šoli. Tretji važen preokret je gimnazija doživela z razpadom stare Avstrije 1. 1918, ko je postala slovenska. Prva slo- venska matura je bila 1. 1919, jeseni istega leta pa se je novo šolsko leto za- čelo že v poslopju nove gimnazije. S šolsko reformo, ki je sledila, je bila gimnazija iz humanistične preurejena v realno in tako je ostalo do leta 1941, ko je okupator tudi pri nas preuredil šolstvo po načrtu za vzgojo nacistične mladine. Osvoboditev 1. 1945 pa pomeni četrti preobrat v zgodovini naše gimna- zije. Takrat je bilo šolstvo zopet vrnje- no slovenskemu narodu, gimnazija pa je bila ponovno odprta slovenskemu je- ziku, ix)stala je vzgojni in učni zavod naše mladine, ki bo v bodoče nositeljica naprednih idej in voditeljica nove so- cialistične družbe. Četudi je bila gimnazija državna ustanova, je v prvih desetih letih imela v njej odločilne besede cerkev. Vodstvo je bilo vse do konca petdesetih let v rokah duhovščine in med profesorji so dolgo imeli večino duhovniki. Po narod- nosti so bili med učnim osebjem v ve- čini Nemci, vendar je pa do šestdesetih let med učitelji opaziti tudi precej Slo- vencev, katerih število se je manjšalo, čim večji in čim nestrpnejši je postajal v naših krajih nemški nacionalizem. Po ustanovitvi samostojnih nižjih raz- redov 1. 1895. sta ostala na lîopolni nem- ški gimnaziji le še dva Slovenca in sicer katehet ter profesor slovenščine. Od slovenskih profesorjev sta v prvi dobi posebno važna Ivan Anton Zupan- čič, pesnik, pisatelj in zgodovinar ter Valentin Konšek, znan po svojem dru- štvenem in novinarskem delu. Po 1. 1848 pa so delovali na gimnaziji po- membnejši profesorji: Josip Drobnič, urednik Slovenske Bčele; Blaž Kocen, znamenit kartograf; slovenski leksiko- graf Maks Pleteršnik; pedagog in slov- ničar Mihael Zolgar; latinee Valentin Kermavner; slovstveni zgodovinar Ka- rel Glaser; prirodopisec Franc Krašan; slovničar Mihael Zavadlal; kateheta Ivan Krušič in Josip Kardinar ter sla- vist Matej Suhač. Nemška gimnazija je imela dva ravnatelja Slovenca in sicer, sta to bila Josip Premru in Peter Konč- nik. Od nemških profesorjev je bil pred 1. 1848 najpomembnejši Ivan Gabrijel Seidl, proti koncu stoletja pa zgodovi- nar Andrej Gubo. Od Cehov, ki so po- učevali na gimnaziji je bil najodličnejši dr. Gustav Adolf Lindner, filozof, pe- dagoški pisatelj in organizator telovad- nega pouka. Zadnji ravnatelj nemške gimnazije je bil Klemen Prof t, prvi ravnatelj slovenske popolne gimnazije pa Emilij an Lilek, nekdanji vodja slo- venskih razredov. Temu je 1. 1920 sle- dil Anton Jeršinovič, za njim pa sta si sledila Anton Zupan in Franc Mravljak. Čeprav so Nemci gimnazijo proglašali za svojo posest, so imeli na njej Slo- venci večino vse do konca devetdesetih let, od ustanovitve slovenskih samostoj- nih razredov pa so bili v manjšini, ker so sl^oraj izključno obiskovali le višje' razrede, razen tega pa je v Celje pri-' haj alo nemško dijaštvo iz avstrijskih dežel. Zanimanje za nacionalno in kul- turno delo je bilo med slovenskimi di- jaki v vseh časih zelo živo. Zbirali so se v krožkih in izdajali leposlovne liste. Iz enega takih krožkov je izšel tudi celjski pisatelj in pesnik Franjo Roš. V letih pred drugo svetovno vojno pa je bilo med dijaštvom že prilično raz- yjito marksistično gibanje, saj so iz teh vrst izšli naši najvidnejši politični in kulturni delavci kakor dr. Aleš Beb- ler, dr. Darko Cernej, dr. Jože Brilej, Drago Destovnik-Kajuh, Vladimir Pav- čič, Matej Bor, od okupatorja ustreljeni voditelj mladine Milan Finžgar in še mnogo drugih. Pa tudi v starejši dobi je dala celjska gimnazija izredno šte- vilo znamenitih mož, od katerih naj bi sledili samo nekateri: dr. Gustav Ipa- vic, dr. Benjamin Ipavic in dr. Anton Schwab so bili pomembni komponisti; Franc Stiftar in Martin Hostnik sta bila profesorja v Rusiji; Franc Orožen, zem- ljepisni in zgodovinski pisatelj; pesnik Anton Aškerc; pisatelj in ustanovitelj slovenske stenografije Anton Bezenšek; odličen slavist dr. Vatroslav Oblak; pi- satelj in pedagog dr. Josip Tominšek in pisatelj Franc Ksaver Meško. Letos praznujeta 60-letnico mature dva celjska dijaka, v Celju živeča upo- kojena sodnika Ivan Stoj an in Anton Zdolšek, sošolec obeh pa je bil pred leti' umrli advokat dr. Stefan Rajh. Oba sta še živi priči nekdanjih razmer na nemški gimnaziji in pomnita, kakšno je bilo življenje slovenskega dijaka v, onih časih, ko so našemu ljudstvu vla- dali tuji gospodarji. Naša mladina ima sedaj v svobodni socialistični domovini v vsakem pogledu lepše čase. Pripominjamo, da bo v Celjskem zbor- niku 1958 izšla daljša razprava o zgo- dovini celjske gimnazije. V Letnem po- ročilu I. gimnazije 1958 pa sta izšli dve' poglavji iste razprave in sicer »Zname- niti profesorji in znameniti učenci«. Razpravo je napisal prof. Janez Mlinar. Z razstave otroške ustvarjalnosti Risanje po šabloni že zdav- naj ni več uporabno pri pe- dagogiki. Pustiti otroka, da po svoje upodablja stvari, ki jih vidi in si jih pred- stavlja, to je veliko več vredno kot vsako siljenje k realnosti, perspektivi, an- atomiji itd. Otroku je pa treba razgibati domišljijo, mu posredovati vsestransko uporabo najrazličnejših iz- raznih sredstev in materi- ala. Razstava najboljših del I. gimnazije, ki je bila te dni v Celju, je potrdila pra- vilnost takega pedagoškega prijema pri pouku likovne vzgoje. Poglejmo na sliki, kako je učenka prvega raz- reda gimnazije, Anica Kot- nik upodobila deklico. To je pravzaprav mozaik iz sa- mih barvnih któckov blaga, prilepljenih na papir. f..orNi¿ ANS CA 't .G Dve razstavi v Hogašlii Slatini Kakor vsako leto, razstavljajo slatin- ski učenci tudi letos. Tokrat so še bolj razgibani. Z vseh sten diha te dni delo vsega leta — množična razstava risb. Učenci so zlili vanje ljubezen mladih src: narave se veselijo, spremljajo njen ritem — jesen, plodovi, delo, jesensko cvetje, spomini na počitnice, zima in dedek Mraz, pomlad, cvetice, narava in dom, taborjenje, tihožitja ... V slike so zarisali svoj srd do temnega suženj- stva in okupacije, svojo bol nad padli- mi, radost svobode, svetlobo zmage in ustanovitve nove domovine. Razstav- ljajo vsi razredi. Cetrtošolci že dobro rišejo. Tudi prvih osnovnih razredov ne smemo spregledati. Sestošolci se po- našajo z lepimi zvezki, z botaničnimi kolekcijami in vzornimi herbariji. V sedmem razredu naletimo na modele iz mehanike, pisana geometrijska tele- sa, v osmem razredu pa že na finejše slike, tehnične modele ladij, vzorce električnih naprav in optičnih predme- tov. V znamenju satelita razstavljajo učenci II. osemletke. Mlade glave je osvojila misel o vsemirskih strojih. De- la so izbrana in učinkovita. Portreti Jankoviča bi lahko krasili vsak pro- stor. In pestri blagovni vzorci, kontrast- ne proste risbe iz narave ter drugo. Višji razredi se ponašajo s slikami živih omamen tov, jesenskih plodov in priložnostnih slik. Mladi slikar Rat- nik je bil za svojo sliko o prometnih nesrečah že nagrajen. Tudi dekliška ročna dela so bogato zastopana. Odli- kuje jih preprostost in ličnost, pletenje pa je že kar mojstrsko. B. B. SDLSKíl REFORMU pred konkretizacijo VEČLETNE PRIPRAVE ZA PRE- OBRAZBO NAŠEGA ŠOLSTVA BODO Z NOVIM ZAKONOM, KI GA BO v KRATKEM SPREJELA LJUDSKA SKUPŠČINA FLRJ, DOBILE SVOJ, PRAVNI IZRAZ. — POTREBO PO REORGANIZACIJI SO NAREKOVALI" NOVI DRUŽBENI ODNOSI, NAGEL RAZVOJ MATERIALNIH POGOJEV ŽIVLJENJA, NAPREDEK ZNANOSTI: IN TEHNIKE, NAPREDEK PED AGO-" ŠKE ZNANOSTI ITD. — Z UVEDBO DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA v ŠOLSTVU SE JE ŠOLA BISTVENO PRIBLIŽALA DRUŽBI. — TAKO BO LETOŠNJE LETO V POGLEDU VSE- BINSKIH SPREMEMB V PROCESU VZGOJE IN IZOBRAZBE NAŠIH MLADIH RODOV POMENILO NOV MEJNIK. ŠOLSKA REFORMA NA PODROCJU CELJSKE OBČINE Novi zakon bo stopil v veljavo z no- vim šolskim letom. Po njem bosta obe * popolni gimnaziji v Celju s septembrom ukinjeni; v mestu bodo ustanovljene tri osemletke, ki bodo vključevale vse učence sedanjih osnovnih šol ter vse dijake sedanjih nižjih gimnazij, medtem ; ko bo na prvi gimnaziji pouk trajal ■. le štiri leta. Nadalje bo razrešenih 63 profesorjev, predmetnih učiteljev in ' učiteljev, ki jih bo ObLO namestil na , osemletnih osnovnih šolah. Osemletka na I. osnovni šoli bo ob-;- segala 40 oddelkov (1500 otrok), od teh jih bo v njenem lastnem poslopju 26, medtem ko ibo z ostalimi gostovala na sedanji I. gimnaziiji, in sicer samo v popoldanskem času. Osemletka na II. osnovni šoli bo imela 30 oddelkov (1100 otrok), tretja osemletka pa bo s 35 od- delki (1300 otrok) zasedla sedanjo II. gimnazijo. V vseh treh šolah se bo pouk — zaradi pomanjkanja prostorov in do zgraditve hudinjske šole — vršil v dveh izmenah, razen na I. osnovni šoli, ki ga bo imela samo v popoldanskem času. Ker bo z dograditvijo hudinjske šole vprašanje šolskih razmer v Celju do- bilo znosnejšo obliko in ker bo ta šola dograjena šele prihodnje leto, je taka razmestitev začasna. Zato bodo letos izvedene tudi le najnujnejše premesti- tve učiteljskega kadra, prihodnje leto pa bodo določeni stalni šolski okoliši, ki bodo upoštevali otrokovo bivališče. V OSTALIH KRAJIH NASE OBCINE bo še nadalje delala osemletna osnovna šola v Storah, ki jo obiskujejo tudi učenci višjih razredov iz Teharjih in s Kompol. Njeno delovanje .pa bo popol- nejše, ko bosta kolektiva nižje in višje stopnje delala ipod isto streho. Za novo šolo so predpriprave v teku, gradbeni odbor pripravlja načrt. Kompolska šola bo do začetka novega šolskega leta ob- novljena; postopoma pa bodo obnovili tudi teharsko šolo. Šola na Svetini zaradi nizkega šte- vila učencev ne bo mogla biti popolna osemletka, zaradi oddaljenosti od večje šole pa ne bo mogla vključevati učencev višjih razredov v matično šolo. Problem bodo poskušali rešiti tako, da bodo na šoli zaposlili še nekaj učnih moči. Šola v Ljubečni bo s prihodnjim šol- . skim letom priključena matični šoli na Hudinji, sama bo obsegala pet razredov, medtem ko šole v Smartnem reorgani-; zaci j a ne bo zajela že letos. Tudi ta šola je predvidena kot podružnica ene' izmed celjskih šol, pri čemer se pojav- lja problem prevoza učencev v Celje. Šola je potrebna temeljitejše obnove, zato pripravljajo načrte, po katerih jo bodo sodobno uredüi. FESTIVALSKI OGENJ V VELENJU JE UGASNIL in v domu kulture je zavladala tišina. V treh dneh je nad sto igralcev iz Slo- venije sodelovalo pri sedmih igrah. Pre- senečeni smo bili nad tolikim obiskom. Tako so izjavili tudi ugledni dramski delavci in novinarji. Najbolj obiskana, je bila predstava Leonharda Franka Jezusovi apostoli. Po vseh igrah so bile razprave o de- lih, v katere so posebno živahno pose- gali velenjski igralci. Odločili so, naj bi bila revija amaterskih odrov stalna. Le-ta naj bi bila v Velenju. V bogati polemiki, ki so jo vodili po igrah pro-; fesionalni igralci in dramaturgi, so iz-' menjali misli in hkrati dobili mnogo na- potkov za še uspešnejše delo na ama- terskih odrih. Velenjski Svobodi gre ob reviji vse priznanje. V treh dneh ni bilo najmanjše nevšečnosti in je vse po- tekalo po naprej določenem programu. Festivalski ogenj je ugasnil, spomin na prijetne dni v Velenju pa bo še dolgo živel v srcih vseh gostov. Z glasbene šole v Žalcu Pred nekaj dnevi je bila v Žalcu javna produkcija nižje glasbene šole, v kateri so se občinstvu predstavili gojenci vseh letnikov. Njihov nastop je poslušalce prijetno presenetil. Kljub temu, da so bila nekatera dela zelo zahtevna in so nekateri gojenci razpolagali z instru- menti šele nekaj mesecev, so vse točke zadovoljile. Žal pa je bila prireditev s strani odraslih slabo obiskana. Glas- bena šola v Žalcu je s svojim zaključ- nim nastopom opravičila potrebo in koristnost obstoja. Ko je šola pričela z delom, ni imela razen velikega števila gojencev in dosti dobre volje pri nekaterih za glasbo vne- tih ljudeh, ničesar. Obč.LO ji je z ra- zumevanjem zagotovil potrebna finanč- na sredstva. Jeseni se ji obeta, da bo dobila v žalski osemletki vsaj eno učil- nico. Število učencev je bilo sprva veliko, kasneje pa so mnogi odstopili, ker si niso mogli nabaviti instrumentov. Ven- dar je do konca vztrajalo 63 gojencev, med njimi 41 klaviristov, 1 violinist, 2 klarinetista, 2 trobenčata in 17 har- monikarjev. J. G. Okrajni strelski odbor Celje pri- redi pod okriljem Okrajnega od- bora SZDL Celje TEKMOVANJE Z ZRACNO PUŠKO v počastitev obletnice borb na Sutjeski. Tekmovanje bo dne 29. VI. 1958 od 10. ure do 19. ure v Frankolo- vem. — Vabimo vse organizacije, da prijavijo svoje strelske ekipe, katere naj òodo sesitavljene iz petih članov. Nagrajenih bo 25 najiboljših strelcev! Spomini na Sutjesico „Hura! naprej proletarci!" Krenili smo. V temi smo izgubili pot in zdaj se prebijamo skozi gozd. Spolz- ko je. Padamo in zadevamo ob drevesa. Najteže hodijo mitraljezci Božo je se- zul opanke, rekoč: — Bos bom laže hodil, v opankah mi drsi. Paziti moram na mitraljez ... — Meni je tako laže, kakor če bi vodil konja. Zdaj držim Ratka za roko in vem, da ne bom zaostal, pravi Jovča, ko sem ga vprašal, če lahko hodi. Zora. Prišli smo do Borovna in Gra- dine, do sovražnikovih položajev. Me- gla. Komaj vidimo smer napada. Na drugem bregu Sutjeske besni silna bor- ba za proboj med Tjentištem in Točev- cem. Nahajamo se na robu ledine Borovna, na jurišni razdalji. Strelska vrsta je jurišala na sovražnika z borbenim kli- cem: »Hura! Naprej proletarci! Naprej mladinci!« Pričela se je ogorčena borba. Nemci so v rovih. Osvajamo vsako ped zemlje. Božo, namestnik komandirja, je težko ranjen: .— Pustite me, hočem videti konec borbe, lahko še streljam ... To je bilo vse, na njegovo lice je padla senca smrti. Nov juriš. Sliši se glas Boža mitra- Ijezca: »Naprej mladinci! Naprej proletarci! Zmaga je naša.« Slišal sem njegov rafal, in mitraljez je utihnil. Božo je obležal. Nikica se*plazi po rosni travi in pušča za seboj krvavo sled. Slišimo ga, ko pravi Sremcu, svojemu pomočniku: »Udari, dokler tečejo naboji, naši se prebijajo.« Od švabskih bomb je zemlja zasula mladega kovača Sremca in ko je stre- ljal poslednje naboje, je njegovo srce obstalo. Na levem krilu čete leži vodnik Loja' in zadnjikrat meče bombe in vodi svoj vod v juriš, a na desnem krilu vodnik Crni, katerega pesmi se ne bodo slišale več. Poleg Boža mitraljezca leži ranjen v noge in zadet v prsa SKOJevec Var- gović Tonči; njegov glas je slaboten: »Maščujte nas, tovariši... Vemo, za kaj smo padli ... Pozdravite naše starše in mlade tovariše.« Acov mitraljez ni zatajil; zasul je pobesnele frice, toda njihov rafal ga je pokosil. Med Rašidom in Milanom leži pono- sna zbrojevka... Vprašali smo našo bolničarko Dragico, če so jo težko ranili, ko je reševala svoje tovariše. »Ne. Lahko se gibljem. Rane niso hude. Videli ste mrtve tovariše. Zakaj Tonči ni laže ranjen ...?« Sovražnik je razbit in potolčen. Desni breg Sutjeske je očiščen, na levem bre- gu pa še vedno besnijo borbe ... Luka Božovič: Iz knjige: »Tri leta prve proletarske divizije«. 27. JUNIJA — STEV. 25 življenje na naši vasi Svojevrstna kooperacija na Gomilskem MALCE NEVERJETNA, A VENDAR RESNIČNA ZGODBA O TEM, KAKO SO SI NEKATERI PREDSTAVNIKI KMETIJSKE ZADRUGE GOMILSKO ZAMISLILI »ZADRUŽNO KOOPERA- CIJOc • ; i.iJAi Pred dobriima mesecema je bil na Gomilskeiu •bčni zbor Kmetijske zadruge. Ob ugotavljanju, kakšno je bilo njeno poslovanje in kako je de- lal bivši upravni odbor, je prišlo marsiikaj na елп. Kratko povedano: nekaterim predstavni' kom tamkajšnje Kmetijske zadruge, predvsem pa njenemu predsedniku Božiču Ivanu je bilo več do tega, kako bo v Gomilskem urejena farna cerkev in župnišče, kakor pa to, kako bo predovalo zadružno gospodarstvo. Pa poglej- Ko stvari malo pobliže. Pri tamkajšnji cerkvi je že dalje časa poslo- val gradbeni odbor, ki je v letu 1947 pričel z obnovitvenimi deli. V njem je ves čas pridno sodeloval tudi predsednik zadruge Božič. Ko je v Gomilsko prišel novi župni upravitelj Žmavc Jože, je bil Božič izvoljen celo za taj- aika tega odbora. Vneto so se lotili posla. Edi- no misel na to, kje dobiti denar, jim je gre- mita vnemo. Ljudje ga namreč niso hoteli žrtvo- vati toliko, da bi lahko pričeli z delom in «resnicili velikopotezne načrte. Ne ve se točno, od kod jim je prišel v kri- tičnem času navdih. Domislili so se Kmetijske zadruge in njenega kreditnega odseka, ki je razpolagal s hranilnimi vlogami svojih članov. Toda Kmetijska zadruga zaprošenega kredita 200.060 din ni hotela dati. Kakšna škoda, da Bo- žič takrat še ni bil predsednik zadruge! Zato so si iznajdljivi ljudje izmislili drugo pot (beri: prevaro!). Nagovorili so nekaj zadružnikov, da so pri zadrugi prosili za posojilo, ki bi ga potem odstopili cerkvi. Na prigovarjanje Boži- ča in še enega člana kreditnega odbora je le-ta sedmim prosilcem odobril kredite po 30.000 din. Kreditni odbor in upravni odbor KZ sta bila prevarana, ker najbrž nista vedela, v kakšne namene se bodo uporabila zadružna denarna sredstva. Uspelo sodelovanje zadruga — župnišče je bi- lo s tem vzpostavljeno. Ob času obnove cerkve je Kmetijska zadruga velikodušno nudila kre- iit brez jamstva za nabavo raznega gradbene- ga materiala, kar sicer za ostale smrtnike ni ve- ljalo. Ko so v letu 1956 obnavljali zunanji omet župnišča, je predsednik Božič poskrbel, da je zadružni traktor navozil iz Pariželj dovolj pe- ska. Seveda! Cemu pa potem imamo tolikšno mehanizacijo? Saj lahko tlako sedaj malce mo- derniziramo, ali ne? Le kdo bi za take namene še mučil živino, ko imamo pa poceni družbena «redstva? Dobro pa bi bilo, če bi se Božič spomnil, komu so te »črne vožnje« .zaračunali, če jih niso v kakšni drugi obliki prevrgli na ramena zadružnikov ali potrošnikov. Ometavanje visoke stavbe seveda ne gre brez odrov. Pa kdo bi si belil glavo s tem, ko pa je za te reči že poskrbela zadruga, ki lahko potrebno gradivo posodi, morda celo brez od- škodnine. Delo so opravili delavci, ki so že bili zaposleni pri gradnji zadružne sušilnice. Kako je bilo z izplačilom njihovih delovnih ur, ni dognano. Ne ve se namreč, ali so jih darovali sami delavci ali zadruga. S tem pa finančnih skrbi (in finančnih pre- krškov!) še ni bilo konec. Župnik Žmavc je aamreč zelo iznajdljiv. Kaj zato, če se pri tem skrega z našimi predpisi (saj socialistična drža- va tako ni od boga in je treba delati proti). 2 marljivim dušebrižništvom na novem služ- benem mestu se bi morda v očeh svojih pred- stojnikov lahko vsaj malo rehabilitiral. Tako bi popravil mučen vtis, ko je moral pred leti s tako sumljivo naglico zapustiti svoje ovčice na Bizeljskem. Sedaj se je spomnil, da bi bilo treba obno- viti krstilni kamen v župnijski cerkvi. Nabrali so že botre, ki bi kamnu botrovale in ga ob- ■darovale. Toda denar za izgotovitev je bilo treba najti že prej. Zato si je posestnik Franc R. izposodil pri hranilnici in posojilnici Kme- tijske zadruge Gomilsko 100.000 din. Da bi bilo posojlo sigurne je odobreno, mu je poroštvo zanj podpisal sam Božič, ki je bil tisti čas že predsednik zadruge. Nastala pa je nova nevšečnost. Blagoslavlja- Bje novega kamna je bilo pred durmi, botri in .drugi darovalci pa še vedno niso prejeli de- narja za prodani hmelj. Zato je predsednik na- ^i-očil uslužbencem zadruge, naj kolikor mogoče \hitro pripravijo vse potrebno za izplačilo, če- ravno bo treba plačati ljudem nadure. V ta namen je celo honorarno zaposlil pomožno pi- sarniško uslužbenko. Delati je bilo treba hitro. Razglasili so že dan izplačila, denarja pa še vedno ni bilo dovolj na razpolago. Morda bi jim priskočila na pomoč sosednja zadruga? So- sedje pa iinančnega prekrška niso hoteli storiti, ^ato so z izplačevanjem pričeli. Le kaj bi sto- rili, če bi takrat hoteli vsi kmetje dvigniti za- slnženii denar. K sreči niso vsi takoj prišli ponj. Ob akciji za nabavo nove opreme in klopi v «erkvi finančne podpore zadruge niso rabili, ker so kmetje les za svoje klopi darovali in ga zvozili na žago. Potrebna jim je bila le majhna pravna pomoč glede sečnega dovoljenja s prižnice, in stvar je stekla. Za druga manjša popravila v letu 1958 pa so planirali zidarje, ki grade zadružno sušilnico v Grajski vasi. Kmetijska zadruga Gomilsko pa je še na po- seben način prispevala svoj del bere za go- milskega župnika. Najela je zemljišče z gozdom, last župne nadarbine Gomilsko. Zanj je pla- čevala najemnino in davek, gozd pa je hvalež- no izkoriščal župnik Žmavc. Ali lahko verja- memo predsedniku Božiču, da o tem ni bil poučen? Ali velečastiti tudi ni vedel, čigav gozd izkorišča? Mar ni tako zlorabljanje in nepošte- nje v očitnem nesoglasju z lepimi besedamii teh ljudi? V letu 1957 je upravni odbor KZ odobril fi- nančna sredstva za izlet žena-zadmžnic po Go- renjski in Primorski. Udeležil se ga je tudi predsednik in upravnik zadruge. Lepa poteza, porečete, kajne"? Toda lepo zasnovana ekskur- zija se je med potjo prelevila v božjo pot. Ro- marji so s predsednikom kolektivno zavili v cerkev Marije pomagaj na Brezjah, kjer so se »okrepčali« za nadaljnje napore. Kaj takega bi si zadružniki sami brez udeležbe predsedni- ka ne mogli privoščiti. Tako so žulji zadružni- kov zopet nekoliko pripomogli k slavi božji in dušnemu blagru pobožnih izletnikov. Gomilski primer nam pove, do kakšnih ne- pravilnosti in prekrškov dovede samovolja po- sameznikov, če je premajhna družbena kontrola. Vsiljuje se vprašanje, kaj je delal nadzorni odbor zadruge in kaj mislijo zadružniki, da so človeku takega kova ponovno dovolili kandidi- rati v novi upravni odbor. Najbolj čudno pa je to, da je dal predlog za izvolitev Božiča pred- sednik SZDL. Mar se organizacija SZDL na Gomilskem strinja z vsem njegovim doseda- njim početjem? Morda ga prav zato nekateri nepoučeni domačini še sedaj zagovarjajo in trde, da je pošten. Kolikšna je mera njegove dvolične morale, smo ob teh primerih spoznali, kako pa je z njegovo poštenostjo, bo končno ugotovilo sodi- šče, ko bo presojalo prekrške. Ce je bil finanč- ni položaj zadruge res tako rožnat, da je lahko tako lahkomiselno zapravljal družbena sred- stva, ali ne bi bilo bolj smotrno in koristno, da bi priskočili s finančnimi sredstvi na pomoč njihovi osnovni šoli, ki je^ tako potrebna ob- nove? S takim dejanjem bi se lahko ponnJaU, njihovi otroci pa bi jim bili hvaležni. Da bi bolje spoznali, kakšnega kova človek je bil bdvši predsednik, naj navedem še dvoje njegovih moralnih prestopkov. V letu 1957 je bil pri njem na hrani in stanovamjn vaški pastir âumlak Anton. Kot plačilo za to mn je moral delati vse dopoldne, pa še to ni bdlo dovolj. Ko je Božič spoznal, da ne zahaja v cerkev, mu je odpovedal hrano in stanovanje, rekoč: »Pri meni mora vsakdo hoditi v cerkev.« Ali ta vaški samovoljnež ne ve, da je širjenje verske nestrpnosti prepovedano in da je z ustavo za- jamčena svoboda veroizpovedi? To pa je treba razumeti obojestransko in zato nihče nima pra- vice zaradi verskega prepričanja nad kom iz- vajati nasilja. Med tem, ko se hvali, kako si je njihova zadruga opomogla, pozabi povedati, da si je v tem času opomogel tudi on sam. Ko je Kmetijska zadruga dobila 8 traktorjev, je enega takoj zapeljal sJiraniti domov pod izgo- vorom, da zanj nikjer drugje ni prostora. Ce so lahko spravili 7 traktorjev pod streko, ali ne bi našli prostora še za osmega? Močno dvomim, da bi ga pošteni državljani in zadružniki na Gomilskem še nadalje zagovarjali in mu zaupali tako važno in odgovorno nalogo, kakor je članstvo v zadružnem odboru, če bi poprej kaj več vedeli o tem, kako je gospodaril z zadružno imovino. Končno bo morda tudi sam sprevidel, da na dveh stolčkih nii mogoče var- no sedeti, ker se mu bo eden gotovo izmaknil. Ce je raje cerkveni ključar kot predsednik za- druge, in če ne more ločiti zadružno od cer- kvenega, potem se mu upravljanje zadružnega gospodarstva ne more poveriti. Siljpanje hpme tudi za perutnino Mnoge gospodinje so v zimskih me- secih, ko primanjkuje zelenjave, še ved- no v zadregi, s čim bi krmile kokoši, da bi tudi pozimi nesle. Po zaslugi Da bo tudi pozimi dovolj jajc... Okrajne zadružne zveze Celje, ki je preskrbela liz Svice odličen recept za si- liranje perutninske krme, so mnoge na- predne gospodinje v našem okraju že začele po tem receptu pripravljati zim- sko hrano za kokoši. Uspehi so odlični in gospodinje z veseljem ugotavljajo, da pri taki krmi kokoši nesejo vso zimo. Za siliranje perutninarske krme po- trebujemo betonsko cev z večjim pre- merom, katere dno zabetoniramo in jo dve tretjine vkopljemo v zemljo. Pri- merna je tudi lesena kad ali sod brez enega dna. Silos mora biti pokrit ali zapažen, ali pa ga spravimo v klet, da vsebina pozimi ne zamrzne. Osnovne sestavine silosa so: otavič (tretja košnja trave), mlada lucerna in črna detelja ter mlade koprive. Vsa ze- lenjava mora biti mlada. To zelenje, katerega mora biti za približno tričetrt silazne mase, zrežemo sveže čim krajše. Nadalje zrežemo na majhne koščke (ali zribamo) korenje, peso in droben krom- pir. Krompir pred vlaganjem poparimo. Tem gomolnicam dodamo nato drobno zrezane liste zelja, ohrovta, petršilja in zelene. Tega naj bo približno za četrt silazne mase. Vso to vsebino dobro pre- mešamo in jo nato vlagamo plast za plastjo v posodo. Med vlaganjem do- damo na 1001 prostornine 0,5 kg slad- korja in 8 kg žita (oves ali ječmen). Pri vlaganju dobro tlačimo plast za plastjo, da iztisnemo zrak in tako preprečimo razvoj ocetnih bakterij. S tem doseže- mo tako imenovano mlečno-kislo ki- penje. Ko je posoda do štiri petine pol- na, pokrijemo silazno maso z zelnimi listi ali ovojnim papirjem ter dobro po- krijemo z najmanj 20 cm debelo plastjo ilovice. Po preteku 6 tednov je silos zrel za krmljenje. Ko ga odpremo, odstranimo plast ilovice ter krmo pokrijemo z le- senim pokrovom in obtežimo s kam- nom. Ravnamo podobno kot s kislim zeljem. Silos krmimo zjutraj in opoldne — približno 60 do 80 g na eno kokoš, ali 60 do 8Ò dkg na 10 kokoši v dveh obro- kih. Pred krmljenjem primešamo si- laži na vsakih 10 kokoši še 2 ali 3 male žličke dodatnega rudninskega кгтДа »Rudninka«. En m^ silosa zaleže za petmesečno krmljenje 100 kokoši. MLADINSKA AKCIJA Na Menini planini, ki je pretežno go- la, bo mladina dva meseca urejevala^ čredinske pašnike (le-teh je 12 in obse- gajo 130 ha), ki so zapuščeni in prera- ščeni s š:ibjem. To akcijo bodo podprle zadruge, planinsko društvo v Gomjem gradu pa je že odstopilo planinski dom, ki bo mladini služil za domovanje. Med- tem ko je do sedaj neurejenost onemo- gočala organizirano pašo, se bodo po- slej stroški znatno zmanjšali, produk- tivnost pa povečala. MEDSEBOJNA GOSTOVANJA MLA- DIH ZADRUŽNIKOV Aktiv mladih zadružnikov iz Šentvida pri Grobelnem je te dni obiskal mlade zadružnike v Sedražu nad Laškim z, Gogoljevo »Ženitvijo«. Preteklo nedeljo pa so Sentvidčanom vimili obisk nrüadi zadružniki iz Sedraža, ki so skupno z igralsko družino Prosvetnega društva uprizorili dramo »Mati«. Take medsebojne obiske naj bi orga- nizirali tudi drugi aktivi mladih zadruž- nikov, da bi si tako izmenjali medse- 29 MINUT V VALJ ARNI IN MARTIN ARNI STORSKE ŽELEZARNE Delavski svet bo tesno sodeloval z zborom proizvajalcev Med valji drsijo bele proge razibelje- nega železa. Delavka v rdeči ruti dviga z ročnim žerjavom posamezne kose iz peči; izginjajo in se tanjšajo in se vra- čajo. Delavec v usnjenem predpasniku jih spretno prestreza; potem drsijo dolge bele proge po kamnitih tleh. Prostor napolnjuje kovinski ropot. V polniraku se v enakomernem ritmu gibljejo telesa pri delu. Mesečni proizvodni plan se giblje od 2500 do 2б00 ton; včasih ga tudi pre- sežemo, kar je v glavnem odvisno od naročil. Teh je dovolj. Delamo v treh izmenah in prejšnja leta smo delali celo ob nedeljah. Kljub temu, da so stroji zastareli, uspešno konkuriramo modernejšim valjamam, pri čemer gre glavna zasluga disciplini delavcev in njihovi izvežbanosti. Želja le-teh je, da bi valjamo modernizirali. S tem v zvezi so krediti že odobreni, nove stroje bomo verjetno nabavili iz Češke, dela pa se bodo pričela prihodnje leto. To .pomeni, da bo valjarna obstala? Ne. Delali bomo po posameznih fazah, se pravi tako, da bomo en del monti- rali, medtem ko ibodo na drugem koncu stroji tekli dalje. Cez tire in preko ozkih železnih stop- nic vodi pot v martinamo. Tri Siemens- Martinove peči (zelo starega datuma) žarijo v slepeči beli svetlobi. Pogled skozi očala: tekoče železo vre kot krop. Dva delavca jemljeta »probo« — posto- pek, s katerim ugotavljamo, kdaj je šarža kuhana. Predsednik delavskega sveta Anton Franolič sicer nima dosti časa, vendar rad odgovori na nekaj vprašanj. Zanima nas delavsko samoupravljanje, proiz- vodni plan, sistem nagrajevanja i. dr. Kolektiv ima v delavsko samouprav- ljanje popolno zaupanje. Člani delav- skega sveta so ga pravilno tolmačili in to je ugodno vplivalo na produktivnost in storilnost posameznikov. Delavski svet si je postavil nalogo, da bo tesno sodeloval z zborom proizvajalcev, ker je le^ta odstranil pregrado med občino in podjetjem. Sistem nagrajevanja je vzoren, realen glede na ustvarjeni finančni dohodek podjetja. Razen tega že obstoji pravil- nik, ki določa nagrade za racionaliza- torje. Proizvodni plan delavski svet vsesko- zi nadzoruje. Kaže da bo polletni plan prihodnji mesec dosežen. Finančni efekt in planirani dobiček, ki je znašal eno milijardo in nekaj sto milijonov, je le- tos delavski svet dvignil za okrog 150 milijonov. Pri nas skritih rezerv ne bo. V glavnem delavski svet nikoli ne razpravlja o stvareh od danes na jutri, pač pa vedno za daljšo perspektivo. Za- enkrat je najvažnejše vprašanje valjar- ne, vsaka faza bo pomenila dvig proiz- vodnje. Delavski svet se tudi zavzema za družbeno prehrano dn tako bo takoj, ko bodo iz projekcijskega biroja poslali projekt novega bifeja, .poskrbel, da bodo delavci dobili tople obroke. Vsi odnosi v podjetju so najiboljši, in glavna nalo- ga je, povečati delovni efekt in zvišati življenjski standard. Resnica o divji gradnii pri kopališču v СеЦи v zvezi z objavljenim člankom v zadnji šte- vilki Celjskega tednika želimo pojasniti javno- sti, kaj je res na tej »divji gradnji« pri kopa- lišču v Celju. Na predzadnji seji odbora za gradnjo kopa- lišča je bilo ugotovljeno, da načrti za izgradnjo črpalnih naprav ne morejo biti pravočasno odo- breni. Zamuda je nastala deloma zaradi požara poslopja Športne zveze Slovenije, ker je bil ob tej priliki uničen del elaborata, hkrati pa zaradi težav pri reviziji. Po načrtu inž. Bloudka bomo namreč v Celju prvič v naši državi uporabili nov postopek filtriranja vode tako imenovani »Mibis« sistem. Za ta sistem so potrebni prav zaradi tega šte- vilni laboratorijski preizkusi domačih surovin, sam načrt pa zahteva še posebno temeljito proučitev. Zato je tudi razumljivo, da je moral projektant prav zato elaborat in dokumentacij« izpopolniti. Mislimo, da nam bodo občani pač dali po- polnoma prav, če smo pri taki gradnji, ki po- meni novost, primemo oprezni. Ker je bilo stanje torej takšno, je bil odbor mnenja, da bi izgradili letos čimprej otroški bazen, medtem ko bi črpalne naprave zgradili jeseni odnosno spomladi, kar je odvisno od po- trditve elaborata. V zvezi z izgradnjo bazena so se zato izvršila pripravljalna dela (priprava terena z buldo- žerjem, postavitev barake za skladišče itd.). Ostala dela pa se niso smela pričeti pred izdajo gradbenega dovoljenja. Tako ne more biti govora o neki divji gradnji, ker je projekt izgradnje v celotni zasnovi že odobren. Izavaja- lec z deli na objektu prav zaradi tega še ni pričel. Odbor za gradnjo kopališča Nečloveško ravnatelje Mnogi so obstali in opazovali nečloveško ravnanje s konji, ki zaradi velikega bremena ne morejo speljati voza od Savinje do novega mosta. Preklinjanje in pretepanje živali nikakor ne more pomagati, da bi bil voz lažji. Podobne pri- zore vidimo skoraj vsak dan. Vsi mimoidoči takšno početje obsojajo in predla- gajo, naj bi se ta del cestišča preuredil, ali pa prepovedalo odvažanje gramoza. Čudimo se lastnikom konj, da ničesar ne ukrenejo, saj so konji vendar nji- hova last. »KOVINOTEHNA« veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom, CELJE, Mariborska 17 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje delovna mesta za: SKLADIŠČNE DELAVCE — plača do 50 din na uro, TRGOVSKE POMOČNIKE, KOMERCIALISTE, STENODAKTILOGRAFKE, 2 TAJNICI z znanjem strojepisja oziroma stenodaktilografije in VAJENCE. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe sprejema uprava podjetja. žena*dom*družma*žena*dom*družina Vložek, ki lajša pranje V zadnji številki revije »Sodobno go- spodinjstvo« piše upravnica celjskega Zavoda za pospeševanje gospodinjstva, tovarišica Milica Zabovnik o novem vložku za kuhanje perila, ki prihrani ženam nmogo časa in truda pri pranju. Iz njenega sestavka povzamemo na^ed- nje: Za zmanjšanje naix>rov in skrajšanje delovnega časa nam pri pranju zelo po- maga vložek v loncu ali kotlu za pranje. V naseljih, kjer doslej še ni bilo mo- goče organizirati mehaniziranih pralnic, bo ta vložek gospodinjam gotovo dobro služil. Vložek, ki ga vidimo na sliki, je preprost izdelek iz pocinkane jeklene pločevine v obliki zvonastega podstavka z luknjicami ob obodu. V sredini pod- stavka je privar j ena cev, ki ima na vrhu stožčast nastavek z luknjicami. Uporabljamo ga tako, da v lonec ali kotel za pranje nalijemo do 1 tretjine vode, ki smo ji dodali katerokoli pralno sredstvo (1 dkg na 1 liter vode). Nato postavimo vložek v lonec ali kotel. Pe- rUo, ki smo ga že prej namakali v omeh- čani vodi, zmencamo in ga ožetega (ne zvitega) naložimo v kotel okoli cevke vložka. Lonec postavimo na štedilnik ali grelno ploščo in segrevamo do vre- lišča. Kuhamo največ 15 minut. Vrenje povzroča močno gibanje vode, ki kroži skozi luknjice ob obodu in pod stožcem cevi ter v močnih curkih po- liva perilo, ga luži in meša. Po kuhanju je treba zmencati le močno umazana mesta, glavno delo pa je opravilo že gibanje in prelivanje vode. Vložek, ki ga že lahko kupite v naših trgovinah, ima nasilednje prednosti: krajša čas pranja, ker odpade miljenje, mencanje in vmesno izpiranje. Za kuha- nje z vložkom zadostuje manjša koli- čina vode kot za navadno kuhanje v loncu in zato prihranimo na kurivu. IPralna sredstva se dobro razpustijo, preden se prične voda prelivati po pe- rilu. Med kuhanjem nam ni treba pe- rila mešati, ker vložek preprečuje iz- parevanje in prekipevanje vode. Zaradi tega štedimo tudi grelne plošče in se izognemo obilni pari, ki pri navadnem kuhanju polni pralnice in kuhinje. Iz- ognemo pa se tudi okvaram perila, ki nastanejo, če se perilo na dnu posode prismodi ali celo prižge. VITAMINSKI NAMAZ Surovo maslo mešamo tako dolgo, da se speni. Dodamo mu nato precej se- sekljanega peteršilja, zelene, strok str- tega česna, nastrgan irdeč korenjček in če hočemo, tudi malo skute. Vse to prav dobro zmešamo in shranimo v porcela- nasti posodi. Ta vitaminski namaz dajte otrokom k lahki večerji s kavo. Seveda pa je vitaminsko okrepilo tudi za od- rasle. POMARANČNI KOMPOT Potrebujemo 6 velikih pomaranč, 12 dkg slađ> korja,í osmino Itra vode n 1 osmino litra vina ali 3 do 4 žlice ruma. Pomaranče olupimo, odstranimo iz njih vse bele kožice in jih zrežemo na okrogle rezine. Skuhamo sladkor z vodo in z nekaj sesekljanimi pomarančnimi lupinami. Ko se tako kuhana sladkorna raztopina ohladi, ji primešamo vino ali rum in jo zlijemo na pomarančne rezine. Tako pripraljen kompot naj pred uporabo stoji 1 do 2 uri na hladnem. VINSKI PUNC Potrebujemo 1 kg sladkorja, i liter vode, sok in lupinico od 4 pomaranč in 2 limro premešamo in serviramo. Iz celja in zaledja Med ljudmi, ki nam krotijo Savinjo Kadar je lep dan, pa ni treba, da bi bila nedelja, se nabere na obeh bregovih toliko ljudi, da ima človek vtis, v dveh dneh bi bila regulacija gotova, če bi prijeli za lopate. Mnogt) jih vidim že zjutraj, ko grem v službo in ko se vračam, so še vedno tam. Gledajo in opazujejo tistih petdeset ljudi, ki imajo pri regulaciji res delo. V začetku, ko so se dela pričela, so ugibali kako bo šlo, kako bi oni »bolje« vso reč zagrabili, pozneje je bilo slišati vedno več pohval, češ pridni so, dobro delajo in znajo svoj posel. Da bi ustregli vsem tem radovednežem, sem Sel mednje, da bi zvedel tisto, česar ni mogoče videti pri njihovih zamahih s težkimi kladivi, kar se ne da razbrati na njihovih zagorelih licih. Kdo in od kod so torej možje, ki nam krotijo Savinjo? Podjetje je res zagrebško, toda ljudje so večinoma iz Dalma- cije, Hrvatskega primorja, nekaj pa jih je tudi iz Bosne in okolice Za- greba. Ce pozna kdo kamen, potem ga pozna tisti, ki je na njem zrasel. To pa so naši vrli Dalmatinci. Marsikdo je videl njihove zidane hiše. Tako lepega zidu, tako obdelanega kamna ne boste videli nikjer drugje. V špranje med kamni boste težko vtaknili vžigalico. Nič čudnega ni, če je podjetje za zidanje škarp pri regulacijah na- jelo te strokovnjake. Radovedneži se čudijo tudi mehanizaciji, ki jo imajo. Bagerji nam niso tuji stroji, toda praktičnosti kiperjev se je treba res čuditi. Koliko gramoza so prevo- zili in nasuli ti kiperji? Kdo bi to na oko izračunal, jaz pa sem pozabil vprašati. Pa drugič ... Obljubil sem, da bom povedal kaj več o ljudeh. '.. Prav! Ce po- gledate v spisek zaposlenih, vidite poleg podatka, da so domala vsi kvalificirani delavci, tudi to, da je zelo malo raznih priimkov. Blaževiči, Kneževići, Pavloviči... Kaj to pomeni? Menda niso slučajno prišli sku- paj? Ne slučajno. Cisto namenoma, tako bo prav. Baje je že stara navada, da na sezonska dela odhajajo cele rodbine. Očetje, sinovi, strici, brat- ranci. Zemlja je pri njih skopa. Malo jim daje, obdelajo pa jo ženske. Mož- je in fantje pa gredo v svet, da pri- služijo denar, ki z njim njihova ka- mnita tla tako skoparijo. Gredo in delajo, pol leta, tričetrt leta, potem pa se vračajo z zasluženim denarjem spet domov. In drugo leto spet zno- va... Tu pri regulaciji ne zaslužijo malo. Plačani so na akord. Jezi pa jih, kadar ni kamenja in ne morejo zidati. Marsikateri pride tudi na 26 tisočakov na mesec. Za hrano dajo po pet tisočakov, spijo v barakah na »švalu« in če si privoščijo kak ko- zarček, pri pijači namreč niso tako vneti kot mi, jim ostane še vedno kupček, ki ga bodo odn<;sli s seboj domov. Sestrične Blaževićeve skrbijo za red in prehrano svojih rojakov ... Kuharice so pripeljali s seboj. Nimajo nič proti naši slovenski kuhinji, toda njihova domača dekleta le bolje poznajo potrebe njihovih želodcev. »Vaša hrana je ukusna,« pravijo, »toda premalo paprike in predvsem premalo masti je v njej.« Njihove dve »domačice« pa jim sku- hajo izdatno hrano, jim pospravijo sobe in skrbijo za njihovo čistočo. Tudi njih dve sem obiskal v kuhinji, kjer sta ravno trebili salato, da bo k rižoti tudi kaj zelenega. Po kratkem pogovoru sem povzel, da imata menda tudi neko posebno nalogo, za katero pa jim sotovariši nič ne plačajo. Potožili sta namreč, da fantje ponoči niso vedno v postelji in se kdo ve kje potepajo. Kdo ve, če ne potuje razen v domačo hišo kakšno pismo tudi kam drugam? Sicer pa šalo na stran. Ker so tu cele družine, je težko za vsakogar, ki bi hotel storiti kaj napak. Ne samo delovna in kolektivna disciplina, tudi družinska ali kako bi povedal, »familjarna diktatura« je tu. Je že vrag, če oče vidi koliko j sin zaslužil, ali pa narobe, oba skupaj pa vesta koliko denarja bo treba za davek, koliko za popravilo strehe, koliko za »ohcet«, kadar se bo hči ali pa sestra omožila. Običajno gre zaslužen denar na kup v eno blagajno ... In kako se počutijo pri nas? Vsi pravijo, da smo Slovenci prijazni ljudje, da je Celje lepo mesto, da je zemlja pri nas rodovitna, da pa bi kar se njih tiče, lahko bilo VEC KAMENJA ... c. k. Vsako jutro znova je mehani- zacija nared za dnevne naloge Pavličevič je mojster v kamnu. Prav tako oba njegova sinova Ju- re in Milan, ki pa ju ni na sliki, čeprav sodelujeta pri regulaciji. Knezović Martin in sin Petar, oba iz Imotskega, sta prišla skupaj na delo. Prve absolventke šole za medicinske sestre v Celju z zaključkom letošnjega šolskega leta je Srednja šola za medicinsike sestre v Celju dala zdravstvu prve diplomantke (32 po števau). ki bodo že v letošnji jeseni zavzele v zdravstveni službi od- govorna in važna mesta. Ta šola je priznana kot ena najvzor- nejših tovrstnih šol v Jugoslaviji. Odgo- varjajoč učni načrt, smotrno s.trogi red, stvarni delovni program ter splošna vzgoja, so dali gojenkam vse, kar zdrav- stvo od njih pričakuje. Pomembno vlogo je odigral tudi vzorno urejen internat. Napori visokostrokovnega predavatelj- skega zbora, dobro vodstvo šole, priza- devnost gojenk ter končno skrb OL.O Celje in republiškib organov niso bih zaman. GRAD ŽOVNEK V POPOLNEM RAZPADU Znani grad Žovnek pri Braslovčah — noli dan j e domovanje Celjskih grofov — se vedno bolj ruši. Od njega je pravza- prav ostal le še stolp, katerega pa tudi vidno gloda zob časa. Nedavno so se ob teh razvalinah sestali člani Sveta za turizem žalske občine, ki so ugotav- ljali, da bi bilo potrebno ta fevdalni grad kot zgodovinsko znamenitost o- hraniti. Nujno bi bilo rekonstruirati vsaj stolp in ga zavarovati pred nadalj- nim razpadanjem. Žalska občina nima sredstev za obnovo, zato bi jih bilo tre- ba iskati kje drugje. DVE VESTI IZ Šoštanja Ob zaključku šolskega leta so na osemletki v Šoštanju odprli razstavo, ki je prijetno presenetila. Najzanimi- vejši so gotovo bili izdelki tehničnega krožka: le-ta je pokazal vrsto prak- tičnih predmetov — igrače, telegraf, co- pate iz raiije in drugo. Prav tako so ugodno presenetili izdelki likovnega krožka in aerokluba. Ob zaključku šolskega leta so tudi analizirali uspehe na osemletki. Učenci nižjih razredov so dosegli 86,61 odstot- kov, učenci višjih razredov pa 75,92. Največ negativnih ocen je bilo v an- gleščini, slovenščini in matematiki. KRATKE NOVICE OD VSEPOVSOD IZ KONJIC nam poročajo, da bodo v kratkem pričeli z obnovitvenimi deli na cesti, ki veže Zreče z glavno cesto Celje—Maribor (v dolžini 3 km). Sred- stva za cesto so že odobrena. Cesto bodo na nekaterih krajih nekoliko razširili, oblažili večje ovinke on vzpetine ter jo v celoti asfaltirali. V zreški tovarni kovanega orodja bo- do vsak čas pričeli z izdelovanjem umetnih brusov za brušenje orodja. Zbor proizvajalcev konjiške občine je" na svoji seji sprejel več sklepov in priporočil za delo organov upravljanja v gospodarskih organizacijah. Le-ti se nanašajo predvsem na pravilno gospo-; darjenje in razpolaganje z ustvarjenimi sredstvi v raznih skladih. V MOZIRJU so nedavno volili dele- gate za skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Celje in za po- družnico Šoštanj. Po volitvah so raz- pravljali tudi o drugih vprašanjih s področja socialnega zavarovanja. Ome- nili so, da bi bilo marsikje treba napra- primeri, da posamezniki neupravičeno prejemajo pokojnino, drugi pa spet ne morejo uveljaviti svojih pravic, ki jim pri tičejo. Te dni so v Mozdrju zaključili tubdi tridnevni seminar za člane delavskih svetov in sindikakuh podružnic mozir- ske občine. Seminarja, ki ga je organi- ziral občinski sindikalni svet, se je ude- ležilo 20 članov. V mozirski občini so te dni končali tretje cepljenje predšolskih otrok proti otroški paraliiži. Cepljenih je bilo 98 % otrok. Iz BRASLOVC poročajo, da na pod- ročju KZ Braslovče že vsa leta po vojni povzročajo precejšnje škode potoki Bolj'Ska, Trnove in Trebnik. Vodstvo zadruge je zato sklenilo, da 'bo začelo z regiilacijo teh potokov še letos. Gradnja Parti2:anske ceste na Do- brovljah dobro napreduje. Po vsej ver- jetnosti, jo bodo zgradili letos do vrha. Prebivalcem vasi Polče, Kamence, Parižlje in Male Braslovče je bilo ob- ljubljeno, da dobe vodovodno omrežje, ki bi bilo priključeno na vodovod iz Ta- bora. Prav tako je bila Braslovčanom obljubljena tudi adaptacija prosvetne dvorane. Za oboje so že imeli od KZ odobrene kredite. Zdaj pa so zelo razo- čarani, ko so od celjske OZZ zvedeli, da teh kreditov ne smejo izrabiti, češ da niti vodovod, niti prosvetna dvorana ne služita pospeševanju kmetijstva. Vsaj glede vodovoda se Braslovčani ne strinjajo. NEPOTREBNO POJASNILO Ne samo v našem časopisu, tudi dru- god se pojavljajo od časa do časa raz- lična pojasnila, ki bodisi da nekaj do- polnjujejo, popravljajo ali kratko in malo, pojasnjujejo. Tole pojasnilo pa je docela nepotrebno in velja kratkovid- nosti nekaterih naših meščanov, ki se naslajajo ob tem, da si kakšne stvari razlagajo brez navzočnosti njihove pa- meti. Torej ad hoc. — V zadnji šte- vilki našega lista smo namreč objavili neke vrste reportažo pod naslovom >Dober dan, dolg čas«, ix>d katero je bi- lo v nonparej tisku zapisano: interpre- tacija: Janez Škof, član SLG v Celju. Ta drobni tisk pa je bil dovolj droben, da so ga lahko tisti, ki slabo vidijo, spregeldali in si vso stvar razložili, ka- kor da gre za Škofa, ki je pri tem po- sodil samo svoj obraz. Pravzaprav čud- no, ko je v Celju dovolj optikov in nemara tudi dovolj slovarčkov tujk aU pravopisov! TATVINE NA OKOLIŠKEM POKOPALIŠČU se še vedno dogajajo. Komaj so neka- teri lastniki grobov na spomenikih na- domestili ukradene svetilke, so te zopet izginile. Ko so konec lanskega in v za- četku letošnjega leta pobirali visoke na- jemnine za grobove, so obljubili, da bo na pokopališču z novim letom nastav- ljen čuvaj. To pa se še ni uresničilo. Da bi na pokopališču zavladal red in bila preprečena nadaljnja devastacija pokopališča;, je nujno, da se takoj reši vprašanje nastavitve čuvaja. m. C. CELJSKI TRG V TEM TEDNU Iz dneva v dan je celjski živilski trg bolje založen s sadjem, zelenjavo in razno povrtnino. Zdaj je na trgu že dovolj fižola v stročju in zelenih ku- mar, kar smo pred tednom dni še moč- no pogrešali. Cene zelenjavi padajo, ču- dijo pa se potrošniki, da so češnje, ki jih je v tem času več ko preveč, še ved- no tako drage. V Ljubljani kupujejo že precej časa kvalitetne češnje po 40 do 50 din, v Celju pa imamo drugovrstne po 65 din za kilogram. Tudi vrtnim ja- godam zasebni prodajalci cene spet dvi- gajo, saj so bile v tem tednu že kar po 200 din, medtem ko smo jih pred nekaj dnevi kupovali že po 150 ali 160 din za kilogram. Na živilskem trgu so se v tem tednu pojavile tudi že maline po ceni 200 in 180 din za kilogram. Borovnic je dovolj, toda so v primerjavi z lanskim letom kar za 20 din dražje pri kuogramu (70 din). Cene ostalim živilom v tem tednu so bile naslednje: (Cene v oklepaju veljajo za prÍYatni sektor) Krompir stari 16 (18); krompir novi 8» (—); čebula nova 50—70 (80); češenj stari — (200); češenj novi 80 (80-100); solata 50-60 (60-80); peteršilj 200 (100—150); korenjček 100-150 (100 do 150); zelje gl. ?0—?8 (—); koleraba 40—60 (60-80); redkvica — (100); pesa 60 (80); zelje rib. 40 (—); kis — (40-50); slive suhe 260-280 (—); orehi celi 250 (—); orehi luščeni 800 (—); гогЛпе 440 (—); breskve 150 (—); limone 260 (—); orašidi 400-420 (-); ribe (220); mleko — (36); smetana — (240); skuta — (160); maslo — (500); kokoši — (450—606); piščanci — (200—360); jajca 16 (16-18); med - (400); koruza — (50-55); oves — (45); ječmen — (40—45); pšenica — (50 do 60); o>irovt 90 (IM); grah stročji 100 (30—100); pomaranče 300 (—); fižol v. 100 (80—90); fižol n. - (50-70); fižol str. 180—200 (200); češnje 60—70 (50—70); jagode — (150—500); kumare 150 (150); borovnice — (60—80); paprika 300 (—); paradižnik 300-348 (—); maline — (200); jed. buče 30 (30). kronika nesreč Delavca pri regulaciji Savinje Ivana Križa- niča je podsnl gramoz. Poškodovalo mu je hrbtenico. Pri delu v gozdu je padel hlod na Jožeta Matka iz Miklavža pri Taboru. Dobil je po- škodbe na glavL Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. S kolesom je padel Franc Žlender iz Slivn,ice. Dobil je poškodbe na glavi in trebuhu. — Tu- di .Martin Štancer iz Srževice pri Ponikvi je padel s kolesom. Zlomil ai je ključnico. Pavli Grobelnik iz Železnega pri 2alcn je padla opeka na glavo. Pretresla si je možgane. V kamnolomu Pečovaik se je s pločevino vre- zal v roko delavec Pavel Čebela iz Lise. Vinko Sivka je na Mariborski cesti padel z otrožke gugalnice. Zlomil s.i je roko. Franc Rečnik z Mariborske ceste si je pri' padcu poškodoval glavo in noge. Na Mariborski cesti je tovorni avto podrl de- lavko iz Tovarne perila Anico König iz Sp. Hn- dinje. Utrpela je težke poškodbe na glavi in telesu. Šofer je, namesto, da bi ponesrečenki pomagal, pobegnJl. gribanje prebivalstva v času od 14. do 21. junija 1958 je bilo roje- nih 24 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Jožef Vindiš, izolater iz Kristanvrha in Ste- f-iivija-Marja Godec. dipl. babica iz Celja; Alojz Sladnjak, pomožni delavec in Ana Žem- ljic, poljska delavka, oba iz Pečovnika; Janez Leskovšek. predmetni učitelj in Valburga Kla- rer, učiteljica, oba iz Vojnika; Jožef Szabo, trgovski pomočnik iz Škofje vasi in Stanislava Prislan, uslužbenka iz Šmarjete; Andrej Sto- pinšek, železostrugar in Danijela Tonjko, trgov- ska pomočnica, oba iz Celja; Alojzij Božič, uslužbenec LM in Angela Skamen, delavka, oba iz Celja. Umni: Maks Temistokle, nočni čuvaj iz Celja, star 50 let; Krist.na Pinter, otrok iz Rup, stara 2 dni; Marija Caier, gaspcdinja iz Trnovelj, stara 67 let; Ivan Cezov.šek, otrok iz Lenarta, star 6 mesecev; Jernej Terbovc, npokojenec iz Ce- lja, iiar r; ..-.i. Med ljudmi Sobota — pozna večerna ura je že in ljudje še vedno prihajajo v »nonstop« trgovino. Za pultom strežeta le dve prodajalki: mlado dekle in starejša, poročena žena. »Želite, prosim?« — Kis, po- maranče, limone, sladkor, kremo za čevlje itd. Komaj je prodajal- ka odpravñla eno stranko, že streže drugi. Obraz prodajalke je že ves poten, ljudje pa še vedno polnijo trgovino. »Dajte že vendar meni — de- belo uro že čakam!« »Potrpite, prosim, saj vidite, da imam samo dve roki,« odvrne vljudno mlada prodajalka. Zena z rdeče lokiranimi nohti in najnovejšo pričesko znova vzroji. »Zasudite še že vendar! Kaj mislite, da kradem čas!« Mla- denka jo proseče pogleda. Ko od- pravi stranko, prihiti k »dami«. Deset predmetov in še več. Račun znese natanČTU) 4998 dinarjev. Da- ma z dolgimi in tankimi prsti se- že v denarnico s kačjo kožo in pomoli prodajalki 5 tisočakov. »Oprostite, nič drobiža nimamo — imate mogoče 50 dinarjev?« »Ne!x Kratko n e. Dama se na- šobi, zaničljivo osine trgovko in jo piči: »Sem si kar mislila: naj- prej čakaj na postrežbo, nato na denar. Le zakaj nimate drobiža? Seveda, dinar za dinarjem, kaj ne?« Rahlo in zlobno se nasmeji in pogleda okrog sebe. Toda ljudje se ne smejejo. Pravda za 2 di- narja teče dalQC. Prodajalki se tresejo roke, v obraz je vsa rde- ča, nekje v grlu jo davi. Najmanj stotemu je že postregla danes, zdaj pa mora vpričo toliko ljudi požirati očitke, češ ljudi izbira in profit išče. Stranke pa najbrž niso mislile na njeno živčno ubi- tost, vsaka je čimprej zahtevala svoje. Ostal sem zadnji potrošnik v trgovini. »Lepo je streči« — mi je razočarano priznalo mlado dekle — »če so stranke vljudne in uvi- devne. Tako pa, vsa trudna in ubita požiram še očitke.« Dal sem ji prav .Koliko manj bi bilo napak v računanju in ko- liko hitreje bi bilo strankam ugo- deno, če bi računale, da je tudi trgovska pomočnica živ in čuteč človek in ne stroj. Končo pa tudi v trgovini spo- znaš ljudi — njihovo srčno kul- turo, humanost. Ne terjajmo vljudnosti samo od trgovcev, am- pak bodimo v enaki meri dostoj- ni in vljudni tudi mi, potrošniki! OKRAJNI STAB ZA MLADINSKE: DELOVNE BRIGADE obvešča vse bri-^ gadirje in brigadirke, ki so se prijavili za julijsko izmeno, da je zbor brigade- v nedeljo 29. t. m. v dvorani OZZ, in sicer: Za Menino planino ob 9. url zjutraj,, za avtocesto Bratstva in enotnosti pa ob 16. uri popoldne. Štab za MDB pri OK LMS Celje IZ VITANJA nam poročajo, da bodo prebivalci hribovite vasi Brezne konč- no dobili vodovod, katerega bodo gra- dili večji del s prostovoljnimi prispevki.. Seveda pa pričakujejo materialne po- moči tudi od občinskega ljudskega od- bora Z ukinitvijo avtobusne proge Slovenj«- Gradec—Vitanje—Maribor so Vitan j ca- ni izgubili vsako prometno zvezo z ob- čino Konjice in morajo tako po oprav- kih pešačiti 15 km. Celjsko avtobusno-; podjetje prosijo, da bi uvedlo avtobus- no progo Celje—Vitanje—Konjice ter- talco omogočilo potnikom prevoz. Iz DOBRNE poročajo, da je pred krat- kim v njihovi zdraviliški dvorani na- stopil pevski zbor iz Vojnika z iz- vrstno naštudiranim programom na- rodnih in umetnih pesmi. Zbor vodi tov. prof. Lebič. Te dni pa so imeli v gosteh tudi de- lavsko prosvetno društvo iz Šoštanja. Igralci so, se zlasti v glavnim vlogah »Komedije o komediji« odlično odrezali. Prosvetno društvo Kajuh iz Dobrne bo- Šoštanjčanom vrnilo gostovanje in ta- ko ustvarilo tesnejšo vez med obema, društvoma. Komisija za razpis delovnih mest v Komunalni banki Celje razpisuje naslednja delovna mesta za podružnico Komimalne banke Celje in v Šmarju pri Jelšah: BLAGAJNIKA REFERENTA PLAČILNEGA PROMETA REFERENTA DE Pogoji: Popolna srednja šola z nekaj let prakse. Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spri- čevalom je treba poslati na Komunalno banko Celje do 15. jun. 1953. Ž7. JUNIJA — STEV. 25 Šport * Šport* šport * šport * šport Ob ustanovitvi Obüinsice zveze Partizan v Siovenslciti Konjlcali Pred dnevi je bila v Slov. Konjicah uslanov- a skupščina občinske zvez Partizana, ki je bila »klicana na pobudo Sveta za telesno vzgojo in željo obstoječih partizanskih društev v tej ob- čini. Delavci na področju telesne vzgoje v tej občini se namreč v polni meri zavedajo, da so danes komune postale izredno važen faktor pri nrejanju vseh družbenih vprašanj in proble- mov, pa stremijo zaradi tega, da bi tudi na področju telesne kulture z ustrezno organiza- cijsko obliko približali te probleme in vpra- šanja reševarfju v pristojnosti svoje občine. Ustanovna skupščina pa nas je nekoliko raz- očarala, ker razen partizanskih delavcev in predsednika občinskega sveta za telesno vzgojo nismo srečali na tej pomembni skupščini no- benih predstavnikov SZDL, občinskega sindi- kalnega sveta, mladine, ZK in podobno. Vpraša- mo se, ali ni organizacija Partizan sestavni del in važen člen naše politične organizacije SZDL, ali organizacija Partizan po svojem programa ne služi težnjam in željam mladine po raz- vedrilu preko pestrih športnih oblik dela in ali ni dejavnost v telesni kulturi tudi za našega delovnega človeka neprecenljive vrednosti za boljšo delovno storilnost, fizično kondicijo in zdrav« razvedrilo? To so dejstva, ki jih daaes ugotavljamo v vsej državi! In prav zaradi tega ne moremo razumeti, da so ob prvem pomemb- nem koraku, ob ustanavljanju občinskega or- gana za telesno kulturo, pokazali merodajni činitelji v konjiški občini tako malo razume- vanja. Ne moremo si zamišljati uspešnega dela nove občinske zveze Partizana brez moralne in materialne podpore vseh tistih faktorjev, ki so prav tako odgovorni za zdrav razvoj in na- predek naših mladih pokolenj, za njihovo odej- stvovanje izven službenega časa in podobno. Partizanska organizacija vendar nima nekega posebnega svojega programa, saj je v vsem sprejele temeljni program SZDL, le da se pri svojem delu* poslužuje telesne vzgoje in športa kot sredstva za dosego vzgojnih ciljev. Zato smatramo, da bo treba v Slov. Konjicah pre- lomiti z omalovaževanjem tega družbeno po- membnega dela in dati partizanskim delavcem vso podporo pri premagovanju trenutnih težav. Morda je bila odsotnost merodajnih činiteljev na tej skupščini le slučajna, kljub vsema pa gornje vrstice ne izgubljajo svojega pomena, ker se bodo slični organi ustanavljali todi po drugih občinah in ne bi želeli, da bi se konjiški primer ponavljal tudi drugje. 0 noviii prvalcih Slovenije Le malo Celjanov je bilo priča lanimirihot atletskih borb za naslove republiških prvakov v atletiki, ki so se dva dni odvijale na stadionu »Borisa Kidričat v Celju. Morda je k tem« iskati krivde v slabem vremenu ali pa v pre- veliki zahtevnosti gledalcev, da so slične pri- reditve za Celje »premalenkostne« . . . Na startu smo videli vse najboljše sloven- ske atlete in atletinje, ki so se borili za osvo- jitev 31 prvenstev, kolikor jih pač nudi olim- pijski program za moške in ženske. Pripisati moramo le, da Usenikove in Leska ni bilo na startu, to je dveh državnih reprezentantoT, prve zaradi službene zadržanosti, drugi pa je tekmovanje gledal iz tribune zaradi poškodbe ki je po mnenju nekaterih atletskih delavcer problematična, saj so tik pred prvenstvom pri- sostvovali njegovemu ostremu treningu polni dve uri! Sicer moramo pripisati, da je na startni listi bilo še mnogo mladih atletov in atletinj Kladivarja, ki so pa raje gledali tek- movanje pod varno streho skromne tribune . .. To vsekakor ne dela časti Kladivarju in prav bi bilo, če bi vodstvo društva takšne atlete in atletinje poklicalo na odgovomoet. Navse- zadnje mora biti slehernemu sposobnemu ia zdravemu atletu in atletinji le v ponos, da lahko nastopa na prvenstvu Slovenije. Ne bi bil napačen sklep, da je udeležba na republiškem prvenstvu pogoj za nastope na državnem prven- stvu in drugih mednarodnih mitingih! V repub- liki Hrvatski so merodajni činitelji sprejeli takšne sklepe in zakaj bi jih ne še pri nas т Sloveniji? V moški koaknrenci je Kladivar zbral od 20-tih 12 prvenstev. Nekoliko smo bili presene- ženi, ko nismo videli na startu domače štafete 4X400 m, saj bi Kladivar lahko postavil po številu sposobnih tekačev kar dve ekipi, tako pa je to prvenstvo brei borbe odšlo v Mari- bor. Atleti Kladivarja »o s« raje med seboj f>ričkali kdo bi naj tekel, vsakdo od postav- jenih se je izgovarjal, da ima dovoij tekmo- vanja v no^ah . . . Kje je nekdanja disciplina atletov, ki smo jo vselej postavljali za vzgled vsera celjsikim športnikom. Todi prvenstvo aa 5000 m je bilo po nepotrebnem oddano Ljab- Ijani. Favorit Male ni nastopil, ker je prejšnji dan dobil kar 9 velikih žuljev v teku na ll.tM metrom zaradi slabih sprinteric. Ali res ni mo- goče za takšnega tekača urediti problema spria- teric? Nekoliko je morda še presenetila zmaga Dominka (Svoboda) ва 400 m aad Vipotnikom in Zupančičem, ki sta dolgo let suvereno vla- dala na tej progi. Novo odkritje, ki smo ga lahko veseli! V ostalih disciplinah pa so Ce.; Ijani pobrali vse kar jim po njihovi kvaliteti pripada. Pohvaliti moramo Lorgerja, ki je t. soboto nastopil kar petkrat s predteki vred. Naslove prvakov za leto 1958 so si iz Celja pri- borili: na 110 m in 100 m Svobode« pojo 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objav« Četrtek, 3. julija 17.00 Celjska kronika 17.10 Igrajo mali ansambli 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 4. jnlija 17.00—23.00 Prenos sporeda RL Sobota, 5. jalija 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.50 Zabavna glasba, vmes objave CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI ured- NIK TONE MASLO — ured- NIŠTVO in UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — tel. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi ra- ČUN 620-305-t-1-266 pri MEST- NI hranilnici V CELJU — izhaja VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 din, POL- letna 250 din, ČETRTLETNA 125 din — RCaCOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU Plavaaje: PLAVALNA ŠOLA PK NeptBB je organiziral pod »trokovnim vodstvom plavalno šolo za pionirje ia mladino. V Celja je še precej mladih ljudi, ki ne zaajo plavatL Sedaj se jim nudi priložnost, da si pridobijo tudi to potrebno znanje, ki je izro- dno praktičnega, včasih celo življenjskega p<>- mena za vsakega človeka. Starši bi naj vpli- vali na svoje otroke, da se v čim večjem šte- vilu vključijo v plavalno šolo, kjer bo poleg BČenja tudi dovolj časa za veselo razvedrilo ia igre v vodi. PRED DVOBOJEM RUDAR : NEPTUN Nogometni derby Kladivar : Rudar (Trbovlje) je bil vedno v središču pozornosti vsega šport- nega Celja. V soboto ob 18. uri pa nam pri- pravlja derby srečanje v vodi s Trbovcljčani celjski NEPTUN. Priznati moramo, da imajo v Trbovljah že več let pogoje za razvoj plaval- nega športa ia so v plavanje na visoki ravni, brez dvoma vsaj doslej so bili pred Celjani. V water poln so favoriti Celjani, saj »odijo med najboljše v Sloveniji. Zato bo sobotno srečanje izredno zanimivo, ker nam bo odgo- vorilo na vprašanje — koliko so celjski pla- valci napredovali v tem kratkem čas«, odkar imajo na razpolago plavalni bazea. Košarka: PORAZ NA TREH FRONTAH Prvenstvena srečanja pod koši še vedso ne dajajo potrebnih točk. Tako smo tudi v nede- ljo na Skalni kleti prisostvovali dvem igram, kjer so domačini potegnili krajši konec. Ženski ekipi Celja in Ljubljane sta se vsaj v dragem delu igre žilavo borili za zmago, saj so se Celjanke po krepkem vodstvu Ljubljane pribli- žale gostu vsega z enim košem razlike. Ia kljub temu v finišu ni šlo. Vodstva Celja lahko zamerimo le v toliko, da je premalo zaposlilo mlade igralke, ena izmed njih je lah- ko kot >zlatá< rezerva samo gledala celotno tekmo. Moški so doživeli katastrofalen poraz proti Medvodam. Dokler bo le 5 igralcev na razpolago za tekme, ne moremo pričakovati kaj drugega kot poraze! In rezultata — ženske: Ljubljana : Celje 39 : 35 (24 : 15) ia moški - Medvode : Celje 125 : M (5* : 25). Mladiaci so gostovali na tajih tleh. od koder so se vrnili praznih rak. LAHKO KUPITE SREČKE KER ŽREBANJE BO V NEDELJO! Na podlagi 89. člena Zakona o sredstvih gospodarskih orga- nizacij in sklepa delavskega sveta Kmetijskega gospodarstva Vrbje pri Žalcu ra2pisujemo L JAVNO RAZPRODAJO zidane zgradbe Ш. kategorije — Zadružni dom s hnaeljskimi sušil- nacami v Vrbju pri Žalcu. Zgradba je osnovno sredstvo. Razprodaja bo 2. julija 1958 s pricetkxxm ob 9. uri pri Zadružnem domu v Vrbju. Kmetijsko gospodarstvo Vrbje pri Žalca ZVEZE BORCEV TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CELJE bo odkril v upravnem poslopju Tovarne emajlirane posode na Mariborski cesti v nedeljo 29. junija 1958 ob 9. uri v zvezi s spominskimi svečanostmi v Snijeski in prasmkom Ehieva borca SPOMINSKO PLOŠČO PADLIM BORCEM NOE IN ŽRTVAM FAâlimCNEGA TERORJA KI SO BILI ZAPOeOlNI V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE IN SO PADLI KOT BORCI NOB, BILI KOT TALO USTRELJENI, AU UMRLI V TABORIŠČIH КОГГ ŽRTVE FAŠIZMA Sporedt Državna himna Nagovor in pozdrav Spominski govor Odkritje spominske plošče Poje moški zbor »Svobode« Recitacija Pojeta moški in ženski zbor »Svobode« Intemacionala: godba in i)evski zbor Vabljeni vsi svojci padlih borcev in žrtev fašizma, vsi borci in vsi oetali prebivalci mesta Celja k številni udelcžbL ODBOR GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE sprejme 2 ZIDARJA ZA VISOKE GRADNJE Interesenti naj se zgladijo na sedežu podjetja, Celje, Ljubljanska 13. objave in oglasi*objave in oglasi RAZPIS Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem oFotol:k«, Celje. SPREJMEMO vajenca za krojaško obrt. Lednik Alojz, Kroještvo Celje, Lilekova ul. 1. PRODAM 7 m malo rabljeni polivinil tekač. Kušar, Malgajeva 6. PRODAM polovico enonad»tropne hiše z lepim loiLalom na prometni cesti v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM enodružinsko vilo v vileki četrti v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno posteljo. Naslov т upravi lista. PRODAM posnemaJnik — 10 litrski >DrABOLA< s strojem za maslo (v brezhibnem stanju). Ploj. Celje, S*anetova 17-III. PRODAM ufTodno enonadetropno stanovanjsko hišo (tudi posamezne dele) in poslovno hišo v bližini celjskega kolodvora z veeljivim dvo- soèmim stanovanjem s kuhinjo in pri.tiklinami. Informacije Rustja — Celje. PRODAM malo posestvo (lepa hiša, sadovnjaJc, vinograd, gozd in dve njivi) v bližini Polzele. Naslov v upravi lista. PRODAM zelo ugodno pisalni stroj >01ivetti< Model 40 in električni kavni mlin. Restavra- cija >Poéta«, Celje. KUPIMO enodružinsko komfortno stanovanje v centru ali v neposredai bližini mesta. Plačamo takoj! Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosoLno stanovanje ne Jožefovem hriibu za stanovanje v mestu. Petecin, Zvezna U. 2, Celje. ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje v cen- tru T.a. елако ali malo večje v bližnji okolici ali v mestu. Naslov v upravi lista. DVA GEOMETRA, v poletnih mesecih odsotna, iščeta sobo, po možnosti v mestu. KDOR JE IZGUBIL denarnico z manjšo vsoto denarja, naj jo dvigne pri Celjski opekami. Spodnja Huddñja, Celje. ZahvalJTijem se ca vee tmd pri dobro uspeli operaciji primariju dr. Pehanijn, dr. Marinku, ostalim z^avnikom, sestram ter vsemu strežne- mu osebju operacijsJco ginekološkega oddelka boLaišiiice v Celja. Klemenškovi OPOZORILO Glede na neresnične govoriee, ki se širijo o mojem pokojnem brata dr. Ivanu Podpečanu, opozarjam, da bom zahteval kazenskosodea postopek proti vsakomnr, k.i bi širil neresnične govorice. laž. Alojz Podpečan PREKUC Loser Štefanija obžalajem ia preklicnjem kle- vete,, ki sen jih širila marca 1958 v zvezi s kazenskim procesom »Korošec« o pokojnem dr. Podpečanu Ivaaa ter se zahvaljujem nje- govi sestri Podpečaa Ötefki, da je odstopila od kazenskega postopka. PREKLIC Podpisaaa Rezar Panika, tkalka pri »Metkic, Celje, obžalajem in preklicnjem klevete, ki sem jih v marea 1958 širila v zvezi s kazen- skim procesom Korošec, o pok. dr. Ivanu Pod- pečanu in se zahvaljujem njegovi sestri Štefki Podpečan, da je odstopila cd nadaljnjega ka- zenskega pregoaa. Rezar Fani IZJAVA Podpisana Remae Fanika, gospodinja, Celje, Cesta na grad št. 22, obžalujean in preklicnjem vse žalitve, ki sem jih zagrešila napram IVlorn Mariji, gospodinji. Cesta na grad š£ 26, Celje ter se ji zahvaljujem, da odstopa od kazenskega pregona zoper mene. Remas Fanika OPOZORILO NAŠIM NAROČNIKOM Nekateri naročniki so zavrnili polož- nice, ki so jih predložili pismonoše za- radi plačila naročnine. Vsem tem bomo te dni poslali po pošti nove položnice in prosimo, da nakažejo naročnino vsaj za poi leta 1958. Prosimo naročnike, da to zanesljivo storijo, čimprej, da bomo lahko nspešno zaključili I. polletje. Onim naročnikom, katerim smo list zaradi neplačila naročnine za leto 1957 ukinili • 15. februarjem 1958, pa bomo poslali položnice s točno označenim zneskom dolga ter jih opozarjamo, da dolg takoj po prejema položnice porav- najo, da se izognejo nepotrebni prisilni ieterjavi. Pripominjamo, da nam povzroča ne- redno plačUo naročnine, ki je plačljive vnaprej, nepotrebne stroške ter hkrati zavira naše delo. Uprava Celjskega tednika KINO UNION, CELJE Od 28. do 39. 6. — »Povest o gozdnem velikanu«, ruski barvni mladinski film. Od 1. do 5. 7. — »Princ igralcev«, ameriški barvni cinemascop film (zgodovinska drama). KINO METROPOL, CELJE Od 25. do 29.. 6. — Doživljaji kapetana Weittat — ameriški barvni avanturistični film. Od 30. 6. do 3. 7. — »Mojih šest kaznjencevc — ameriški kriminalni film. Od 4. do 7. 7. — »Vsi moji sinovit — ameriška drama. LETNI KINO Od 27. do >fl. 6. — »SaskuicTan« — ameriški barvni film. Od 1. do 4. 7. - >Gog< - ameriški barvai fila kino* kino * kino * kino ALJASKA IN NJEN GUVERNER Slepović Aljaska, zvezna država Združenih dr- žav Amerike je postala izredno važna. To je edina med ameriškimi zveznimi državami na celini, ki ne meji na zem- ljepisno zaokroženo ozemlje ZDA. Ta ogromen, z večnim snegom pokrit pol- otok meji na vzhodu na Kanado, na za- hodu pa jo Beringovo morje meji od sovjetske Sibirije komaj s 55 miljami. Zato je nemara p)oetala Aljaska važna, ker utegne postati eno najvažnejših oporišč ZDA. Ekonomija polotoka je že zdaj razdeljena tako, da polovica vseh proračunskih sredstev vloženih na ta polotok predstavljajo vojaške investici- je. Ljudje se tam pečajo v prvi vrsti z ribolovom, nadalje z gozdarstvom in rudarstvom, precej prinese tudi turizem, medtem ko je poljedelstvo zelo šibko. Aljaska je pojem za izredno slab tr- govinski posluh bivših carističnih vla- darjev Rusije. Za smešno nizko ceno je bil ta polotok prodan Ameriki. Nekda- nja ruska vladavina še ni izgubila sle- dov na Aljaski. Stari naseljenci so Eski- mi, ki pripadajo še danes pravoslavni veri. Aljasko so naselili beli iskalci zlata. Jack London je v svojih knjigah in spi- sih Aljasko zelo plastično predstavil svetu. V letih naseljevanja je leta 1898 zlata mrzlica pripeljala na divji sever tudi emigranta Mihaela Stepoviča iz Srbije. Ustanovil je svoj rudnik zlata in bil blizu in daleč znan pod imenom »Wise Mike^-« — kar bi po naše pomenilo mo- der ali izredno pameten Mihael. Njegov sin Mike, ki je bil rojen leta 1919 v Fairbanksu, je že aklimatiziran Aljaščan. V višje šole je hodil v Colum- biji. Med drugo svetovno vojno je prebil tri in p>ol leta na F>alubah vojne morna- rice. Leta 1947 se je vrnil na svoj mrzli sever in se poročil z znano socialno de- lavko Matildo Baričevič. Ko je bil izvoljen za senatorja in po- stavljen za guvernerja Aljaske, je nje- gova družina štela že devet malih Ste- povičev v pisani lestvici od devetih let do petih mesecev. Ni kaj reči, slovanska kri ne gre po zlu. Njegovo izvolitev sta močno podprla republikanski senator Butrović ih publicist Sneddon. Od kod je šel oče guvernerja Stepo- viča čez veliko lužo, tega ne vemo. Mor- da nekje iz šumadijskih gozdov. Vse- kakor je Mike Stepovič, droban in črno- las, po svoje ostal zvest materinščini, kajti doma se pogovarjajo v srbščini in jo obvladajo vsi mali Stepoviči. Obilna družina guvernerja Stepoviča PODZEMNO SLADKOVODNO MORJE V KAZAHSTANU Kakor poročajo sovjetski časopisi, so nedavno geologi odkrili v Kazahstanu veliko podzemno sladkovodno morje, ki ima površino preko 190.000 kvadratnih kilometrov. Po predvidevanju stro- kovnjakov bi lahko te ogromne količine vode izkoriščali za namakanje velikih kazahstanskih step. Površina tega slad- kovodnega morja meri po predvidevanju strokovnjakov okoli tri četrtine celotne površine Kazahstana. bodice * bodice ♦bodice v CELJSKI GOSTILNI Oče vstopi. Z njim je fantek njegov. V polni krčmi vesela pesem odmeva. Toda pri mizi v kotu je prazen še stol. Oče sede. Fantek stoji in sameva. »Vina tri deci!« oče povzdigne glas. Sinko pa prosi: »Meni napolitanko!« »Tiho hodi!« Oče nevoljen v obraz fantku odkima. »Raje bi "vina, Stanko!« »Nečem vina! Ate, zemljo bi rad!« »Ti si siten!« oče ga spet zavrne. Vina tri deci si naroči še enkrat in za čašo spet čašo do dna obrne. Fantek namolkne in sklonjen tam stoji, čaka, da oče njegov že s stola vstane. Le zakaj se mu nič domov ne mudi? Deček je lačen, oči so rriu vse zaspane ... KAVARNIŠKI PEVEC Kar na glasbilih se izvaja, kar znanje je in spretnost ročna, prenese se, dokler ne vsaja se pevec v strti mikrofon. Ne rečem, da je slab ta bariton, a melodija počena je — nerazločna. POPEVKE PO ŽELJI V kavarno tu in tam zavije pijana družba in kozarce zbija. Kapela na račun pijancev pije, a goste muči »fajhtna« melodija. PROBLEM бТ. 1 Savinjski metropoli primanjkuje kruha, čeprav je moke na pretek pri nas. Morda so celjski peki brez posluha za prošnje, naj peko več kruha. CINKARNA CELJE, komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, razpisuje SEZONSKO MESTO KUHARICE v Počitniškem domu v Nerezinah na otoku Mali Lošinj za čas od 1. 7. do 30. 9. 1958. Pogoj: ustrezna kvalifikacija ali večletna samostojna praksa. Plača po dogovoru. Prošnje je treba vložiti osebno pri kadrovskem oddelku Cinkarne, najkasneje do ponedeljka, dne 30. junija 1958. Ce je kmet ribic___ Tako velik lažnivec je tisti, kdor trdi, da je krompir drag ... Dogodivščina pri vodnjoku v Fodsredi Neko soboto v aprilu sem se vračal na kolesu iz Hrvaškega Zagorja in okoli pol osmih zvečer dospel, neznosno žejen, k vodnjaku kraj mosta v Podsredi. Stu- denec je obzidan, toda neograjen. Trža- ni hodijo sem zajemat pitno vodo. Tu sem naletel na tov. E. K. iz Podsrede in ga poprosil za posodo, da si zajamem vo- do. Imel je dve veliki, njegova otroka pa vsak po eno malo pločevinasto po- sodo za vodo. Prošnjo mi je odbil, češ da nima .posode. Moral sem poklekniti, se z gornjim trupom zlekniti in poriniti glavo v vodnjak, da sem se nailik gove- du odžejal. Vem, da je takšno gašenje- žeje nehigienično, toda žeja je bila pre- huda. Vrhu tega sem si mislO, da nisem prvi in ne zadnji, ki si tako pomaga in da tudi zajemanje in namakanje rok v tem vodnjaku po tržanih ni higienično. Ker se tov. E. K. nisem mogel osebno zahvaliti za njegovo človekoljubje, naj prejme priznanje po tej poti. Sedaj, ko gradijo v Podsredi vodovod,, bodo domačini prav gotovo namenili tu- di za svoj javni vodnjak nekaj cementa in ga zaščitili pred nesnago. IZ ŠVEDSKE V FINSKO NA DRSALKAH Zelo huda zima (okoli meseca marca) je omogočila trem drsalcem iz Švedske, da so prvikrat po petnajstih letih po- novili časten podvig švedskih zimskih, športašev in tako preko zaledenelega Botniškega zaliva z drsalkami na nogah, prepotovali iz Švedske v Finsko. Za prehod preko zaliva, ki je širok 60 km^ so porabili deset ur. Begunec VSEBINA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Lojz se je odločil, da bo pobegnil čez mejo, da bi si ogledal svet in nekje ustanovil svoj dom, da bi laže in brez- skrbneje živel. Zadušil je vse očitke vesti, da zapušča ženo in otroka ter pri Sežani zliežal čez mejo. V Trstu je prebil nekaj dni v zbirališču, potem pa so ga poslali v taborišče v Cremono. Zadovoljen, da je že bliže cilju, hotel je namreč priti v Fraflcijo, se ni pritoževal nad to prestavitvijo. Tovornjak je požiral milje na gladki cesti po Padski dolini. Šofer težkega oma je napol kadil, napol žvečil cigareto, ki mu je včasih vsa slinasta obvisela na spodnji ustnici. — Bencina mi bo zmanjkalo. Pri prvi črpalki se tistavüno, je zamomljal. — Prav. Je tam servisna delavnica? Pralnica avtomobilov? — Je. — Potem ne bom šel naprej, saj vi greste samo do Piacenze? Šofer je pokimal, češ da je tudi njemu prav in zavil z avto- ceste pod napušč velike črpalke. . Lojz je izstopil in se napotil med garaže. — Želite, signore? ga je ogovoril vajenec, ki se je motal pod velikim avtobusom. Lojz je vprašal po šefu in ko ga je našel, ga je poprosil, če bi lahko dobil kak dan dela pri njem. Da je električar, da pa bi pral avtomobile, če ne gre drugače, je pravil. Šef delavnice ga je premeril od nog do glave, potem pa je poklical nekega suhlja- tega možica in zabmsil Lojzetu: — Tale vas bo peljal v pralnico. Tri sto lir vam dam za tovornjak, sto petdeset pa za limuzino. Mora pa biti narejeno, da se bo vse svetilo, capito? Ce pa mislite, da vas išče policija, se zgubite čim zagledate kakega kifeljca. Jaz ne maram nobenih sitnosti. Lojz je pokimal in šel z možicem v pralnico. Pritlikavcu je büo ime Antonio. Prijazen možakar je bil in klepetav: — Bil sem med vojno v Ljubljanski pokrajini. Orco dio. Zrli smo, da je bilo veselje. — Pravil je o vseh mogočih pojedinah in kranjskih specialltetah s takim navdušenjem, da je bilo v pravem nasprotju z njegovo grižavostjo. O partizanih ni vedel dosti i)ove- dati, ker so ga kmalu za tem poslali v Afriko, kjer se je na lepem znašel v angleškem ujetništvu. Ko se je vrnil in je nekoliko preveč namlatU svojo babnico, ki se je preveč vlačila z Nemci, medtem ko ga ni bilo, je imel sitnosti s policijo. Lojzu je bilo takoj bolj toplo pri srcu, ko je videl, da sta zastran kifeljcev zaveznika. Delo mu je šlo počasneje od rok, kot je pričakoval. Vneto je pral, mazal in gladil, da bi zaslužil vsaj tisoč Ur. Šef je bil natančen in skopuh. Za vsako malenkost mu je odbijal po petdeset do sto lir. Antonio pa je bil brezno radovednosti. Ni odnehal, dokler mu Lojz ni povedal vsaj nekaj o tem, kje je bil in kam gre. — V Cremoni, je pravil, sem v taborišču poležaval kak mesec. Pisal sem domov, da bi najraje odi>otoval v Severno Afriko. Toda v odgovorih so me rotili naj se raje vrnem, če pa že nočem, naj raje grem v Francijo, kjer imamo znance. V Cremoni sem se preživljal takole kot zdajle tu. Včasih sem dobu v roke tudi kaj takega, kar mi je vrglo več, včasih pa komaj za najhujšo silo. Oni dan pa sem sklenil, da me nič več ne zadrži v Italiji. Tule bom počakal, dokler ne pride kak avto ,ki bi me vzel do Mondove. — A, Mondova. Tam blizu sem jaz doma. Pravzaprav čisto blizu meje. Tam imam prijatelja. Prenekatero reč sva po vojni spravila čez hribe v Francijo in nazaj. Potem so mene nekega dne zasačUi in mi prepovedali bivanje v obmejnem pasu. Prijatelj je menda bolj previden, kajti dvomim, da bi se bil odrekel tihotap- stva. Veš, ker si dober fant, ti bom dal njegov naslov. Kar z njim se boš pogovoril, on bo že vedel, kako in kaj... Lojzu je pognalo kri po žilah. S podvojeno močjo je obde- loval avtomobile, kajti z Antonijem je sklenil napraviti majhen zapitek iz hvaležnosti. Zvečer, ko sta se nakresana vračala iz oštarije, ju je pred črpalko obsvetil šop močnih žarometov. — Oštija, je zavpil Antonio. — Tale kareta je pa iz Genove. Bova videla, če ima kaj prostora. Medtem ko se je Antonio motovilil okoli kabine, je Lojz skočil p>o svoje reči in se skobacal zadaj med ropotijo. — Ej, fant. Rad bi šel s tabo. Pa me kifeljoi tam doli preveč poznajo. Pozdravi mojega prijatelja! Iz Pariza, če boš sploh prláel tja, mi pošlji kolekcijo pikantnih slik. Adio! Srečno rajžo! • Antonio je mahedravo stal sredi ceste, ko je tovornjak za- prašil cesto proti morju. V Genovi se je naznanjala pomlad, toda Lojz je imel premalo denarja, da bi se ustavljal in pasel firbec ob rivieri. Tudi preveč policajev je bilo in ljudi. Kjer pa je veliko ljudi, se marsikaj lahko primeri. Mahnil jo je z avtobusom do Savone, kjer je za- mudil precej časa, ko je iskal vozilo za naprej. Zmanjkalo mu je denarja, pa se je udinjal po vrtovih privatnih hiš, kjer je strigel žive meje, čistil travo, rahljal gredice za rože. Naposled je našel limuzino, katere lastnik je potoval v Mondovo in je bil sam. Vzel. ga je s seboj, da bi mu ne bilo dolgčas na nočni vožnji Možak je- bil nezaupljiv in ni veliko govoril. Lojzu se je zdelo, da ima nekaj podobnega za bregom, kot on sam. V Mondovi se Lojz ni mogel dobro ogledati, ker je bila še- noč. Ko pa se je zdanilo, so nad mestom zakipele pod nebo planine Primorskih Alp. V nižini je bilo že vse v cvetju in zelenju, vrhove pa je pokrival sneg. Doma, je pomislil, v tem času še ne zeleni. Postal je nestrpen in se ni dolgo motal po mestu. Nekega kmeta, je vprašal za pot in jo mahnu po stranski cesti med hribe. Avto- mobilov si ni upal ustavljati, ker bi utegnil za uslugo prositi kakega preveč radovednega carinika ali graničarja. Cim bliže cilja se je približeval, tem bolj se je izogibal prometnih poti. Za pot je- vrpaševal le otroke in preproste ljudi, ko pa se je pod večer bližal Antoniovemu rojstnemu kraju, je bilo veliko lažje. Tod so Anto- nij vega prijatelja poznali in se nikomur ni čudno zdelo, da je pov- praševal po njem. Z mrakom je Lojz stopil v hišo, ki jo je poznal samo po limenu. Antonijev drug je bil živo nasprotje svojega prijatelja. Bil je visok, širokopleč, zavaljen kmet. Toda, ko se je Lojz malC' ogledal, je videl, da Beppu, tako je bilo tej gorili ime, ni dosti dO' kmetije. Povsod se je videlo, da manjka skrbne roke gospodarja. Lojz je opazil, da Beppo njegovega obiska ni preveč vesel. Imel je premalo cvenka, da bi mu izzval smeh na licu. Toda Lojz je prav tako dobro vedel, da ga bo spravil čez samo zato, da bi se ga čimprej znebil. Antonijo je Beppu napravil slabo uslugo, ko mu je poslal na vrat človeka, ki je imel premalo denarja, da bi. smel vedeti za njegova skrivna pota. Lojz se je prekajeno smejal, sam vase, češ to je pa le dovolj velik adut, da se ga bo hotel čimprej; odkrižati. Beppo je bil dvolastnik. Na francoski strani je imel gozdove in nekaj planinskih senožeti. Lojz je nekaj dni pomagal na kmetiji, toda bolj na skrivaj, da bi sosedje in graničarji ne opazili tujca pri hiši. Beppo je odlašal njegov odhod. Menda je menil, naj si Lojz vsaj z delom odsluži njegov trud, Lojzu pa to ni bilo všeč. Od hlapca je izbezal najpotrebnejše podatke, potem pa je nekega večera, ko so graničarji ravno pri Beppu püi fran- cosko vino, dal gorski kmetiji slovo. Atlantski pakt mu je bil v pomoč. Meja med Francijo in Italijo ni bila preveč zastražena In Lojz je bü vso noč krepko na nogah. Ko se je ponovno spuščal navzdol, je čutil zadovoljstvo. Postal je pravi strokovnjak za meje. Sicer pa, tako je razglabljal sam pri sebi, je to zadnja meja. Francija. Domovina njegove mladosti. Čeprav se je vedno čutu Slovenca, je bila zanj Francija vendar tudi domovina. Tu je preživel otroška leta, tu je hodil v šolo in kot otrok preživel vojno. Morda, je razmišljal, je v naši krvi nekaj ijotepuštva? Komaj je čakal, da sreča pravega Francoza in se pogovori z njim v jeziku, ki ga je znal od otroških let. Ni se mogel znebiti občutka, da je napol doma. Bil je veliko bolj veder in razpoložen kot on- stran Alp med Italijani. Jutro ga je pozdravilo z razprostrto panoramo, ki se je raz- grnila pred njim. Sinje Ligursko morje je bleščalo v daljavi... Monte Carlo ... Nizza... Cannes in tam na jugu mora nekje biti Korzika, za njo Sardinija in tam daleč nekje Afrika. Sicer pa to je ostalo pri željah. Njegova pot bo peljala proti severu v srce PYancije... Nizza... Elizejske poljane, Eiffelov stolp, Moimtmar- tre, znanci, prijatelji, njegov bodoči dom... — Bon jour, monsieur! Dobro jutro. Kje je tu najbližje mesto? — Bon giomo, signore. Najbliže je Menton, signore. Lojz se je sprva ustrašil, toda Menton je v Franciji, tale je pa bil franccMski Italijan. Pojdimo dalje...