TRST, nedelja 23. decembra 1956 Leto XII. - Št. 292 (3530) PRIMORSKI DHEVHIK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808. 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. S, II ud. — TELEFON S3-M8 IN »4-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. • FLI¥; ^ i Č" s 1 o v e m j e, št. 37-338 - Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiSKa, urza /OZ - Trst Ljubljana. Stritarjeva 3-L. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 . udaia založništvo tržaškega tiSKa u. višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. POTEM KO JIH JE VSE SVETOVNO MIROLJUBNO JAVNO MNENJE OBSODILO Včeraj so končno zapustili Fort Said še zadnji angleški in francoski vojaki Izraelska vlada še dalje odlaša z umikom - Opozorilo egiptovske vlade - Izjave predstavnika ameriškega državnega departmaja POET SAID, 22. — Sedem- inštirideeet dni po izkrcanju napadalcev na • egiptovskem ozemlju so danes še zadnji angleški in francoski vojaki zapustili Port Said m Port Fuad. To je potrdil tudi kairski radio, ki je javil, da so zadnji francoski in britanski vojaki odšli ob 16.15 po krajevnem času. Račio je dodal, da egiptovske varnostne sile obvladujejo položaj in da se egiptovska vojska pripravlja na Vkorakanje v mesto. Med vkrcavanjem čet napadalcev na vojne ladje so nad Port Saidom letela angleška in francoska lovska letala, na kopnem pa so napadalne čete šlčitili tanki. Francoski poveljnik gen. Beauffre je bil pred odhodom še tako nesramen, da je izdal na prebivalstvo Port Sai-ca in Port Fuada proglas, v katerem govori «o vzrokih angleško-franooekega izkrcanja« ter omenja nato prihod varnostnih sil OZN in začetek čiščenja prekopa. Okoli ožjega pasu ob obali, kjer so se napadalci vkrcavali na vojne ladje, je okoli 200o mož varnostnih sil QZN stražilo, da prepreči incidente. Kairski radio je tudi javil, da je Naser imenoval letalskega poveljnika Abdela La-tifa El Boghdadija za ministra, ki bo skrbel «za zadeve Port Saida«. Poveljnik Bogh-dadi je sedaj minister za kmetijstvo in skrbi za gospodarsko načrtovanje. Imel bo nalogo skrbeti za obnovo Port Saida. V Kairu so danes objavili podatke o izgubah med civilnim prebivalstvom ob napadu na Port Said. Guverner Riad je agenciji za Srednji vzhod izjavil, da je od 5. do 7. novembra bilo ubitih 755 oseb, med katerimi 43 žensk in 61 otrok. Dodal je, da ni bilo mogoče ugotoviti točnega števila žrtev, ker so mnoge od njih pokopali brez posredovanja javnih oblasti Riad je pripomnil, da je bilo v soboto ubitih 23 Egipčanov, ko je neka angleška patrulja streljala po ulicah Port Saida. Prebivalstvo je z velikim navdušenjem manifestiralo ob priliki odhoda napadalcev ter vzklikalo predsedniku Naserju. Napadalci odhajajo moralno poraženi, potem ko jih je vse svetovno miroljubno javno mnenje obsodilo in jih prisililo, da čeprav neradi, spoštujejo sklepe Združenih narodov. V Egiptu pripravljajo velike manifestacije. Agencija za Srednji vzhod javlja, da bo simbolični oddelek egiptovske vojske, v katerem bodo pehota. tanki in topništvo, prišel v Port Said v dveh dneh. Poveljnik francoskih čet gen. Beauffre je danes zjutraj izročil poveljniku varnostnih sil OZN polk. E-ngholmu upravo nad Port Fuadom. V Port Sai-du pa se je poveljnik- angleških čet gen. Stockwell sestal z egiptovskim guvernerjem Riadom m s poveljnikom varnostnih sil OZN. Medtem pa izraelska vlada še vedno dela ovire in odlaša z umikom. Glavni tajnik OZN je sinoči v skupščini izjavil, da se bodo izraelske čete umaknile onstran El Arisha po prvem tednu v januarju in da Dodo popolnoma zapustile Egipt na dan, ki še ni določen. Dodal je, da bodo podrobnosti o tem umiku pripravili na novem sestanku med gen. Burnsom in izraelskim načelnikom generalnega štaba gen. Dayanom. Hammar-skjoeld je izjavil tudi, da nima podrobnih informacij o uničenjih, ki so jih izvršili napadalci v Port Saidu, o uničenjih na Sinajskem polotoku pa se je razgo-varjal z izraelskim predstavnikom v OZN, ki je obljubil, da bo to uničevanje prenehalo. Skupščina je razpravljala tudi o Stroških za vzdrževanje mednarodnih čet in določila, •naj do zneska 10 milijonov dolarjev prispevajo sorazmerno posamezne države. Za nadaljnje zneske pa bo poseben odbor devetih članov poročal skupščini. Proti temu sklepu so glasovale Sovjetska zveza in države njene skupine, ki so poudaiile. da morajo te stroške nositi napadalci. Kakor rečeno, Izrael še dalje spletkari. Izraelsko poslaništvo v Londonu je danes objavilo izjavo, v kateri obtožuje Egipt, da «ponovno sprejema iste pobude v škodo Izraela. ki so privedle pred dvema mesecema do odkritega spopada med obema državama«. «Nov spopad, je rečeno v izjavi. z možnostjo hujših posledic je neizbežen, če se bo dovolilo Egiptu, da prevzame nadzorstvo nad področjem Delegacija ZKJ na potovanju po Poljski VARŠAVA. 22. — Delegacija ZKJ. ki je na obisku na Poljskem, se je včeraj razgo-varjala z voditelji Poljske združene delavske stranke. Danes zjutraj je delegacija obiskala tovarno radijskih a-paratov, kjer se je razgovar-jala s člani delavskega sveta in partijskega komiteja. Voditelj jugoslovanske delegacije Svetozar Vukmanovič je med razgovori poudaril, da je delegacija ZKJ prišla na Poljsko. da bi utrdila sodelovanje med obema partijama in da so dosedanji razgovori pokazali, da bo ta cilj tudi dosežen Zastopniki delavskega sveta in partijske organizacije so izjavili članom jugoslovanske delegacije, da se delavsko samoupravljanje na Poljskem uvaja zadovoljivo na podlagi izkušenj v posameznih tovarnah. Podjetja so pri tem našla resno pomoč v izkušnjah jugoslovanskih delavskih svetov. Člani jugoslovanske delegacije so odpotovali nocoj na petdnevni obisk po Poljski, 28. t. m. se bodo vrnili v Varšavo, naslednjega Gaze in da remilitarizira Sinajski polotok.« V zvezi s tem je kairski radio javil, da je egiptovski zunanji minister Favzi obvestil glavnega tajnika OZN, da E-gipt ne bo nikoli pristal, da bi se področje Gaze odcepilo od egiptovskega ozemlja. Uradni predstavnik egiptovske vlade, ki je komentiral Ben Gurionovo izjavo, da Izrael ne bo dovolil povratka Egipta na področje Gaze. pa je poudaril, da bi Izraelova odklonitev izpraznitve tega o-zemlja povzročila prekinitev čiščenja Sueškega prekopa in bi znatno poslabšala položaj na Srednjem vzhodu. «Nujno potrebno je, je dodal predstavnik, da vse prizadete strani spoštujejo sklepe OZN. Pričakovati je slabše, če bo Izrael vztrajal na tem. da ne bo u-pošteval resolucij mednarodne organizacije.« Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da so v washington-skih političnih krogih z največjim zadovoljstvom sprejeli vest o popolnem umiku angleških in francoskih čet iz Port Saida. »Umik teh čet z egiptovskega ozemlja, je pripomnil predstavnik, je bil temeljni kamen, na katerem je slonela alternativa med samo začasno rešitvijo ali pa dolgoročno ureditvijo vprašanja Srednjega vzhoda.« Diplomatski opazovalci so mnenja, da je naraščajoči pritisk ZDA vplival na angleški in francoski sklep, da se u-maknejo iz Egipta. Sedaj, ko je umik zaključen, so mnenja, da bo ta pritisk še naraščal, zato da se doseže ureditev spornih vprašanj. V Londonu niso sicer preveč navdušeni nad konferenco, ki naj bi bila omejena samo na Egipčane, Angleže in Francoze, kakršna bi morala biti v Ženevi prav 29. oktobra, ko se je začel napad na Egipt, in so jo napadalci prav zaradi tega odklonili, ker so za ta dan že določili napad. V Londonu še vztrajajo, naj bi se pogajanja vodila med državami, ki so se udeležile londonske konference o Sueškem prekopu. Poudariti pa je treba, da se je Nehru med svojim bivanjem v Washing-tonu o tem razgovarjal z Ei-senhotverjem in se sedaj raz-govarja tudi s kanadskimi voditelji. V ponedeljek, ko se bo vračal, se bo Nehru v Londonu sestal z Edenom, in tedaj bo morda mogoča jasnejša slika o podlagi, na kateri naj bi se pogajanja obnovila. rih. ki jih je imel z Eisenho- nobenega dvoma, je pripom- werjem. pozneje so se razgo-voru pridružili še kanadeki zunanji minister Pearson in ostali glani kanadske vlade. Razgovori so se nadaljevali nil, da bodo morala biti prej ali slej stvarna dejstva priznana.« Zatem je Nehru izjavil, da a n gl e ško-f r a n cc sk, napač na tudi popolene, jutri zjutraj Egipt ni škodil strukturi pa bo Nehru imel nov razgovor z zunanjim ministrom Pearsonom pred odhodom v London z Euenhowerjevim o-sebnim letalom. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Ottavi, je Nehru izjavil, da nasprotje Kitajske proti ZDA. čeprav je ostro, ni globoko im bi se lahko odpravilo. Poudaril je zatem, da bi moral Zahod odpraviti trgovinski embargo proti Kitajski, da bi moralo priti do večjih etikov med Kitajsko in temi državami ter da bi morali skušati doseči večje razumevanje do Pekinga. Zatem je Nehru izjavil, da je odklanjanje ZDA, da bi diplomatsko priznale Ljudsko Kitajsko, pripisati določenim ostankom preteklosti, kakor je korejska vojna. «Toda ni Commonwealtha, čeprav je ta dobil hud udarec. Dodal je: »Mislimo, da je kljub nasprotjem Commonwealth tako združenje, ki omogoča medsebojno razumevanje in mir v s-vetu. Poleg tega je v svetu toliko razkrajalnih vplivov, da se jaz ne čutim, da bi razbil obstoječi most ali združenje.« Razstava italijanske umetnosti v Beogradu BEOGRAD, 22. — Nocoj so v Beogradu odprli razstavo sodobne italijanske umetnosti, ki je bila organizirana pod pokroviteljstvom prosvetnega in zunanjega ministrstva Italije in jugoslovanske komisije za kulturne zveze z inozemstvom. Razstavo sta odprla italijanski veleposlanik v Beogradu Gastone Guidotti in predsednik jugoslovanske komisije za kulturne zveze z inozemstvom Marko Ristič. Navzoči so bili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, številni kultur ni in znanstveni delavci ter zastopniki diplomatskega zbora. Na razstavi, ki je bila organizirana v okviru kulturne izmenjave med Jugoslavijo m Italijo, je okrog sto izbranih italijanskih slikarjev, tako da je razstava precej popoln pregled sodobnega italijanskega likovnega ustvarjanja. Beneški in furlanski komunisti na sestanku z delegati ZKJ . , , BENETKE 22. — Delegacija Kakor javlja vzhodnonem- ZKJ kj je"gost Kpli se je DVE LETALSKI NESREČI zaradi megle in snežnega meteža Letalo LAl s 17 potniki je v bližini Tridenta treščilo ob pobočje hriba in se vnelo - Podrobnosti o žrtvah niso znane - Letalo JAT s 25 potniki prisiljeno pristati blizu Muenchena - Trije mrtvi ška agencija «DPA», se bo Nehru verjetno sestal z Adenauerjem 26- decembra, ko se bo njegovo letalo, s' katerim se bo vračal iz Lončona v Novi Delhi ustavilo v Dues-seldorfu. Agencija pripominja, da razgovor ne bo uraden in da bo trajal okoli pol ure. Do razgovora ne bo prišlo, samo če ne bo moglo letalo zaradi slabega vremena pristati v Duesseldorfu. danes v Benetkah sestala zastopniki komunistične federacije za Benečijo in Furlanijo. V razgovoru, ki je trajal tri ure, so se zastopniki obeh partij seznanili z raznimi vprašanji. Jutrj se bodo v Benetkah končali razgovori med delegacijo ZKJ in KPI. O razgovorih bo izdano skupno poročilo. Delegacija ZKJ bo jutri zvečer odpotovala v domovino. MILAN, 22. — Okoli 18. ure se je neko letalo z značko «I-LINC» družbe LAI, ki je vozilo na progi Rim-Milan, ponesrečilo, ko je zadelo ob pobočje hriba Giner v pokrajin; Trident. Kakor je pozneje javilo vodstvo družbe LAI, je letalo odletelo z letališča Ciampino ob 16.09 in je imelo pristati na letališču Milan-Linate ob 18.15. V letalu je bilo 17 potnikov .in 4 člani posadke. Imelo je tudi 221 kilogramov prtljage, 68 kilogramov pošte in 51 kilogramov drugega blaga. Zadnjikrat se je letalo javilo nad Genovo nekoliko pred -8. uro in sporočilo, da se na njegovih krilih zbirajo plasti ledu. Pozneje, ob 17.55 je prosilo dovoljenje za pristanek in od tedaj ni bilo o njem nobenega glasu več. Prvi je o nesreči poročal neki vozač, ki je s svojim tovornim avtomobilom vozil po cesti v Val Nambrone. Okoli 18.20 .ie slišal močan tresk in je opazil velik plamen pod vrhom hriba Giner. Takoj je telefoniral v Pinzolo, kjer je neka hidroelektrična centrala, in kjer so tudi slišali eksplozijo in videli plamene. Nekaj časa po nesreči so v Nehru v Ottawi OTTAVA, 22. — Predsednik indijske vlade Nehru je sinoči prišel iz New Yorka v Ot-tavo s posebnim kanadskim vojaškim letalom. V Kanadi bo ostal dva dni. Na letališču so ga sprejeli predsednik vlade Sait Laurent in številne uradne osebnosti. Danes se je Nehru .razgo-varjal s predsednikom vlade dne pa *V bodo vrnili' v' do-| St. Laurentom o mednarod-movino. ‘nem položaju in o razgovo- Z REZULTATOM 282:220 IZGLASOVALA ZAITPSICA VLADI Nenni kritizira ravnanje ki m v pomoč socialistični združitvi Medtem ko so se socialdemokrati pustili zavesti, češ da se je treba izogniti vladni krizi, se KD ne bo nanje ozirala, ko bo hotela imeti krizo, trdi TKenui Bebler bo poslanik tudi za Tunizijo BEOGRAD, 22. — Z ukazom predsednika republike je bil jugoslovanski veleposlanik v Franciji dr. Aleš Bebler 1-menovan tudi za poslanika Jugoslavije v Tuniziji. John obsojen na 4 leta zapora BU*vN, 22. - Dr. OLo Jouli, ki je svoj čas pobegnil v Vzhodno Nemčijo in se je nato vrnil, je bil danes pred sodiščem v Karlsruhe obsojen na štiri leta zapora. Obtožen je, da je izvršil hude potvorbe, ki so prava dejanja izdajstva in zarote v škodo zvezne republike. Eno leto kazni je John že odsedel, ker je bil aretiran 23. decembra lanskega leta. Kakor je znano, je dr. John, ki je bil načelnik urada za obrambo ustave Zahodne Nemčije v nepojasnjenih okoliščinah' odšel 20. julija 1954 v Vzhodno Nemčijo, kjer je vodil politično propagando in se je 17 mesecev potem vrnil v Zahodno Nemčijo. Med procesom je zatrjeval, da so ga v Vzhodno Nemčijo odpeljan proti njegovi volji in da je tam vodil politično propagando samo zato, da mu ostane možnost povratka na Zahod. Na procesu je javni tožilec zahteval za Johna dve leti zapora, toda sodišče ga je obsodilo na štiri leta. V utemeljitev razsodbe pravi predsednik sodišča med drugim: «Med ljudstvom ne sme prevladati prepričanje, da se majhni kaznujejo, medtem ko se velikim dopušča beg.« Pri tem pa pravi predsednik, da John «ni bil komunist in ni postal komunist niti med bivanjem na sovjetskem področju«, ter priznava tudi njegove zasluge za svobodo in demokracijo leta 1944. RAZVOJ DOGODKOV NA MADŽARSKEM ZA DOLOČITEV PRISTOJNOSTI DELAVSKIH SVETOV V TOVARNAH (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Predsednik republike Gronchi, ki mu je danes diplomatski zbor prišel voščit za praznike in novo leto je sam obiskal senat >n poslansko zbornico. V. obeh parlamentarnih domovih je bil slovesno sprejet. Pozdrav la sta ga predsednika Merzagora in Leone, ki jima je Grtncni na kratko odgovoril. V poslansko zbornico je piišel v čaru, ko je še bila debata v zvezi z Lombardije /o resclu-cno o električnih tarilah. Z glasovanjem o tej resoluciji pa je vlada, kot je znano, vezala vprašanje zaupnice. Ker se je včeraj zvečer debata potegnila v pozne ure, so ostali danes samo še trije govorniki, komunisti Gomez d’Ayala, G. F. Bettiol in Pi-rastu. po njihovih govorih je bila seja prekinjena zaradi Gronohijevega obiska, a se je potem nadaljevala z govorom ministra Corteseja, ki je seveda zagovarjal stališče vlade. Pri izjavah o glasovanju je dejal predstavnik socialdemokratov Chiaramello, da se mu odgovor Corteseja na veš mestih ne zdi prav jasen, vendar je obljubil, da bodo socialdemokrati glasovali za vlado. Predstavniki desnice so pa izjavili, da so sicer proti Lombardijevi resoluoiji, a so prav tako proti vladi in bodo zato glasovali proti zaupnici. V to napeto atmosfero je padel govor dekana zbornice Marazze, ki je vo šlflil predsedniku zbornice, o-tebju in vsem kolegom. Nato so glasovali o zaupnici poimensko. Rezultat je bil; 282 ( glasov za vlado in 220 proti. DJAKARTA, 22. — Radio Za vlado so glasovali pripad- Medan (Severna Sumatra) je niki koalicije in pet republi- oddajal izjavo polk. Simbolo- borbi- Ce je namreč kaka točka, v kateri so si vsi socialisti edini, tedaj je to borba proti monopolom«. Ce bi se socialdemokrati v vladi u-p.rli, ne bi..; In do iškega načina glasovanja, pa tudi ne do vladne krize, kajti ob takem vprašanju bi pač KD e mogla igrati na karto razpustitve parlamenta. Socialdemokrati so kljub temu, da so sc hoteli izogniti krizi vlade, le pomagali Krščanski demokraciji, ki odločneje rine v razpust parlamenta in v nove volitve. Kadar bo pa KD hotela imeti vladno krizo, tedaj se ne bo ozirala na socialdemokrate. V zvezi s polemiko med «Pravdo» in »Borbo« se opaža pri »Unita« določen napredek- Razlika je namreč v tem, kako je prikazala »Unita« svojim čitateljem polemiko med omenjenima listoma v zvezi s Titovim puljskim govorom in pa polemiko v zvezi s Kardeljevim govorom. Medtem ko je namreč v prvem primeru v glavnem zamolčala tisto, kar je «Borba» odgovarjala, in je s Titovim govorom opravila zelo na kratko, pa je v drugem primeru objavila 70 vrstic iz odgovora «Borbe»; seveda to ni posebno mnogo v primeri z 280 vrsticami, ki jih je po- rabila za vsebino članka »Pravde«, toda — napredek je vendarle. Upati je, da se bo pri morebitnih nadaljnjih polemikah razmerje izboljšalo, tako da bomo končno vendarle lahko rekli, da »Unita« izvaja smernice v enakopravnih odnosih med partijami in o bratski kritiki, ki so bile poudarjene v resoluciji 8. kongresa KPI ,to je partije, katere glasilo je «Unita». Ce še poleg tega upoštevamo, da je Stambolič v Milanu obiskal tudi redakcijo «Unita«. kjer ga je sprejel direktor Ulisse, potem bi v izboljšanje omenjenega razmerja sploh ne smeli več dvomiti. Predsednik Segni je danes predsedoval seji medministrskega odbora za izvajanje »Va-r.onijevega načrta«. Na seji sc bili poleg Segnija še Sara-gat, Zoli. Medici, Colombo Campilli, Andreotti in Matta-rella ter še podtajnik Ferrari Aggradi. Seja ministrskega sveta pa je sklicana za 28 dec. dopoldne. Segni je danes sprejel predstavnike tajništva CGIL Di Vittoria, Santija, Lizzadrija in Pessija ter tajnika sindikata uslužbencev obrambnega ministrstva, ki so mu obrazložili probleme delavcev in u obrambe. V petek 28. t. m. pa bo v prostorih tajništva CGIL tradicionalni sprejem za domači in inozemski tisk. Di Vittorio bo v imenu tajništva razložil perspektive dejavnosti v 1. 1957. V dneh 22., 23 in 24. februarja bo v Neaplju sindikalno zborovanje CGIL za Jug in otoke. A. P. Silno povečan železniški promet MILAN, 22. — Število določenih izrednih vlakov s prihodom m odhodom iz Milane se je skoraj podvojilo. Določenih je namreč biio 50, v resnici pa jih je bilo it. Gibanje potnikov se vrti okrog 160.000, pa še narašča z odhodi v večernih urah. Številna podjetja so namreč dala delavcem v ponedeljek prost dan in tako jih je ogromno, k: hočejo štiri zaporedne pro. stel dni izkoristiti za obisk svojcev. Mnogo pa jih je prišlo tudi iz inozemstva. Na ko. lodvorskih blagajnah v Milanu so 20. decembra prodali z-> 20 milijonov lir vozovnic, 21. decembra za 23 milijonov, radnikov v tovarnah državne danes pa za 38. milijonov lir. letalskem središču v Linate poslušali magnetični trak, na katerem je bil posnet razgovor s pilotom, ko je letalo bilo nad Genovo. Po prvem sporočilu pilota je kratka pavza nato pa klic: »Milan... Milan.« Prvi razgovor pilota se je zaključil ob 17.59. klic »Milan... Milan« pa ob 18.10. Nato pa se. ni slišalo nič več. Na kraj nesreče so takoj odšle reševalne skupine karabinjerjev in prostovoljcev, med katerimi so izvežbani smučarji in plezalci, ki so opremljeni tudi 7. radijskimi oddajniki. Gorovje, kamor je letalo padlo, je okoli tri tisoč metrov visoko. Skupina 35 ljudi, v kateri je tudi en zdravnik, je začela raziskovati področje, kjer se je dogodila nesreča. Njihova naloga pa je zelo težavna, ker je sneg 60 centimetrov visok, v višjih predelih pa še bolj debel. Plameni, ki so jih opazili takoj, ko je letalo treščilo ob pobočje hriba, se sedaj ne vidijo več in zaradi tega je iskanje še bolj težavno. Kmalu po polnoči pa se je vrnilo na rimsko letališče Ciampino dvomotorno letalo, ki je s tega letališča odpotovalo ob 20.45 v Turin. Ko je blizu Genove pilot opazil, da je na severnih letališčih nemogoče pristati zaradi goste megle, se je vrnil v Rim. V letalu sta bila podtajnika Bru-sasca in Badini-Confalonieri. Zvedelo se je, da sta s ponesrečenim letalom imela odpotovati v Milan podtajnik Brusasca in poslanec Pastore. ki sta pa svoj odhod odložila, ker ni bila seja poslanske zbornice še končana. MUENCHEN, 22. — Neko jugoslovansko potniško dvomotorno letalo je bilo nocoj prisiljeno pristati pet kilometrov od muenchenskega letališča na Bavarskem. Po prvih vesteh so pri tem zgubile življenje tri osebe in več potnikov je baje ranjenih. Letalo je prihajalo iz Beograda in je imelo pristati v Muenchenu ter nadaljevati pot v Pariz. Pozneje se je zvedeio, da se je incident dogodil zaradi snežnega meteža, tako da je pilot zgubil orientacijo. Letalo se ni vnelo. Ravnateljstvo letališča ni moglo še dati pojasnil o stanju 25 potnikov, ki so bili v letalu. Neki funkcionar JAT je pozneje izjavil, da sta med mrtvimi dva člana posadke in en potnik. Tretji dan zasedanja CK ZSSR MOSKVA, 22. — Danes je tretji dan zasedanja centralnega komiteja KP ZSSR, o katerem tisk še vedno molči. Le zahodnim novinarjem so »dobro obveščene osebe« povedale, da se je zasedanje predvčerajšnjim začelo. Na njem sodeluje 133 članov in 122 kandidatov centralnega komiteja. Predpostavlja se, da razpravljajo pretežno o notranjepolitičnih zadevah. Sovjetska javnost je opazila, da tisk in radio včeraj prvič po toliko letih sploh nista omenila Stalinovega rojstnega dneva, medtem ko je tisk pred enim letom na včerajšnji dan objavil velike fotografije pokojnega diktatorja na prvih straneh. Čuenlajevi razgovori v Rangunu RANGUN, 22. —- Skupna ki-tajsko-burmanska izjava, ki so jo objavili pri odhodu Cuen-laja iz Ranguna, pravi, da se je Cuenlaj razgovarjal z burmanskimi političnimi voditelji tudi o kitajsko-burmanski meji v prisrčnem ozračju. »Ti razgovori so razjasnili kitajsko in burmansko stališče ter približali dan rešitve, ki bo zadovoljiva za obe državi.« Iz Novega Delhija javljajo, da bo Cuenlaj verjetno odšel v kratkem v Moskvo. V indijskih uradnih krogih izjavljajo. da ni predvidena nobena sprememba programa o Cuenlajevem ponovnem obisku v Indiji od 30. decembra do 2. januarja. Nevi poslanik ZDA v Londonu WASHlNGTON. 22. —Ameriški vladni funkcionarji so Izjavili, da so britansko vlado zaprosili, naj bi dala privolitev, da se za novega a-meriškega poslanika v Londonu imenuje f-.nan.nlk John Hay name;tq dosedan.ega poslanika Winthropa Alčricha, ki je bil pred časom razrešen. Petrolejski vod in umik iz Egipta W ASli IN G TON, 22. Sirski veleposlanik v IVashing-tonu Zeineddin je po razgovoru s podtajnikom Hooverjem izjavil, da sirskega petrolejskega voda ne bodo začel: prej popravljati, dokler se ne bodo iz Egipta umaknili vsi Angleži, Francozi in Izraelci. Predstavnik državnega tajništva White pa je dejal, da je Zeineddin v razgovoru s Hooverjem rekel, da Sirija ne bo delala zaprek pri obnavljanju voda, pri tem pa ni popravljanja postavljal v r.ikako zvezo z umikom angleških, francoskih in izraelskih čet iz Egipta. Ko je Zeineddin izvedel za to protislovje, je izjavil, da je verzija državnega tajništva zmota. Dejal je: «Rekel sem, da ima moja vlada namen povabiti ravnatelja čruž-be petrolejskega voda na razpravljanje in proučevanje vprašanja. Ni to&no reči, da ni ovir.« Dejal je še, da je med razgovorom dal Hooverju razumeti, da je vprašanje vezano s popolnim umikom napadalcev iz Egipta. BONN. 22. ■*- Kancler Adenauer je danes sprejel sovjetskega poslanika Smirnova, s katerim se je razgovarjal 45 minut. O vsebini razgovora ni nič znanega, vendar pa v uradnih krogih ne prikrivajo zadovoljstva zaradi tega »prvega stika«, do katerega je prišlo na zahtevo Smirnova. ^Začasna prekinitev* Sumatre z osrednjo vlado Izjave ministrskega podpredsednika Mue-nicha - Nove obsodbe zaradi posesti orožja BUDIMPEŠTA, 22. — Predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva je zanikal trditve da so madžarski rudarji predložili vladi ultimat v treh točkah, v katerem naj bi bilo rečeno, da bodo povečali proizvodnjo šele tedaj, ko bode njihove zahteve sprejete. List «Nep Szabadsag« kritizira ravnanje avstrijske vlade in obsoja dejstvo, da je dovolila ameriškemu podpredsedniku Nixonu obiskati tabo. rišča madžarskih beguncev, ni pa upoštevala zahteve madžarske vlade, ki Je hotela poslati v ta taborišča svoje predstavnike. Isti list pise, da na nekate--ih področjih Madžarske revolucionarni sveti, čeprav jih je vlada razpustila, še dalje delujejo in «se imajo za edino obstoječo oblast ter odkrito izjavljajo, da ne priznivajo vlade«. . Medtem javljajo, da je vla-. dr imenovala Josefa D.iboia, enega glavnih sodelavcev San-dora Racza (bivšega predsod-nika centralnega delavskega sveta, ki je bil aretiran) za voditelja organizacijske Komisije, ki ima nalogo določiti pristojnost delavskih svetov v tovarnah pri vodstvu inadž.ir. skega gospodarstva ob sodelovanju s posebnim ministrstvom, ki se bo ustanovilo. Komisija, ki jo vodi Josef Da-bai, ima samo pripravljalno nalogo in s tem v zvezi piše list »Nep Szabadsag«, da je to težavno vprašanje in poudarja dejstvo, da «so de* lavski sveti, ki so nastali iz levolucije in ki so bili pozneje razpuščeni,’ hoteli imeti politično vlogo, ki pa spada v izključno pristojnost vlade«. »Očitno je težko ločiti gospodarstvo od politike, piše list, toda predvideno je že, da se bodo morali delavski sveti v podjetjih izrekati o vprašanjih, ki se tičejo madžarske zunanje trgovine in «v mejah možnosti«, kar se 'tiče oskrbovanja dežele s surovinami.« V intervjuju dopisniku so-'jetske revije «Novoje Vrem-ja» je madžarski ministrski podpredsednik Ferenc Mue-nich izjavil, da bo »Madžarska kot članica OZN izkoristila vse možnosti, da podrob- kancev ter dva južn-otirolska poslanca. Proti pa po glasovali komunisti in socialisti, nacionalni monarhisti, misini ter dva neodvisna levičarja. Štirje ljudski monarhisti so se vzdržali, ostalih devet iz te skupine pa se ni udeležilo volitev. Vsa ta zadeva je seveda kar klicala po komentarju, ki ga na primer Nenni ni ostal dolžan. Napisal je za jutrišnji «Avanti!» članek z naslovom »Dejanje protidemokracije«. Nenni trdi, da je protidemokratično današnje glasovanje v poslanski zbornici, kajti ukrep vlade je nasproten smernicam v vseh modernih državah, vključno ZDA, kjer je razdeljevanje energije podvrženo strogemu sistemu vin-kulacije, tudi če se proizvodnja energije ni podržavila. Nenni pravi, da je bil dobršen del KD za status quo do 31. marca in da so bili no obrazloži naravo dogodkov tako socialdemokrati kot re-deželi«. Poudaril je, da je I ppblikanci vsekakor tudi za v Budimpešti in na podeželju sedaj mirneje in da ima «borba proti kontrarevolucionaren! vsak dan večji uspeh zaradi ukrepov in podpore, ki jo ogorčene množice dajejo oblastem«. Sporočil je tudi, da so ustanovili posebne varnostne oddelke «za borbo proti zadnjim kontrarevolucio-narjem« in da bodo ustanovili še nove oddelke. Pripomnil je še, da so člani vlade v tesnem stiku z delavskimi sveti v podjetjih in da prebivalstvo v veliki meri podpira vlado, Budimpeštanski radio je medtem poročal o novih obsodbah zaradi posesti orožja. Madžarski zunanji minister Imre Horvath je danes ob povratku iz New Yorka prišel v Bruselj. podaljšanje sedanjega sistema Nato pravi; »Prav zaradi 0-čitne istočasnosti med gospodarsko izbiro, politično izbilo ter izbiro trenutka v smislu, kot je to hotel električni monopol, bi se morali socialdemokrati postaviti v odkrito opozicijo«. »Toda socialdemokratska skupina, piše nadalje Nenni, se je je enkrat pustila izsiljevati ob vprašanju zaupnice ter se pridružila stališču, ki ga zagovarjajo močne privatne skupine, ki obvladujejo električni sektor. Včerajšnje glasovanje, pravi Nenni, ni v pomoč 'socialistični združitvi in tudi ne fazi, ki bi morala biti pred njo, namreč zbliževanju med obema strankama v vsakodnevni politični n«, vrhovnega poveljnika za severno področje otoka, v kateri zahteva »odcepitev« tega področja od osrednje vlade Polkovnik pravi v svoji izja- j vi, da «je uvidel, da ni bilo j več mogoče upati, da bodo po- , izkusi osrednje vlade za iz- J boljšanje notranjega položaja imeli uspeh«, in dodaja, da je »odcepitev« tega po-dročja »začasna« l-n njen namen je da v deželi prevzamejo oblast pošteni ljudje, «ki bodo imeli čut odgovornosti in ne bodo žejni oblasti«. Radio osrednje pokrajine n« Sumatri je danes ponoči oddajal izjavo vazne osebnosti te pokrajine Mohameda Sja-feia. v kateri je izjavil, da vojaški svet (divizija teng«), ki je «začasno prevzel oblast nad upravo osrednje pokrajine v Sumatri v noči od četrtka na petek, prepusti svojo oblast centralni vladi »takoj ko bodo dejansko sprejeti ukrepi, ki jih prebivalstvo tega področja ze dolgo zahteva«. »Sklep divizije «Ba'nteng» Je priponmil, se mora tolmačiti kot znak splošnega nezadovoljstva prebivalstva. Divizija »Bantetog« se je borile proti Holandcem za ustanovitev indonezijske republike m danes sprejema ukrepe v za sčito te republike.# Pokrajinski list «Njata» pa piše, da je prevzem oblasti po vojski bila «revolucija brez prelivanja krvi«. Po vesteh, ki prihajajo iz Fadanga, pa je vojaški svet polkovnika t Huseina prevzel samo »začasno« civilno upravo nad to pokrajino in nima nobenega namena prekiniti odnosov z osrednjo vlado. V Djakarti zatrjujejo, da dve tretjini Sumatre ne pri- «0 MALAJA II ni ^ T ’ * CLif 6 t :i k 0 -----1 N d o , A, iftt 8 0« H € 0 N j:;:.; . . i : ' J J ^ \ V •fitervode ■P ■ l#p||§ PotiembOft« - ♦ T;:'« C E l £ 9 E $ Sto« s?*« »)■<- ji,-, - 55S' ' ■: s*c *«»« ■i: IS > ' 11 ' Ve*-. V.,, ■ ':,tr ^ o ■ - . a 3:„«ri8 novih konvencijah, ki je postala iz tehničnih razlogov nujna. Razdeljevanje zavojev otrokom delavcev CRDA Danes ob 9.30 bodo v kinu Alabarda na pobudo notranjih komisij CRDA struje FIOM razdelili otrbkom delavcev božične zavoje. Razen tega bo tudi kinematografska predstava za otroke. V Miljah bodo delili božične zavoje v gledališču «Verdi». PO. S1AVK0VNI AHCUI USLUŽBENCEV ACEGA1A Danes na skupščini osebja referendum o nadaljnji akciji Včeraj so se sindikalni predstavniki tri ure razgovarjali z županom Bartolijem Opozorilo delavcem Tržaške steklarne Delavci Tržašlke steklarne v industrijskem pristanišču naj se jutri oc 11. ure dalje zglasijo v tovarni, kjer dobe predujem. KOV PREDLOG ZA UPRAVLUNJE LJUDSKIH STANOVANJ KOMISIJA ZA POSOJI«ALDISI0> IMA V PREDALIH V Trstu se je načtnzidanja stanovanj v okviru zakona «Aldlsio> zelo obnesel, zato bi bilo treba v prihodnjih letih zagotoviti večja finančna sredstva Iz Rima poročajo, da je minister za javna dela Romita sprejel poslanca Caiatija, ki je skupno z nekaterimi drugimi poslanci predložil zakonski osnutek, ki naj bi omogočil stanovalcem ljudskih stanovanj. da lahko odplačujejo stanovanje. Razgovori so se nanašali predvsem na nekatere emandmaje zakonskega osnutka. Končno pa sta se minister Romita in poslanec Ca-iati sporazumela o osnovnih načelih predloženega zakonskega osnutka. Pri tem sta vzela predvsem v poštev interese stanovalcev in sta se držala načela, da ne smejo s tem zakonom povzročiti prevelike škode zavodom in ustanovam, lastnikom ljudskih stanovanj. Gornji zakon, je zelo, Važen za vse tiste družine, ki bi rade kupile stanovanje z dolgoročnim posojilom. Hkrati pa bi razbremenili nekatere zavode. ki upravljajo na tisoče in tisoče stanovanj, velikega Včeraj je direkcija za javni administrativnega dela, ki jih dela vladnega generalnega komisariata dodelila dela za gradnjo osnovne šole v Sesljanu. Gre za zidarska dela v vrednosti 17.875.000 lir, ka- sedaj stane na stotine milijonov lir letno. Kot je znano, so tudi v Trstu v povojnih letih sezidali skoraj 5000 ljud- nje teh stanovanj ima IACP v našem mestu ogromen birokratski aparat, ki bi se gotovo zmanjšal, če bi del teh stanovanj prodali najemnikom. Sedaj pa obstaja že načrt «Aldisio», ki omogoča ljudem, ki imajo nekaj prihrankov, da si zgradijo stanovanje na dolgoročno odplačevanje. V Trstu se je ta način zidanja stanovanj zelo obnesel, saj so ze sezidali nad 1000 stanovanj s posojili «Aldisio». Sedaj pa leži v predalih komisije za posojila «Alaisio» okrog 2000 prošenj. Kot vidimo torej, bi Trst potreboval za prihodnja leta večja nakazila za tovrstno zidanje. Finančno ministrstvo je tudi za letošnje finančno leto odobrilo 300 milijonov lir. To je premalo za tako veliko število prošenj. Sicer pa razpolaga Trst tudi z okrog 200 milijoni letnih vračil od dosedanjih posojil «Aldisio». Ta vračila pa se stekajo v rotacijski ■sklad in ne v sklad za posojila «Aldisto». Zato se je v poslednjih mesecih vnela precej močna polemika med tistimi, ki zagovarjajo, naj se ta vračila stekajo še naprej v rota- lin SCilUdll Sivv/zoj J ' . . ,___J- skih stanovanj. Za upravlja- cijski sklad m naj s tem de- S SINOČNJE SEJE REPENTABORSKEGA OBČINSKEGA SVETA TUDI REPENTABORSKA za ustanovitev posebne komisije Komisija naj bi med drugim pripravila načrt s tržaškimi za. htevami gospodarskega značaja - Imenovana davčna komisija Sinoči je bila na Repenta-bru redna seja občinskega sv“-ta, na kateri so občinski sve-tovalci nadaljevali razpravo o drugih točkah dnevnega reda tega jesenskega zasedanja. ?:uphn je predvsem poročal o posredovanju občinske uprave pri pristojnih oblasteh v Trstu glede čiščenja borovca blizu vojaškega strelišča. Kii-kor ie znano, morajo lastniki gozdov redno čistiti gozdove, zlafcti borovec glede na nevarnost požarov itd. Repentabor-ska občina ima blizu vojaškega strelišča borov gozd, tod.-i čiščenje tega gozda je otez-kočeno zaradi stalnih vojaških vaj na strelišču Občinska u prava je zaprosila gozdno o-pravo za posebno podporo, toda prošnja je bila odbita- Nato je občinska uprava posn* dovala pri vojaškem poveljstvu, naj bi pravočasno obvi sulo, kdaj bo streljanje. Do bili pa niso še nobenega odgo vora zaradi tega je občinsk svet zahteva), naj vojaške <>-i lasti pravočasno obvestil -občinsko upravo o streljanju na omenjenem strelišču; poleg tega pa je izrazil željo, da bi to strelišče premestil1 kam drugam. Nato je občinski svet povišal za 20 odst. občinski dave/ na hiše, katerih stanovalci n.-plačujejo družinskega davka Ko je bilo že govora o družinskih davkih, so nekateri občinski svetovalci sprožili vprašanje znižanja občinskih dohodkov zaradi zakona 702. ki deloča znatno nižjo trošarino r.a vino. Kakor druge obč1 ne bi tudi repentaborska občina imela zaradi tega mnogo manj dohodkov. Zaradii e- da bodo z eno postavko kril’ primanjkljaj druge. Občinski svet je nato odobril sklep občinskega odbora glede razpisa za nabavo pohištva in lažnih potrebščin za javno kopališče ter čitalnico za »kupno vsoto 900 tisoč lir. Ko bode višje oblasti ta sklep n-dobrile in bodo nabavili potrebno pohištvo ter druge potrebščine, bosta končno odprti javno kopališče ter čitalnica. V nadaljnjem je občinski svet pooblastil občinski odbor, naj razpiše natečaj zn zatiranje borovega prelca v občinskih gozdovih. Lansko leto je občinska uprava dala v ta namen skupno 45 tisoč lir. Sledila je izvolitev članov občinske davčne komisije, v katero so bili izvoljeni Franc Škabar, Alfonz Ska ir, Milan Purič. Kutin iz Fe u-t-čev, Ivan Škabar, Karlo Komar, Jože Škabar, Alfonz Guštin ter Miha Guštin. Za člana občinske podporne ustanove namesto župana, ki je bil prej član tega odbora, pa je bil imenovan odbornili Veljko Guštin. Občinski svet je po krajši razpravi tudi pristal na prošnjo repentabor. skega župnika za izredno podporo, ker ni še rešena zadeva pogodbe iz leta 1854 glede bire. Poleg podpore, ki jo je občinski svet odobril že pred nekaj leti, bo repentaborska občina dala repentaborskem" župniku za leto 1957 še 32.000 lir izredne podpore Ob koncu seje je župan obrazložil in predlagal v odobritev občinskemu svetu resolucijo, kakor sta jo že odobrila tako nabrežinski kot zgoniški občinski svet. Resolucija, ki jo je repentaborski občinski svet soglasno odobril biti med drugim vsebovane zahteve po integralni prosti coni, obnovitvi tržaškega pomorskega brodovja, pomorskih in kopnih zvez z zaledjem, ustanovitev avtonomne aefn-le in večjih investicij za industrijo iz državnih sredstev oziroma ustanov. Zupan je ob zaključku vp-ščil občinskim svetovalcem vesele praznike ter mnogo u-spehov v novem letu. Sporočil je, «da bo prihodnja seja verjetno že v prvi polovici januarja, ko bodo razpravljali o občinskem proračunu za leto 1957. *a je občinski svet sklenil. n»‘ občinski odbor obvesti pristojne oblasti v Trstu, da U ravi, da glede na gospodarski U repentaborski občinski svet položaj Trsta in našega pod-ne strinja z znižanjem troša- ročja ter upoštevajoč dejstvo, rine na vino. Mimogrede naj | da vlada nima še zadevnega omenimo, da občinski svet v j erganičnega načrta, je nujno, Hepentabru ni še razpravljal da se tak načrt sestavi in o zakonu 703. kaže pa da g ne bo kar tako sprejel. Ker je imela občinska u-prava zaradi letošnjih volitev nekaj več upravnih stroškov, za skupno vsoto pribil -no 100 tisoč lir, je občinski svet v nadaljnjem odobril prenos nekaterih postavk pro. računa iz letošnjega leta, tak« predloži parlamentu v odobri tev Zaradi tega občinski svet repentaborske občine poziva predsednika pokrajinskega sveta, naj da pobudo za ustanovitev posebne komisije, v kateri bi morali biti zastopani predstavniki vseh občin in ki bi morala pripraviti omenjeni načrt, v kateri bi morali IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Popolnoma oproščen ravnatelj zavoda IACP Včeraj se je končala razprava ki se je začela novembra letos proti 64-letnemu ravnatelju IACP Giorgiu Ghersiacu iz Ul. dei Porta, ki je bil obtožen dvakratnega nenamernega umora, ker ni kot ravnatelj zavoda, ki je lastnik hiše v Ul. Manun-zio, dal urediti vre potrebno za preprečitev morebitnih o-kvar zaradi česar sta decembra 1953. leta zakonca Urizzi umrla zaradi zastrupljenja s plinom, ki je vdrl v njuno stanovanje skozi vodovodni lijak. Na zatožni klopi je bil tudi 69-letni industrijec Antonio Cazzarolo iz Ul- Foscolo, ki je bil tudi obtožen nemarnega umora m jjovzročitve številnih teleinih poškodb. Do njegove obt ižbe je prišlo ravno tako kot za Ghersiaca, ker je s kršitvijo občinskega pravilnika o ureditvi greznic indirektno povzročil smrt ene stanovalke hiše, katere lastnik je. ter tudi številna zastrupljenja drugih. Oba obtoženca sta seveda zanikala krivdo in po večdnevnem zasliševanju prič ter izvedencev o kanalizaoij-i in plinskih napeljavah, ju je sodišče včeraj oprostilo s formulo, da nista izvršila dejanja. Preds. Gnezda, tož. Parco-li, zap. Urbani, odv. zas. str, Vincenzo in Leonardina Bologna, L. Sardos, obramba odv. Morgera in Sadar. narjem zidajo stanovanja na odplačevanje v okviru IACP in tistimi, ki zahtevajo, naj se ta denar steka v sklad «A1-disio». Zdi se, da bo zmagala tendenca, ki zagovarja sklad «Aldisio». Saj je način zidanja s tem posojilom bolj sprejemljiv, ker omogoča posameznikom. da si zidajo stanovanje po svojem okusu. Ce bi 200 milijonov lir vra čil dosedanjih posojil »Aldi-sio». ki se sedaj stekajo v rotacijski sklad, prepustili skladu «Aldisio», bi imel ta sklad za letošnje poslovno leto na razpolago pol milijarde lir in bi lahko zadovoljil mnogo večje število prosilcev. Zato menimo, da bi morali odgovorni organi čimprej proučiti to vprašanje, da ne bodo vračila posojila «Aldisio», ki 'e stekajo v rotacijski sklaid, ležala v blagajni, med tem ko je toliko ljudi, ki prosi za posojilo «Aldisio». IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Dva sta imela srečo Kazensko soc išče je septembra letos strogo obsodilo tri mladeniče, in sicer 21-letne-ga Marija Zadnika, 18-letne-ga Fulvia Gianporcara in njegovega 22-letnega brata Ser-gia, vse od Sv. M.M- Sp., ki so se morali zagovarjati zaradi številnih izvršenih tatvin i,n tudi zaradi sodelovanja v kriminalni skupini. Zadniku je sodišče priznalo delno slaboumnost, zaradi česar ga je obsodilo na 2 leti in 3 mesece zapora ter na 30 tisoč lir denarne kazni, kar je veljalo tuči za Fulvia Gianporcara. kateremu pa so zaradi mladoletnosti priznali pogojnost kazni za dobo petih let. Njegov brat Sergio pa je bil najstrože kaznovan, in sicer na 4 leta, 7 mesecev in 15 dni zapora ter na 58.000 lir globe. Vse tri pa so oprostili obtožbe sodelovanja pri kriminalni skupini, ker dejanje ni obstajalo. Omeniti moramo, da so obtoženci med policijsko preiskavo priznali kakih 17 tatvin. a pred sodiščem so vse zanikali, sklicujoč se, da so bili zaradi slabega ravnanja prisiljeni izpovedati, kar eo hoteli preiskovalni organi. Toda le Zadnik in Gianpor-caro sta imela srečo, kajti prizivno sodišče ju je oprostilo vseh obtožb, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so Sergia tiče r oprostili nekaterih obtožb tatvin, a ker so ostale vseeno še številne druge, so njegovo prvotno obsodbo praktično potrdili. Danes ob 10. uri bo v kino dvorani «Massimo» skupščina vsega osebja metinega podjetja Acegat. Kot smo že včeraj pisali, bodo na skupščini razpravljali o nadaljnji akciji, ki naj bi prisilila upravno komisijo, da popusti. Včeraj pa to se predstavniki obeh sindikatov tri ure razgovarjali z županom Bartolijem ter bodo danes na skupščini poročali tudi o tem razgovoru. Zupan Bartoli je namreč na predzadnji • seji občinskega sveta dejal, da se ga spor ne tiče ter da je izključno ndikalna zaceva. Pri tem pa je pozabil, da je za časa novinarskega kongresa in prihoda predsednika republike Gronchija takoj posredoval, ko je grozila stavka in se s tem neposredno vmešal v spor ter s svojimi zagotovili dosegel, da so uslužbenci A-cegata takrat stavko odložili. Upamo, da je Bartoli sedaj končno uvidel, da noti tuči on odgovornost za nastali položaj. Vsekakor nihče ne zanika, da preživlja Acegat krizo ter da ima primanjkljaj. Toda zaradi tega ne morejo od uslužbencev zahtevati, da se odpovedo svojim zahtevam in njihovemu uresničenju. Primanjkljaj podjetja je treba odpraviti ali vsaj znižati z raznimi varčevalnimi ukrepi, ki pa ne cmejo biti v škodo uslužbencem. Po besec ah sindikalista Giu-ricina na zadnji tiskovni konferenci Pa že tako ni mogoče preveč verjeti raznim številkam upravne komisije, ki najbrž napihuje primanjkljaj, za katerega trdi, da bo presegel milijardo lir. Pomislimo le na različne kriterije pri a-mortizacijskih kvotah, ki lahko večajo ali manjšajo pasi-vo. Nihče tudi ne more oporekati, da dobivajo višji funkcionarji podjetja zelo visoke plače in tudi odpravnine, ki jih doslej še niso hoteli priznati uslužbencem. Ni dvoma, da je del javnega mnenja tuči slabo razpolo. žen do borbe uslužbencev ker so pač ljudje zlasti zaradi stavke vozačev tramvajev in filobusov močno prizadeti. Razen tega pa so mnogi mnenja, da dobivajo uslužbenci Acegata zelo visoke plače ter da zato ne bi smeli postavljati novih zahtev. Takšno mnenje pa skuša še bolj podkrepiti del tiska, ki je vedno nasproten delavskim zahtevam. pri tem je res, da so u-službenci Acegata na primer na boljšem v primerjavi delavci ladjedelnic in s kovinarji sploh. Toda to ne pomeni, da se morajo zaradi tega odpovedati borbi za še boljše pogoje, prav tako je tudi res, da je treba zvišati mezde in plače kovinarjem in drugim kategorijam delavcev in s tem se vsekakor strinjajo vsi uslužbenci Ace-galta. Konec koncev pa so sedanje zahteve uslužbencev Acegata normativnega značaja, saj se tičejo na primer dopustov, odpravnin itd. Kar pa se mezdne izravnave tiče, so zahteve uslužbencev še toliko bolj upravičene, s-aj s® jim glede prejemkov dogajajo velike krivice, za katere je že skrajni čas, da se popravijo, kajti nedopustno je, d». uslužbenci iste kategorije z več leti službe dobivajo v številnih primerih nižje prejemke kot uslužbenci iste kategorije z manj leti službe. Vse to bi morala javnost upoštevati, pa čeprav so pri tem mnogi prizadeti. Uslužbenci namreč nimajo na razpolago za pritisk na upravo drugega sredstva ko-t stavko. Zato bi se morala nejevolja javnega mnenja usmeriti predvsem proti upravni komisiji Acegata. Danes bodo uslužbenci A-cegata tudi s tajnim glasovanjem povedali, ali so za nadaljnjo stavkovno akcijo ali pa za popuščanje. S tem bodo izbili nasprotnikom iz rok še eno orožje, saj so nekateri trdili, da uslužbenci ne marajo stavke in da jih vanjo pilijo sindikalisti. Je pa tudi možnost kakšne kompromisne rešitve, pri čemer moramo u-poštevati včerajšnji sestanek sindikalistov z županom ter naslednje seje tržaškega občinskega sveta, na katerih se bodo ukvarjali z vprašanjem položaja v podjetju Acegat. V sredo 26- decembra bodo mesnice zaprte Sinoči je prefektura sporočila, da bodo mesnice zaprte tudi v sredo 26. decembra na dan sv. Stefana. S tem je spremenila svojo prejšnjo u-redbo, po kateri bi morale biti mesnice ta dan odprte. Spričo tega odpade seveda stavka mesarskih uslužbencev, ki so jo na-povecali ravno zaradi tega, ker prefektura prvotno ni hotela pristati na njihovo zahtevo, naj ostanejo mesnice v sredo zaprte. Vrsta prometnih nesreč Včerajšnji čan je bil res nesrečen za motorizirane ljudi. ki so biil.i žrtve številnih prometnih nesreč, pa čeprav so morali samo enega izmed teh sprejeti s jrridržano prognozo v bolnišnico. Gre za 27-letnega Renza Pi-zzona z Opčin št. 898, ki se je včeraj okoli 18. ure vozil vojo lambreto po Narodni ulici na Opčinah. V bližini restavracije «Diana» pa je mož verjetno zaradi nekoliko zledenele ceste zdrsnil, zaradi česar je s svojim vozilom treščil med tovornik in prikolico, ki je stal ob cesti. Hudo ranjenega pizzona so takoj z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na drugi fcir. ocdelek- Njegovo stanje je zaradi hudega udarca na glavi zel-o resno. Morda najbolj dramatični karambol je bil včeraj zjutraj na križišču Ul. Qriani z Ul. Vasari. Po cesti je vozil težak tovornik. 22-let-ni šofer Renato Gregorat iz Chioprica Viscone, ki je tedaj opazil, da se je p-red njim vozeči avto 42-letnega Lucia Agez-zija ustavil, da bi spustil mimo neki Fiat 500, ki je prihajal z desne strani. Gregorat je tedaj pritisnil nogo na zavoro. Toda ta iz neznanih razlogov ni delovala in tako je tovornik s precejšnjo silo trčil ob Agezzijevo vozilo, ki je zaradi sunka odletelo naprej in priletelo v Balillo. Na srečo ni bil nihče ranjen medtem ko so vozila utrpela precejšnjo škodo. Okoli 11.30 pa je prišlo Ul. Battisti v Miljah do trčenja med Fiatom 1100, ki ga je šofiral 37-letni Guido Luccardi iz Zavelj in tovornikom generalnega vladnega komisariata, s katerim je 43-letni Raffaele Bonpensiero iz Kjadina privozil z nekega dvorišča na cesto. Tudi tu vo zabeležili le materialno škodo. Točno opoldne pa je 34-let n; Benedetto Curci iz Gorice meč šofiranjem tovornika po Ul. Flavia proti Miljam bližini bivše mitnice zaradi spolzke ceste zašel s poti ter trčil v nizek zid. Na srečo se je šofer rešil brez poškodb medtem ko je bil tovornik nekoliko potolčen. Strokovni film v Dolini za člane Kmečke zveze V petek je bil pod -okriljem Kmečke zveze predvajan v prosvetni dvorani v Dolini strokovni film, namenjen kmetom. Prisotni člani KZ so mu z zanimanjem sledili in ga tudi komentirali Po filmu se je razvila živahna diskusija, pri čemer je ing. Pečenko odgovarjal na številna vprašanja kmetovalcev. Mladi zlikovci za zapahi Policiji se je v preteklih cneh posrečilo spraviti na varno nevarno štiriperesno deteljico mladoletnih zlikovcev, ki se niso ustrašili ne tatvine in izsiljevanja niti u-zurpacije naslovov. Do aretacije je prišlo zaradi prijave tatvine 41-leitne-ga Renata Miniusrija iz Ulice Corridoni. Mož je agentom letečega oddelka Izjavil, da mu je U. t.m. izginila iz nočne omarice denarnica s 15.000 lirami. Po njegovem mnenju je tatvino izvršil 18-letni Marcello D. P., ki ga je spoznal pri občinski podporni u-stanovi in kj je stanoval pri njem. Dodal je, da mu je i-stočasno zmanjkal tudi zlat obesek. , Miniussi je končno pojasnil, da sta ga cva mladeniča obiskala in hotela izsiliti od njega 3000 lir, kajti v nasprotnem primeru bi ga Marcello tožil zaradi klevetanja. Seveda je on mladeniča nagnal. Ob koncu svojega pogovora e funkcionarji je tudi o-menil, da je nekega večera opazil na vratih stanovanja znake vdora. 13. t.m. pa je 77-letna An-na Zennaro iz Ul. Vecellio i obtožila pred policijskimi or- gani Marcella D. P- treh tatvin skupno z nekim drugim mladeničem. 2enska je izjavila tudi, da sta se 29. novembra oglasila pri njej c va mladeniča in potem ko sta , 7o_ietni Giovanni Comicl. narovi Armando P. in Arnal- OKLICI: mizar Claudio Ma- do A., katerima je pomagal | ghet in gospodinja Nelda Co- tuci 15-letm Franco P. Končno je med preiskavo prišlo na dan, da je Marcello D. P-prodal ukradeno zlatnino in druge reči 52-letnemu Brunu Cuminiju iz Čedada, ki je nato blago prodal raznim neznancem. Vse zlikovce je policija spravila v zapor in jih prijavila sodišču, kjer se bo moral zagovarjati tudi Cumini, ki pa'bo ostal do razprave na začasni svobodi. laussi. sluga Claudio Haipel In gospodinja Izabela Janežič, električar Bruno Ortolani In uradnica Mirella Benedetti, tramvajski uslužbenec Celestino Consoli In gospodinja Anna Colli vd. Ka-rusa. mizar Albino Bernetti In delavka Elda Mrsieh, električar Bruno Deponte in gospodinja Liliana Bonazza. trgovec Paolo Pellaschiar in uradnica Annama-ria Cullin. mehanik Rolaodo Rossi Mel in krznarka Sonia Drozlna, mizar Ineo Gabrieli in gospodinia Bruna Bettagno. doktor v agronomiji Ugo Reghini in gospodinja Graziella Punter agent javne varnosti Benito Bar-talini in bolničarka Bruna De-carli. pomorščak Egldio Zanella in gos-podihja Nella Lachner vd. Jug. amer. voiak Jack C. VVeb-b in prodajalka Luciana Tomasi pomorščak Dino Viscovieh in šl vitja Ofelia Furlanich. pomorščak v pokoju Giorgio Ferlatti in gospodinia Maria Lanzarini agent CP Pietro Comuzzi in prodajalka Lucia Sporeni. tesar Pa-squale Amato in gospodinja Eu-genia Scarpa. trgovec Davide Nacson in gospodinja Alessandra Cesan-a. profesor Duilio dr. Ta-gliaferro in profesorica Elade dr. Sella, barist Nicola Ca-rbone in šivilja Vilma Turco. pomor kapitan Giovanni Sbisa in uradnica Donata Candido. kuhar Ke nato Codiglia in gospodinja Ne-rina-Fonta-not. lirični pevec Mario Ca-rlin in pevka Elena Ma-retto. Darovi iri prispevki Ivan in Angela Košuta iz Sv Križa št. 218 darujeta 1000 lir za Dijaško Matico. Ob obletnici smrti Stefana Pahorja daruje družina Pahor 10C0 lir za Dijaško Matico. Erminija Germani (Grmek) da. ruje 5.000 lir za Dilaško Matico NOČNA SLU2BA LEKARN v decembru Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle. Ul. Kevoltella 42: Depangher. Ul. S. Giusto 1: Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: Zanettl - Testa d’oro. Ul Mazzini 43: Harabagha v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Biasoletto. Ul. Roma 16: Da-vanzo. Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Glnnastica 6; Al Llovd, Ul Orologio 6; Alla Madonna del ma-re. Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11: Sponza. Ul Montorsino 9 (Rojan); Haraba glia v Barkovljah in Nicolj Skednju. BENETKE BARI CAGLI ARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN LOTERIJA 4 12 64 29 36 5 59 66 54 62 15 53 67 1 54 56 14 65 68 71 40 58 41 56 1 9 .11 13 67 t 75 29 53 76 57 11 7 08 67 9( 35 42 62 24 1 86 69 63 72 59 NEDELJA, 23. decembra 1956 THST POSTAJA A 8 00 Jutranja glasba: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Chopin: Les Svlphides, balet; 9.42 Schumann: Koncert za 4 roge; 11.00 Ca.jkov-ki: Trnjuičica; 11.16 Slovenske itmične popevke: 11.45 Čajkovski: Italijanski capriccio: 12.00 Cddaja za najmla.iše; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasba po željah; 15.35 Melodije iz revij: 16.00 Tartini: Koncert za violo n orkester; 16.19 Chausson: Pe-_em ljubezni in morja; 16.45 Odmevi z Dunaja: 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka: 18.00 Slovenski samospevi: 18.20 Beethoven: Koncert št. 5 za klavir in orkester; 19.00 Melodije iz filmov; 19.15 Velike ljubezni; 19,30 Pestra 'glasba: 20.00 Šport: 20.05 Orkester Bergajninjt 20.30..Veridi: (iTra-viata«. opera -v 3 dejanjih; po 2. dei. ob 22.00 Nedelja v športu: 22.40 Večerni ples. TRSI 1. 9.15 Glasba Vincenta Youma-n-a: 9.40 Debussv: ((Sest antičnih epigrafov«; 14.30 Operna . glasba; 15.30 Reportaža z nogometne tek. me: 17.30 Simfonični koncert dunajskega filharmoničnega orkestra; 22.00 Victor Ruiz: «V deželi slave«, slušna igra v 1 dei. K U P t I* Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00. 7.15 13.30 14.15 15.00 19.00. 22 00 poročila v Italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00. 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 8.J0 Kmetijska oddaja; 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Romantični motivi: 10.30 Zena in dom: 10.50 Lahka glasba: 11.00 Z radijskega festivala CIC. Reportaža iz Pulja; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane: 14.00 Glasba po željah: 15.00-15.15 Spored iz Ljubljane; 15.20 Z mikrofonom po Primorski: Razgovori v senci Trnovskega gozda; 15.40 Odmevi pod Nanosom: Nastop mladinskega in mešanega zbora Iz Ilirske Bistrice: 16.00 - 19 30 Spored iz Liubltane! 19.30 S-portna nedelja: 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane. Sl O V E N I .1 A 327,1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 13 00 15 00 17 00 19.00 22 00. 6.00 Narodne in domače pesm za prijetno nedeljsko jutro: 7.35 i Operetna ln lahka glasba; 8.30 i Otroška predstava — Friedrich Feld: Manjša ko makovo zrno: 9.07 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi: 9.45 Se pomnite, tovariši — Janez Tratar: Mi ali oni: 10.15 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaia za beneške Slovence: 11.35 Lahek glasbeni spored: 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Opoldanski glasbeni spored: 16.00 Silvo Matelič: Va-re«(ih ooni šč ni več toda... 16.30 Promenadni koncert (Bizet. Bruch. Liszt. Rubin, Dvorak); 17.30 Radijska igra — Venn Snei-der: tcGeiši kapitana Fisbv.ia«; 18.30 Melodije za dobro volio; 20.00 Kulturni razgledi: 20.15 Posnetki s festivala v Stuttgartu — II. koncert; 22.15 Nočni koncert. TELEVIZIJ A 11.30 Jaslice: 15.30 Športni popoldan: 17.30 Film: «Morte Iz- gubljenih ladii«; 18.50 Športne vesti; 2105 Prvi aplavz: 22.25 Skrivnostno življenje Dannvta Kava: 23.00 Iz filmov: 23.25 Športna nedelia. DUCATI, motorno kolo. ki ie zmagovalo na vseh dirkah. Pp-služite se zimskih popustov m kupite motor pri ekskluzivnem zastopniku. PIERO OSTUNI. Ul. Machiavelli 28. Trst. KOLESA, moška tu ženska, rabljena. po 7.000 lir. kolesa z* prevoz blaga po 24.000 lir. motorna kolesa po 50.000 lir. n? obroke darilne pakete brez carine Marcon. Ul. Pieta 3. MAGAZZ1NI FELICE, Trst, Ul. Carducci štev. 41 (nasproti pokritega trga - Tele! 90-513). Srajce, hlače, spodnje hlače, nogavice, rokavice, zimski plašči, jopiči in drugo. Vse po najniz-jih cenahl MELILLO — Trst, Caccia 3 “* Moto Parilla - Moto Bi - NSU -in velika izbira nadomestnih delov. Pnevmatike. Kolesa za otroke, šport, dirke in prevoz. PEKARNE! Loparje vsake širine izdelujem po naročilu. Franc P6-tak mizar. Rogaška Slatina lip-Pri MOTO GUZZ1 - RAZSTAVA: Cardellino 73 kub., Zlgoli 98. Galletto 192, poltovornikl nosilnost 350, tovorniki z napravo za avtomatsko razkladanje 159“, brušenje Avtomotodiesel, ureditev glav, bati, nadomestni delt. pritikline. Delavnica CremascoH, Fatito Severo 18. PRODAJAMO smrekove deske za' iradnjo in mizarstvo, trd leš, plošče za pode. Ugodne cene. Gambini 3. T H S 1 Ul. sv Fran. čiška 20/1II te!. 37-338 sprejema in-serate mali oglase, osmrtnice os oreRb od 8. do 12.30 In od 18. do 18. ure. Za neutrudljivo in lahko hojo negujte Vaše noge pri PEDIKERJU Ulica Geppa 2, tel. 35-516 «UNI0N» Svetuvuo znana /.a varovalruca od 1828 ie v TRSTI UL GHEGA 8 - I tel 27512 • 35939 Prokurator RAVNIK Ekcelsior. 1330: «Vojna m mir«. A, Hepburn. H. Fonda. Feuice. 15.30: (Trapez«. G. Lollo-brigida. B Lancaster. Nazionale. 15.00: »Mob.v Dick« (Beli kit). G. Pecik. R. Base-hart. Filodrammatico. 14.00: ((Zadnji lov«. R. Tavlor. S. Granger. Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 20 tel. 41-812 Filialka: Ul. S Anasta-sio 12, tel. 61-218 Elektro-instalaci)<.ko pod-letje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove instaiaci|e vsen vrst električnih napeljav Pokličite našo št. tel. 29-322. Viale Miramare 29. SE PHI POROGA MO! «GRANDI MA GAlllNh TRST - UL. CAVANA 8 Od danes dalje je vsalc nakup resnično darilo. Oglejte si izložbe trgovine sGrandi Magazztni» v Ul. Cavana 8 in videli boste, da predstavljajo razstavljene cene najbolj zaželeno darilo. — Za vsak nakup darujemo praktičen predmet. «GRANDI MA GAZZINI» TRST - UL. CAVANA 8 BORBA MED VELESILAMI ZA V ANGLO-FRANCOSKI NAPAD NA POVZROČIL KRIZO BAGDADSKEGA EGIPT PAKTA Praznina, ki je s tem nastala v arabskem svetu, narekuje velesilam nove prijeme, da bi si pridobile simpatijo arabskih dežel Zveza, ki s pristankom Anglije, veže Turčijo, Iran in Pakistan, predstavlja hkrati zogozdo, ki razbija in deli arabski svet, in važen obroček v veliki svetovni verigi protisovjetske obkro-iitve. Turčija je namreč članica atlantskega pakta, Pakistan pa član SEATO. Ta zveza se imenuje bagdadski pakt. Kos za kosom so ga ustanovili v letu 1955. Najprej so podpisali pakt za Pomoč in vzajemno obrambo med Irakom in Turčijo (24. februarja 1955); med a-Prilom in oktobrom istega leta je prišlo do naknadnih Pristopov Anglije, Pakistana 'n Irana. V novembru ’955 se je v Bagdadu sestala prva splošna konferenca novega pakta. Odločilno vlogo pri lem je seveda igrala londonska vlada. Zapadni blok je Angležem poveril nalogo, da organizira obkrožitev Sovjetske zveze na področju Sred-Pjega vzhoda. Hkrati je treba omeniti, da angleška in rapadna politika na tem področju močno »smrdi* po petroleju. Na Srednjem vzhodu imamo ogromna ležišča te dragocene tekočine, ki jih kontrolirajo anglo-francosko ameriški monopolistični tru-sti. Trije velikanski naftovodi vodijo petrolej iz Saudske Arabije in Iraka, čez Sirijo, Jordanijo, Libanon in Izrael, do sredozemskih pristanišč (Tripoli, Sidon in Saifa). Toda, namesto da bi skle-bitev bagdadskega pakta pocenila krepitev zapadnih položajev — zlasti pa angleških položajev na tem področju — je pomenila začetek atlantske politike in “tigleškega kolonializma. Poskus, da bi razdelili arabski svet, je bil tako grobo očiten, in ofenziva kolonia-'izma tako neprevidna, da ‘o se na Srednjem vzhodu Cčeli zbirati črn* oblaki, ki stegnejo povzročiti silovito pevihto. Ne samo, da je v kratkem propadla angleška Pobuda, da bi dosegla pristop k bagdadskemu pak-‘b tudi Sirije in Jordanije, temveč se je v vseh arabskih državah razvilo naraščajoče nacionalistično giba-hje, ki je zavzelo različne Politične oblike, a je ostro tpvračalo politiko bagdadskega pakta. V Siriji se je zru-5‘la Sihaklijeva diktatura, in ■tvolili so parlament, v katerem ima večino 30 poslan-cev nacionalne stranke in 24 Poslancev arabske socialistične stranke, ki nasprotujejo ‘raški in zapadni politiki. Jordanija se je pred kratim rešila angleškega jarma, 'e zapodila angleške vojaške svetnike in voditelje; EPlošne volitve preteklega oktobra so prinesle zmago nacionalističnim in protiangle-škim strujam in so pomenile kkrati pomemben uspeh a-tsbske socialistične stranke. ^ samem Iraku naleti poli-4 c‘)ski režim Nurija El Saida P? vedno večje nasprotovanje ljudstva; razpustili so tradicionalne, ali liberalne ‘tranke, kakor tudi sociali-'tično stranko; toda ta po-*'ednja ima ,kljub ilegali, vedno večji vpliv na ljud-'tvo. V Saudski Arabiji vla-fevdalna monarhija, ki *toni na suženjstvu, ki pa Cora, kljub Angležem nagnjeni premeteni dvojni ‘Sri, podpirati Stvar arabske hotnosti in izjavljati svojo 'olidarnost z Egiptom in svo-'e’ nasprotovanje bagdadskemu paktu. Egipt — najbolj Vseljena in najmočnejša de-!ela v arabskem svetu — pod vojaško in šovinistično diktaturo Naserja, na če-0 borbe proti angleški dominaciji in za arabsko neodvisnost in enotnost. Angleški pritisk in izseljevanja, kakor tudi sklenitev bagdad-*kega pakta so imeti za poledico, da je kairska vlada 'skala pripateljstvo in zaSci->o pri Sovjetski zvezi, in da je prišlo do frontalnega pre-Ctaa z Angleži in Francozi. Pednji vzhod predstavlja da-Pes ogromen kotel v vretju 1,1 središče hudih motenj za *'etovni mir. Dve največji svetovni veleli, Rusija in ZDA, igrata p* Srednjem vzhodu spretno 'P zapleteno igro. Ogromne Tudi po darilu spoznaš človeka! Če nočeš, da hi te slabo sodili, stopi v TRŽAŠKO KNJIGARNO Irst • Ul. Sv. Fr&ndSKa 20 kjer sl boš za mal denar izbral izredno okusne izdelke jugoslovanske folklore ki bodo darovalcu prav gotovo všeč napake angleške politike in biutalen nastop anglofranco-akega kolonializma so nudili Rusom možnost, da vzamejo v svoje roke zastavo neodvisnosti in enotnosti arabskega sveta. Ruski poseg se je do včeraj razvijal v po-siednih oblikah. Sovjetska zveza je opogumljala arabski nacionalizem s tem, da je nudila Egiptu tisto gospodarsko in trgovsko pomoč, ki jo je Zapad odklanjal, ali pa jo podrejal neki vrsti političnega izsiljevanja; da je dobavljala orožje Egiptu in Siriji; da je jamčila previdno, toda dejansko diplomatske podporo neodvisnim a-rabskim deželam. Kriza Sueškega prekopa je še bolj stopnjevala rusko politiko posega na to področje, ne le s tem, da je pokazala kakšen je obseg njenih dobav orožja Egiptu (tudi če je zapadni tisk ta obseg zelo pretiral), ampak predvsem s tem, da je moskovska vlada odkrito izjavila, da smatra napad na Egipt za napad naperjen proti sebi. To opozorilo je bilo podčrtano v Hulganinovi poslanici angleški vladi in v ponudbi, da pošlje svoje »prostovoljce* nn prekop. Iz vsega tega se da sklepati, da ZSSR zasleduje na Srednjem vzhodu dva cilja, dolgoročnega in kratkoročnega. Glavni cilj je priključitev Srednjega vzhoda ali pretežnega dela njegovega področja k svojemu vplivnemu področju; kratkoročni cilj pa je priznanje od strani zapadnih velesil, da je ZSSR — kakor se temu reče z diplomatskim izrazoslovjem — »zainteresirana velesila* na vprašanjih Srednje-gc vzhoda. V obeh primerih bi Moskvi uspelo razbiti verigo obkroiitve na Srednjem vzhodu, ki jo je skušala splesti okrog nje angleška diplomacija. Dvoumnejša je politika ZDA. Washingtonska vlada je prav gotovo sprejela in, relativno vzeto, tudi podpirala ustanovitev bagdadskega pakta. V Dullesovih načrtih bi mpral ta pakt zvariti strateški obroč, ki ga predstavljata NATO in SEATO. Toda ameriška zainteresiranost za angleško politično-vojaško pobudo je postopno pojemala, čim je postajalo jasno, da ie ta pobuda naletela na vedno večje težkoče. Vlada ZDA, zlasti pa Eisenhower, Je razumel, da more poskus vsiliti atlantsko disciplino, pod angleško kontrolo, arabskim ljudstvom, nujno privesti do nasprotnega učinka, hkrati pa povzročiti močno reakcijo od strani dežel bandunškega bloka. Ei-senhower je ocenil kakšne o-giomne koristi je v vsej A-ziji in na Srednjem in Bližnjem vzhodu dosegla ZSSR svojo novo poststalinsko politiko, in se je zbal, da bi tcgo vztrajanje na angleških pozicijah, moglo dati nasprotniku v roke vse adute. Te zahteve, ki bi jih mogli označiti za strateške, se po drugi plati skladajo popolnoma t interesi ameriškega finančnega velekapitala, ki je že leta z uspehom na delu, da n» Srednjem vzhodu zamenja angleški finančni kapi-ta* v kolomalnem nadzorstvu nad temi deželami in nad petrolejskimi ležišči. Kapitalistični krogi ZDA prav gotovo menijo, da bi hitra likvidacija britanske vojaške kontrole nad arabskimi ljudstvi in neka relativna neodvisnost le-teh, mogli pospešiti njihovo popolno zmago. V luči teh dveh razlogov je treba torej tolmačili novejšo politiko ZDA med egiptovsko krizo. Tako moremo pojasniti tudi zadržanje Francozov in Angležev, ki s tem, da pretiravajo obseg ruškega posega in sovjetske grožnje v Siriji, skušajo, pod pretvezo protisovjetske solidarnosti, zaplesti ZDA v lastno napadalno pobudo. Razlogi zemljepisnega značaja in zapletenost tako nasprotujočih si interesov povzročajo, da je Srednji vzhod stalna nevralgična točka svetovnega položaja. Izhod iz tega položaja .konkretno perspektivo, nam more dati krepitev arabskih nacionalističnih struj tako, da le te prevzamejo jasno odgovornost političnega vodstva. Konec kolonialističnega gospo-tva pomeni tudi konec soglasnosti med temi strujami in odpira v njihovih vrstah možnost delovanja normalne in razredne dialektike, Solidarnost socialistov, evropskega delavskega razreda in sedanja politika laburistov je bleščeč in konkreten primer te solidarnosti s stvarjo a-riibske osvoboditve; le-ta mora znatno olajšati avtonomno konsolidacijo novih držav, ki sc na tem, da si priborijo svobodo, in preprečiti, da bi jih mogla pridobiti zase bodisi blokovska politika, sli rovi kolonializem angleških konservativcev in francoskih socialdemokratov. tovarni streliva V največji podzemeljski tovarni streliva, ki leži nekoliko severno od norveškega glavnega mesta Oslo, je prišlo pred dnevi do eksplozije. Nekaj sto tisoč sprožilcev za granate, ki so bili spravljeni v zabojih, je iz neznanega vzroka eksplodiralo ter pri tem raztrgalo štiri in hudo ranilo dvajset delavcev. Tovarna streliva je v velikanskih skalnatih votlinah in je po ocenah strokovnjakov popolnoma varna pred atomsko bombo. Eksplozija se je pripetila v nekaj sto metrov dolgi dvorani, kjer je delalo okoli sto delavcev, med njimi tudi precej žensk. Zaradi eksplozije je bil prekinjen električni tok, kar je precej otežkočalo reševalna dela. . -»'V? Naš tede pregled «Skyblarers» nad Parizom — Gre za štiri ameriške »leteče norce#, ki izvajajo akrobatske točke z nadzvočno hitrostjo. Letaia so tako blizu drug drugega, da bi zadoščala tudi najmanjša napaka pri upravljanju, in katastrofa bi bila neizbežna ZANIMIV POIZKUS VRAČANJA ZLOČINCEV V NORMALNO ŽIVLJENJE Kaznjenci v civi na delu, v kinu To preizkušajo v posebnem zaporu-kliniki v Utrechtu na Holandskem - Namesto kaznilniških stražnikov - psihiatri in psihologi Med novostmi družbene ureditve na Kitajskem je tudi ta, da na Kitajskem ne poznajo več zaporov v našem tradicionalnem smislu. Kitajski zapori nimajo na oknih železnih mrež, na zaporskih dvoriščih tudi ni več videti »kolone po eden*, kot je bilo ponekod še do pred kratkim v navadi, kjer so šli kaznjenci «na uro od. diha* in morali hoditi v krogu drug za drugim, pač pa imajo tam prostorna dvorišča, kjer je poleg zelenja tudi oddelek za telovadbo z ustreznim orodjem, na katerem vadijo kaznjenci. O-koli kitajskih zaporov tudi ni več tistih značilnih visokih zidov, ki so kaznjence ločili od ostalega sveta. In vendar, zatrjujejo, pobegov ne poznajo. Nasprotno, kaz. njenci, ki imajo v zaporu poleg dobre hrane tudi svojo knjižnico, kinematograf in celo svoje diletantsko gledališče, smatrajo za svojo dolžnost, da se s svojim pri- mernim obnašanjem oddol. žijo oblastem, ki toliko skr-be zanje, pri tem je "značilno še to, da kljub vsej tej prostosti. ki jo uživajo kaznjenci na Kitajskem, kaznil-niški čuvaji sploh ne nosijo več orožja, ampak se med kaznjenci sprehajajo kot ne. kako njihovo strežno o-sebje. To je za naše pojme sicer nekaj nedoumljivega, Ni pa tega mnenja dr. Bann iz Utrechta na Ho. landskem in samo ministr. stvo za pravosodje. V na- slednjem bomo prikazali poizkus. ki si ga je umislil omenjeni dr. Bann in ki traja že dve leti. V tem primeru celo ne gre vej za zapor, ampak za pravo" prav. cato kliniko, ki se ukvarja z zdravljenjem kriminalcev, ki so svoj zločin storili iz «pobud, ki nakazu- jejo. da pri izvrševanju zlo. čina ni šlo vse po pravi poti*. Klinika v Utrechtu pred- ■ii v” -o m Isti »leteči norci# kakor na gornji sliki, se tu spuščajo navpično s hitrostjo 1.290 km na uro. Cez nekaj sekund se bo do ločili in odleteli vsak na svojo stran stavlja velik poizkus, ki teži zatem, da bi ponovno rehabilitirali «nenormalne» morilce in zločince, ki so s svojim dejanjem dokazali, da je njihova duševnost »duševnost pokvarjenih zločin, cev*, ali kot jih strokovno imenujejo — psihopatov. Kliniko vodi že omenjeni dr. Bann in je pod neposredno upravo ministrstva za pravosodje. Klinika pa je tudi po svoji organizaciji zares klinika in nima nič skupnega z zaporom. V njej ne poznajo tistih ostrih zapor, skih pravil. niti togega dnevnega urnika in pravilnika. Praktično je tako »odprta*. da kaznjenec lahko kadarkoli zbeži. Okoli trideset odstotkov kaznjencev— pacientov dela v mestu in tudi tistim, ki ne delajo izven zavoda uprava od časa do časa dovoli, da gredo v mesto. Ze sam vhod v zapor.kli-niko ni nij kaj podoben vhodu v navaden zapor. Iz ulice vodi v poslopje velika, razkošna aleja. Poslopje je v samem središču mesta, ker je sam iniciator te ustanove dr. Bann zahteval, da mora biti tako, ker pravi, da bi na deželi, daleč iz mesta, ne mogel imeti na razpolago toliko psihiatrov in drugih strokovnjakov, ki jih za njegov zavod potrebuje. Tu pa so strokovnjaki psihiatrične klinike kar pri roki. V kliniki-zaporu dr. Banna dela šest psihiatrov in štirje psihologi, ki sku. šajo »spraviti v red* nered, ki vlada v glavah 70 kaz-njencev-pacientov. Ti zdravniki uporabljajo pri zdravljenju pacientov najrazličnejše metode. Vsak pacient ali pacientka • se na teden «sreča» z zdravnikom po štiri ali pet krat. Pogosti pa so tudi tako imenovani psi-hoterapski sestanki, pri katerih poleg psihiatra sode. luje tudi skupina petih, šestih pacientov. Skupino vodi psihiater. Pod njegovim nadzorstvom pa se pacienti pogovarjajo med seboj, drug drugega kritizirajo in tako pogosto pridejo do korenine svojih duševnih problemov, ki so pogosto zelo oddaljeni in izhajajo včasih že iz otroških let. Za sprejem v kliniko morajo pacienti vendarle odgovarjati določenemu pogoju: preden jih sprejmejo v kliniko morajo že »odslužiti* del svoje kazni v pravem zaporu. Mentalna terapija, o kateri smo že pisali, se dopolnjuje še z delom in številnimi vajami. Okoli 30 kaznjencev-pacientov, med katerimi je tudi nekaj piorilcev, so za. posleni v mestu. Eden izmed teh dela v tovarni, drugi dela v zazarovalnem zavodu, več pa jih je zaposlenih kot gradbenih delavcev, pleskarjev in krojačev. Po. leg tega imajo v kliniki tudi čevljarsko delavnico, delavnico za izdelovanje keramičnih predmetov, 10 žensk pa je zaposlenih pri raznih notranjih delih. Nekaj kaznjencev—pacientov, ki ob. vladajo tuje jezike, se u-kvarja s prevajanjem knjig. V kliniki pa je določen tu. di čas odmora. In v ta namen je zelo dobro preskrbljeno. Pacienti imajo na razpolago poseben salon z ležalnimi stoli, radijskim aparatom. knjigami in drugim. Nihče od kaznjencev—pacientov ne nosi kaznjenske obleke in vsako toliko prire. dijo na kliniki tudi ples in druge zabave. Najbolj disciplinirana dekleta dobijo tudi dovoljenje, da gredo v mesto po nakupih, v kinematograf ali gledaliče. Tudi pisma, ki jih ti ljudje dobivajo od zunaj, se ne pre. gledujejo, razen morda v prvih tednih. Poudarek zdravljenja v tej zanimivi kliniki je v tem, da se kaznjencu—pacientu nudi možnost, da ponovno zadobi predstavo, da je vse okoli njega in z njim povsem normalno. Profesor Bann zatrjuje, da se nenormalni ljudje morejo zdraviti tudi s pomočjo dela in se tako vrniti družbi. Na kliniki pa poznajo tudi «parlament». Tega sestavljajo vsi pacienti in vse oseb. je klinike. «Parlament» se sestaja enkrat na teden. Sedem pacientov in trije člani osebja pa tvorijo posve-tovalno-izvršni odbor, ki ga volijo s tajnim glasovanjem vsi. To telo ima močan vpiiv na vsakdanje življenje usta. nove in tudi na samo njeno upravo. Poleg tega obstaja tudi ^notranje sodišče*, ki je prav tako sestavljeno iz treh pacientov in dveh nameščencev klinike in odloča o tem, kaj naj store na primer s pacientom.kaznjencem, ki je zbežal in ga je policija ujela. Kot smo že rekli, gre za sedaj le za poizkus. In doba dveh let, kolikor ta poizkus že traja, še ne zadošča za dokončno oceno. Prvi rezultati pa so baje dobri. Doslej je ustanovo zapustilo že šest pacientov, ki so se vrnili v normalno življenje. Večina pacientov, ki vendarle zbežijo se prostovoljno vrne. Nihče izmed beguncev pa ni doslej napravil kakega večjega prekrška. Kaznjence.paciente odpuste iz klinike edino v primeru, ko se ugotovi, da je zdravljenje uspelo in je pacient rehabilitiran. Povsem razumljivo pa je, da je ta poizkus zelo drag. Povprečni stroški znašajo 5.000 lir na pacienta na dan. Toda profesor Bann zatrjuje, da je to vendarle cenejše kot v običajnih zaporih. To utemeljuje s tem, da se psihološko zdravljenje ne da z denarjem oceniti, ter z dejstvom, da se kaznjenci s svojim delom delno že sami oskrbujejo. Z druge strani pa je mnenja, da obl. čajni zapori kriminalce šele ustvarjajo. Ce smo morali nekaj tednov zaporedoma v našem tedenskem pregledu beležiti le dogodke, ki so bili v glavnem negativni in so že močno cgraiali svetovni mir, danes z zadovoljstvom beležimo, da je v zadnjih dneh zavel dokaj blažil, veter, ki sicer še •ni odpihal vseh napetosti tn nasprotij, ki pa je prav gotovo dober znak za postop. no pomirjenje. Glavni dogodek, ki je tako blagodejno vplival na to ozračje, je prav gotovo obisk predsednika vlade Indije Pandi ta Nehruja Združenim državam in njegov govor pred Združenimi narodi. Nič manj pomirjevalno pa ne vpliva razplet dogodkov na področju Sueza in do neke meje tudi sicer počasno pomirjanje na Madžarskem. Pa začnimo od začetka: Danes je Nehru v Ottatvi v Kanadi, jutri pa bo že v Londonu, kjer se bo sestal 7 britanskim premierom Ede-nom na svojem povratku z ameriške celine. V Washing-ton pa je Nehru prispel preteklo nedeljo na povabilo predsednika ZDA Eisenho-\verja, da bi se porgzgovori-la o nekaterih trenutno najbolj važnih mednarodnih vprašanjih. Ze pred prihodom v Wushington se je go vorilo, da bodo glavne teme teh razgovorov razmere na Srednjem vzhodu, dogodki na Madžarskem, vprašanje Ljud ske republike Kitajske ter vprašanje razorožitve. Nehrujev detovnt program v Ameriki je bil izredno velik toda večino svojega časa je posvetil razgovorom z Eisenhotverjetn, s katerim se je trikrat sestal v Wa-shingtonu, en dan pa prebil z njim na njegovi farmi. Poleg z Eisenhotverjem se je Nehru sestal tudi z Dulle-som, Stassenom An drugimi ameriškimi višjimi funkcionarji. O teh razgovorih je Bela hiša objavila tudi uradno poročilo v katerem pravi, da sta Nehru in Eisen-hotver že delj časa hotela razpravljati o perečih svetovnih zadevah in da sta se v teh dneh izčrpno in odkrito porazgovorila o vrsti vprašanj, ki so skupnega interesa. Razgovori so, po istih podatkih, «potrdili obširnost sporazumnosti med Indijo in ZDA, kajti načela vlad Indije in ZDA imajo za podlago spoštovanje in človeško dostojanstvo ter potrebo po izboljšanju blaginje.» Ob koncu sporočilo pravi, da sta ministrski predsednik Nehru in predsednik ZDA Eisenho-iver prepričana, da bo boljše razumevanje njunih politik, ki je bilo doseženo med temi razgovori, olajšalo stalne napore Indije in ZDA, da se dosežejo mirni in prijateljski odnosi med narodi v skladu z načeli Združenih narodov. V sporočilu sicer ni točno navedeno, o čem sta državnika razpravljala, toda iz izjav, ki jih je Nehru dal, je gotovo, da je bilo eno izmed glavnih tem razgovorov borba *a mir, saj }• Nehru na tiskovni konferenci v VVashingtonu rekel med drugim,- »Ohranitev miru jt glavni smoter indijsko politike. Pri izvajanju te politike smo izbrali pot, ki no temelji na vključevanju Indije k posameznim paktom alt vojaškim blokom. To pa se ne pomeni pasivnosti * mislih in dejanju, ne pomeni pomanjkanja zaupanja, kakor tudi ne pomeni podrejanje temu, kar imamo ta podlo. To pomeni, da nameravamo na dinamičen in pozitiven način obravnavati vsa vprašanja, na katera naletimo. Nevarnost vojne št nt mimo m prihodnost nam lahko prinese novih preizkušenj, toda sile miru so močne in človeštvo je budno. Prepričan sem, da bo mir zmaga 1». Razen z ameriškimi državniki se je Nehru v Wa-shingtonu sestal tudi s številnimi zastopniki srednjeazijskih držav v Washingto-nu kot na primer s poslanikom Izraela, Sirije in Iraka. Nehru pa se ( sestal tudi z generalnim tajnikom Združenih narodov Ham-marskjoeldom in govoril pred glavno skupščino Združenih narodov, kjer je ponovno o-stro obsodil vojaške pakte ter poudaril, da je OZN pokazala, da je sposobna pogumno obravnavati vsak problem- Kar se pa tiče dogodkov n Egiptu in na Madžarskem je Nehru te ocenil, da so vnesli v zgodovinski razvoj določeno novo fazo-Združeni narodi in države članice pa se morajo tega razvoja oprijeti z razumevanjem in naklonjenostjo ne pa s sovražnostjo in poizkusi, da bi mogli koga poniževati. Ves svetovni tisk ji Nehrujev obisk V VVashingtonu in Neto Yorku o-cenil kot zelo pozitiven. TEHNIKA IMA NOVO UNIVERZALNO POMAGALO NESLIŠNI ZVOK Sveder, ki vrta kvadratno luknjo — ali ne zveni ta novica, kakor da bi jo vzeli iz Pavlihovih burk? Kljub temu takšni svedri obstajajo. Celo zelo široko uporabo v industriji so našli... Tega svedra se med «vrtenjem» prav lahko s prstom dotaknete — občutili boste le gladko, hladno kvadratno ploskev, ki se dozdevno prav nič ne premika In vendar gre ta čudni »sveder* skozi steklo kakor sko-z- maslo in celo najtrše snovi: kovine, zlitine, celo diamanti — mu nudijo le malo odpora. Gonilna sila tega svedra je «neslišni zvok*. Ce hočemo razumeti, kako lahko ta zvok poganja kvadratni sveder in druge čudne reči, se moramo najprej spomniti, da so zvočni valovi pravzaprav mehanični valovi. Naše uho sprejema samo glasove s frekvenco do IB kiloherzov — 16.000 nihajev v sekundi. Toda razgn teh glasov so še zvočni valovi z mnogo večjo frekvenco, ki jih naše uho sploh ne zaznava. Ti visokofrekventni (ultra-zvočni) valovi, delajo zdaj v mnogih laboratorijih, tovarnah in bolnicah že prave čudeže. Dozdevno nepremični vrh kvadratnega svedra obdeluje snov z brzino dvajset tisoč nihajev v sekundi. Ce bi naj imela vrtina drugačno obliko, na primer obliko črke S ali detelje, uporabimo le sveder s primerno obliko. Ultrazvočni svedri bodo pripomogli tudi k večji br-zini reaktivnih letal. Cim trše in odpornejše proti vročini so turbinske lopatice v takem letalu, tem hitreje lahko letalo leti. Cim trši pa je material, tem teže ga obdelujejo In prav tu lahko ti nadzvočni svedri mnoge koristijo. Pred nekaj leti je ameriški zobozdravnik dr. Ba-lamuth prevrtal z nadzvočnim svedrom prvi zob. To je privedlo do konstrukcije nadzvočnega svedra za vrtanje zob, ki ga že uporabljajo na nekaterih ameriških klinikah in univerzah. Poročila pravijo, da omogočijo ti svedri zobozdravniku hitrejše delo. pacientu pa povzročajo manj bolečin ker delajo brez mehaničnega pritiska in se pri vrtanju ne razvija vročina. Med pionirje na tem področju sodi tudi raziskovalec George Henry. Njegov laboratorij je poln ultrazvočnih valov. Da bi dokazal, kaj vse lahko napravi s takšnimi frekvencami, je pred očmi opazovalcev »ozvočil* kos kovine, ki je bila prevlečena z debelo plastjo rje in blata in namočena v posebni raztopini. V hipu je bila kovina čista kot nova. Ultrazvočni valovi so očistili kovino in uničili molekularno silo, ki je vezala rjo in blato na kovino. V laboratoriju tovarne General Electric stoji ultrazvočna naprava, ki v petih sekundah očisti vsak madež iz obleke. Znanstveniki so prepričani, da predstavlja ta postopek za čistilnice velik napredek. Druge naprave s tega področja že koristno uporab, ljajo v živilski industriji. Pivovarski tehniki so ugotovili, da lahko z ultrazvočnim obdelovanjem hmelja pridobijo dvakrat več piva kot z običajnim kuhanjem in da je izdelek mnogo bolj aromatičen. Zdravnik dr. Henry položi svojega pacienta v kad, napolnjeno z vodo, in preišče s »curkom nadzvočnih valov« njegovo telo. Na zaslonu posebne priprave lahko prepozna tudi tisto bolno tkivo, ki ga z rentgenskimi žarki ne moremo videti Na neki kmetijski šoli raziskujejo s podobnimi pripravami debelino maščobe na živih govedih — in morda se nam s tem odpirajo nove poti v reji živine. Ultrazvočni aparat uporabljajo tudi za omiljenje bolečin pri različnih boleznih. S posebno pripravo krožijo nad bolečim mestom. Pri tem pošilja ta naprava 800.000 nihajev skozi tkivo ter povzroča globinsko masažo in razvija dobrodejno toploto. Na raznih evropskih klinikah uporabljajo baje že nad 20.000 takih aparatov. Svetlobni žarki nas ne bo-vi. Ce jih pa koncentrično u-leči, lahko povzročijo plamen. Prav tako so ultrazvočni valovi pri zmerni u-porabi popolnoma neškodljivi. je jih pa koncentrično u-porabimo, lahko postanejo v rokah kirurga oster nož. Z njimi 'lahko brez kaplje krvi razbijemo živo tkivo. V Pittsbourghu je neki nevrolog uporabil ta «ultrazvočm r.ož* za nekrvavo operacijo možgan. Vsaka nova uporaba ultrazvoka prinaša s seboj nova področja uporabe. Vsega o njih še dolgo ne bomo vedeli. Toda znanstveniki ta področja neprestano širijo in izpopolnjujejo — in morda ni daleč čas, ko bo ultrazvok prav tako naš zvest spremeljevalec skozi življenje, kot na primer danes radijski ali televizijski valovi. Po sklepu generalne skupščine Združenih narodov, da bodo mednarodne vojaške sile, ki so pod okriljem Združenih narodov, začasno zamenjale na sueškem področju francosko-angleške napadalne sile, sta se francoska in angleška vlada sicer dolgo obotavljali, vendar končno le pristali na to, da t področja umaknejo svoje čete. Vzporedno z dotokom mednarodnih vojaških enot, ki štejejo sedaj že 4.000 mož, so se napadalne sile začele umikati. Na poti iz Egipta je še zadnjih 2.000 vojakov, ki so se bili po izročitvi Fort Fuada in Por t Saida mednarodnim četam in egiptovskim civilnim oblastem, umaknili v ozko omejen predel mesta ob pristanišču in svoje poveljstvo prenesli na neko vojno ladjo Tudi izraelske čete, ki se dolgo niso hotele umakniti na demarkacijsko črto na Sinajskem polotoku, so se pred dnevi odločile za nadaljnji umik, pa čeprav z nekakim, rekli bi, sadizmom, ob umiku sproti uničujejo vse ceste, vsa protrtetna sredstva, cisterne vode in vse, kar je na tem puščavskem predelu uporabnega. Po umiku zadnjega francoskega in angleškega vojaka iz Egipta se bo v prekopu začelo naporno delo. Gre za ponovno usposabljanje prekopa za plovbo. Po sklepu ZN in po pristanku egiptovske vlade se bo delo začelo takoj. V ta namen je prišla v Egipt več strokovnjakov m pomožnega osebja, ki bodo čistili prekop pod vrhovnim poveljstvom generala Whelerja. * * * Na Madžarskem se opaža po. stopno vračanje v normalne razmere. Posamezne, vesti sicer na veliko govore o številnih aretacijah in obsodbah na Madžarskem in o obsodbah naglega vojaškega sodišča, radio Budimpešta pa sporoča, da so madžarska nagla vojaška sodišLs doslej izrekla 21 smrtnih obsodb zaradi protizakonitega nošenja orožja, da pa so bile doslej ustreljene le tri osebe Radio je prav tako najavil, da bo delovanje izrednih sodišč v kratkem ukinjeno. Čeprav je jasno, da teh po stopkov ne more nihče opravičiti, j« gotovo, da je na Madžarskem trenutno glavna teža na ekonomskem vprašanju. Madžarska proizvodnja nikakor ne more steči, posebno zaradi pomanjkanja premoga in pogonskih sil, kajti glavni odpor proti Ka-darjevi vladi nudijo danes rudarji. Prav tako ima Kadar proti sebi madžarske socialdemokrate, ker jim noče priznati pravice do samostojne stranke. Nekateri člani vlade pa baje zagovorja-jo vključitev socialdemokratov v bodočo vladno koalicijo, kjer naj bi poleg sedanje socialistične delavske stranke sodelovale socialdemokratska stranka, stranka malih posestnikov in pa stranka Petoefi. PO VOLITVAH NA LAIČNE LISTE IMAJO VEČINO VENDAR POLOŽAJ ŠE NI JASEN Za tribuna je bil hvaljen predstavnik desničarskih skupin zaradi razdrobljenosti levo usmerjenih študentov - Prvikrat izvoljena v akademski svet tudi dva predstavnika slovenskih študentov Na tržaški univerzi so se vršile ta teden volitve za obnovitev akademskega sveta in za novega tribuna. Volitve se vršijo na tržaški univerzi že nekaj let in'v vseh preteklih letih je zmagala z občutno večino laična lista Universita Libera, ki jo je postavljata Unione Goliardi-ca Triestina, včlanjena v UGI, t. j. v italijansko laično akademsko organizacijo. V skoro vseh organizacijah UGI pa je prišlo letos — kot smo že poudarili preteklo nedeljo — do preobrata, ko so bili v UGI sprejeti ‘udi komunisti in ko je zadnji kongres organizacije v Perugii potrdil novo vodstvo, ki je v rokah socialistov in radikalov, kateri lahko računajo na okrog 70 odstotkov vpisanih študentov. Posledica tega kongresa in njegovih sklepov je bila ta, da so nekateri vidnejši člani UGI, zlasti liberalci in republikanci izstopili iz organizacije, da je rimska organizacija sklenila splošen izstop iz UGI. V Trstu je v Unione Goliardica Triestina zmagala levičarska struja in za kandidata tribuna je UGT postavila socialista Ezia Martoneja. Posledica te orientacije na evo je bila, da je precej članov UGT izstopilo in formiralo nekaj drugih list za volitve akademskega sveta. Lani so bile postavljene samo štiri liste: Universita libera, ki je dobila 18 sedežev, lista tsontina, t. j. gori-ška podružnica UGI, ki je dobila 3 sedeže, Intesa uni-versitaria, t. j. demoknstjan-ska lista, ki je dobila 5 sedežev in Goliardia nazionale, t. j. monarhistično-fašistična lista, ki je dobila 4 sedeže. Torej so laiki imeli kar 21 sedežev proti devetim kato-liško-desničarskim. Letos pa so razne skupine predstavile kar sedem list. UGT je postavila vnovič listo Universita libera in je dobila le 249 glasov in 6 sedežev, disidenti od UGT so postavili listo Goliardia tradizionale in dobili 268 glasov in 7 sedežev, demokristjani so postavili običajno listo Intesa universitaria in dobili 253 glasov in 6 sedežev, menelregistična lista Guti stuli je dobila 139 glasov in 3 sedeže, desničarska lista Lista Nazionale je dobila 120 glasov in 3 sedeže, Libera lista goliardica je dobila 109 glasov in 3 sedeže, Lista Isontina pa je dobila le 40 glasov in 1 sedež. Trije kandidati so se potegovali za tribunsko čast. Zmagal je Max Catalano od Goliardia tradizionale 441 glasovi, medtem ko je Ezio Martone od UGT dobil 355 glasov, Luca Segariol od monarhistov pa je dobil le 187 glasov. ZANIMIVOSTI UNIVERZE CA' FOSCARI V BENETKAH Vzdolž CanaT Grande, potem ko je Rialto že za nami in se bližamo Trgu sv. Marka, ob tistem ovinku stoji Ca' Foscari, svojevrstna, dragocena stavba, kot je vse svojevrstno in dragoceno v Benet- Clovek, ki prvič pride v Ca’ Foscari, se čuti tujega, oddaljenega. Toda ko se bo vanjo uživel in jo bo spoznal, bo hlastneje užival besede svetovnih literatur, bo spoznal, kako so Benetke kri- kah. Tam je nekoč bivala žišče svetovnih duševnih poti družina Foscarijev, znamenita in stara. Danes je to sedež univerze z ekonomsko fakulteto (najstarejše v Evropi), in fakulteto za jezike in tuja slovstva. Ta je 'bila ustanovljena pred nekaj leti, kajti prej je tu bila samo višja pedagoška šola; sedaj je ena izmed redkih priznanih fakultet za jezike in tuja slovstva v Italiji. Sem se lahko vpišejo tudi učiteljiščniki brez sprejemnega izpita, kot se to navadno dogaja pri višjih pedagoških šolah. Ciovek, ki prvič pride v ta ambient, se začuti nekako na tesnem — saj je vse na prvi pogled tesno v Benetkah. Ali treba je samo, da spoznaš ta ambient in ko se povrneš domov, boš začutil kako je velik in širok. V Ca’ Foscari ni dosti študentov. Fribiižno kaicih 2000. Tistih, ki obiskujejo lekcije, pa je malo, kajti mnogo ljudi dela, da se lahko vzdržuje — povečini pa so to učitelji ah uradniki v kaki agenciji. Tem gre seveda študij težko od rok, na žalost pač ni mogoče uravnovesiti študija in dela. Toda včasih zanos, ponos in volja naredijo čudež. Tako je, da tu študentje tvorijo skoraj družino (mislim obiskujoče), začenši od organizacije, ki je edina v Italiji. Tu namreč občni zbor izvoli tako imenovani «Dogadum» (vodstvo študentov) in ta si izvoli «Doža», njih predstavnika. Letos je planil v Ca’ Foscari val obnavljanja, želja volitev po listah, ne po osebnih zmožnostih posameznikov, kot se je dogajalo do sedaj. Zmagal je še enkrat «Dogadum» čeprav z večino treh samih glasov. Nekdo je na občnem zboru rekel, da moramo biti mi študentje višji od politikantov in same politike, na žalost se je to v neštetih primerih pokazalo kot utopija, kajti v trenutkih, ko je potreben odgovor, sestav družbe same zahteva pojasnil, biti nad temi vprašanji pa se pravi molčati in molk je najhujša obsodba družbenega reda. V Ca’ Foscari deluje stalni gledališki ansambel, eno izmed redkih stalnih univerzitetnih gledališč v Italiji. Povabili so me v tajništvo teatra: v malo, ozko sobo, vso prepleskano z raznobarvnimi plakati; Erlangen, Bern, Istanbul, Zagreb. Nekdo mi pravi: «Da ni bilo našega entuzda-zma in ljubezni, bi gledališče Ca’ Foscari že zdavnaj obmolknilo, to nadomestuje pomanjkanje organizacije«. Letno razpišejo nagrado sta tisoč lir za dramsko delo mladega dramaturga, katerega potem uprizorijo. Zanimiv je tudi njih drzni repertoar, kjer se povečini predvajajo taka dela, ki bi si jih poklicna gledališča stežka naprtila. Dostikrat so to absolutne novitete. Cim bolje jih spoznavaš, tem bolj jih vzljubiš. -- FILIBERT BENEDETIC Laične liste imajo večino, treba pa je videti, kako bodo to večino izvajale in ali se bo katera izmed teh list povezala z desnico ali z demokristjani. Goriška lista je izgubila dva sedeža in več kot 50 glasov, desnica je obdržala pozicije a izgubila en sedež, medtem ko je demo-kristjanska Intesa pridobila en sedež ob istem številu glasov kot lani. Na list5 UGT sta bila izvoljena tudi dva Slovenca in sicer Gilbert Jurman (50 preferenčnih glasov) in Marija Pirc (38 preferenčnih glasov), kar je prvič v zgodovini tržaškega akademskega sveta. Pri tem naj omenimo, da bi Slovenci lahko imeli ob istem številu volivcfev (1184 na o-krog 2000 vpisanih študentov) pet ali šest predstavnikov od skupnih trideset. To je naloga Akademskega kluba Jadran in goriških akademskih društev. Za tribuna je bil torej izvoljen desničar Max Catalano. Socialistični kandidat UGT Ezio Martone je od vseh študentov zelo čislan. Demokristjani so najprej obljubili, da bodo glasovali zanj, potem pa so zaradi u-kazov od zgoraj sktenili, da oddajo bele glasovnice, katerih je bilo kar 168. Posledica njihove abstinence je bila izvolitev Catalana, do katerega imajo sami demokristjani nekatere pomisleke in ga smatrajo za nesposobnega. Volilna kampanja je bila letos v primerjavi z lanskim letom zelo bojevita. Vsi so vodili izredno propagando, zlasti še skupine, ki so nastale po razkolu v UGT. Kako bodo sedaj delovale razne akademske organizacije, ki so pod vplivom tribunata, t.j. CUC, CUM, CRUE, CUA, CUT, ki so bile doslej pod določenim levičarsko-radikal-nim vplivom, še ni mogoče reči. Prav gotovo se bodo vršile srdite borbe za oblast v njih in seveda ho moral .vsakdo popustiti, fe bo hotel dobiti zaveznike za izvršitev lastnih namer. Davorin, David in Edi so prav lepo podali prizorček »Rože v vrtu sem nabral« na prireditvi v Skednju Pomemben izum slov, znanstvenika O Blejskem jezeru, morski vqdi, azbestu, magnetofonskih trakovih in seveda predvsem o votlem mešalu alpska jezera; na ukvarjajo z načrtom, da bi po iadini se rišejo sil- odprtem rovu spuščali iz Ra-bre- dovhe kaka dVa sekundna ku- Krasna so črnomodri gladini huete obrobnih gora, ob — , . govih se sončijo množice ko- bična metra sveže, s kisikom palcev, po vodi polzijo čolni, bogate vode. predvsem tedaj, jadrnic- Vsi ti ljudje so ube- ko bi je bilo zadosti, da ne zali pusti sivini vsakdanjosti ! bi pri. tem preveč trpela lepo- ne zelezove in se zatekli v kraljestvo ru-; ta-Vintgarja; skozi katerega I prevlečejo salke, v naročje deviškega in bobne^ šumeči valovi padajoče kove. Tudi Skupina malčkov slovenskega otroškega vrtca iz Skednja je priredila lep program za božični praznik. Na sliki najmlajši, ko pojejo pesmico nepokvarjenega jezera. Toda žal je to jezero ljubko in nepokvarjeno le v očeh nedeljskega izletnika; v resnici je bolno, hudo bolno. V evropskih časopisih lahko beremo vznemirljive pozive: Rešite naša jezera! Tudi našemu Blejskemu jezeru grozi podobna u-soda. Letos je sicer bila njegova voda tako čista, kot je že desetletja ne pomnijo, čeprav ne poznajo pravih vzrokov za to. Sicer pa spada Blejsko jezero prav tako med hude bolnike kot n. pr. Vrbsko, Zue-riško in mnogo drugih. Na sekundo ima komai četrt kubičnega metra pritoka, pa kaj je to proti 22 milijonom kubičnih metrov vode. kolikor je miruje pod blejskim gradom Nujno je torej treba najti nekakšno rešitev. Trenutno se Radovhte* Toda našli bi učinkovitejše in cenejše zdravilo. Ima ga univ. prof. dr. inž: Vinko Kra-maršič: to je njegovo votlo mešalo. V bistvu je to preprosta pripravica, toda skozi votlo os vsrka ogromno zraka ter ga lahko dovaja kisika «lačni» vodi. Z njegovim votlim mešalom bi torej v relativno kratkem času pozdravili «sla-bokrvno« jezero in s tem vzpostavili njegovo biološko-kemič-no ravnotežje. Vendar pa je to le ena od mnogih uporabnih možnosti, ki jih nudi votlo mešalo dr. inž. Kramaršiča. Berimo odstavek iz pisma, ki mu ga je poslal Drž. zavod za znanstvene preiskave pri francoskem prosvetnem ministrstvu; «Z uporabo Vašega mešala proučujemo '» Druga številka letošnjega «Ealeba je gotovo vsakogar vzradostila V celoti se «Galeb» vsebinsko približuje osnovnošolskemu otroku, kar predstavlja rešitev, ki mu je samo v korist prah za nanašanje na magnetofonske trakove. Poskusi se niso končani, toda že dosedanji rezultati veliko obetajo. Verjetno bomo ta patent prijavili«. Gre namreč za posebne železove okside, s katerimi magnetofonske tra-__.... _ . radiofonska indu- strija se za to stvar zanima in videti je, da bo- tudi ona kmalu izkoriščala te možnosti ter začela izdelovati trakove. Tudi pri izdelavi vlaknastega azbesta se je votlo mešalo lepo obneslo. Azbest je ena od dveh. treh snovi, ki je 1Z anorganske snovi in torej ne gori. prav zato je to drago* cena surovina za obleke, izO» laeijske stene, azbestnocement* ne proizvode, ki morajo to varni pred ognjem in vroč'-no. Neko podjetje v Srbiji je pridobivalo odličen azbest, toda vlakna so bila tako kratka, da je bil kot prah. Z votlim mešalom pa se je posreči* doseči mnogo daljša vlakna, s čimer so postali azbestn proizvodi trdnejši in kompak -nejši. Nestrokovnjake bo morda najbolj zanimalo, da je s pripravo omogočena tudi kom centracija naravnih in ume,* nih tekočin, na pr. vina, sadnih sokov in celo spreminjanje morske vode v sladk • Francozi so sicer že pred le iznašli nekaj podobnega, saj so njihovi vojaki, ko so le 1940 odšli v Narvik P0™®® Norvežanom proti nemškem ^ vpadu, vzeli s seboj kose zmr njenega vina, ki ga je J?1 # treba le stopiti in spiti- Kra' maršič-Gerlov patent Pa. . od navedenega precej različen* Druga številka letošnjega «Galeba» je gotovo vsakogar vzradostila. Tiskarna je poskrbela, da ni več disharmonije barvnih tonov na ovojni strani in ovoj zdaj kar prijetno učinkuje. Se mnogo bolj prijetno pa učinkujejo posamezne strani z barvnimi ilustracijami. Slikar Bambič je tu dal «Galebu» nekaj svojih dragocenih izkušenj, ki si jih je pridobil kot ilustrator Medičeve »Prve čitanke)i). In prav te izkušnje in te barve dvigajo drugo številko letošnjega letnika nad vse številke, ki so do sedaj sploh izšle. Ker je bita v novembru petdesetletnica Gregorčičeve smrti, prinaša «Ga!eb» ponatis dveh njegovih pesmi: Odlomek iz »Pastirja« in ((Nazaj v planinski raj«. Slikarju Bambiču se je tokrat ilustracija silno posrečila. Na mah te prenese v planinski svet pod Krnom, začutiš ga, čeprav nisi bil še nikoli tam. Pesmi «Nazaj v planinski raj« pa je dodana slika, ki je skoraj ne srečamo po naših revijah, in zato tem botj dragocena. Kratek življenjepis obnavlja to, kar več ali manj otroci že Vedo iz šolskih čitank. Tu bi se bilo morda dalo tudi kaj drugega povedati, saj je pesnik nekaj let živel v Rihemberku in v Gorici, torej neposredno v naši bližini. Seveda so to navidezno majhne stvari, ki pa zahtevajo mnogo časa m v uredništvu ga skoraj vedno primanjkuje. Kot priloga je na finem papirju dodana Gregorčičeva slika. V vsakem domu bo dobrodošlo darilo. Depo se da uokviriti in marsikateri steni bo lahko v okras. Ne smemo pozabiti, da je takih stvari pri nas malo in da se jih zaradi preteklosti še dolgo ne bomo odžejali. Učiteljstvo naj bi otroke opozorilo, kako naj uporabijo Gregorčičevo sliko, da ne bi kočala vsa zamazana v kakem kotu. Poleg Gregorčiča se tokrat «Galeb» spominja tudi Jožeta Ribičiča. Pred kratkim je imel sedemdesetletnico. Poučeval je v Trstu na Ci-ril-Metodovi šoli in tu so se mu pričele porajati zamisli za pravljične ustvaritve, ki jih čas ne uničuje. Njegov življenjepis učinkuje bolj sočno, ker je v njem nekoliko stvarnega nadiha tržaške domačnosti■ Pisatelj sam nam v zgodbi F rice-Frace pričenja slikati dogodivščine dveh malih pored-nežev. V nadaljevanju povesti Jožice K. Martelančeve zvedo otroci, kako se je Matevž spoznal s prelepo deklico Marjetico in so že močno radovedni na konec. Med pesmimi ima tokrat samo še Miklavževo. Pesnica Zora Tavčar R. je polna subtilnega občutja. S slikami, ki jih v njem pričara, se ume neposredno približati otroškemu srcu. Isto velja tudi za Sonjo Budalovo, ki je pesmico prav posrečeno ilustrirala. Vladko Kogoj pripelje do srečnega pravljičnega konca zgodbo o ((Čudovitem fižolč-,K u». Jack Dondonova povest v slikah — ((Joe mea pirati» — bo gotovo postala močno privlačna. Oni v pr- vih dveh razredih pa se bodo ob sestavkih, kot, je Miklavžev večer, urili v razmišljanju. Upamo, da vas bosta Milan in Vlado v vsaki številki presenetila s kakšnim novim domislekom. Pri-rodoslovce bo privlekel sestavek ((Čiv, čiv, še dolgo bom živ)>, zlasti ker je podkrepljen z zanimivimi številkami. Mali ljubitelji glasbe bodo našli note za božično pesmico primorske skladateljice Brede Sčekove. Na zadnjih straneh pa bodo vsi skupaj našli sebe in u-gunke. Ko razdeliš ((Galeba» in se ozreš po razredu, najbolje vidiš, koliko jim to dvoje pomeni. V celoti se «Galeb» vsebinsko približuje osnovnošolskemu otroku. Ni več tip ste razcepljenosti med o-snovno in med strokovno šolo. Končno je moralo priti do te rešitve, ki mu je samo v korist. Sicer pa mora biti vsak mladinski list tak, da ga tudi odrasli radi prebi- rajo in si ob njem spočijejo duha. In «Galeb» je prav gotovo. M. S. Pozabljena znanost Ko je Egipt že prešel vrhunec svojega razvoja, so se Grki bojevali za Trojo in Homer je ustvaril tedaj svoj veliki epos, ki ga pozna ves kulturni svet. Kritični jasni razum starih Grkov jih je pripeljal k izvoru znanosti. Velika dela zgovorno pričajo o njihovem nikdar mirnem duhu. Seveda pa je morala tehnika že tedaj služiti tudi Marsu, vojnim potrebam. Genialnega Arhimeda so v Sirakuzah na Siciliji porabili predvsem kot artilerijskega oficirja. Zgradil je topove, ki so metali težke kamnite krogle med vojake rimskih legij in zasejale med njimi preplah. Izumil je priprave, s katerimi je naskakujoče rimske ladje vrtel kot igračke, jih prevračal in metal ob skale. Rimski poveljnik Marcel je s svojimi ladjami prodrl tik pod obzidje napadene trdnjave, toda Arhimedovi topovi so jih uničili s kroglami, ki so letele preko obzidja v visokem loku. Slednjič se je Rimljanov polastila žf. tolika panika, da so bili vsi preplašeni, če so na obzidju zagledali le košček lesa ali žice, kajti tudi v tem so videli neko novo Arhimedovo pripravo, ki jim nosi smrt. Mesto je padlo v roke Rimljanov šele po večletnem obleganju. Surov rimski vojak, ki je vdrl v Arhimedovo sobo, pač ni imel spoštovanja do veličine njegovega duha. Učenjak ga je hladnokrvno o-pozoril: «Pusti moje kroge!« (Noli tangere circulos meos). Vojak mu je odgovoril z edinim jezikom, ki ga je znal: z nožem. s počasnim zmrzovanjem izlo- čijo do tri četrtine vode * vina v obliki snežnih krist -lov. Na ta način ostane en sama četrtina prvotne ProS^. nine in v poljubnem trenutrse koncentriranemu v*nu, n spet ustrezna količina vode dobimo ponovno Prv0*n0,V() no, ne da bi pri tem izgub' ^ kaj svojega vonja ozl;,„ «bukeja». kot temu prav specialisti. Na podoben način dosežemo spreminjanje morske vode sladko: z zmrzovanjem se J odvzame sol. Odveč bi D razlagati, kolike prednosti skrivajo v teh izumih. K ko se bodo zmanjšali prom ni stroški, če bomo sadne kove in podobne tekočine I* ko prevažali v koncentriran stanju! Koliko koristi b° . imeli od tega prebivalci morju, če se bodo lahko P siuževati morske vode za P pravljanje hrane, za umivanj > zalivanje itd. 0 življenju Eskimov ki so vedno veseli Se je čas, da izberete lepo knjižno darilo med zbirkami, katere dobite v »Tržaški knjigarni« Bongo je bil edinec poglavarja plemena Kiu-Kiu, ki je živelo ob reki Zam-bezi v Južni Afriki. Njegov oče je bil zelo imeniten zamorec. Bil je črn kot črnilo, le zobe je imel bele, da so se kar lesketali. Na glavi je nosil ne glede na letni čas bel slamnik, okoli vratu pa staro budilko, ki je bila privezana na dolgi vrvici. Budilka je bila znak njegovega vi- DEDEK MRAZ V AFRIKI Žarko Petan sokega položaja. Stari Bongo jo je podedoval od svojega očeta, prastarega Bonga, ta zopet od svojega, praprastarega Bonga, ki je dal zanjo nekemu belemu lovcu kepo zlata, dve tigrovi koži in ogrlico iz slonjih oklov. Praprastari Bongo je bil prepričan, da je sklenil dobro kupčijo, saj je bilo v motnih valovih Zambezija zlata kar na kupe, pa tudi tigrov in slonov niso tam nikoli pogrešali. Budilka je bila za Bon- pa celo zvonila. Njena kazalca se sicer že vrsto let nista premaknila niti za las, toda to ni bilo kdo ve kako hudo, ne stari Bongo ne njegovi podaniki niso poznali številk. Njim je pomenila budilka vsaj toliko kot junakom v pravljicah kraljevska krona. Stari Bongo je imel v tistem času, ko se začenja naša zgodba, polno glavo skrbi. Za Dedka Mraza je hotel presenetiti svojega edinca s posebno dragocenim darilom. Sleherni dan se je posvetoval s svojimi ministri, kaj naj podari prestolonasledniku. Minister za finance je predlagal, naj bi Bonga glede na skromne zmožnosti državne blagajne odpravili z lepo besedo ali s kakšnim podobnim cenenim darilom. Minister za šolstvo je menil, da bi se prestolonaslednik najbolj razveselil, če bi za ne- govo pleme čudovita pri- —„ - - - dobitev. Ce si jo navil, je določen čas zaprli vse šo-veselo tiktakala, tu in tam | le v okolici reke Zambezi. Poveljnik Bongove armade je s težkim srcem ponudil svoje rdeče hlače, za katere se je prestolonaslednik že večkrat potegoval. Najstarejši minister je rahlo namignil, da bi zaupali Bongu dvakrat na teden očetovo budilko, kar pa so vsi ostali odločno zavrnili. Naposled se je stari Bongo odločil, da bo sam povprašal sina, kaj si želi od Dedka Mraza. Našel ga je na dvorišču pred utico, kjer je ležal v senci visoke palme in zasanjano strmel v nebo. «0 čem pa premišljuješ, dragi sin?« ga je ogovoril stari Bongo. Bongo je šele čez čas odgovoril, kakor da ga je očetovo vprašanje zmedlo. «Razmišljam o Dedku Mrazu«. «Ravno prav,« se je razveselil Bongo. «Kaj pa razmišljaš o Dedku Mrazu?« «0 njegovem nenavadnem imenu razmišljam. Dedek Mraz je tako čudno ime, kajneda?« «Ne vem kaj se ti na njem zdi čudnega? Dedek je pač dedek, a Mraz...« Tukaj se je staremu Bongu zataknilo, zakaj še sam ni vedel, kaj pomeni beseda Mraz. Se nikoli v svojem dolgem življenju ni poglavar plemena Kiu-Kiu pod vročim afriškim soncem občutil mraza. «Ali se niste o tem v šoli nikoli učili?« je nejevoljno zamrmral stari Bongo. «Seveda! Učitelj nam je povedal, da je človeku mraz, če se trese. Toda jaz sem se že večkrat poskusil tresti, pa mi nikoli ni bilo mraz«. «Dovolj o tem. Povej mi rajši, kaj si želiš za Dedka... no... za Dedka Mraza?« Zdajci je skočil Bongo i pokonci in vzkliknil; «Snežnega moža, očka, snežnega moža!« Staremu Bongu je skoraj pošla sapa od začudenja, ampak rekel ni/ nič. Obrnil se je in odšel k prvemu ministru, s katerim sta se debelo uro pogovarjala o prestolonaslednikovi nenavadni želji. Končno je stari Bongo zaukazal slu, naj odide do prvega naselja belcev in naj tam kupi snežnega moža. Sel se je takoj odpravil na pot. Čez tri dni se je vrnil s sporočilom, da bodo beli lovci prinesli snežnega moža že prihodnji mesec, ko pridejo na lov v okolico reke Zambezi. In res, obljubljenega dne so prišli v Bongovo vas beli lovci z nosači, ki so prinesli v nosilnici velikanski zaboj. «Tukaj imaš snežnega moža, mogočni poglavar,« je rekel poveljnik belih lovcev staremu Bongu. «Zanj zahteva moj gospo-idar precejšnjo kepo zlata, deset tigrovih kož in slonjih oklov za desekrat sto ogrlic«. Stari Bongo je pritrdilno prikimal, kajti prepričan je bil, da je osleparil belega lovca. Saj je bilo v motnih valovih Zambezija zlata kar na kupe, pa tudi tigrov in slonov niso tam nikoli pogrešali. Snežnega moža pa bi lahko z lučjo ob belem dnevu iskali in še ga ne bi našli. Ko so beli lovci odšli, je stari Bongo velel poklicati prestolonaslednika in pred njim odpreti zaboj, v katerem je bil snežni mož. Lahko si predstavljate, kako je bil Bongo razočaran, ko je pogledal v zaboj. Ta je bil namreč prazen, le na dnu je bilo za slab naprstnik vode, korenček, pokvečen cilinder in dva črna kamna. Snežni mož se je pod vročim afriškim soncem stajal. Odtistihmal stari Bongo nikoli več ne vprašuje svojega sina, kaj si želi za Dedka Mraza, temveč ga obdari po nasvetu svojih modrih ministrov, čeprav ti niso vselej najbolj razumni. žarko Petan Visoko na severu, blizu tečaja, ne vidiš nobenega dre-esa, našel boš le mah in lišaje, kajti ostra zima vlada deset mesecev; gola, mrzla, brezkončna planjava. To je kraljestvo Innuitov, ali kot jih ostali svet napačno imenuje: Eskimi. Pred davnimi stoletji je to ljudstvo prišlo iz Azije na a-meriški kontinent preko Beringovega preliva. Mongolska zri jim gleda iz vsake poteze v obrazu. Dokaze za to nekdanje potovanje bomo našli lahko pri vsakem etnologu ali antropologu. Pa tudi sami t: to povedo: «Mi, Innuit, smo prišli od tam!« in pokažejo proti zahodu. Toda novi prišleci so tedaj našli zelena polja že zasedena s plemeni, ki so ogorčeno branila svoje pašnike bivolov in severnih je-.ienov. Innuiti so se morali torej umakniti v ledene predele preko 60. vzporednika. Neznanemu mongolskemu ljudstvu so domači Indijanci vzdeli zaničljivo ime Eskimo, kar pomeni; jedec surovega mesa, toda Innuiti-Eskimi jim niso ostali dolžni: negostoljubne Indijance so imenovali; irkei-ret, to je; uši. Današnji Eskimi se delijo v dvanajst plemen, če jih sploh smemo irako imenovati, ker jim posebne oblike življenja ne dovolijo združevanja v večje skupnosti. Danes bomo spregovorili besedico o centralnih Eskimih, o plemenih, k: so nekoč prešla Hudsonov zaliv in se naselila ob Ledenem morju. Oprijeli so se nove kulture, to je lova ob ledeni obali, lova na medvede in morske živali. Ti ljudje žive v najbolj neprijaznih predelih sveta, kjer pade pozimi temperatura na 60 stopinj pod ničlo in kjer temperatura dolge mesece niha med -20 in -40 stopinj. Zato imajo Eskimi eno samo besedo za oznako zime in leta: ukkior. In ko se junija začne topiti led, zaplujejo s svojimi kajaki še bolj proti severu, tja do 80. vzporedni- ka, na lov za mroži in m01'5''1 mi levi. . . In vendar so Innuiti * večni borbi z naravnimi e o menti dobrodušni in vcs vedno pripravljeni na šal« ,:h sproščen smeh. V se ?aiji zimskih mesecih vlada gori večna noč in tema. svečajo se prekajevanju sa živali, ki so jih 1 _,e' naloviti v dveh poletnih secih. , Eskimi prebivajo v okroglih kočah, zgrajen'*) kamna, ali pa tudi v «'8*u* ki so napravljeni iz snjne* Izrežejo pravokotne kose ga in jih nalagajo drUgvji-vrh drugega. Med špranje jejo vodo, ki takoj zmrzn ^ tako zalepi oba sosednja . kr, snega. Iglu služi predv za prehodno bivališče, saLjne narejen v pol ure. Ce2 a», od vročine »urljatl s *s* I,ei» ima eskimski gospodinja no pripravljeno vedro sn 0 s katerim omeče neprt) gj mesto in »stanovanje« je nekaj časa suho. Vam je znano, — so nekateri vladarji pisali davek na nošenje de? Ti vladarji so bil**" { car coski kralj Franc I-, rUS^1 Peter Veliki in angleška Ijica Elizabeta. — so največji čevelj na tu izdelali na Bavarskem ^ ta 1930? Izdelal ga je ster Schrott. S svojimi P°e[j, nikt je izdelal orjaški ce jjj tiso); 1,70 m, dolg 3,20 rrl’ je tehtal 448 kg. jg, — je Kitajski zid tako ^ da bi segal od Londona Carigrada? j. — so srednjeveški lokos ci bili tako spretni, da ,0 fi(t) ko izstrelili pet puščic v ^ minuto, cilj pa so zade že kar lepo razdaljo 200 m? Ribarič Ivan 1MPORT EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORlV TRST — ULICA r. CRISPI 1« — TEL. *H»J ULICA DELI.E MIL1ZIE II — TEL. 98-«< Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem Usta! Da bo tudi pozimi dovolj jajc Pozimi so jajca najbolj za-1 Kokoši ne vidijo ko je mračno, | tudi malo železovih in magne- | Ijakovine so lahko rastlinske, želena, ko Jih je najmanj, naj- j toliko, da bi se najedle do zijevih spojin), saj vsebuje Rastlinske beljakovine pa vse-bolj poprašujejo po njih. Vsak j sita. Zato jim primanjkuje še j sama notranjost jajca 1,2 odst. bujeta na pr. grah in fižol, kokošerejec želi, da bi njegove ! hrane za nastajanje jajc. V so- rudninskih snovi. Nesnica mo. Skuhamo fižol ali grah in ga kokoši nesle tudi pozimi. Zato j dobnem perutninarstvu raz- ra dobiti s pičo tudi dovolj skuhanega zmečkamo in zme pogosto vprašujejo, katere ko- svetljujejo kokošnjake in tako I tolšč — jajce jih vsebuje I šamo z drugo pičo. Mnogo be. podaljšujejo čas zobanja. Iz. j 12,5 odst. Jajce še vsebuje kušnje so pokazale, da kokoši j med drugim: natrij, klor, kalij, koši nesejo pozimi. Ni pasme kokoši, ki bi nesle . - .. redno tudi pozimi. So le kokoši “Z?. te ali druge pasme, ki neso j t umet,no razsvetljavo podalj-nekaj dni tudi v zimskih me-1samo dan za dve url' Jata' secih. Na splošno pa kokoši pozimi ne neso. Takrat «nesni organi« živali počivajo. Naravno je, da kokoši začno nesti že zgodaj spomladi in neso nQ nas skoraj vse leto - do go ve razsvetljevanje — in nekatere se po golitvi. . Te pa so bolj redke. Rejec, ki je dosegel, da mu kokoši neso skoraj vse leto, le novembra in decembra ne, je lahko zado-;. ... . , . voljen; zakaj če neso doma!a ^Pripravimo vsa , da^skrom- stroškov za elektriko. Nedvom- j vsak dan, je dosegel nesnost okrog 200 jajc, kar je za naše razmere mnogo, saj znaša po- dragocene snovi, ki so za člo. veško hrano najprimernejše. Zato pa mora tudi kokoš za nastanek takšnega živila dobiti mnogo najboljših hranilnih vprečna nesnost krnečimi »u . _ . , kSši okrog 100 jajc na leto. | za Nastanek jajca ni preprost. Deset do štirinajst dni je treba, da rumenjakova celica iz jajčnika dozori v jajce. Jajčnik kokoši ima tri do štiri tisoč jajčnih (rumenjakovih) celic. Seveda pa se iz vsake celice ne razvije jajce. Mnogo celic propade, preden se u-tegne iz njih razviti jajce. Ko se rumenjak razvije, pride v cevovod, ki je dolg kakšnih 60 cm. Med nesnostjo potuje v jajcevodu več rumenjakov hkrati. Med potjo zori in nastane jajce zaradi posebnega izločanja notranjih žlez, ki dobivajo tvorilo iz krvi, v to pa prihajajo snovi iz hrane. Jajcevod začne potiskati naprej rumenjak, ki se je razvil in dobil tanko kožico; med potovanjem v jajcevodu se rumenjak tudi oplodi, dobi beljakovino. ki se .oblikuje v beljak, ta pa se obda z dvema tankima kožicama in končno še z lupino. Lupina je morda nasičena tudi z barvilom in končno obdana z varovalnim loščem. Treba je 18 do 22 ur, da že iz razvitega rumenjaka nastane zrelo jajce. Tako_ se utegne zgoditi, da kokoš v enem dnevu znese dve jajci. Vendar to ni redno, če organizem živali deluje pravilno. Zrel rumenjak se razvija v jajce še 18 do 22 ur, potuje pa po več rumenjakov hkrati skozi cevovod in iz njih nastajalo jajca, zato je prav, če kokoš redno vsak dan znese jaice. To pa tudi zmore organizem kokoši Kokoši v razvitem sodobnem perutninarstvu no svetu nesejo povprečno 260 jajc na leto. Posamezne kokoši znesejo tudi več. Višek je dosegla neka poskusna kokoš v Kanadi: znesla je 385 jajc na leto, torej več kakor po eno jajce na dan vse loto. Ta kokoš pa ni potrebovala za tvorbo jajc niti 24 ur in tako je bilo mogoče, da je na leto znesla približnpjgcjjr "šet^ISjc več'Tea kor'-je “ Kakor pa ni zaželena pn na nesnost, tako ni tudi prevelika, ker se žival prehitro izčrpa. Pač pa je .nesnost o-krog 260 jajc na leto mogoča. To si prizadeva vsak kokošerejec. Tudi pri takšni nesnosti pa je kokoš sposobna le tri leta nesti toliko. V treh letih se izčrpa. Kokoši z veliko nesnostjo neso tudi pozimi; počivajo le malo, pozimi in nekaj časa med golitvijo. V kmečkem perutninarstvu na splošno tako velika nesnost 'ni dosegljiva. V°ndar je treba tudi tu povečati nesnost, tako da bi naj kmečka kokoš znesla povprečno 140 jajc na leto. Posamezne kokoši pa bi naj dosegle nesnost vsaj 160 jajc. Ce bomo dosegli takšno nesnost, bomo imeli podlago za nadaljnji napredek kokošejeje. Čeprav zimski nesnost ni povsem naraven pojav in je zlasti pri plemenskih živalih prav. da pozimi nekoliko počivajo, si moramo vendar prizadevati, da vsaj nekatere kokoši zneso nekaj jajc. fosfor itd., pa celo žveplo. Vse te snovi nabere kmečka ... kokoš poleti na paši. Prav ki je imela po dve uri na dan ; pa§a je največjega pomena za razsvetljen kokošnjak, je dala , prehrano kmečke kokoši. Kjer toliko vec jajc, da je bila nji- ; SQ kokoži v di mora_ hova vrednost precej večja od , jQ dobjti vgg po*lrebi;e hra_ uve_ , nilne in rudninske snovi z do- kokošnja" >datno krmo' Ko Paše pozimi m, jo moramo nesnici nado- T , ! mestiti s pičo. Nikakor ni v Le s pravilno in zadostno!.., , .. . . , . krmo lahko povečamo nesnost jzltu ^Jakovm živalskega iz. vse le‘o, pozimi pa z njo ko- : vora' kl s° Potrebne za valil- na jajca. Pomembno je, da je izvalilnost takrat dobra, če so jajca znesle nesnice, ki so imele v piči dovolj živalskih beljakovin Zato izkušen kokošerejec po-2e sama tvorba jajčne lupine j skrbi že jeseni za gojitev deje zapletena, saj je lupina se- zevnikov jn črvov. Ce ni koko-stavljena iz številnih snovi, S1 preveč, si jih lahko pri. ki jih mora nesnica dobiti, Pravi toliko, da jih bo dovolj, če jih hoče v obliki jajca , dokler se ne bo začela pomlad-zopet oddajati. Jajce je eno ; oa^paša. Zdaj pa je za gojitev najredilnejših živil; vsebuje deževnikov in črvov že pre- no nesejo. Ni pa pri tem odločilno, da se nesnice najedo _ I do sitega, marveč je potrebno. n iicioa uu i - , , . • ■ . . . > ečkih ko-1 dobijo pico. ki vsebuje pozno. V trgovini dobimo že nekatere dodatke, ki vsebujejo hranilne snovi za pičo nes-nic, n. pr. kostno in mesno moko ter zmesi raznih rudnin. snovi. Jajce vsebuje predvsem ! skih soli. Živalske beljakovine beljakovino; zato mora belja- j nadomestimo deloma tudi z kovino vsebovati tudi piča. ! dodajanjem mleka v pičo. Ni Jajce vsebuje različne rudnin- pa nujno, da so vse beljako-ske snovi, ne samo lupina (ki j Vine v piči živalske, dovolj je, je večidel iz apna in vsebuje i da jih je le nekaj; druge be- ljakovin vsebuje soja, ki je pa pri nas zelo malo pridelujemo. Nekaj beljakovin je tudi v korenju in pesi. Krmno peso dajemo celo, da jo živali kljujejo. Sicer pa korenje ali peso drobno nastrgamo in zmešamo z otrobi, lanenimi tropinami in drugimi dodatki. Lanenih tropin ne dajemo preveč, ker jih kokoš siabo prebavi. Sploh moramo paziti pri dodajanju, da dodatkov ne dajemo toliko, kakor bibilo potrebno, če b> bili dodatki osnovna piča. Tako n. pr. ne smemo vmešati mnogo krvne moke; dajemo jo po žličkah med drugo pičo. Prav tako mesno n kostno moko. Dodajamo le toliko, da je v krmi komaj o-pazno. Več pa dajemo otrobov, deteljnega in koprivnega drobirja. Zlasti koprivni drobir je dražilo za nesnost. Izvrsten je kaljeni oves. Tudi vitamini so potrebni za zimsko nesnost, zlasti zato, da se valilnim jajcem zagotovi izvalilnost. Potreben je zlasti vitamin E, ki ga vsebujejo tudi rumeno korenje, zelje in druga povrtnina. Zato porabimo zeljne kocene — na-ležemo jih na drobno — in razne rastlinske odpadke. K piči tudi primešamo kislo zelje. ROŽNODOLSKI Najboljši vinogradniki področja nap jeni Sadno drevje ZIMSKO prerrteMn- ORANJE Zimsko nesnost dosežemo najprej s tem, da damo zgodaj valiti, tako da jarčice do jeseni docela dorasejo in spolno dozore. Piščanci, ki se iz-vale marca ali aprila •— zlasti lažjih pasem in tudi Štajerk, ki spadajo med srednje in lahke pasme — po šestih ali sedmih mesecih dozore in so sposobne, da oktobra začno nesti ter nesejo čez vso zimo do januarja, ko pa druge kokoši že začno na splošno nesti. Vendar pa moraio tudi zgodaj izvaljeni piščanci pravilno rasti in se skladno razvijati, da kot jarčice lahko začno nesti jeseni. Zato je nujno, da se rejec vse leto vestno zanima za razvoj kokošjega naraščaja. Od jarčic, ki smo jih vse leto pustili vnemar in so rasle same ob sebi, ne moremo pričakovati, da bodo pozimi pridno nesle. Zimski mraz vsekakor ovira nesnost. Žival, ki prezeba in se potika po mrzlih, vtažnih, večkrat celo mračnih in temnih kotih, ne bo nesla, čeprav je med letom lepo dorasla. V tem pogledu so razmere na našem podeželju, dokaj nepri. merne, ker kokoši večkrat nimajo kokošnjaka. Ob večjem snegu se stiskajo pod kakšnim kapom, se zatekajo v neprimerne goveje hleve, in spe na palici pod stropom. Ponekod kokoši prenočujejo v zanemarjeni kleti. V takšnih razmerah ni mogoče doseči zimske nesnosti. Ce pa so kokoši še slabo operjene, tedaj je celo nevarnost, da bodo zbolele in poginile, kaj šele, da bi nesle. Kokošja kuga najlaže, žanje med takšno jato. Dobro operjene kokoši so torej tudi boljše nesnice pozimi. Zato velja, da sa jarčice pasem, ki so dobro opetjene (suseks, rodajlendke in tudi Štajerke) prej priprav- Vsakemu sadjarju je lepo in zdravo sadje v ponos. Naj bi ne bilo sadovnjaka, ki je letos dal lep pridelek spričo dobre sadne letine, kjer bi pustili sadno drevje vnemar in samo čakali prihodnjega pridelka. Kakor vsaka kmetijska rastlina ima tudi sadno drevje svoje zahteve. Predvsem so potrebna jesenska ali poznojesenska dela v sadovnjaku, to je okopavanje, gnojenje itd. Ne pozabimo tudi, da je zelo potrebno jeseni pograbiti listje; ne smemo ga pustiti tudi na kupu, ker bi ga veter spet raznašal. Priporočljivo je, da ga sežgemo. Tako uničimo tudi legla sadnih škodljivcev in povzročiteljev bolezni z odpad- trgovske vrednosti zaradi slabše kakovosti. Ko opravimo to delo, se lah. ko začnemo takoj pripravljati na zimsko škropljenje sadnega drevja. Posebej je treba poudariti. velik pomen priprav. Mnogi sadjarji namreč mislijo, da je dovolj samo škropljenje. Za zimsko škropljenje je tre-i ba drevje dobro očistiti — odstraniti moramo vse suhe veje, dalje po raku močno o-kužene, ostrgati je treba mah in staro skorjo ter izločiti nepotrebne veje iz pregoste krošnje. Krošnja mora biti dovolj redka, tako da imajo povsod pristop sončni žarki, da je dovolj zračna in da je mogoče vse veje temeljito poškropiti tako pri zimskem kakor pri letnem škropljenju. Pred zimo navadno večkrat opozarjamo, kako koristno je, da pripravimo zemljo za obdelovanje spomladi. Kljub vsem priporočilom pa ostaja mnogo prazne zemlje, zlasti največ vrtov, pozimi nepreorane ali r.eprelehane (neprekopane). 7 njiv in vrtov pospravijo pridelke, potem pa se za zemljo več ne zmenijo. Spomladi se mučijo, razbijajo trde kepe in drobijo žilavo, vendar večkrat zaman. Ce bi zemljo preorali ali prelehali pred zimo v trzni-no (praho), bi pozimi dobro premrznila in bi bila spomladi sipka ter prhka. Razen tega bi mraz uničil mnogo mrčesa in plevela bi bilo prihodnje leto manj-Vse to bi dosegli brez večjega truda in bi si zelo olajšalo delo spomladi. , Tudi zdaj je še čas, kjer n, snega. Izkoristite vsak u-goden dan za zimsko oranje ali kopanje. Zemlja za to m premokra (razen v dolinah, kjer zastaja voda), četudi je videti zelo vlažna. Zimsko oranje ima pomen tudi zato, ker podorjemo gnoj, ki se pozimi v zem-li primerno razkroji, da i-roaio rastline spomladi takoj hrano. Pred mrazom obdelana zemlja je spomladi rahla, zdrobljena in nekoliko temnejša, živa — dobro prezračena in vsebuje več drobnoživk. Zemlja, ki jo preorjemo ali prekopljemo šele spomladi, pa je že na pogled bolj pusta, mrtva, kepasta in se prehitro suši. Primerno skrb bi morali posvečati sadnemu drevju pred zimo. Le redki sadjarji privoščijo sadnemu drevju gnoj in kompost jeseni. Koristno je tudi potrositi gnojila. Hranilne snovi gnojil prodrejo pozmi med spiranjem v globino do korenin drevja, tako da spomladi koristijo predvsem drevju, ne pa da bi z njimi gnojili travi ali plevelu. Zato trosimo gnojila zdaj tudi drevju Vrnimo tudi sadnemu drevju, kar smo mu odvzeli s sadjem! FR. ZELENIK apnene brozge je tudi v tem, da učinkuje dolgo, zlasti če ji dodamo na sto litrov kilogram zelene galice. Kapar se na drevju, ki je bilo pozimi po. škropljeno s tem škropivom, teže naseli celo poleti. Ce žve-pleno-apneno brozgo pripravljamo doma, je to najcenejše zimsko škropivo, ki ga lahko uspešno rabimo v 2-odstotni raztopini. Navodila za kuhanje žvepleno, apnene brozge dobimo skoraj v vsaki zadjarski knjigi. Vsekakor pa je treba poudariti, da uspeh škropljenja ni odvisen samo od kakovosti in vrste škropiva; zelo mnogo je še odvisno od kakovosti vsega dela, priprav in temeljitega škropljenja. Med zimskim .... škropljenjem moramo drevje ! Poškropiti tako, da je vsak najmanjši in tudi najbolj skrit razmeroma kratek. Zato škrop. ljenja ne odlašajmo. Zimsko škropljenje imenujemo tisto, ko je drevje brez listja, to je od začetka novembra do srede aprila. V tem času priporočamo sadjarjem dvakratno škropljenje, zlasti v krajih, kjer je drevje močno okuženo po ameriškem kaparju. Za zimsko škropljenje smo imeli do nedavnega več vrst del drevesa ne le orošen, marveč kar umit s škropivom. Ce ne škropimo tako temeljito, lahko škodljivci ostanejo živi in se prihodnje leto tem bolje razvijajo, ker jim s. površnim škropljenjem napravi, mo prostor — uničimo tekmece. Prav tako kakor površno škropiva. Nekatera škropiva so škropljenje lahko pokvari u- lim sadjem, ki je ostalo pod drevjem. Zlasti tako omejimo Ijene da neso vso zimo, ko |dve nevarni bo!ezni: moniliS°. so že leseni začele, ali pa, ki povzroča gnitje sadja in začno nesti v začetku decem-! včasih celo mladic, ter fuzL bra. Ce imamo torej dobro ! kjadjj (škrlup), zaradi katere-operjene lcokoS',.y, cvetju in zej0 zg0(jaj porjavi in po- tro°rioMg^”Bda‘ bodo^nesle’ «rni listje, sadje pa je grintavo tudi pozimi ’ in razpokano. Zaradi te bole- Pozimi je dan krajši, zato se zeI° manjša^pridelek je tudi skrajšan čas zobanja, sadje pa tudi izgubi precej bila slaba, zato so sadjarji iz, gubili zaupanje vanja. V zadnjih letih pa je kemična industrija dala učinkovita sredstva za varstvo rastlin; v kratkem času so si pridobila med našimi sadjarji veliko zaupanje. To so predvsem tako imenovani rumeni pripravki ali škropiva. Sredstva so sicer strupena za-ljudi in živali, tako da je treba z njimi ravnati po priloženih navodilih. Uporabljamo jih v l,5.odstotni do 2-odstotni raztopini, olje pa v 3-odtotni; zk koščičasto sadno drevje u-porabljamo za polovico šibkejša škropiva. Olje rumesan je izvrstno sredstvo za zimsko škroplje. nje, ker je sestavljeno iz dini-tro-orto-kreozola in petrolejske emulzije; uničuje celo vrsto škodljivcev: ameriškega kapar, ja, jajčeca rdečega pajka, češpljevega in vejičastega kaparja, zimskega pedica, razne molje, boljšice in omejuje razvoj različnih bub (jabolčni zavijač, zimski pedic itd.). Čeprav tudi paste uničujejo vse te škodljivce, ima olje prednost, ker ga lahko uporabljamo pozno spomladi ter ga laže pripravljamo za škropljenje. V uporabi je še nov pripravek petrolejskega olja «para. pin». Prav tako je zelo učinkovit. Izkazalo se je, da je je zimsko škropljenje najuspešnejše, če škropimo menjaje enkrat z oljnimi pripravki, drugič pa z «rumenimi». Parapin uporabljamo v 4-od-stotni raztopini. Z njim lahko škropimo pozno spomladi. Koristno je dodati 0,15 litra olja «lindane» ali 0,2 kg «ceraso!a 50» na 100 litrov emulzije parapin. Za škropljenje bre. skovih nasadov pa dodamo kilogram bakrenega apna, da zavarujemo breskve pred ko-dravostjo in listno luknjičavostjo. Parapina pa ne smemo mešati z žveplenimi pripravki. Zelo staro ln priljubljeno sredstvo za zimsko škropljenje je žvepleno-apnena brozga. To je pa v resnici učinkovito škropivo proti raznim škodljivcev in ima tudi to prednost, da hkrati učinkuje proti nekale. rim glivičnim boleznim, n.pr, proti kodravosti breskovega listja, jablanovi plesni, moni-liji in še nekaterim drugim. Dokazano je tudi, da zelo dobro uničuje ameriškega kaparja v raztopini 25—30 odst. (29 st. Be); v neokuženih sadovnjakih pa navadno upo. rahljamo 15—20-odstotno raztopino. Prednost žvepleno- speh škropljenja, če ne škropimo povsod ali če nekateri sadjarji škropijo, drugi pa sploh ne. Škodljivci se namreč širijo z nepoškropljenih dreves na poškropljena in nego. vana. JOŽE JUVANC V petek dopoldne je bilo na sedežu Kmetijskega nadzorni-štva v Trstu razdeljevanje nagrad kmetovalcem našega pod. ročja, ki so se udeležili prvega natečaja in razstave vin, ki je bila preteklo poletje na tržaškem velesejmu. Omenje- vinogradništva na našem področju in napredek, ki so ga dosegli naši kmetovalci v tej panogi kmetijstva. Dejal je, da je bilo potrebno s tem natečajem in razstavo vin ugotoviti sedanje stanje in nagra. diti najbolj zaslužne vinograd- nega natečaja in razstave vin, n;ke ki so ju podprli Tržaška posojilnica, Kmetijski konzorcij ter Trgovinska zbornica, se je , . . , . , , „„ , . . j podpiral z raznimi nagradami udeležilo 68 vinogradnikov, ki r .. | Dr. Piccoli je obljubil, da bo i vladni generalni komisariat še so predložili 150 raznih vrst vin. Posebna ocenjevalna komisija je od teh vin izbrala 3o vrst, po pregledu kleti pa je odpadlo 40 udeležencev. Skupno so v petek razde, lili nagrajenim vinogradnikom 255.000 lir ter 5 diplom z zlato kolajno. Prvo nagrado (30.000 lir) je dobil Pietro Crevatin iz Miljskih hribov, ki ima zemljo v najemu in je pred nekaj leti in prispevki tukajšnje kmetijstvo, čestital je nagrajencem id pri tem poudaril, da se našemu vinskemu pridelku ni treba bati tuje konkurence zaradi njegove izvrstne kakovosti. pripomnil pa je, da bi bilo zelo koristno, če . bi naši vinogradniki začeli misliti na tipizacijo svojega vina. Dr. Galante, član ocenjevalne komisije in Kmetijskega nadzorništva je na kratko po. spremenil puste pašnike v lep ■ ročal o delu omenjene komisi-vinograd, na katerem pridela ‘je in navedel pohvale, ki so jih izvrstno vino. Drugo nagrado po 25.000 lir vsak so dobili bratje Ražem iz Boršta ter podnajemnik Rosin od Spodnje Magdalene; tretjo nagrado po 20.000 lir vsak so dobili Icilio Seppili iz Miljskih hribov, Jože Sancin iz Doline in Luigi Debellis iz Ul. Campanelle v Trstu; četrto nagrado po 15.000 lir so dobili Anton Grahonja iz Doline, Avgust Radetič iz Medje vasi, Karlo Kralj iz Boljunca, Valentin Jercog iz Doline ter Valentin Svab s Kolonkovca; peto nagrado po 10.000 lir so dobili Rihard Kermec iz Krogelj, Rudolf Piščanc od Piščancev, Ivan Germek iz Ul. Commerciale ter Giuseppe Scherian iz Miljskih hribov. Častno diplomo z zlato kolajno pa so dobili veleposestnica Anna Sergas iz Milj, Ljubomir Pangerc iz Doline, Pietro Pincin iz Rocola, Just Vodopivec iz Koludrovice ter Giovanni Zuccoli s Proseka. Razdeljevanja nagrad so se poleg predstavnikov Kmetijskega nadzorništva in nagrajencev udeležili tudi šef rav. nateljstva za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu dr. Piccoli, odbornik za kmetijstvo pri pokrajinski u-pravi dr. Corberi ter pokrajinski svetovalec in tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec. Ravnatelj Kmetijskega nadzorništva dr. Perco je v uvod. nih besedah pozdravil navzoče ter se zahvalil ustanovam, ki so omogočile razpis tega natečaja katerega izid pomeni lepo priznanje našim vinogradnikom. Nato je dr. Perco na kratko omenil pomen izrekli razni strokovnjaki iz drugih krajev na račun izvrstne kakovosti vin našega področja. Predstavnik pokrajinske u-prave dr. Corberi je izrazil svoje ugodno presenečenje in pohvalo našim kmetom ter ob. ljubil, da bo tudi pokrajinska uprava prispevala svoj delež za napredek kmetijstva na našem področju. Nato je predstavnik tržaške posojilnice razdelil nagrade, ob koncu pa je bila mala zakuska s poskušnjo domačih vin. KNJIŽNIČARJI in DRUŠTVENI GOSPODARJI! Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem. da jim nudite «PRIMORSKI DNEVNIK Najbolje bo, da se nanj kar naročite. Zadostuje, da telefonirate na stev. 37338 AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za fu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6. tel. 33-113 IMPEXPORT TRST, ULICA C. BATTISTI STEV. Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT 23-1 NAD. TRIESTE U VAZA: Vsakovrstni les. drva za kurjava, gradbeni material 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." Herbert Casson hišo s V BRISAČE . RJUHE BLAZINE s SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d. E za šport-ribiča i in morsko ribarjenje AVTOMATSKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. Konkurenčne Lastnih: G. DELL A SCHIAVA Ulica Geppa 2 - TRST - Telefon 23-489 cene Konfekcijska trgovina PITASSI TRST - Korzo Italia 7 ter s podružnicami v Gorici, Vidmu in Pordenonu Vam nudi za praznike NAJNOVEJŠE DOBAVE KONFEKCIJSKIH IZDELKOV NAJBOLJ ZNANIH IN SLOVITIH ZNAMK, ZAJAMČENE PO KVALITETI IN OKUSU IN PO NAJUGODNEJŠIH CENAH Obleke - Plašči - Površniki - Dežni plašči - Blago za obleke - Perilo V IZREDNO BOGATI IZBIRI, ZA DAMO IN GOSPODA OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE! POČASTITE NAS S SVOJIM OBISKOM IN SE BOSTE O VSEM LAHKO OSEBNO PREPRIČALI NAKUPE LAHKO IZVRŠITE TUDI Z BONI: Provvida (F. S.) - Forever - INAM - AFRA - Ospedali di Trieste . Orga-nizzazione Vendite - TELVE - INPS - Dreher - Lloyd Triestino - Italia -Adriatica - Cantieri: S. Rocco, S. Andrea, Centrale, S. Marco, Arsenale, Dilfi, Felszegi - GIPS - EPOVAR. KDOR SE PREDSTAVI Z IZREZKOM TEGA OGLASA, DOBI 10 ODST. POPUSTA Ravnatelj Kmetijskega na dzorništva govori zbranim vinogradnikom — Prvo nagrado Je dobil Peter Crevatin iz Miljskih hribov Četrto nagrado je dobil Karlo Kralj iz Boljunca — Četrto nagrado je dobil tudi Valentin Jercog iz Doline — Tudi četrto nagrado je dobil Avgust ltadetič iz Medje vasi Dr. Corberi in pokr. svet. Marij Grbec v skupini nagrajenih kmetov — Med zakusko po razdeljevanju nagrad. Foto M. Magajna [j OSREDNJA VOLILNA KOMISIJA OBJAVILA DOKONČNE RHZULTATE V novem mestnem svetu zopet tvorijo večino demokristjani Podelitev preferenčnih glasov posameznim kandidatom strank, ki so dobile dovoljno število glasov, da so zastopane v mestnem svetu do prav tako. V ponedeljek 31. decembra bo kopališče odprto od 8. do 19.30 prav tako nepretrgoma. Na Novega leta dan bo kopališče zaprto. Glavni volilni urad, ki mu Je predsedoval dr. Carlo Stor-to, predsednik goriškega sodišča je zaključil svoje delo v petek po 11. uri. Pregledal je približno 24.000 glasovnic, ki so bile oddane preteklo r.edeljo za_. goriški občinski svet. Kot znano so goriški volivci glasovali na 52 mestnih in okoliških voliščih. Poleg dr. Storta so bili za skrutinatorje na volišču št. 1 Giuseppe Bressani, Lucio De Rocco, Cecilia de Girorv-coh, Rosa Pellegrino in Pavla Rijavec. Poleg njih pa še sodnik dr. Aldo Sais, za tajnika pa je bil postavljen Luigi Marini. Točno opoldne so proglasili 40 novih občinskih svetovalcev, ki bodo zasedali v goriškem občinskem svetu za dobo nadaljnjih 4 let. Novi občinski svet se bo sestal po raznih predvidevanjih prve dn; januarja meseca prihodnjega leta. Od 4Q izvoljenih svetovalcev je 20 popolnoma novih ljudi, od katerih 13 pripada Krščanski demokraciji, 9 svetovalcev je bilo izvoljenih prvič leta 1949, 11 svetovalcev pa bo že tretjič zastopalo interese svojih volivcev v novem občinskem svetu. 2 svetovalca, ki sta bila v prejšnjem sestavu občinskega sveta nista bila izvoljena, čeprav ste se tudi sedaj predstavila kct kandidata in to Rodolfo Scaramuzza demokristjan 'n cdv. Giovanni Stecchina predstavnik republikanske liste. Najstarejši svetovalec v novem občinskem svetu bo dr. Antonio Grusovin, najmlajši pa Bruno Calderini, oba de-mckristjanska kandidata. Lista naprednih Slovencev je prejela 991 glasov. Njen predstavnik v občinskem svetu bo Rudolf Bratuš, kateremu je bilo dodeljenih 1111 glasov. Sledita mu dr. Lam-bert Mermolja s 1099 glasovi, Viljem Nanut 1095 glasovi. I-talijanska komunistična stranka je prejela 1067 glasov in sta ji bila dodeljena v občinskem svetu dva svetovalca; Rodolfo Batti s 1237 glasovi in Nereo Battello tudi s 1237 glasovi. Sledijo Francesco Perce s 1118 in Livio Cecchin s 1102. Italijanska socialistična stranka, ki je tokrat sama kandidirala je prejela 875 glasov in enega svetovalca Fer-ruccia Pizzula z 962 glasovi. Slediita inž. Massimiliano Fa-biano z 925 in Evaristo Gia-von z 913 glasovi. Italijanska socialdemokratska stranka, ki je pri teh volitvah pridobila precej volivcev je prejela 2405 glasov in 4 svetovalce: prof. Lanfranco Zucall. nQ nakazila pfOSte COM Darovi za Dijaški dom Za Dijaški dom je v počastitev spomina g. Franca Cu-beja darovala družina Černigoj 1.000 lir. Za Dijaški dom so še darovali Valerij Frandolič iz Doberdoba 40 kg krompirja, Ciril Klanjšček iz Steverjana 25 kg kakija ter N. N. iz Gorice 200 lir. S pomočjo članov Podpor, društva v Standrežu je bilo nabrano naslednje blago; Franc Hoban 50 kg krompirja, Jožefa Petejan 10 kg, F. L. 22 kg, Jožef Markovič 70 kg, Alojz Hoban 4 kg fižola in 40 kg krompirja, Mirko Cingerli 16 kg, Zalka Lutman 20 kg, Mirko Marvin 12 kg, Emil Cingerli 12 kg, Emil Pavlin 13 kg, Alojz Tabaj 20 kg, Peter Lutman 40 kg, E-mil Briško 35 kg, Perina Zavadlav 10 kg, Andrej Zavadlav 15 kg, Ladko Peterin 18 kg, Dušan Brajnik 60 kg. Skupaj 463 kg krompirja in 4 kg rižola. Za srednje šole na Goriškem je darovala Cassa di Rispar-mio v Gorici za nakup knjig revnim otrokom 100 000 lir. Seja Podpornega društva Februarja meseca občni zbor društva Preteklo nedeljo se je sestal v Gorici odbor Podpornega društva za Goriško- Največ časa so odborniki posvetili razpravi o pomoči revežem, ki je sedaj v zimskem času izredno potrebna. Vsako zimo številni reveži prosijo pomoči glavni odbor Podpornega društva in ta skuša po svojih skromnih močeh/ pomagati in uslišati številne prošnje. Tokrat je šlo za o-dobritev podpor prosilcem iz Podgore, Sovodenj in Gorice. Odbor je prošnje rešil in bo tem ljudem pomagal z denarnimi zneski. Odbor je določil tudi vsoto 25 00 lir Slovenskemu siro-tišču v Gorici in vsoto 10.000 l.r za božičnico otrok slovenske osnovne šole v Podgori. Ker se bližamo koncu leta so odborniki sklenili, da bo občni zbor po vsej verjetnosti drugo nedeljo februarja meseca. Delitev sladkorja in kave mestno policijo, nakup zemljišč za popravilo Ul. Cipria-ni, kritje stroškov za kontrolni pregled v rajonskem oddelku podgorske predUnice, tretji žreb za gradnjo stavb občinskim uslužbencem. Občina Sovodnje: odobritev stroškov za delovni center, spremembe v občinskem proračunu za leto 1956. Na drugi seji je odbor prefekture zopet razpravljal o sklepih raznih občinskih uprav in odobri! sledeče sklepe go-riške občine: gradnja zbira- lišča za greznico v Ul. Cravos, cestni načrt za zvezo med Ul. Garibaldi in Korzom Italia, pokritje Korna in se vrsto drugih manj važnih sklepov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesam, Ulica J do 20. ure, jutri pa lahko ves Carducci štev. 12, tel. 22-68. dan nepretrgoma. Trqcvine in poštni uradi ob bližnjih praznkih Trgovine goriške pokrajine bodo v prihodnjih dneh odprte po sledečem urniku: Ponedeljek 24. decembra: odprte ves dan tudi opoldne, zvečer pa do poljubne ure. Pekarne in mlekarne bodo poskrbele da bodo imele dovolj kiuha in mleka na zalogi, ker bodo drugi dan zaprte. Torek 25. decembra na dan božiča: vse trgovine bodo zaprte ves dan razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure. Sreda 26. decembra; odprte do 13. ure mlekarne, pekarne, prodajalne zelenjave in cvetličarne. Vse ostale trgovi. ne, tudi mesnice bodo zaprte ves dan. Goriški kvestor je odredil, da bodo - vsi javni lokali razen krčem, gostiln brez kuhinje in vinskih točilnic odprti do poljubne ure 24., 25. in 31. decembra ter 1-, 5. in 6. januarja. 25. decembra bodo zaprti vsi poštni uradi, 26. decembra pa l.c glavna pošta odprta dopoldne in pošta razdeljena samo enkrat, zaprta pa bosta tudi ta dan poštna urada št. 1 in 2 v Gorici. Goriški prefčkt je izdal odlok, po katerem so trgovine danes odprte ves dan od 15. Volitve v mestu Gorici odv. Cesare Devetag gostino Car.dussi 2524 in Mas-simo Sdrigotti 2478, Sledita F*rruccio Fantini 2469 in Er-nesto Olivi 2464. Krščanska demokracija se je kot 2nano zopet uveljavila in odnesla 12.621 glasov. Imela bo 23 svetovalcev. Največ glasov je prejel dosedanji župan dr. FeTruccio Bernardis skupno s preferencami 15.530 glasov. Sledi mu precej zadaj odv. Angelo Culot 13.294 glasovi. Nato pa Giovanni Petrin, Berardo Devetak, prof. Mario Di Gianantonio, Giuseppe Agati, dr. Luigi Poterz'o. Bruno Calderini, dr. Bruno Krainer Pasquale De Simone, Rocco Madriz, dr. Carlo Corsi Ma-riano Peternel, Francesco Moi-se, dr. Giovanni Verbi, dr. E-doardo Terenzio. dr. Franco Galbarotti, dr. Antonio Grusovin, Luigi Damiani, Luciano Valli, Natalia Morassi por. Angioi, dr. Marcelin Venuti, Giuseppe Vecchietti. Lipa, odnosno slovenska demokratska zveza je prejela 1801 glas in tri svetovalce; odv. Avgusta Sviligoja, 2287 glasov, dr. Antona Kacina 2228 glasov, odv. Karla Birsa 1861 glasov. Sledijo Albin Šuligoj 1831 in Stanislav Bratina 1826 glasov. Italijanska liberalna stranka, ki se je prvič predstavila je prejela 898 glasov. V občinskem svetu jo bo zastopal Douglas Attens Petzenstain. Za njim sta prejela največ glasov dr. Giuseppe Mussi in An-gelo Milani. Nacionalna monarhistična stranka je prejela 723 glasov, njen svetovalec bo odv. Carlo Pedroni, ki je prejel 949 glasov. Siedijo mu dr. Antonio Cattalini 780 glasov ir. Silvano Misi 758. Italijansko socialno gibanje je prejelo 2592 glasov torej za približno tisoč manj kot na zadnjih volitvah. V občinskem svetu bo imelo 4 svetovalce. Dr. Lui-gija Del Fina, Gina Venutija, Carla Crocettija, in Riccarda Visintina. Od jutri 24. tega meseca pa do 31. tega meseca bo v Gorici in v Sovodnjah razdeljevanje sladkorja in kave po prosti coni. Vsak potrošnik bo prejel 1,5 kg sladkorja na odrezek št. 19 in 350 g surove ali 280 g pražene kave na odrezek št. 20. Vsak potrošnik pa lahko pri svojem trgovcu kupi tudi 1 liter semenskega olja po povprečni ceni 340 lir. Urad za prosto cono ponovno poziva trgovce s prodajo na drobno, da opremijo blago v izložbah z vidnimi cenami. Kopališče za praznike Mestno kopališče v Ul. Ba-gni bo za praznike imelo sledeč urnik; v ponedeljek bo odprto kopališče od 9, do 19.30 ure nepretrgoma, v torek bo zaprto ves dan, v sre- Delo odbora prefekture Sovodenjski občini odobrili stroške za delovni center in spremembe v občinskem proračunu za leto 1956 Na svojih zadnjih sejah je odbor prefekture prinesel vrsto odločb v prid občinam goriške pokrajine. Občina Gorica: Odobritev sklepov o ureditvi greznice v Ul. Brigata Re in v Ločniku, kar bo znašalo 7.500.000 lir, na-bava novega motocikla za Vozni red vlekov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A), 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 840 (D), 10.54 (D), 14 (A) 15.48 (A), 16.57 (DD), 1818 (A), 20 (A), 21.24 (D), 23.28 (D)M. Proti Vidmu; 4.40 (DD)*. 5.22 (A), 6 39 (A), 7.57 (A), 9.06 (DD), 936 (D). 10.55 (A), 13.03 (D), 14.01 (A). 15.53 (A), 17.26 (D), 19 08 (A), 20.02 (D). 21.25 (A), 22 56 (A). PRIHODI; Iz Trsta; 5.19 (A), 6.35 (A), 7.53 (A), 9.04 (DD), 9 34 (D), 10.51 (A), 13.02 (D), 13.57 (A), 15.46 (A). 17.24 (A), 19.05 (A), 1958 (A), 21.20 (A), 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 422 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D) 8.09 (A), 8 38 (D), 10.52 (D)’, 13.58 (A), 15.47 (A). 15.56 (DD), 18.15 (A), 19.59 (A), 2122 (D), 2326 (D)**. • V veljavi od 28. junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. »eptembra. la, brez katerega si le s težavo zamislimo naš razvoj in tudi naš obstoj. Neizbežno bodo morali potrditi, da je povsem pravilna trditev, ki je bila med volilno kampanjo z naše strani večkrat poudarjena, da je namreč potrebna za našo ohranitev e-notnost v gospodarskem, kulturnem in drugih podobnih delih; te enotnosti pa ne bo mogoče uresničiti, dokler bodo nekateri voditelji SDZ in SKS vztrajali na potrebi strankarstva v okviru naše manjšine. dede nazadovanja glasov je velike važnosti tudi subjektivni razlog. Pomanjkanje pravilne delitve dela se je marsikdaj pokazalo, da ostajajo n eizkoriščene številne prilike za kulturno delovanje, športne prireditve, skratka, da je zanemarjena cela vrsta raznih aktivnosti, ki bi vsaka po svoje morala pripomoči h Koncentraciji in večanju števila glasov, kar bi v končni analizi moralo krepiti, ne pa šibiti demokratične sile med našo manjšino. Eden izmed pojavov, ki ne sme ostati nezabeležen, je pomanjkanje sodelovanja med delovnimi ljudmi, delovno inteligenco in srednjim slojem, ki so v večini primerov obrtniki in trgovci. Vsi ti ljudje imajo preveliko število skupnih nerešenih vprašanj, da bi sc lahko opredelili za politiko desnice in ji celo z glasom izkazali svoje zaupanje. Ce pa so tej politiki vseeno izkazali zaupanje, tedaj to pomeni, da naša politika ni imela dovolj vsebine ali pa, da do njih ni vedno prišel naš glas ir. da zato niso znali izbrati pot, ki bi jim zajamčila obrambo nfihovth življenjskih interesov. Te besede smo napisali, ker smo daleč od tega, da bi zapirali oči pred znanimi dejstvi ter se ponašali z uspehi po okoliških občinah; Gorica je in ostane središče Goriške in tudi goričkih Slovencev. . ■ V:. j OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE V ITALIJI VIDEN NAPREDEK SKAKALCEV pod vodstvom Finca Sonlamainena Pennacchio zmagovalec prvega tekmovanja v Passo Rolle • Bottero prva med članicami v teku na 8 km — KINO — CORSO. 16.00: »Poletna doba» V. De Sica, A. Lane. VERDI. 14.00; «Velikan iz gline«, H. Bogart. VITTORIA. 15.00: «Ognjene cevi«, Y. De Carlo. CENTRALE. 15.00: «Odisej S. Mangano, K. Douglas. MODERNO. 15.00: Velikani New Torka«. PASSO ROLLE, 22. — Današnji dan je bil praktično otvoritveni dan tekmovalne smučarske sezone v Italiji. Na programu so bila kar tri tekmovanja, ki so veljala za vsedržavno kvalifikacijo, in sicer tekmovanje juniorjev v teku na 8 km, tekmovanje žensk v teku na 8 km ter juniork na 4 km in končno se samostojn' skoki članov in mladincev v Passo Rolle na skakalnici, ki dopušča skoke do 54 m. Samostojni skok' so veljali za pokal «Nikolauc;ch». Vsa tri tekmovanja so pokazala. da so se izbrani italijanski smučarji vse doslej marljivo pripravljali pod skupnim strokovnim vodstvom, kar velja predvsem za skakalce, katere tremra znani finski specialist z.a smučarske skoke Soumalaiuen. Na tem prvem tekmovanju v skokih se je uveljavil na prvo mesto Pennacchio Luigi član Fiamme gialle iz Predaj za, ki je od vseh pokazal nat-boljši slog, ki ga že sedaj uvršča na čelu italijanskih skakalcev. Dosegel je dva skoka po 46.5 in 46 m. medtem ko je skakalec Zandonel dosegel daljše skoke a je bil zaradi slabšega stila šele tretji. Državni prvav Tolin pa se je plasiral sele na 5. mesto. Vrstni red prvih desetih je bil naslednji: 1. Pennacchio Luigi (46,5; 46) t. 220,6; 2. De Zordo Tino (46; 46,5) t. 216.6; 3. Zandonel Milo (47,5; 47.5) t. 216,1; 4. Per-tile Piero (46: 4/) t. 214.3; 5 Tolin Ti*o (46; 45.5) t. 210.1; 6. Silvagni Giancarlo t. 204; 7. Da Col Davide t. 203; 8. Pe-drana Aldo t. 195.3; 9. Perm Enzo t. 179.9; 10. Bulferi Leo nardo t. 179.4. Med iuniorji pa jc zmagal Ferrari Salvatore s 198.5 točkami pred Lionelijem in A>-moldijem. Tekmovanje članic v teku na 8 km je bilo v Carezzi Vrstni rtd tekmovalk je bil naslednji: 1. Bottero Rita 38’16”; 2. Ro-manin Fides 38’41"; 3. Bellone Elisabetta 38’54”; 4. Artegiam Elisabetta 38’56"; 5. Torello Rita 40’27"04; 6 Vuerich Rina 40’51”04; 7. Del Fabbro Anita 41’39"04. Vrstni red juniork v teki na 4 km je bil naslednji: 1. Mennis Velia ?.0'25”l>2: 2 Paoli Anna 20'36”01; 3. Repul-la Alina 20’57”; 4. Guala Ren-za 21’00” PASSO ROLLE, 22. — V okviru smučarskega tekmovanja za pokal «Fiamme Gialle«, s katerim se v Italiji otvarja smučarska tekmovalna sezona, je bil danes tek mladincev na 8 km dolgi progi. Teka se je udeležilo 21 tekmovalcev, ki so zbrani na skupnem treningu pod vodstvom znanega italijanskega smučarja Fede-rica de Floriana. Zmagal je Derodrigo Marcello (Fiamme gialle) pred Ragazzijem De Grignisom. NOGOMET Stališče madžarske nogometne zveze do bequnskih nogometašev DUNAJ, 22. — Vprašanje madžarskih nogometašev v begunstvu postaja vedno bolj zapleteno. Fc eni strani so številni med njimi ze sklenili pogodbe, ki jih vežejo na razna italijanska, angleška in avstrijska moštva, po drugi strani pa obstajajo jasna pravila FIFA, ki prepovedujejo madžarskim nogometašem vsako aktivnost v inozemstvu bre2 dovoljenja madžarske nogometne zveze. Zanimiv je primer igralca Sandorja, ki je madžarsko zvezo zaprosil za dovoljenje, da bi smel igrati za dunajski Rapid in oditi z njim na turnejo v Južno Ameriko. Tajnik madžarske nogometne zveze Joseph Rona pa je danes sporočil iz Budimpešte, da je zveza njegovo prošnjo odbila z motivacijo, da bo zveza zavrnila vsako podobno prošnjo vsem tistim nogometašem, ki so pobegnili na Zapaa v preteklih tednih in tudi tistim, ki nameravajo to storiti v bodoče. Rona je dodal, da je bivši tehnični komisar repiezentance Sebes dobil nalogo, da o tem sklepu madžarske nogometne zveze obvesti tajništvo FIFA v Zue-richu. . KOLESARSTVO Nepriznani rekord švicarskega kolesarja BAZEL, 22. — Svetovni rekord na 1 km z letečim startom, katerega je minulo nedeljo postavil na zimskem dirkališču v Zuerichu švicarski sprinter Armin Von Bue-ren (prejšnji rekord je imel tud: Švicar Pfenninger) ne bo mogel biti priznan. Delegat švicarske zvezne komisije za kolesarstvo, Turel Wanzen-ried, ki je prisostvoval dirki, je izjavil, da ne bo podpisa! zapisnika o doseženem rekordu, ker po njegovem mnenju Bueren ni prevozil predpisane razdalje med rdečo in črno črto na dirkališču. PARIZ, 22. — V Parizu se ie sestalo Mednarodno združenje organizatorjev kolesarskih dirk. Razpravljali so o račrtu preosnove profesionalnega kolesarstva, do katere naj bi prišlo v 1. 1958. Načrt bodo poslali Mednarodni kolesarski zvezi, da ga pregleda pred skupščino, ki bo v Parizu marca prihodnjega leta. BOKS NEW YORK, 22. — Mehiški boksar welter kategorije Ga-spar Ortega je premagal bivšega svetovnega prvaka Tony-ja De Marca po točkah v desetih rundah. Jugoslavija - Persib 6:0 DJAKARTA, 22. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki se z olimpiade vrača v domovino, je včeraj premagala nogometno enajstorico Persib iz Bantunga 6:0 (3:0). NOVI SAD. 22. — Pred o-krog 8000 gledalci se je novosadska «Vojvodina» z zmago 1:0 oddolžila Ferenczvarosu za poraz v nedeljski tekmi. Igra je bila lepša in bolj zanimiva kot na pivi tekmi, zmaga domačih pa je popolnoma zaslužena. ker so bili Novosadčan, boljši v obeh polčasih. Fiorentina v posesti Parodijevih dokumentov FLORENCA, 22. — Športno ravnateljstvo Fiorentine je danes prejelo dokumente, ki po. trjujejp italijansko poreklo italijansko - paragvajskega nogometaša Silvia Parodija, bivšega levega krila paragvajske reprezentance in pozneje člana kluba «Vasco de Gama«. Voditelji Fiorentine upajo, da jim bo v štirih do petih dreh uspelo dopolniti dokumente, katere bodo prihodnji teden predložili FIGC, da izvede registracijo igralca do 1. januarja. BUENOS AIRŽS, 22. — Svetovna komisija za boks je sporočila argentinski boksarski zvezi, da ne dovoljuje Pascualu Perezu, da bi branil svoj naslov svetovnega prvaka mušje kategorije proti Japoncu Hitoshi Misaltu. Komisija je to storila zaradi tega, ker je že prej predložila Pe-lezu seznam treh boksarjev, izmed katerih naj si izbere nasprotnika. Ti boksarji so: Mehikanec Memo Diez, Wale-žar. Dai Dower in Spanec Young Martin. AUSTIN, 22. — Teksaška boksarska komisija je za nedoločen čas suspendirala Arta Aragona, tretjega na svetovni lestvici welter kategorije. U. gotovih so namreč da je A-ragon ponudil svojemu na. sprotniku Goldsteinu, s katerim bi se moral boriti pretekli torek, 500 dolarjev, če se pusti premagati. Goldstein, ki je ponudbo sprejel, je bil suspendiran za 30 dni. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri METRO barvni film: «Princ študent» Igrajo; Ann Blyth, Ed-mund Purdom poje Mario Lanza Kino v Križu predvaja danes 23. t. m. ob 17. uri Jane Wyman, Sterling Hayden KINO SKEDENJ predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri film: «P0SLEDNJI MOST» NE ZAMUDITE PRILIKE TER OGLEJTE SI TA FILM. "Himna C predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film cinemascope Brlog tihotapcev* «i Igrajo: STEWART GRANGER, GEORGE SANDERS in ‘ JOAN GREENWOOD Ne zamudite prilike, da si ogledate ta nadvse zanimiv film % V ponedeljek, 24. t. m. ob 18. uri barvni film: [amli r e Tt a 150 cc vrste LD Izid volitev v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu ter pokrajinskih volitev se je povsem skladal s predvidevanji ljudi, ki so pripravljali letošnje upravne volitve na Goriškem. Imeti moramo tudi toliko poguma, da lahko odkrito rečemo, da so izidi volitev v mestu Gorici bili veliko presenečenje, in sicer zaradi absolutne večine, ki jo je prejela Krščanska demokracija, ter zaradi nadaljnjega zmanjšanja števila glasov naprednih Slovencev, ki so se v mestu predstavili z Listo naprednih Slovencev. Zašli bi v veliko zmoto, če bi skušali pripisovati zunanjim razlogom, kot so na primer dogodki na Madžarskem, huda propaganda s strani desničarski h sil italijanske in slovenske narodnosti, ogabno pisanje slovenskega desničarskega časopisja o mednarodnih vprašanjih socializma itd., odločilno vlogo pri usmerjanju volivcev v Gorici. Ce bi se oklenili takega razlaganja, bi se pridružili trditvi stalinistov, da je za «dogodke na Madžarskem kriva propaganda zahodnih radijskih postaj». Taka razlaga dogodkov bi pokazala pomanjkanje poguma, da se povedo resnični vzroki za dogodke, ki so škodovali ugledu socializma, pa čeprav bi ti resnični vzroki bili ne-všečni in gotovo argumenti za sovražno propagando, ki je od samega rojstva demokratičnega gibanja izkoriščala njegove javno priznane slabosti, ne da bi temu gibanju preprečila zmagovit pohod. Analizo, ki jo tukaj nameravamo napraviti v skopih obrisih, naj ne napravimo samo mi, napredni Slovenci, ampak naj jo napravijo tudi tisti ljudje okoli SDZ in SKS, ki se ponašajo z szmagon na volitvah v Gorici. Taka analiza bi jih privedla predvsem do otipljivega dejstva, da so se glasovi slovenskih volivcev v mestu zgubili. Po našem mnenju bodo morali ljudje, ki se ponašajo s svojo politično organizacijo, pri analizi vzrokov za izgubljanje slovenskih glasov t) sami Gorici priti do zaključka, da veliko pripadnikov naše manjšine, ki niso neposredno vključeni v manjšinsko življenje, s svojimi belimi glasovnicami ali z oddajo glasu celo za Krščansko demokracijo dokazalo, da se med njimi izgublja perspektiva borbe za naš obstoj, ker ne vidi tistega skupnega narodnoobrambnega de- oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooojouooooooooooooooooooooooaoooot DOBRIČA ČOSIČ Edini zastopnik za Goriško A. MEROLLI O O H I CA Ulica Garibaldi 5. Telel. 2723 PRODAJNA CE1VA 1. 1SO.OOO MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPREKOSLJIVIH CENAH! Obiščite nas in se prepričajte! DEL CORSO SPREJEMAJO SE BONI ZA ODPLAČILA NA OBROKE MAGAZZINI TRIESTE - Corso Italia 1 (ang. p.za della Borsa); tel. 29-M3 gniec k sni« Bojana in Gvozden sta pokleknila ob Uču, da bi ga pri- ^Sedita malo k meni. Odpočijta si... Nič ne bo hudega z roko. Ali smo jih mnogo potolkli...? Zapomnili si nas bodo. Cernu molčita? Kakšna pa sta?» Poskušal ju je objeti z obema rokama, toda levice na Bojanini strani ni mogel dvigniti. Nekoliko je pritisnil k sebi zmedenega Gvozdena, ki se je čudil nenavadnemu komandari-tovemu razpoloženju Uču je bilo žal, ker ni mogel objeti tudi Bojane ki se je zadihana nagnila nadenj. Na obrazu je čutil njeno naglo dihanje. Pogledal jo je, se spomnil trenutka pred bojem in ga je postalo sram. ,Kako se je zgodilo? Slabost... Prav gotovo.’ Odmaknil je roko z Gvozdenovih pleč. tKam si ranjen? Hitro povej!« ga je prestrašeno vprašala Bojana. »V roko. Počasi, počasi...« se je skušal Uča sam dvigniti. »Levica?! — Da ni kost zdrobljena?« «Ni! Zdi se mi, da je samo mišica prebita « Naglo sta mu slekla vojaški plašč in jopič Uča je zaškripal z zobmi. , , »Naglo me obvežita,« je dejal, ker bi rad cimprej vstal, zvedel za Izid boja in videl Pavleta. Bojana je molče, spretno in naglo v temi ovila zasilno obvezo. Pomagala sta mu, da se je dvignil. Z gnusom je preskočil ubitega Nemca in prestopil nekaj korakov z občutkom onemoglosti. Streljanje je prenehalo. Partizani so se klicali med seboj. »Odred, zbo-o-or!« je na ves glas poveljeval Uča. Partizani so se hrupno zbirali. »Jaz — šmajser, a ti?« »Tri puške in revolver.« »In za ,zorko’! Streliva ko plev!« Uča je zadovoljno prisluškoval razgovoru in razmišljal o tem, da je kriza minila in da jih sedaj nihče ne bo mogel premagati. S toliko mitraljezi lahko razženejo polk. Tako se je treba bojevati. Ko se je na pobočju hrup še povečal, je zakričal; «Komandirji, preštejte čete! Pavle, kje si?... Tovariši, kje je Pavle?« «2iv je! Malo prej semiga srečal,« se je oglasil nekdo iz teme. »Imamo kaj izgub?« se je obrnil Uča h komandirjem, ko so se mu približali. »Imamo, šest mrtvih in nekaj laže ranjenih,« je upehano odgovoril Vuk. Uča je naročil, naj zakurijo ogenj, zberejo plen in prenesejo ranjence v bližnje ovčarske kolibe. «Kaj je? Slišim, da si ranjen. Kam?« se mu je približal Pavle. \ «Nič posebnega. Za levico me je malo prijelo. Si videl, kaj smo jim napravili? Tolkli jih bomo po planini, niti očesa jim ne bomo dovolili odpreti. Konec je z umikanjem.« »Dobro, dobro! Jutri bova govorila o tem. Ranjen si, leči moraš in se ogreti,« je odvrnil Pavle. Okoli njiju so se veselo in bučno razgovarjali partizani. V veselem razpoloženju vsega odreda si nihče od njiju ni želel razpravljati. Ne bi si hotela skaliti veselja nad zmago. Bila je to velika in krvava zmaga odreda. Še v noči so prinesli k ognju nad petdeset parov čevljev, še več pušk, nekaj mitraljezov in mnogo streliva. »Fantje! Dajmo, zaplešimo malo, da proslavimo zmago!« je vzkliknil Djurdje. Prišlo jih je še nekaj in okrog ognja so zavrteli kolo. Nekaj močnih moških glasov, ki sta nad njimi plavala dva zvonka ženska, je zapelo. Uča se je ogrnjen s plaščem naslanjal na bukev. Ko je med pevci prepoznal najlepši, Bojanin glas, je vznemirjeno pristopil k ognju. Na nemških šotorskih krilih so ležali ranjenci. Obvezovali so jih. V svetlobi ognja je opazil, kako prodirajo skozi bele zavoje curki krvi. Zamišljeno je gledal ranjence, poslušal pesem in mislil o srcu bojevnika, ki na svoj način sočustvuje. Pesmi so se pridružili vsi: nekdo s polnim glasom, nekdo mrmrajoče; peli so tisti, ki so znali, in tisti, ki niso znali, vsak zase, kakor da niso poslušali drug drugega. Po gozdu se je razlegla vesela in zrtiagovita partizanska pesem in se izgubila v soteskah... Pesem je bila čedalje močnejša, spremljala jo je vsa planina, širila se je in letela v ledeno in temačno brezzvezdno januarsko nebo. Uču so v razburjenju udarile solze v oči. Zapel je tudi on z drhtečim, temnim glasom. Nato pa se je šel z ranjeno roko, ki je ležala na rdečem Bojaninem šalu, sprehajat po pobočju, kjer se ie bila razvila bitka, čutil je potrebo, da bi bil sam, da bi kot zmagovalec hodil po bojišču, kjer so raztreseno črneli pobiti Nemci. 72. Pozno ponoči, ko je bil že utrujen, je Uča odšel v kolibo, kamor so namestili ranjence. Tam je našel Bojano, ki je drezala v ogenj. Za njenim hrbtom so drug ob drugem ležali trije ranjenci, pokriti s šotorskimi krili. Na njih so se pre’ Uvale in trepetale naslikane tropske živali. Bojanina navzočnost je Uča presenetila, čeprav sl je pri odhodu zaželel, da bi jo videl; molče je sedel k ognju. Molčala sta, ne da bi se gledala. Uča je začutil pritajeno kljuvanje v rani, se naslonil na tram in rekel Bojani, naj ga pokrije s šotorskim krilom- Njena velika skrbnost mu je še močneje priklicala v spomin, kar se je med njima zgodilo zvečer pred bojem. Kljub vsemu prizadevanju mu nikakor ni uspelo, da bi si natančno obnovil razgovor in trenutek, ko se je to zgodilo. (Nadaljevanje sledi)