33. ste v.
V Ljubljani, v torek 22. marca 1S81.
Letnik IX.
Inseratl se sprejemajo iu velja ricopoa vrsta
5 Kr., če se tiska lkrat.
i «t	a
••t» II M I» - II
•*) II II II II ^ 'I
Pri večkratnem tiskanji se ce m primerno r,manjša.
Rokopisi
se ue vračajo, netrankovaua pisma se ne sprejemajo.
N roonino prejema onravni&tvo (aa i nistraciia) in ekspedicija n» Dnnnjski cesti št. 16 v Medija-tovi hiži, II. nadstropji.
Po ooštl	preiemir valji :
Za ceio ieto	, . 10 gi. — kr. ta poileta o ., — „ ta četrt ieta . . 2 ,, 50 ..
V administraciji velja:
Za ceio ieto . , 8 ji. 40 kr
Političen list za slovenski sarofl,
ieto *a poi icta sa četrt ieta
V Ljubljani a» aom pošiljan velia 60 kr. več ua ieto.
Vredništvo je Rečne ulice
št. s.	V-;.;
izhaja po trikrat na toden in licer v torek, četrtek in soDoto,
20
10
Taaffe in gosposka zbornica.
Potreba dvojnih zbornic je utemeljena v tem, da takozvana gosposka zbrrnica nekoliko omehčava burnost ljudskih poslancev, da kako preojstro postavo prenaredi v nekoliko bolj zmernem smislu, da odvrne postave, ki bi se morda ue bile pri ljudskih zastopnikih zadosti resno prerešetale, ki ao morda v naglici sklenjene bile, pa pri resnejšem prevdarku ne bi bile koristne za ljudstvo.
Tudi se vlada poslužuje gosposke zbornice, če se v spodnji zbornici sklene kaka postava, ki jej ali vladarju ni ljuba, da pusti to postavo po gospo-ki zbornici zavreči. V takem smislu so gosposke zbornice koristne in potrebne. Uspešno delovanje dveh zborn c pa se zamore le potem doseči, ako nju pilitični nazori niso preveč navskriž. Razlikovati se za-moreta in smeta le po veči in manjši gorečnosti, po treznem prevdarku. Nemogoče pa postane uspešno delovanje dveh zborn-c, ako sta si v nazorih čisto nasproti, ako druga v-e zavrže, kar prva skiene, ako je drugi vse dobro, kar ee je prvi slabo zdelo.
V takem položaji je menda zdaj avstrijsko ustavno življenje. Zbornica poslancev je večinom konservativna, zbornica gosposka pa večinom liberalna; prva je avtonomistična, druga pa centralistična. Na ta način ni mogoče uspešnega skupnega delovanja. Ravno zdaj se sliši, da misli gosposka zbornica popolnem presukati Lienbacherjevo šolsko postavo, ki je bila sprejeta v zbornici poslancev. „Pen" hočejo vso oblast izročiti birokratizmu, deželu m zborom pa nič privoliti. Naravno je. da konservativni poslanci ne bodo zadovoljni
s takim izidom, in razdraženi so nad ministrom Konradom, ker je on prej za postavo bil, zdaj pa nič ne stori, da bi jej pridobil večno tudi v gosposki zborn ci. Kakor pri tej postavi tako se zanašajo liberalci tudi pri postavi o hišnem davku, da jo bo gosposka zbornica zavrgla. Spremenjene in čisto predelane postave prišle bodo potem v poslansko zbornico nazaj, ta jih pa spet tako skaženih ne bo hotela potrditi, in tako bo vse delo zastonj. Ni zadosti, da vlada ovira našo stranko kolikor more', namesto da bi se po sklepih večine ravnala, zdaj še gosposka zborn ca vsako uspešno delovanje nemogoče dela!
Kdo je tega kriv? Nihče drugi, ko Taaffe s svojo omahljivo , med strankami visečo politiko. V njegovi moči je bilo, gosposko zbornico po svoji volji preustrojiti, da bi bila nekoliko bolj podobna v načelih sedanji večni poslan ške zbornice. On pa, bodisi da se boji vsacega celega koraka , bodisi da neče avto-nomistom preveč prevage pustiti, ni hotel tega storiti, pustil je gosposko zborn co v rokah svoj h zakletih nasprotnikov. Poklical je vanjo sicer dvanajst avtonomistov, pa to je vse premalo, in zdaj mu njegova polovičarska politika sama zapreke dela, ker se mu gosposka zbornica po robu postavlja. Če gosposka zbor niča že celo pri postavi zoper oderuhe dlako v jajcu išče in to postavo spreminja, potem se ni čuditi, če bo šolsko postavo vso predelala, potem smemo tudi preverjeni biti, da bo la zbornica zavrgla vsako postavo, ki bi imela na korist priti samoupravi dežel, vsako postavo, ki bi hotela Slovanom pripomoči do ravnopravnosti. Zares neamljivo je postopanje
Taaffejevo, čedalje bolj neumljivo ! Bolj ko ga nemško-liberalna stranka preganja, bolj se jej podaja, bolj ko ga naši podpirajo, menj se ozira na njih želje. Kakor bi se hotel sam ukovati v spone, postavlja svoje nasprotnike na najodličnejše prostore, tako Ungerja, Stre-mayra; druge svoje nasprotnike pusti v njih veljavi in moči, akoravno bi jih zamogel oslabiti, tako gosposko zbornico, ustavoverne namestnike, in brezštevilno vrsto vladi naravnost protivnih uradnikov I Sam si roke veže in hoče krmilo voditi, v istini čuden krmonoš!
To stanje za dolgo ni mogoče, kriza je permanentna, od stalnih odnošajev se bolj oddaljujemo, nego se jim bližamo. Konservativni in slovanski poslanci to večinom te misli, da bi se z dosedanjimi vspebi nikakor ne mogli zadovoljiti, ako bi ne bilo nič upanja, da se vse na bolje obrne. Pa ravno to upanje še imajo. V „Politik" se namreč piše iz Dunaja, da se U3tavoverna stranka že drobi in da se je njenega razpada v kratkem nadejati; ako se to zgodi, potem imajo naši vse v rokab, ako bodo znali do tje vtčino ohraniti in med-sobojno slogo. „Ohranimo si le večino in vse drugo se nam bo dodalo!', tako piše „Politike" dopisnik. To je vsakako lepa obljuba, ako bi se jej verjeti smelo. Pa mi smo že preveč neverni Tomaži postali. —
Nekoliko upanja morajo naši poslanci vsakako imeti, sicer bi vlado bolj ojstro prijemali, ter jej vsako podporo odrekli v pogledu na najnovejše dogodbe, kakor so Stremayrov ukaz itd. Zatiranje slovenščine dospelo je še le pod Taaffejevo vlado na vrhunec, pa ravno to divjanje Waserjev in Stremayrov nam je morda
Slovensko pisateljsko družtvo.
Da slovenskim pisateljem ni z rožicami postljaoo, to je znano odveč. Ne samo, da so okolnosti nevgodne, grenijo si pisatelji še življenje med seboj, deloma iz strankarstva, deloma zavolj konkurence, recimo naravnost: iz zavisti. Naše menj izobraženo ljudstvo ne dela nič razločka med „pisateljem" in „pisačem1, oba sta mu le „šlibarja", in če je pisatelj poleg tega še revež po premoženji, kar je navadno, potem se nema nadejati, da bi se mu pustila v socialnem življenji tista stopinja, ki jo sme za se zahtevati tako po svojih vednostih in zmožnostih, kakor po svojem vzvišenem po-kl cu in občekoristnem delovanji. •
Ne samo kmet ali sploh neizobražen človek, tudi meščani, ki se štejejo med gospode, gledajo Dašega pisatelja čez ramo, ter mu v družbinskem življenji odmerijo prostor med navadnimi pisači ali diurnisti. V mnogem oziru so pa pisatelji tudi sami krvi, da ne uživajo tistega spoštovanja, ki bi ga radi. Kdor hoče spoštovan biti, mora v prvi vrsti samega sebe in svoj stan spoštovati. Kdor spoštuje pisateljski stan, ta bo spoštoval tudi svojega to-
varša ali kolego, če se pa pisatelji neotesano in zaničevaje drug druzega med sabo ravsajo in prepirajo, kakor to pri nas ravno ni redko, potem se pač ne more reči, da se med sabo spoštujejo, in tudi občinstvo, ki take javne boje opazuje, zgubi spoštovanje do našega stanu, Žalostno je, da izobraženi pisatelji ne morejo v slogi in medsobnem spoštovanji živeti v našem času , ko se že rokodelski pomočniki in dosluženi vojaki v lepi slogi in bratovski ljubezni zbirajo v druživa ter se z združeno močjo poganjajo tako za svoje koristi, kakor za svojo čast. Pozabiti se ne sme, da se v človeškem življenji spoštuje le moč in premoženje; kdor je slab iu od vseh zapuščen, bo zaničevan, kdor pu ima zaslombo v mno-gh tovarših, on se lahko na to sklicuje, ter si posili spoštovanje. Ako rokodelci drug druzega zavidajo in spodkopavajo, potem so vsi zaničevani; kjer pa vkup drže, ter svoje koristi z združeno močjo dosezajo, tam postanejo faktor, postanejo močni in spoštovani. Enaka je pri pisateljih. Na češkem so uvideli pisatelji, da z medsobno zavistjo in prepirljivostjo ne koristijo ne svoji časti, ne svojemu mater-ja'nemu položaju; zato so si osnovali „pisa-
teljsko družtvo". Kako je to družtvo osnovano, bi nam morda g. J. Hribar najbolje povedati vedel, ker je o čeških razmerah dobro podučen; toliko je meni znano, da imajo ude delavne (prave pisatelje) in podporne, to so prijatelji pisateljev, ki v pisateljsko bla-gajnico vsako leto nekaj plačajo, menda kot fond za podporo revnih pa zasluženih pisateljev; na tak način se puste menda pisatelji od domoljubov podpirati, če nemajo te vplačane svote druzega namena; jaz ne vem. Pa naj bo to, kakor hoče, vsakako je lepo in za pisatelje koristno že to, da so združeni v eno družtvo. Kako češki pisatelji solidarno postopajo, vidimo ravno zdaj, ko so odboru češkega gledišča poslali skupoo izjavo, da hočejo carodno dramatično.,literaturo pač pospeševati, pa da se mora vodstvo gledišča bolj ozirati tta želje pisateljev, Ali bi bila pri nas taka izjava mogoča? Nikakor ne! Da bi se pri nas pisatelj potegnil za pisatelja ? — keine jfiee — še smejal se bo, ako tovaršu kaj spodleti, smešil ga bo po listih in po krčmah, v nič deval njegove dela, — vse iz navadne, trivialne nevošljivosti! Pri nas je tako, da A zabavlja čez B, oba pa sovraži C; D misli,
dobro zuamenje, da gre ž njih mogočnostjo h koncu in da hočejo še pred poginom svojih načel kolikor se da pokazati svojo moč. Tudi Čehom se ne godi dosti bolje, vprašanje za-volj univerze je zastalo, — vendar vzdrže in se ne puntajo; morajo pač upauje imeti, da se bo v kratkem obrnilo, in če je to upanje opravičino, potem hočemo še do tje potrpeti. Ako nas pa to upauje prevari, potem se mora kriza tako poojstriti, da Taaffeju ne bo več obstati. Naši poslanci bodo podpirali to vlado menda le do neke gotove meje; ako 8e pa za trdno prepričajo, da se od te vlade nič doseči ne da, potem jo bodo pač zapustiti morali, naj že pride karkoli hoče! Tuaffe bo moral odstopiti, ne da bi bil kaj zdatuega dosegel, ne da bi bil svoj program izvršil, tedaj s popolnim nevspehom. Tačas se bo morda kesat svoje polovičarske politike in Bvoje neodločnosti, spomnil se bo tudi go sposke zbornice, ter se kesal, da si je dal po njej ovire stavljati, ko bi bil vendar tako lahko iz te zbornice napravil si močno zaslombo. Gosposka zbornica, kakoršna je zdaj, sostav-ljena iz starih birokratov in centralistov, nem-škovalcev in liberalcev, ta ni podoba katoliške in mnogojezične Avstrije, ona ni na svojem prostoru.
Javno zaupanje.
Splošna tožba je dandanašnji, da ga ni nič več zaupanja in nikakoršnega „kredita" več na svetu. Brat bratu, sosed sosedu, pri jatelj prijatelju ne zaupa več, in o času potrebe ne dobi nobeden pomoči tudi tam ne, kjer bi se Brnel po vsi pravici nadejati.
Kaj pa je krivo in kteri so vzroki toliko nezaupnosti, ktera da si je bila vedno med ljudmi, pa v taki meri res ne, kakor je dandanašnji? Vzrokov je pač mnogo, kterih po širokem in dolgem ne moremo obravnavati — dale bi se namreč cele knjige o tem predmetu pisati — naj nektere tako rekoč le meino-grede omenimo, Prvi vzrok, če nam tudi liberalci ne bodo dali veljati, jo gotovo če dalje veča nekeršanska neznačajnost sveta. Nekdaj, ko je še bila poštena, keršanska značajnost prva čednost in naj veči kinč moža ter je dana beseda ali roka svojemu bližnjemu več veljala, kakor zdaj deset javnih pisem, ki so po vBeh postavah podpisani in podkrižani v vradnijah in po odvetuikih. Bila je pa taSirat tudi naj veči sramota, če so od koga rekli:
da je najbolj učen in druge čez ramo gleda, E pa se z nobenim ue peča in hodi svojo pot, med tem ko so F, G in II dobri prijatelji iu bi radi vse druge na stran potisuili, če bi se dalo; I in K se ne moreta, ker je prvi liberalec, drugi pa konservativec, iu tako dalje. Pri takih medsebojnih razmerah ne moremo pričakovati spoštovanja od strani občinstva, nasprotno pa bi to rastlo v istem razmerji, kolikor bolj tesno bi se pisatelji združili ter Bkupno branili svoje interese. Po mojih mislili imelo bi pisateljsko družlvo trojuo nalogo: prvič v edinosti in skupni brambi varovati pisateljsko čast; drugič, varovati, braniti in dosegati pisateljske koristi in pravice nasproti državi in postavodaji, nasproti založnikom iu nasproti bralcem, nadalje pa tudi s pomočjo medsebojne podpore; tretjič pa, po
„E — je metla, brez možtva, dane besede nikoli ne drži". Dandanašnji bi se takemu besedovanji k večem zaničljivo pusmehovali. Še se pisatelj tega dobro spominja, kako so bili nekako pred 40 leti r. oče o neki slabi letini prisiljeni nekoliko na posodbo vzeti. Obrok vračevanja se je bližal, denarja za to pa le ni bilo. Šli so denarja iskat, na dva, tri kraje, pa ga nikjer dobili. Ko enkrat spet tožijo, kaj bode, ker čez tri dni je čas verniti, denarja pa nikjer ni dobiti, r. mati pravijo: ,,Naj pa upuik počaka, saj ni tako potreben, vbežal mu tudi ue boš". Ali Blabo ho jo bih opravili. „Veš, stara, tega ti ne umeš ; rajši dam volička iz hleva za polovico cene, kakor da bi dano besedo prelomil". Koliko je pa dandaues takih „mož beseda"? Silno, silno redko so vsejani, zato pa tudi zaupanja kredita uikjer. Keršanska značajnost je čedalje redkeja postala v enaki meri pa lahkoinišljenost naraščala; zmankalo je rodovitne podlage za čed-noBt, tedaj je prerastel plevel.
Zato tolikokrat vidimo žalostni prizor, da veliki več ni potrebnih in na posodbo iskajočih je edina skrb, ,,da dobijo"; kako in kdaj se bode vračevalo, za to „naj upniki skrbijo I ' Kako hočemo potem takem tirjati ali le misliti, da bilo bi veliko zaupanja ali kredita na svetu? Res je sicer tudi, da je tvarinsko pomanjkanje ali revšina če dalje veča. Če dalje bolj narašča davk in drugi izdatki, zemlja pa noče zato nič več roditi. K temu pride;, da če dalja gosteja mreža železnic preprega dežele in kraliestva ter bolj in bolj spreminja in spodkopuje vire dohodkov; kapital se na bra in narašča neprimerno v rokah malo bogatinov, v tej meri se pa zmanjšuje pri ljud stvu. Enako so dandanašnji tudi kmetijske razmere vse drugačne kakor n kdaj. Kako je šel nekdaj (da le en izgled uavod.mo) po do-leuski in tržaški cesti voz za vozom v Trst; zdaj se nam amerikansko iu drugo žito iz Trsta dovaževa. Zato bi se imelo posta voda-jalstvo spremeniti ter marsikaj v zboljšanje poljedelstva, živinoreje itd. vkreniti. Liberalue vlade so tudi res o tem marsikaj vkrenile, pa žalibog ne na dobro poljedelc.-m, ampak še v veče nakupičenje kapitala v rokah bogatinov in judov.
In zadnjič še uekaj ne moremo prezreti — naj se nam nikar ue zameri —, ki prav mnogo če dalje večo revšino prouzrokuje , in to je neki posebni duh časa: vživanja in slad-nosti. Nekdanja lepa, skoraj bi rekli, Bveta
zmernost Slovencev v hrani, obleki in stanova--nji je skoraj povsod zginila. „Tako Be hrani, oblači in stanuje sosed tovariš, zakaj bi jaz ne' ? Da je Bosed tovariš premožiu posestnik, bogatin; to se ne jemlje več v poštev, ampak le, da so zdaj drugi časi. In tako se res ljudstvo mestno iu kmetiško Bploh „čez svoj stan" hrani, oblači in pohištvo zida. Brezverni liberalizem oznanoval je že dolgo „svobodo in euakost" in žalibog vsilil nam je oboje v potrebah človeškega življenja v naj večo, splošno nesrečo. Ker namreč k temu navadni dohodki ne zadostujejo, bo išče na posodbo in ker se o pravem času vrniti ne more, išče pa zopet dalje iu dalje na posodbo, je prav naravno, da je zginilo in zginiti mora vsako zaujianje.
Več o tem prestopa meje odmerjenega prostora, tedaj opustimo. Kar pa ne moremo opustiti iu je tako rekoč namen članka, je sledeče:	(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
V Ljubljani 20. marca. Avstrijske dešelc-Za veče mesta se bo liiáni davek zopet povišal, iu sicer bodo plačevale 26% odstotkov od čistega dohodka ig najemščine stanovanj (15 odstotkov se namreč odtegne za hišne poprave, in kar ostane, je čisti dohodek). V naslednjem naštejemo tiste meBta, ki so vštete v prvo vrsto glede davka, ter bodo plačevale po 26'% odstotkov; ter so: Dunaj s predmestji, potem kraji v dunajski okolici: Baden, Alland, ThurugaBse, Guttenbrunn, Un-ter-Dobling, Weiuhaus, IleiligetiBtadt, Ober-Döbling, llernals, Neulerchenfeld, Unter-Meid-liug, Wilbelmsdorf, Ilietzing, Sechshaus, Gaudenzdorf, Fünfhaus, Währing, Ober-Meidling, Penzing, Rudolf .,heim. V gorenji Avßtriji: Line, Uifahr. Na Solnograškem: Solnograd, Nontahl, Mülln, Stein, Froschheim, Müuchsberg, Lohen, Riedeuburg, Schulinos. Na Tirolskem : Inomost. Na Štajerskem: Gradec b predmestji. Na Koroškem:. Celovec. Na Kranjskem : Ljubljana. V Primorji: Trst. Na Češkem: Praga, Višegrad, Toplice, Schoaau, Karlove toplice, Murijne toplice, Francove toplice. Na Moravskem : Brno in Olomuc. V Šleziji: Opava (notranje mesto). V Bukovini: črnovice (notranje mesto). V Galiciji: Levov, Krakovo. čudno je, da so pri Opa«; razloček delali med mestom in predmestjem, pri Ljubljani pa ne. Tako bodo toruj hiše v Kurji vasi, pod Golovcem in celo
vi—■	i.	!■_! il	j i	i	.i.«..,.i lil
muterjalno stanje našega stanu, ki ni ravno izvrstno, če imajo rokodelci svoje podporne družbe, da ni treba nobenemu stradati, ako je pri družtvu, ter pride ob zdravje ali ob delo; če se med sabo podpirajo stari vojaki; zakaj bi ravno pisatelji pustili svojega tovarša od hudega poginiti, ako ga nesreča zadane, kar bo pri njih posebno rado zgodi, enj že Preširen pravi, da „pevcu vedno sreča lažu"? Pa tudi nusproti zunajnemu svetu morajo pisatelji svoje koristi skupno braniti, treba je uplivati na postavodujo, na primer skupna prošnja do državnega zbora, da se dovoli prosta kolportuža, prošnja za tiskovno svobodo, za odpravo čssnikarskegu koleka itd, Razuii teh se bo našlo gotovo še sto in sto slučajev, ko bo dobro, da se pisatelji skupno potegnejo za splošno svoje interese ali pa za enega samega
skupnih shodih omogočiti približevanje duhov, j iz svojih lovaršev. S tem pa da skupno bra-menjanje vednosti med seboj iu tako razšir-Jnijo svoje miiterjalue koristi, povzdignili bodo jenjo duševnega obzora zu vsacega po-j tudi svojo čast in veljavo v človeški družbi.— sebej. O prvi točki Bem že zgoraj govoril.»Ravno tako važna je tretja točka. Vsi ljudje Tudi druga je zelo važua, ona ima v mislih | vso vedo, in človek ni nikdar izučon, še zmi-
rom se lahko kaj nauči. Po skupnih shodih bodo pisatelji pomnožili svoje vednosti, in pre-tresavali bodo to iu ono stvar, ter lahko na dan spravili in oživili nove projekte, kakoršnih bi se posameznik nikdar ne lotil.
Jako želeti bi bilo, da si pisatelji slovenski osnujejo svoje družtvo po izgledu češkega podobnega družtva. Opusti naj se VBa mržnja; ni treba, da bi bili vsi intimni prijatelji med seboj, pa toliko posvetne olike se zarnore vendnr od pisateljev pričakovati, da bodo za-mogli med sabo občevati in svoje skupue interese varovati, tudi če Bicer niso v vseh rečeh ene misli in enega srca. Na Dunaji je mnogo časnikov, ki si tudi med sabo konkurenco delajo, vendar bo časnikarski judje raznih listov prijatelji in tovarši med seboj in se v svojem družtvu „Cjncordia" prav dobro zastopijo. Oni se držd načela „leben und leben lassen", in tako je prav. To v prevdarek slovenski pisateljski republiki!
F. Iluderlap.
«a močvirji primeroma ravno tako zadavkaue, kakor ua trgu pred rotovžem ali v gosposkih ulicah.
Vlada je predložila državnemu zboru ueke prenuredbe v pristojbinah, v katerih je skrit nekak borzni davek , ker bodo obiskovalci borze odslej plačevali više pristojbine. Vendar bo po vladnim predlogu borzni davek čisto neznaten; desnica toraj s tem predlogom ui zadovoljna in hoče predlagati posebno postavo o borznem davku. Baukirjem pa preseda že ta mali davek, ki ga jim hoče vlada naložiti, in liberalni, listi, ki so večinom trobentači kapitalistov, že na celi vrsti trobijo zoper vladno predlogo. Z a podedovanje in prepisovanje kmečkih posestev pa se bodo pristojbine nekoliko zuižale. Pri prodaji posestev iz ene roke v drugo zniža se pristojbina od 3'/a na 3 od-totke. Ako kmctski starši izročč posestvo otrokom, plača se pristojbine 1 '/„ odstotka. Če pa to kmečko posestvo Iii vredno nad 1000 gld., potem se plača le 3/4 odstotka pristojbine. Kmečke posestva pa se imenujejo take, ki jih posestnik sam ali pa s svojo družino obdeluje. Kdor je tedaj svoje posestvo v najem dal, ui deležen tega poboljška.
Vnanje države.
Zares zanimivo je, kako nemški konservativni listi sodijo zagovornike „svobodne kupčije". Ti listi bo namreč na svoje lastno začudenje na enkrat spoznali, daje program nihilistov zelo podoben programu svobodnih trgovcev. Oboji namreč bo za splošno anarhijo, oboji prezirajo zgodo-viu^ki razvitek človeške družbe in države, ter hočejo, naj se država nikamor ne vtika, naj ljudem vse prepusti, da si pomagajo po svetu, kakor si morejo. Nihilisti hočejo namreč vse javne oblasti, kralje, ministre uradnike, sodnike odpraviti in potem gledati, kaj se bo iz tega naredilo. Ravno tako trdd zagovorniki svobodne trgovine, naj se vlade ne mešajo v obrtniške iu trgovinske zadeve, vse naj bo prosto, vsak naj dela, kar hoče, in naj prodaja, kjer hoče, v.-ak naj za se gleda, kako se preživi, živela konkurenca, svoboda kupčij« in obrtnije. Tu in tam toraj pojiolna anarhija, program judov iu nihilistov so vjema, s tem razločkom, da prvi še državo trpe, ker jim pridoblieni dobiček brani pred tatovi in tolo vaji. Tudi , Vaterland" pravi, da nihilistična zarota nahaja podporo pri naukih, ki jih trosi med svet judovsko družtvo „alliance israelite' in pa brezversko družtvo prostozidarjev. To so vsakako zanimive stvari, in vredne resnega premislek«! Olkorli pač tolika zmešnjava v v človeških nazorih, če ne od tod, ker so ljudje zgubili kažipot Kristovo vere, ter skušajo zdaj na vse mogoče načine svet osrečiti, pa jim ue gre.
Ilusija. Pogrebni sprevod umorjenega cara je bil slovesen. Novi car je v posebnem manifestu potrdil vse pravic e fiunske kneževine, ki uživa pod Rusijo neko samoupravo. Tudi Poljaki upajo, da se jim bo pod novim čarom bolje godilo, ter da bo ta izpolnil njih želje po narodni ravnopravnosti in po samoupravi. Podala se bo v kratkem poljska deputacija k cnru, da se mu pokloni in izreče svojo novoljo nad groznim zavratnim umorom cara Aleksandra II. Želeti bi pač bilo, da se dožene sprava med Rusi in Poljaki, to je prvi pogoj za lepšo in slavnejšo bodočnost vseh Slovanov. — Zunajno ministerstvo rusko je v imenu cara razposlalo okrožnico na vse evropske vlade, v katerej novi car obeta, da Be hoče pečati v^prvi vrsti le z notranjo uredbo
ruskega carstva, ua zunaj pa da hoče biti prijatelj prijateljem, in sovražnik sovražuikom.
IVanrija. Francozko posojilo za 1000 miljonov frankov bilo je 30 krat, po drugih poročilih 45 krot nadpisano, to je namesto ene miljarde 'pripravljeni bo baukirji posoditi fran-cozki vladi 45 miljard. Samo mesto Pariz je podpisalo 18 miljard. Večinom so toliko pod pisali Francozi sami. Umevno je, da vlada ne bo vzela več posojila, uego ga potrebuje. Te velikanske številke pa dokazujejo, kako veliko je na Francozkem gibljivega kapitala in koliko zaupanja uživa ta dežela v denarnih zadevah. — Menj veselo je stanje katoliške cerkve. Zdaj hočejo prognati iz dežele celo že usmiljene sestre, postrežnice in tolažnice bolnikov. 95 zdravnikov je izročilo vladi spomenico, naj tega ue stori, ker se usmiljene sestre v boln šnicah ne bodo dale nadomestiti. Brezverska vlada pa se menda ua ta ugovor ne bo ozirala. —
Med Gambetto iu Grevy em, predsednikom republike, je uastul prepir, ker se poslednji ueče sprijazniti z volilno reformo, kakor jo zahteva Gambetta, da bi zadobil vso državno oblast v Bvoje roke iu postal ne samo predsednik, ampak tudi diktator francozki. Ako namreč Gambetta vso oblast v roke dobi, mislijo, da postane vojska z Nemčijo neizogib-Ijiva. V to svrho se Gambetta tudi že močno laska in prilizuje novemu ruskemu caru.
Francozka policija začela je loviti nihiliste in te dni so že tri prijeli, med njimi bojda tudi načelnika vseh nihilistov in uemškega so-cijalista Davida. Na neki francozki barki ao našli polno dinamita, ki je bil namenjen za Rusijo. Lov d bojda tudi nihilista Hartmana. S temi čini se hoče francozka vlada menda prikupiti novemu ruskemu caru. Vsled tega so francozki zavezniki nihilistov nekoliko v skrbeh. Nihilist Dragomanov v Genevi taji, da bi bil on dopisnik Rochefortovega lista.
Poslancu Lienbacherju se je v četrtek poklonila deputacija dunajBkih obrtnikov ter se mu zahvalila, da se je tako krepko potegoval za koristi malega obrtništva, ktero mu tudi za naprej priporočajo. Demonštracije, ka-koršne so mu bili napravili študentje , naj ga nikar ne motijo, ker ljudstvo pozna iu čisla njegove čiste namene. Včeraj se mu je poklonila tudi deputacija vsečilišnikov , poslana od raznih društev, ki je izrekla svoje obžalo-vauje o dogodkih, ki so jih bili študentje Lienbacherju napravili. Večina študentov odločno oporeka temu Burovetnu obnašanju, ki so ga bili napravili samo nekteri judovski študentje. Razun tega dobil je Lienbacher pripoznauja tudi od mnogih različnih društev duuajskih. To vse pnča, da so bili vse rogoviljeuje zoper njega umetno napravili samo dunajski judovski časnikarji, kakor so se tudi pri ponočnem škandalu judovski dijaki najbolj odlikovali.
Šolski odsek gospodske zbornice je bistveno spremenil Lieubacherjev šolski predlog. Pa desn'ca je sklenila nasvet gosposke zbornice zavreči, ako bi obveljal po predlogu šolskega odseka. Konservativna atranka gospodske zbornice bode odločno zagovarjala, naj se sprejme Lieubacherjev predlog nespremenjen. Tudi srednja stranka je menda te misli, in morda ho omenjeni predlog vendar le obveljal. Ako bi bil pa zavržen, hočejo konservativni poslanci ojstro prijeti Konrada, in eden najod-odličnejših mož je rekel, da mora v tem slučaju tudi Konrad pasti in odstopiti.
Ko je šel v sredo zvečer poslanec Pfeifer iz vojaškega odseka domu, vstrelil se je ravno pred njun na trgu pred votivno cerkvijo neki človek a p štolo v usta iu je mrtev tam obležal. Prostor bil je še drugi dan krvav. Vzrok samomora ui znan; najbrže pa ga je revščina pripravila k temu, ktere se na Dunaji ne manjka. Nesrečnež je bil okoli 40 let star.
Izvirni dopisi.
'Mi Dunaja, 19. marca. (Državni zbor. — D u n aj č a u i in dijaki pri Lienbacherju. — Šolski predlog v gospodski zbornici. — Samomor.) Državni zbor ima ta tedeu vsaki dan seje, ker hoče danes dovršiti postavo o hišnem davku. Ni bilo še skoraj predloga, o kterem bi se bilo toliko govorilo, kakor o tej postavi. Zdaj se razprava bliža h koncu, in sprejeta bo postava s polajšavami, ki jih je bila desnica Ti rolcem, Dalmatiiicem iu Solnogr ajcum na ljubo z vlado vred privolila. V sredo utegne biti tretje branje, ker se bode morala postava vsled mnogih prememb vnovič natisniti; liberalci bodo vsi zoper njo glasovali, pa ako Tirolci glasujejo za njo , potem bode tudi v tretjem branji sprejeta z večno. Levičarji se s cer tolažijo, da jo bode gospodska zbornica zavrgla , pa splošnje škode bi bilo vsled tega tem manj, ker bi so grof Taaffo vnovič prepričal, da je treba konservativno ali vladiuo stranko v gospodski zbornici z imenovanjem novih udov še bolj pomnožiti.
Prihodnja seja bo v torek 22. t. m. Obravnaval so bode zemljišni davek, ki bo razne stranko še bolj razburil, kakor hišni davek. Levičarji se še niso dogovorili, da bi složno ravnali in glasovali o tej postavi, ker se nem ški poslanci pemski branijo v tem prašanji vsled poiajšauja, ki ga češka po novem davku pridobi, glasovati zoper postavo. Tudi kranjska poslanca Ž v e g e 1 j iu Taufferer bosta o tej zadevi glasovala z večino.
Domače novice.
V Ljubljani, 22. marca.
(Velika tatvina.) Blagajnik kranjske hra-niloice, znani nemškutar Pressnitz, bil je v petek zvečer prijet iu na „Žabjek" odpeljan, ker je hranilnici izneveril veliko svoto denarja, pravijo okoli 30.000 gl. Pravijo, da je igral na dunajski borzi, iu da je že od leta 1872 vedno iz blagajn ce jemal, ne da bi bil vodja hranilnice, Janeschitz, ¿o zapazil, Ta dogodba jo hud udarec za „kazinsko družtvo", ko-jega odbornik je Pressnitz bil. Sploh so ga imeli nemškutarji v veliki časti, zdaj ga bodo se ve da zatajili.
(TepeŽ.) V petek zvečer je uastal hud tepež v ,,Fiacherjevi kavarni" na kongresnem trgu. Tepli so se bojda mesarji.
(Vlomili) so tatovi v nedeljo po noči v prodajaluico tukajšnjega trgovca Schiaifurja ua št, Jukobskem predmestji, ter vzeli drobiža 70 gl.
Razne reči.
— Umrl ju IG. t. m. Ulrik Moser, znan katoliški knjigotržec v Gradci, po kratki bolezni v možganih. Mož je bil poštenjak sko',i iu skozi, zaveden katoličan iu jako delaven ud mnogih politični in nepolitičnih posebuo pa dobrodelnih katoliških društev. Dasiravuo jo bil ptujec iu ju še le pred kakimi 15 loti iz Nemčije prišel v Gradec, si je veudar s svojim blagim značajem hitro pridobil zaupanje iu ljubezen vseh katoliških krogov , kar so je pokazalo posebno v njegovi
bolezni, ktera je vzbudila splošno in nenavadno veliko sočutje.
—	Ce8arjevič Rudolf v sveti deželi. Avstrijski konzul v Jeruzalemu je izvolil dva katoliška duhovna iz Avstrije, da bosta cesarjeviča vodila po sveti deželi in mu razkazovala svete kraje. Iz Jeruzalema pojde princ v Betlehem in si bo tam ogledal ono jamo, kjer je bil Jezus rojen. Prenočil bo v tamošnjem samostanu, kjer se nahajajo katoliški, pravoslavni iu armenski mnihi-
—	Po vod en j. Iz več krajev na Oger-skem se poroča o povodnji. Tudi v Galiciji naraščajo vode in se je bati velike škode.
—	Žebci za Avstrijo. General grof Gravenic je na račun avstrijske vlade zopet več plemenskih žebcev nakupil na Angleškem in v Belgiji.
—	Narodno gospodarstvo. Te dni smo imeli priliko, govoriti z enim naj-odličnejših kmetovalcev iz ljubljanske okolice, in zdi se nam vredno, da priobčimo njegove misli o našem slovenskem gospodarstvu, ker je dotični kmetovalec toliko teoretično izobražen, kakor praktično izurjen, toraj njegova sodba dostikrat merodajnejša od strokovnja-ško-teoretične. Tožil je, da ljudje o kmetijskih stvareh pišejo, ki nimajo nobene prakse, ter tako ljudem reči priporočajo, ki se pozneje izkažejo kot nepraktične; s tem pa le ljudi begajo in še take odvračajo od čitanja stro-kovnjaškib knjig in časnikov, ki so bili prej za to vneti, pozneje pa prevarjeni po slabih svetih. Še celo „Novice", pravil je, priporočajo včasih čisto nepraktične stvari, ki jih menda posnamejo po drugih takozvanih „stro-kovnjaškth" listih, ki jih pa ne pišejo praktični kmetovalci, ampak teoretiki, ki pridejo iz kmetijskih šol, pa še prakse nič nimajo. Kaj nam koristijo preiskave, koliko belina in koiiko lesa je v tej ali oni travi itd. I Trava se ravna po prsti in to spremeniti nimamo v oblasti. Priporočajo nam tudi različno živino za pleme, pa ne premislijo, da ni vsaka živina za vsako obnebje in vsako krmo. Domače pleme, ki se je tu v našem kraju že utrdilo in obnebja že privadilo, hočejo popolnem odstraniti in plemena iz tujih dežel udomačiti, o kterih se se ne ve, ali se bodo pri nas ponesle ali ne. Neki posestnik je kupil toliko hvaljeno muricodolako telico, pa je ves čas zanikerna ostala, ker jej ni ugajala niti krma, niti močvirska voda, ker je bila prej dobre studenčnice navajena. Priporoča se tudi hoiandsko pleme, in res, da je to dobro za mleko, kot vprežna živina pa holandska nič ne velja, in naši kmetje hočejo ravno živino, ki je dobra tudi za vprego. Sploh pa tudi po Slovenskem niso vsi kraji enaki: za močvirje se holandi-ko pleme najbolje poda, ker je od doma že take zemlje privajeno, pa ne sme biti čisto, ampak priporočila vredno je le cepljenje našega plemena s tujim. Koristno in hvalevredno je toraj le kupovanje in uvažanje tujih, dobrih juncev, krave pa naj ostanejo domače; ker le na ta način se doseže pleme, ki združuje v sebi dobre lastnosti tu jega plemena, ki ga dobi po juncu, pa tudi vtrjenost in privajenost na naše obnebje, ki ga dobi po domačih kravah. Le tako križanje plemen je dobro, popolnem napačno pa je čisto preseljevanje tujih plemen na naše tla s tem, da se uvažajo tako junci kakor telice iz tujih krajev, kajti v tem slučaju je vapeh po polnoma problematičen, ali se bo taka živina v naš h krajih obnesla ali ne. Kakor so ljudje vsakovrstnim boleznim izpostavljeni, prej da Be tujega obnebja privadijo, tako je tudi pri
živini, in taka poskušnja s popolnoma tujo živino preti posestniku zmirom z nevarnostjo, da mu vsa ta živina pogine, ali pa da jo mora v zgubo in pred časom mesarju dati, in to ovira zmirom njegov gospodarski napredek.
Domače pleme se mora požlah-nit', to je dobro in priporočila vredno, in to se zgodi po juncih tujih , dobrih in za naše kraje primernih plemen, tisti pa, ki priporočajo popolno iztrebljenje naše vtrjene iu kraja privajene živine, niso prijatelji naši, kajti oni nam kaj slabega svetujejo, in podobni ho onim nemškutarjem, ki hočejo človeško pleme slovensko iztrebiti in nadomestiti ga z nemškim. Kar se tiče poljedelskega napredka, treba je omeniti, da ga zadržuje rada tudi nevednost onih, ki bi morali 8 tem napredkom pričeti. Če grajšak pošlje svojemu valpetu kak nov stroj, iu ga valpetne zna rabiti, potem se jame iz te novotarije norčevati in še kmete odvrne od napredka, namesto da bi jih navduševal za napredek. Boljši kmetje bi tudi pri naš še zmirom lahko shajali, kakor na Češkem, če bi le znali umno kmetovati, kakor Čehi. Pa tega pri nas ni; neveduost je pri nas še zmirom najdražja stvar v deželi, še veliko dražja od davkov. Neodpustiivo je, kako pri nas mnogi kmetovalci z gnojem ravnajo. Celo leto puste gnoj pod kapom, da dežnica vso boljšo tva-rino odpere in da ostane le nekaj izsušenega kostnjaka gnojnega, in to imenujejo — gnoj, čeravno nima nič v sebi. To je eua uajvečih napak. Nadalje pa tudi orati ne znajo. Mnogi gredo z drevesom kar po vrhu, tako da zemlja prav nič ni zrahljana in trda, nerodovitua ostane. — Nekteri si obetajo mnogo napredka od tega, če se bo v učiteljskih pripravnicah kmetijstvo podučevalo, da bodo potem učitelji kmete učili. Pa to ni nič. Teorija nam nič ne koristi. Dokler ne bo učitelj praktično izurjen, dokler ne bo sam posestva imel in na svojem posestvu zamogel pokazati praktične sadove svojih teorij, tako dolgo mu tudi kmetje nič verovali ne bodo. S poskuŽDjami ni kmetu nič pomagano ; in ker naši „poljedelski strokovnjaki" za nas nemajo druzega, ko da nam priporočajo vedno le poskušnje, naj poskusimo
to, naj poskusimo ono, zato nahajajo povsodf le gluhe ušesa.
Napravite v vsakem okraji pa eno „iz-gledno kmetijo" in na teh kmetijah pokažite dejansko, da so vaše teorije dobre, potem vam bodo tudi kmetje verjeli; kajti kmet ni tako neumen, da bi ne potipai svojega dobička, vendar je on prereven, da bi sam delal poskušnje, on se mora prej na lastne oči prepričati, kako iu v čim mu je napredek mogoč, potem ae bo nove, boljše metode prej poprijel, nego nekteri mislijo.
Kakor nas pitajo v kmetijskem napredku sploh le s sivimi teorijami, tako se godi tudi pri vprašanji posuševanja močvirja. Imajo seje, pišeje protokole, sklicujejo strokovnjake, ti zopet napišejo dosti papirja, porabijo dosti denarja, pa močvirje ostane tako, ko prej. Ali bodo mar močvirje b protokoli posušili ? 8 tem denarjem, kar »o ga potrosili za razne pisarijo in tiskovine in diete, bi se bilo že mnogo storilo. Lopato vzemite v roko,, lopato, ne pa peresa.' Tako naš kmetovalec; če ima prav, ali ne, naj razsodijo drugi.
Razglas
kranjskim občinam in kmetovalcem.
Slavna c. kr. deželna vlada Kranjska je deželnemu odboru naznanila, da jo državna osrednja drevesnica pod Rožnikom poleg Ljubljane pripravljena, vsako leto kaka «| Vik llliljoilA gOid-
nili Nndik ItiTKpInčno oddati občinam in posameznim kmetovalcem, ki se zanjo oglase.
Deželni odbor to prijavlja želeč, da bi ae tudi občine in posamezniki v obilni meri posluževali te dobrohotne ponudbe.
Ob enem je slavna c. kr. deželna vlada opiraje se na poročilo ces. kr. deželnega gozdnega nadzornika izrekla mnenjo , da z ozirom na neugodne dozdanju skušnje ni moči priporočati naprave občinskih drevesnic, ktere bi vrhu tega poleg osrednje drevesnice pod Rožnikom bile popolnem nepotrebne. Vzlic temu pa bc je c. kr. dež. gozdni nadzornik gospod Goli drage volje ponudi), da bode rad svetoval in pomagal občinam, ki bi vendar le resno hotele napraviti si drevesnico.
Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani 16. marca 1. 1881.
Ces. kr. izkl. privil.
Patentirana mizna oprava za praznike.
Ta lepa umna oprava jo nekaj novega, izvrstnega. Vsaka hiša ho lahko ponosna na tako mlzno opravo. V vsak kos, tedaj v vsak nož, vsako žlico in vsake vilice je vdelan lop, ponarejen žlahtni kamen, daje videti kakor ametist, ali kakor opni, zntir. rubin ali pa Hinnrngri. Tva-rina, jo bela kakor srebro, in taka ostane na leta. Za 10 let dobri stojimo, da bo blago belo ostalo. Dobi pa se 24 kosov to lepe niizne oprave 3 gl. 75 kr., in sicer:
O nožev za praznike. (1 vilic	„
O žlic „ „ 6 žličic za za kavo za praznike. Tedaj 24 kOSOV, VSi vklip Z«1 S jj!» 9 A kr., in pri tem še za 10 let dobri stojimo, da bo blago belo ostalo in da je dobro. Kdor vzame pa na enkrat 48 kosov, pošljemo mu jih v nalašč za to narejenem zaboju in sicer za 7 gl. Vsih 48 kOSOV- Iz istega blaga imamo še v zalogi in prodajamo: Zajemalnike za juho po 35 kr., zajemalnike za mleko po 35 kr., težke zajemalnike za prikuho po 45 kr., velike tase po 90 kr., posode za mleko po 2 gl. 50 kr., posode za čaj po 3 gld., posode za sladkor s pokrivalom po I gld. 80 kr., druge, veče posode za sladkor po 2 gl. 40 kr., lepo svečnike v gottfkem slogu, par 2 gl. 25 kr., par šo lepše izdelanih svečnikov 3 gl. 25 kr, posode za poper in SOl po 60 kr., posode za jesill in olje iz opijjene glažovine po 3 gl- 50 kr., če so na dva dela, in po 4 gl. 75 kr,, če so na štiri dele uredjene, velike posode za ŽVOpleilke po I gl. 20 kr., tabakire s poskočnim pokrovom po I gl 25 kr., šaljive zapiralnike za flaše po 3 za 60 kr., in še veliko drugih reči 10 let poroštva, da je blago dobro in da belo ostane.	(3)
Denar naj se pošlje naprej, ali pa naj se blago naroči in ga boino poslali s poštnim povzetjem.
Blau & Kann, General-Depositeure, Wien, I., Heiiirichshof.
OpOITlba. 1'okažeino lahko na stotine pohvalnih in priznalnih pisem. Ponarejevanje tega blaga je postavno prepovedano.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Haderlap.	J« BlaZIHKOVl UHSleilllikl v Ljubljani.